LETO XLV, ŠT. 13 PTUJ, 2. APRILA 1992 CENA 40 TOLARJEV Judeževe ponudbe _stran 8 Premagali smrt stran 9 Pa je mimo. . . 31. marec namreč, zadnji rok za oddajo »zloglasne« napovedi za odmero dohodni- ne v minulem letu 1991. Oddahnili so si davčni delavci, pa tudi mi občani. V Upra- vi za družbene prihodke občine Ptuj so v torek 31. marca (do zaključka redakcije) sprejeli nekaj nad 34.000 vlog. Foto: M. Ozmec STAVKA V GRADBENEM PODJETJU PTUJ Lačni ne moremo delati... .. .so bile besede enega izmed stavkajočih gradbincev na dvorišču Gradbenega podjetja Ptuj v ponede-. Ijek, 30. marca. Do tega dne še niso prejeli osebnih dohodkov za februar, zato so prekinili delo na gradbiščih.] Prav tako niso delali v torek in do zaključka naše redakcije (v torek opoldan) plač še niso dobili. 4 Delavci so ogorčeni, saj delajo kar na štirih deloviščih tudi do 10 ur na dan, plače so, trdijo, mizerne. Tako so navedli za december, ko so bili na dopustu, znesek 6.900 in celo 4065 SLT. Sicer pa, pravijo, zasluži kvalifi- cirani gradbinec okoli 8.000 SLT. Pri tolikšnih zneskih jim pomeni že pre- voz na delo in sendvič za malico velik strošek. Predsednik sindikata inž. An- ton Fartek je povedal, da so se delav- ci spontano vrnili z gradbišč in da jih je v to prisilil res težek materialni po- ložaj. Problem vidijo v vodstvu pod- jetja, ki ni uspelo izterjati dolgov od občine in republike. Stavkovni odbor je sestavil spisek zahtev in zagrozil, da brez izpolnitve le-teh delavci ne bodo pričeli delati. Zahtevajo takojšnje izplačilo osebnih dohodkov z doplačilom, povišanje OD za najmanj 80 odstotkov, izplače- vanje OD do 18. oziroma 17. v mese- cu, rešiti plačevanje podaljšanega de- lovnega časa, OD po kolektivnih po- godbah in poročilo o dejanskem sta- nju podjetja. Direktor Božo Janžekovič je pove- dal, da je za trenutne težave krivo za- poznelo potrjevanje občinskega in re- publiškega proračuna. Republika in občina sta jim namreč dolžna 15 mili- jonov SLT, to je za delo na mejnem prehodu in za stanovanjski blok, za katerega gradnjo so do sedaj dobili le 15 odstotkov plačila. Sedaj gradijo halo za Opte, to je kompenzacijski posel, in 20. marca so pričeli delati na bivši vojašnici, vendar za ta posel ni- so podpisali niti še pogodbe. Ce ne bi začeli delati, bi jim posel prevzel kdo drug. Kolektivne pogodbe še niso podpisane, ker direktor in delavski svet nista dosegla soglasja, delavski svet je zadržal tudi sklep o razvrstitvi delavcev. Sicer pa kolektivna pogod- ba tudi z vodilnimi ni podpisana. Di- rektor Božo Janžekovič je še povedal, da je bila v zimskih mesecih zaradi pomanjkanja dela na čakanju pribli- žno polovica delavcev, kar se jim je poznalo seveda tudi pri plačah. Kot v drugih podjetjih so tudi pri sebi ugo- tovili nekatere presežke, predvsem za- radi prestrukturiranja delavcev in zmanjšanja režije. Plačila za dela na mejnem prehodu gredo prek Cestnega podjetja Ptuj, za katero dela Gradbeno podjetje Ptuj kot kooperant. Direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl je pove- dal, da so opravljanje osnovnih del že plačali, trenutno pa opravlja Gradbe- no podjetje Ptuj dodatna dela, ki bi jih po pogodbi morali končati 31. marca in šele potem bodo dobili za njih plačano. McZ Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so v CPP dobili osebne dohodke in se takoj vrnili na delo, na razširjeni seji delavske- ga sveta pa so razpravljali o drugih zahtevah stavkovnega odbora. .M Leskovec iz blata v atomski vek? (jš) Protestom proti odlaganju jedrskih odpadkov na območju ptujske občine so se v četrtek zvečer pridružili tudi krajani Le- skovca in okolice, kjer je zarisa- nih sedem črnih pik, ki grozeče oznanjajo jedrsko nevarnost. Ne- varnost je ob začetku protesta proti načrtom strokovnjakov oznanjalo v četrtek tudi tuljenje gasilske sirene. Nekaj več kot šti- risto gospodinjstev krajevne skupnosti Leskovec je imelo vsa- ko vsaj enega predstavnika v protestni množici pred gasilskim domom. Solidarnost z Leskovča- ni pa so prišli pokazat tudi iz so- sednje Hrvaške, saj so prav tako proti odlagališčem v tem delu Slovenije. Zbrani so z vzkliki in aplavzi sprejeli sklepe, ki jim jih je pred- lagal svet krajevne skupnosti, da namreč lahko le referendum v krajevnih skupnostih, kjer so predvidena odlagališča, pokaže voljo ljudi. Prepričani so, da je onemogočeno uresničevanje na- črtov, ki smo jih za razvoj Ffaloz komaj oblikovali, obenem pa tr- dijo, da strokovnjaki v primeru Leskovca zanesljivo niso upošte- vali kriterijev za načrtovanje skladišč jedrskih odpadkov, saj gre za naseljen predel z izviri pit- ne vode ter nevaren — plazovit teren. Hkrati so Leskovčani ogorčeni, ker želi Ljubljana odložiti jedrske odpadke v po- krajini, kjer porabijo najmanj elektrike, saj v Halozah lahko še zmeraj najdemo domačije, kjer si svetijo s svečo. NE za skladišče jedrskih od- padkov je bil v Leskovcu enako odločen kot na vseh drugih zbo- rovanjih v tem in prejšnjem ted- nu. In ko je iz grl zbranih zado- nela še haloška pesem, so lahko spoznali tudi tihi zagovorniki odlagališča jedrskih odpadkov v Halozah: Haložani imajo svoj la- por in ilovico, brege in grabe preveč radi, da bi komurkoli do- volili, da jim jih vzame. Radioaktivno stranliarstvo Tudi naivneži že lahko slutijo, kako bodo morebitne lokacije za jedrsko odlagališče ena glavnih predvolilnih kosti za glodanje. Ne da bodo — v resnici so to že nekaj časa! Predvolilni čas, ki ga živimo že od rezultata prvih svobodnih, tajnih in splošnih volitev in ga nekateri še sedaj niso sprejeli kot dejstvo, ki naj pač pokaže, ko- mu ljudje zaenkrat zaupajo, je naravnost pripraven za iskanje odla- gališča za radioaktivne odpadke. Pri tem mnogi pozabljajo, da pred leti, ko je izvir tega sedaj črno malanega hudiča nastal — v času nastajanja jedrske lepotice ob Savi {da, tudi tako so jo nekate- ri navdušenci imenovali) — skoraj nihče ni črhnil nobene proti te- mu. In da tudi sedaj nihče ne more z zagotovostjo napovedati, da je več kot polovica Slovenk in Slovencev, ki bi se jim morda dalo iti na referendum, pripravljena z glasovanjem pokazati, da so proti nukle- arki, in s tem tudi proti nastajanju in odlaganju njenih odpadkov. Morda zaradi tega, ker menijo, da si človeštvo ne bi smelo vzeti pravice upravljati s takimi stvarmi, kot so atomi in pri lem tvegati niti drobca možnosti, da poškodbe genetskega materiala človeštva brezbrižno postanejo zadeve, o katerih lahko barantajo politiki. Saj ni skrivnost, da so si ptujski strankarski prvaki s pomočjo novinarjev in javnosti že začeli gledati pod prste tudi pri lokaciji za jedrska odlagališča. Vsi načelno tulijo v isti rog — vzemimo, deni- mo, skupščinsko glasovanje o moratoriju na dajanje kakršnihkoli podatkov iskalcem lokacije — potem pa si na tihem le želijo, da bi jim nekdo prinesel na uho novico, da tisti in tisti strankarski prvak ni bil ravno prepričljiv, da ob izjavi proti odlagališču v Halozah ni dovolj privzdignil obrvi ali glasu, da ni v odpor proti temu stisnil pe- sti ali da ni vsak dan poskušal po javnih glasilih spraviti med volil- ce dokaza, da je res, čisto zares proti. In tako smo mimogrede v vr- tincu strankarskih sumničenj in obveščevalnih mrež, ki jih je po- trebno za lake namene razpresti predvsem v gostilnah, kajti Ptujča- ni imajo posebno strast, da so zasebne razprave bolj pristojne od tistih, ki jih ljudje povedo na primer v javnosti s pomočjo pisem bralcev ali v javnih anketah ali — če so jih ljudje izvolili — na pri- mer v ptujskem parlamentu v mikrofon. Sivi trg političnih namigovanj, govoric, podtikanj in pozivov na Unč zato deluje kot namazan. A da tudi tokrat ne bi popolnoma znorel Ptujčank in Ptujčanov, bi bilo potrebno doseči »dogovor med strankami«. Ker si najbrž noben strankarski prvak ne bo dovolil ja- vno govoriti za odlagališče v Halozah, ker to pač ne bi moglo prine- sti glasov na prihodnjih volitvah, ne pa zato, ker bi bil resnično pre- pričan, da tja ne sodijo, bo potrebno uvesti pravila igre. Morda bi lahko delali tako, da bi moral vsak strankarski prvak petkrat na dan pred javnostjo — najbolje kar pred novinarji ~ izjaviti, da je proti odlagališču v Halozah, in pri tem držati roke iz Žepov. Tisti, ki bi to pozabil narediti ali ne bi imel časa ali pa bi ga kdo pri tem oviral in ignoriral, bi po nekaj tednih bil po vseh medijih proglašen kot izdajalec, ki »v resnici« ni proti odlagališču, ker ni dosegel do- govorjene norme. In tako naprej do popolne blaznosti. . . Morda je predlog res na meji norosti, toda da se izognemo strankarskim tekmovanjem in medijskim ter fizičnim napadom na tiste posameznike, ki niso a priori ali zgolj zaradi modernosti proti morebitnim odlagališčem, je verjetno vreden premisleka. Preden se bo predvolilni vihar razplamtel do take mere, da bodo skreganim in onemoglim prebivalcem ptujske občine gospodje iz Ljubljane vsemu navkljub celo pripeljali odpadke. Darja Lukman Proračun le imamo Lahko pa bi bilo drugače. Kar uro in deset minut je bito namreč potrebno v torek čakati na neka- tere poslance, da je bila zagoto- vljena sklepčnost in da je bilo mo- goče začeti 25. skupno zasedanje zborov ptujske občinske skupšči- ne. Pa še potem je bilo na seji le enainšestdeset od sto pet poslan- cev. Njihove odločitve so sicer pravno-formalno pravilno spreje- te, nimajo pa pra>e teže. Morda bi kazalo na enem pri- hodnjih zasedanj razpravljati tu- di o tem problemu in povprašati poslance, ki jih pogosto ni na za- sedanju, ali še mislijo resno in ali jim je še kaj do tega, da so izvo- ljeni od ljudi in da neupravičeno uživajo njihovo zaupanje. Izvršni svet si v torek ni mogel privoščiti nesprejetja občinskega proračuna za letošnje leto, saj je 2 31. marcem prenehalo začasno ^•^rran^^ranje porabnikov prora- iJMunlft^^S^edstev. PredHeil Hitler!<« Malo tesno mi je bilo pri srcu, vendar sem tako na- pravil. Dvignil sem desnico ter prvič s težkim občutkom izgo- voril Heil Hitler. Vojaki so mi vsi v en glas odgovorili Heil Hitler; bil sem presenečen, te- ga nisem pričakoval. Še dvajset korakov in bil sem v trgovini pri Baumgartnerju. Že zunaj sem imel kaj videti: nova tabla, napis »Gemischwa- renhandlung Hans Baumgart- ner«, parole >Govori nemško, to je dokaz tvoje pripadnosti rajhu< itd. Naj povem, da je bil Baumgartner zvest član »Kul- turbunda«. V trgovini je bila velika gne- ča: nemški vojaki so na veliko kupovali tekstil in ga pošiljali domov ženam. Težko sem pri- šel na vrsto. Na srečo sem do- bil sol in jo vzel; želel sem vze- ti še vžigalice, pa jih ni bilo. Tr- govec mi je še rekel: »Odslej se bo pri nas govorilo nemško, moral se boš naučiti.« Nazaj grede sem vojake spet pozdravil s »Heil Hitler«, pa mi ni nihče nič rekel. Imel sem pa kaj videti. Najprej sem si od daleč ogledal orožje. Pred Gra- bušnikovo hišo so bile puške zložene v piramido, videl pa sem tudi dva mitraljeza. Naj- bolj zanimiva se mi je zdela motorna žaga, saj sem jo videl prvič. Vojaki so z njo žagali trame za most. Videl sem tudi motorno kolo s prikolico. Opa- zil sem vojaka, ki je na travni- ku zavozil v močvirje, in ker ni šlo naprej, je izpeljal ven vzvratno. Zelo sem si želel vi- deti kakšen avto, pa ga na ža- lost ni bilo. Ko sem prišel domov, sem na dolgo in široko moral pripo- vedovati domačim in sosedom, kaj sem vse videl in kako je v trgovini. Po mojem pripovedo- vanju so se tudi drugi ojunačili in odšli v trgovino. Žal čez dva dni ni bilo več ne soli ne petro- leja in ne moke. Po vse te stvari smo pač morali hoditi v Mari- bor ali Lenart, tja pač, kjer se je še kaj dobilo. TEDNIK - 2- april 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 Najbolje ocenjeni vinski vzorci »v vinu je največ sonca. Naj žive ljudje, ki ga pridelujejo in z njim vnašajo sončno svetlobo v dušo ljudi.« Te misli je zapisal Maksim Gorki, uporabil pa jih je pred- sednik ocenjevalne komisije, ki je 19. marca v Ptuju ocenila 134 vinskih vzorcev zasebnih kletar- jev. Poleg predsednika, inženirja agr. Janija Gonca, so bili v komi- siji še dipl. ing. Lidija Ruška in dipl. ing. Tea Ozimič, mag. Boris Beloglavec, mag. Tone Vodovnik in mag. Tone Skaza. Splošna ocena letošnjega oce- njevanja kaže presenečenje nad kakovostjo predstavljenih vzor- cev. Očitno je tečaj kletarjenja prinesel pozitivne rezultate v ne- govanju vina. Med vini z geo- grafskim poreklom jih je bilo več kot tri četrtine ocenjenih z oceno okoli 17 točk, kar jil uvršča v ra- zred kakovostnih vin. Lastnikom ostale četrtine vzorcev manjka še nekaj pouka iz kletarjenja. Laški rizlingi so dosegli dobro kakovost, prav tako sorti beli pi- not in chardonnay, ki sta sorti s prihodnostjo, bo pa jima potreb- no posvetiti več pozornosti pri obnovah v zasebnem sektorju. Sauvignon kot vrhunska sorta sodi v rajon Haloze in Slovenske gorice, med muškati so vidno mesto zasedli vzorci rumenega muškata, v vzorcih muškat oto- nela pa je bilo premalo kisline. Traminec je bil zastopan z dve- ma lepima vzorcema, kar doka- zuje, da ima ta sorta izredne po- goje v okolici Podichnika. Komisija je z veseljem ugoto- vila, da se število ocenjenih vzor- cev povečuje iz leta v leto, in kar je še pomembneje, vzorci so vse bolj kakovostni. Lastniki ocenje- nih vzorcev so že spoznali, da je zelo pomembno sodelovati na ta- kem ocenjevanju in imeti dovolj poguma, da se z vinom predsta- viš kljub morebitni slabi oceni. Tako je zapisal predsednik ko- misije ob zaključku letošnjega ocenjevanja. V nadaljevanju ob- javljamo po tri najbolje ocenjene vzorce iz vsake skupine. Zvrst vino (prej mešano): Ivan Emeršič, Gradišča 17,87 Alojz Kaučič, Juršinci 17,83 Franc Vojsk 17,73 Šipon: Franc Jager, Mestni Vrh 17,28 Laški rizling: Anton Pongračič 18,58 AdolfBrglez,Ptuj 17,90 Ciril Kolarič, Ptuj 17,83 Kerner: Alojz Korošec, Lovrenc 17,27 Chardonnay: Alojz Lah 18,15 Viktor Kotolenko.Zavrč 18,03 Beli pinot: Janez Druzovič 18,16 Simon Toplak, Juršinci 17,67 Ciril Kolarič, Ptuj 17,40 Rumeni muškat: Zvonko Arnečič, Gradišča 18,37 Alojz Kaučič, Juršinci 18,07 Alojz Lah 17,85 Renski rizling: Anton Urek, Mestni Vrh 18,45 Miran-Mateja Reberc, Gorišnica 18,17 Alojz Kaučič, Juršinci 17,98 Sauvignon: Danica Svenšek, Podlehnik i 8,72 Marija Mlakar, Ptuj 18,23 Matej Janžekovič, Markovci 18,20 Muškat otonel: Anton Lorger, Ptuj 17,75 Stanislav Marinič, Janški Vrh 17,58 Anton Kuhar, Mestni Vrh 17,53 Traminec 1991: Jože Milošič, Videm 18,45 Traminec 1990: Jože Milošič, Videm 18,53 Pri rdečih sortah je bil najbo- lje ocenjen rose Antona Ureka z Mestnega Vrha (17,33). V skupni razvrstitvi so najbo- lje ocenjena vina: souvignon Da- nice Svenšek iz Podlehnika (18,72), laški rizling Antona Pon- gračiča z Drenovca (18,58) in tra- minec 1990 Jožeta Milošiča iz Vidma (18,53). Čestitamo! V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU RAZSTAVA PTUJ NA STARIH H RAZGLEDNICAH g| Mladi raziskovalci na gimnaziji! Prejšnji teden, v sredo, je bilo na ptujski gimnaziji srečanje tretje- in četrtošolcev. Slednji so za tretješol- ce pripravili skupaj z mentorji predstavitev svojih raziskovalnih nalog. Razveseljivo je, da je sodelovalo tudi precej zunanjih mentorjev, kar kaže na odprtost šole in pripravljenost strokovnjakov na posameznih področjih za vključevanje v učni proces. j Četrtošolci so predstavili štiri- deset raziskovalnih nalog, ki so po tematiki izredno zanimive in zahtevne, večina pa vezana na domače okolje: Pomembne oseb- nosti Destrnika, Kruh, Predstavi- tev medijev v občini Ptuj, njiho- vo delovanje in odmevi v času desetdnevne vojne za Slovenijo, Preimenovanje ptujskih ulic in trgov, Ptujski portali. Cerkev sv. Jurija v Ptuju, Adolescentna identifikacijska kriza, Izvajanje vzgojnega ukrepa — strožje nad- zorstvo organa socialnega skrb- stva, Judo, Ptujski šport v olim- pijskem obdobju 1988—92, Mo- tivacija v športu. Osnovni ener- getski procesi v mišicah. Osno- vna šola s prilagojenim progra- mom v Ptuju, Rim in Vatikan, Zgodovina gimnazije v Ptuju, Pošta v Ptuju, Zgodovina druži- ne Verbančič, Ptuj na starih raz- glednicah, Ptuj v letu 1928, Od- mevi velike gospodarske krize (1923—33) na ptujskem območ- ju. Celjski grofje. Odlagališča odpadkov po krajevnih skupno- stih, Kultura pitja, Kalitev rast- lin. Onesnaženje zraka v Ptuju, Paličnjaki — vpliv zunanjih de- javnikov na njihovo obarvanost in rast med levitvami, Konstruk- cija antene za sprejem meteoro- loškega satelita. Delovanje čistil- ne naprave v Ptuju, Holografija, Določanje fenolov v odpadnih vodah. Kemijska analiza vode. Vloga igrač in igre v otrokovem razvoju. Odnos družbe do posa- meznika, okuženega z AIDS-om, Vpliv TGA na razvoj Kidričeve- ga, Meditacija, Kriminaliteta na ptujskem območju, Klošarji v Sloveniji, Kako vodstvo družbe usmerja življenje ljudi. Naše učne navade in Mladostno pre- stopništvo. Tematsko res pestre naloge, vredne pozornosti tudi širše jav- nosti. Zanimivost predstavitve raziskovalnih nalog gimnazijcev je bila razstava Ptuj na starih raz- glednicah, ki jo je pripravila Ma- teja Golob, avtorica istoimenske naloge, z mentorjem Francem Golobom. NaV Šolski zvonec nam je zaupal... VIDEM PRI PTUJU • Na- taša Sitar, učenka 8. razreda, se je v soboto, 28. marca, v Ljubljani udeležila republi- škega tekmovanja v znanju slovenskega jezika za Can- karjevo priznanje, edina iz ptujske občine. PTUJ • Učenci nižjih razre- dov Osnovne šole Ljudevita Pivka so bili 24. marca v gle- dališču. Uživali so ob plesu pod vodstvom Mije Mijače- vič in ob gledanju gledališke predstave. Učenci 3. razredov so imeli ta dan kulturni dan. Obiskali so še mladinski od- delek ptujske knjižnice, kjer jih je knjižničarka popeljala v svet knjige. KONCERT ZBORA SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA PTUJ Namesto poročila o koncertu Sneg in dež, ki sta kot za stavo padala prejšnji četrtek, sta bila vse prej kot vzpodbuda, da bi človek zapustil toplo sobo in udoben nasla- njač. Pa kaj, ko je tisto nekaj v tebi, da ne gre zamuditi dogodka, da se boš kesal, če boš zamudil pesem... A vla centra je presenetljivo polna in v zraku je čutiti vznemirjenje pričakovanja. Koliko znancev, takih bežnih z ulice, s prireditev, koliko prijateljev... Pritajeni pogovori, skoraj šepetanje, in potem začetek. Zadonela je pesem Komorne- ga moškega zbora — ubrano, se- gajoče v srce, pa četudi se to be- re zelo sentimentalno, nežno in hkrati avtoritativno. Človeka za- nese, da sam ne ve kdaj in kam. Kaj je to, se sprašuje, ko pesem že davno utihne in dlani v taktu udarjajo ena ob drugo, da bi na- gradile pevce in dirigenta. Oko se zasolzi, ko ima ob očetu soli- stu solistični debi še sin. Očetov stisk roke govori o času, ki beži, o generaciji, ki prihaja, o družin- ski tradiciji, ki živi . .. Zasliši se harmonika, udarja- nje pet ob tla, vriskanje in pari folklorne skupine Vinka Koržeta '2 Cirkovc se zavrtijo po odru. C)ekleta in fantje pa še muzikan- tje - zasrbijo te pete, da bi tudi Sam plesal na melodijo in pesem lasih babic in dedov, ki ju tako |krbno neguje folklorna skupina, ^opki v klobukih in bogata, s ^'pko obrobljena spodnja krila "ehote vzbudijo nostalgijo za ča- ^om, ki ga nisi živel, veš pa. daje ^0 .čas tvojih korenin. In že stopa na pevske prakti- kable 52 mladih fantov in deklet Srednješolskega centra, zaradi katerih smo se pravzaprav zbrali, da jih pospremimo na pot v Francijo in Nemčijo. Pesem ne pozna meja in dobra pesem seže tudi v Pariz in nemško deželo VVirtenberg. Gledaš jih, te mlade. in jih hkrati vidiš in ne vidiš, ko poslušaš, in se čudiš, kaj zmore človeški glas. V zraku je, okužiš se s predanostjo teh deklet in fantov zborovski pesmi — zasvo- jeni so z njo . . . Ljudje odhajajo, nekako razo- čarani, da je že konec. Eni takoj, drugi obotavljivo, tretji zapleteni v pogovor. . . Odhajajo v deže- vno noč, v moker sneg, z dežni- kom v roki, v zimskih čevljih, če- prav je tukaj že koledarska po- mlad. Pa jim je mokrega vreme- na kaj malo mar, polni so pesmi, dogodka, ki še odmeva v ušesih in razliva po človeku toplino — tisto prijetno čustvo, ko postane človek spravljen sam s sabo in okolico. Pevci, plesalci in godci ostane- jo. Ob prigrizku, ob kozarcu in nenadoma se v vsesplošnem kle- petu zasliši pesem ... Ni ga, ki bi se lahko uprl temu, da ne bi pritegnil. Ubrano petje pevcev obeh zborov in vseh drugih je zdaj sproščeno, namenjeno njim samim. Pozabljene so številne ure vaj, pozabljeno trdo delo, pravo garanje, zakaj ubranost glasov ne pride samo po sebi, pa čeprav Slovenci slovimo kot pev- ci. Vse je ena sama pesem, brez razlik v letih, brez razlik v odno- su do profesorjev, staršev . . . Ka- ko malo je potrebno za razume- vanje med ljudmi. Nihče ne gleda na uro, ko se oglasita harmonika, bas . . . Tre- nutki druženja, ki kar kličejo po ponovitvi srečanja. Zadovodlj- stvo in sproščenost po nastopu, ki je uspel, potrditev, da delo ni bilo zaman, da je takšen skupni nastop za vse in vsakega posebej priložnost pokazati, kaj zna, kaj zmore. Pevci in najboljši učenci fran- coščine Srednješolskega centra bodo nocoj odpotovali. Srečno pot... NaV Mešani mladinski pevski zbor SŠC. (Foto: OM.) Videmski pust v Blagovnici (jš) če ste v teh dneh nakupovali v Mercatorjevi Blagovnici, vas je pri vhodu pozdravilo pozvanjanje korantovih zvoncev in vas zago- tovb pritegnilo, da ste si pogledali videofilm in razstavo likovnih iz- delkov ter maketo videmskih sanj — nove šole. Delavci šole Videm nafnreč želijo tudi na ta način opozoriti na svoje dolgoletne težave pri delu v utesnjenih prostorih, hkrati pa dokazujejo, da se da tudi v ^kromnih razmerah veliko ustvariti, če sta le volja in pripravljenost za delo. Pravzaprav ne zahtevajo nič nemogočega, nič takega, do česar ne bi bili upravičeni — le nekoliko razumevanja za razrešitev prostor- ske stiske tamkajšnje šole. Razstava bo v Blagovnici do konca prihodnjega tedna. Foto: OM. BRANE LAMUT - NATAŠA KGLAR <3- BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med L in 4. stoletjem je imela rimsk^ Poetovina dokaj pisano etnično podobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro- manizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni- ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika, častili so najra- zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri- ki jih želimo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografi- je: Bine Kovačič. VENERA (nadaljevanje) Venerin kult je bil v provinci Panoniji sorazmerno slabo raz- širjen. Venero Vitrix — zmago- valko, poznamo iz Savarije in Carnuntuma. Se največ gradiva je znanega iz Poetovione, poleg kipov in reliefov so tu še napisne plošče. Medtem ko je običajen par v rimski religiji Venera- Mars, je bila v grški mitologiji običajnejša dvojica Afrodita-He- fajst. V Poetovioni pa je prav ta dvojica — v rimski preobleki VENERA-VULKAN - znana s treh napisov. Iz najbolje ohranje- nega, ki je bil najden na Sp. Haj- dini — v rimski četrti Vicus For- tunae, lahko razberemo, da je tu sta! njen tempelj. Napisno ploščo, ki jo je posve- til C. Avillij Chrysan za časa službovanja na svoje stroške, si lahko ogledate v lapidariju ptuj- skega muzeja. Keramični kipec Venere je leta 1935 na Spodnji Hajdini izkopal NValter Schmid. 6 - OD TU IN TAM 2. april 1992 - TEDNIK V PTUJU OBRTNA ŠOLA ŽE LETA 1877 Četrt stoletja strojne in metalurške šole Strojna in metalurška šola Srednješolskega centra y Ptuju letos proslavlja 25-letnico obsto- ja. Za začetek štejejo ustanovitev Šolskega centra za kovinsko stroko v Ptuju v šolskem letu 1966/67. Leta 1967je šola dobila stavbo v Raičevi ulici in se novembra tega leta preselila iz mino- ritskega samostana. ^ Začetek šolanja učencev za obrt pa se v Ptuju pričenja že v prejšnjem stoletju. Leta 1877 je bila ustanovljena obrtna nadaljevalna šola, ki je izobraževala za potrebe ta- kratnih ptujskih obrtnikov. Učenci so se šolali tri leta. Prvo leto so obiskovali pri- pravljalni razred, sledila sta prvi in drugi letnik. Kot piše v zborniku, ki bo izšel ob ju- bileju, Marija Matjašič, ki je pripravila zgodovino šole do leta 1966, je po letu 1918 po- stal učni jezik v obrtni nada- ljevalni šoli slovenščina. V šolskem letu 1928/29 je bilo na primer vpisanih 189 učen- cev, med njimi kar 39 deklet, ki so se učile za šivilje, mo- distke, fotografinje in pleti- lje. Sicer pa so se učenci lah- ko na šoli usposobili za pri- bližno trideset poklicev. Leta 1945 je bila ustano- vljena strokovna nadaljeval- na šola za vajence za lesno, kovinarsko, usnjarsko in ži- vilsko stroko, ki je gostovala v osnovni šoli. Leta 1948 ustanovijo Vajensko šolo za lesno stroko kot republiško institucijo. Prostore dobi v minoritskem samostanu. Po letu 1960 pride do spre- memb, saj obstajajo potrebe tudi za izobraževanje za ko- vinsko-predelovalno indu- strijo. Leta 1962 je ustano- vljen Šolski center za lesno- predelovalno in kovinsko stroko in ostaja še naprej v minoritskem samostanu. Ob vpisu so morali učenci imeti učno pogodbo. Tri mesece so bili v šoli, naslednje pa pri mojstrih v delavnicah. V šolskem letu 1967/68 se šoli priključi leta 1964 usta- novljeni Center za usposa- bljanje vajencev in delavcev kovinske stroke pri Tovarni avtoopreme. Ptuj dobi Šolski center za kovinsko stroko in ta leta 1967 prevzame prosto- re v Raičevi ulici. Leta 1974 se Šolski center za kovinsko stroko vključi v Srednješolski center in se naslednje leto preimenuje v Šolski center za kovinsko stroko »Veljko Vla- hovič«, leta 1977 z ustanovit- vijo srednješolskega zavoda postane njegova pedagoška enota. Leta 1978 se k Šolske- mu centru za kovinsko stroko »Veljko Vlahovič« priključi Poljedelsko-živinorejska šola Turnišče. Leta 1980 dobimo Center srednjega usmerjene- ga izobraževanja in šola po- stane TOZD Kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča. Leta 1988 je center spet enovita delo- vna organizacija in šola po- stane spet pedagoška enota Strojna in metalurška šola, brez kmetijske šole. Kot piše v zborniku seda- nji ravnatelj Milan Cimer- man, je v obdobju od 1981/82 do 1990/92 končalo izobraževanje v metalurških in strojniških programih 2.095 učencev. Leta 1983 do- bi šola tudi specializirane učilnice in delavnice za prak- tični pouk. Milan Cimerman je že pol- nih dvajset let ravnatelj na tej šoli in za zbornik je »razi- skal« zgodovino šole od leta 1966 dalje: »Moram reči, da je šola doživela kvantitavni in kvalitativni skok. Iz trinaj- stih oddelkov v letu 1967 je število oddelkov naraslo na 29, povečalo se je seveda tudi število učencev — v zadnjem obdobju jih je 850. Kvaliteta poučevanja se je dvignila tu- di s specializiranimi učilnica- mi in z višjo izobrazbo učite- ljev, ki so poučevali in pou- čujejo na šoli. Danes je na šoli 12 diplomiranih inženir- jev strojništva. Ne nazadnje moram omeniti, da sta dva samoprispevka tudi delno prispevala h kvaliteti našega dela, saj so iz prvega samo- prispevka bile zgrajene cen- tralne specializirane učilnice, iz drugega pa specializirana delavnica, ustrezne tehnolo- ške in tehnične učilnice in športni objekti. Učitelji so ves čas največ pozornosti posvečali kvaliteti učno- vzgojnega dela, metodam de- la in modernim oblikam. Pri- dobili smo kompletno tehni- čno šolo za strojnega in me- talurškega tednika — v letih 1980/81 za metalurškega teh- nika, strojnega tehnika pa le- to kasneje kot dislocirano enoto mariborske tehnične šole in pozneje kot samostoj- no šolo v Ptuju. V preteklem šolskem letu smo že pričeli prenovljene programe v poklicnih in teh- ničnih šolah. Gre za ločitev tri- in dvoletnih poklicnih šol od tehničnih šol na program- ski osnovi, kar pomeni, da bodo tehniki, ki se bodo izo- braževali po prenovljenih programih, imeli več teoreti- čnih in splošnoizobraževal- nih predmetov, v poklicnih šolah pa več strokovnoteore- tičnih vsebin in praktičnega pouka. V nekaterih sloven- skih šolah je predvidena tudi prostorska ločitev, to pa v na- šem centru ni možno. Načr- tujemo, da bomo šole organi-, zirali tako, da bomo združe- vali kompatibilne programe strojnih in elektrotehnikov ter poklicnih profilov na istem področju. Seveda so ti reorganizacijski postopki še v pripravi. Gotovo pa je, da bodo tisti učenci, ki se bodo odločili za strojne in elektro- tehnike imeli podoben pro- gram kot gimnazijci, opra- vljali bodo tudi maturo, kar jim bo omogočilo direkten vstop na univerzo. Tisti pa, ki se bodo po drugem letniku odločili za poklic, se bodo lahko ali zaposlili ali nada- ljevali šolanje na višjih ali vi- sokih poklicnih šolah, ki pa so trenutno še v ustanavlja- nju. Moram povedati še to, da žal metalurškega tehnika ne bomo izobraževali v tem in tudi naslednjih šolskih le- tih ne, ker je v Sloveniji zara- di slabega vpisa določena le ena taka šola, v Mariboru. V poklicnih šolah so spre- membe v tem, da bodo res kvalitetni programi prakti- čnega pouka in stroke pripe- ljali do kvalificiranih delav- cev, kakršne potrebujejo podjetništvo, malo gospodar- stvo in obrt.« NaV Praktični pouk strojnih tehnikov na numerično krmiljenih obde- lovalnih strojih. Svečana proslava ob obletnici šole bo 23. aprila v Srednješolskem centru. Izšel bo zbornik o življenju in delu šole izpod peresa Milana Cimermana in Ma- rije Matjašič. Odprli bodo obnovljeno avtomehanično delavnico v Raičevi ulici, razstavo izdelkov in razi- skovalnih nalog učencev. Naslednji dan bo turnir v malem nogometu strojnih šol. Jeseni pa bodo še stro- kovna srečanja. Od leta 1945 naprej so bili ravnatelji: 1945—48 Ferdo Šentjurc, 1948/49 Franc Gorup, 1951—61 Jo- že Stropnik, 1961 — 66 Jože Rojic, 1966/67 Jakob Za- bavnik, 1967—72 Jože Maučec, od marca do no- vembra 1972 Marija Ur- bas, do februarja 1974 Alojz Gojčič, do avgusta 1977 Anton Velikonja, do novembra 1979 Bogomir Bezjak, od decembra 1979 Milan Cimerman. PIŠE: UNIV. PROF. JOŽE GREGORC Osemnajsta revija pevskih zborov PTUJ, NARODNI DOM, 21. FEBRUARJA DRUGI DEL Moški zbor Prosvetnega dru- štva Cirkovce — zborovodja Peter Krajnc Zbor je še mlad, vadi šele ne- kaj mesecev, zato posamezni gla- sovi še izstopajo, tenorji upora- bljajo v glavnem še falzet, to pa se je dogajalo tudi pri starejših zborih, ki delajo že leta. Izgovor- java, intonacija in ritem, ki so bi- stveni za vsako dobro izvedbo, so bili dobro naštudirani, pro- gram dobro izbran (Venturini: Se davno mrači. Jereb: Moj de- klic, Schwab: Vinska), iz česar lahko sklepam, daje njihovo de- lo dobro zastavljeno in da zboro- vodja ve, kaj namerava doseči. V zboru so v glavnem zastopa- ni vsi glasovi, kar mu obeta lepo prihodnost. Poudariti moram, da sta letos v Cirkovcah zrasla dva nova zbora, moški in ženski — skupaj bi to lahko bil velik meša- ni zbor, razumljivo pa, da bi ob tem lahko še nastopala ženski in moški tudi samostojno. Obet je velik! Moški zbor PD Alojza Štrafeta Markovci — zborovodja Janez Bezjak Pri Mirkovi Na trgu je zapel začetek le en prvi tenorist in to v falzetu, kar je za tako polnozvo- čen zbor tonsko premalo. Falzet je upravičen, če ga pojejo vsi pr- vi tenoristi, eden sam pa bi mo- ral zapeti vsaj v mezza voce. Vča- sih je bila kakšna nepotrebna ce- zura, pa tudi pri dinamiki bi se našla kakšna manjša izboljšava. Aljažev Triglav je bil dovolj pre- pričljiv in smiselno izveden, o Kernjakovem Venčku koroških narodnih pa sem že pisal. Moški zbor iz Markovec je po- kazal lep napredek predvsem v pogledu kultiviranega petja, zato je tudi zvok plemenitejši, nikjer ni čutiti nepotrebnega napenja- nja glasilk, zbor poje umirjeno, glasovno polnozvočno in izena- čeno. Lepo ga je poslušati. Moški zbor Komunale Ptuj — zborovodja Jože Dernikovič Zahtevno Foersterjevo pesem Večerni ave so zapeli lepo, tudi komunalci imajo lep, kulturen zvok. Pri besedi ave je motil v pr- vih tenorjih pretiran h, ki ga uporabljamo samo na vajah za- radi jasne intonacije, medtem ko ga na koncertih izpuščamo, če ne se sliši takole: ahahave (ave). Škoda! Tudi Gotovčeva O mili mi je bila dobro izvedena, nepo- trebna sta bila le dva akcenta pri besedici gla-sa. Pri Tomčevi Fur- manska so bili v začetku morda malo preplahi, v nadaljevanju pa glede na raznolikost besedila ne- koliko enolični. Zbor ima lep zvok, izenače- nost zvoka je tokrat včasih trpela na račun prvega tenorja, v glav- nem je medsebojna zvočna pove- zanost dobra, težav z intonacijo, jasnim ritmom, dobro izgovorja- vo, enovitim dihom in podobno, kar je osnova lepemu petju, zbor nima, zato so tudi njegovi nasto- pi vedno uspešni. Mešani pevski zbor PD. France Prešeren Videm — zborovodja Maks Vaupotič Pri pesmi M. Paplerja V gozdu je bil začetek malo nezanesljiv, netočen, v nadaljevanju pa do- bro. Miheličeva Roža na vrtu je bila v celoti dobra, sopran solo je bil muzikalno lepo podan, vendar glasovno nekoliko zastrt. L. Kramolca Ej vigred je bila do- bro in glasovno čisto zapeta, če- prav ji malo več muzikalne izra- zitosti ne bi škodovalo. Glaso- vno ravnovesje med moškimi in ženskimi glasovi je zelo dobro, kar vpliva na izenačenost zbo- rovskega zvoka. Program je bil dobro izbran, kar je potrdila tudi njegova izvedba. Moški zbor TGA Kidričevo — pevovodja Ladislav Pulko Lep, poln in plemenit zvok zbora krasijo enotni basi, ki vča- sih celo malo pokrijejo tenorje, posebno prve, ki so bili tokrat prenežni, predvsem pa preveč odprti — presvetli. Zborovodja L. Pulko se je lotil precej zahtev- nega programa. Šivičeva Aubfik- sarska je dosti zahtevna in je bila dobro izvedena. Pravilno je, da je zborovodja vpletel v program tudi skoraj ponarodelo Prelovče- vo Ko ptička na tuje gre, saj se tipična slovenska narodna litera- tura na naših revijah močno za- nemarja in gre skoraj v pozabo. Zdi se mi da bi bilo pravilno, če bi na prihodnjih revijah zapel vsak zbor po eno slovensko na- rodno v čimbolj neokrnjeni obli- ki, čimmanj umetniško predela- ni. Na ta način bi pomagali ohra- njati naše narodno bogastvo. Kr- pačeva priredba pesmi En hrib- ček bom kupil je opremljena z različnimi variacijami v posa- meznih glasovih, zato je tudi iz- vedba pesmi zadosti zahtevna, a zborovodji in pevcem ni delala težav, zato je bila dobro izvede- na in tak je bil celoten nastop pevcev iz Kidričevega. (Nadaljevanje prihodnjič) Projektna naloga: domače obrti TOMAŽ PRI ORMOŽU Učenci četrtih razredov osnovne šole Tomaž pri Ormožu so se v le- tošnjem šolskem letu lotili že dru- ge projektne naloge. Jeseni so preučevali gozd, minuli teden pa so sklenili delo pri preučevanju domačih obrti. Učencem so poma- gali zunanji sodelavci in učitelji, ki poučujejo v četrtih razredih. Zvonka Ladič, ena izmed ra- zredničark četrtih razredov, je Štefka Miklašič je bila zadovolj- na s svojimi pevci. povedala, da so se tega lotili z namenom, da vsaj delno obudijo stare domače obrti, ki izumirajo. Učencem so jih želeli prikazati, da se jih naučijo in jih poskušajo izdelovati tudi sami. Delo so razdelili v šest skupin: tri so vodili zunanji sodelavci, starejši ljudje, tri pa učiteljice, ki poučujejo v četrtih razredih. V eni izmed skupin so pletli koša- re, v drugi izdelovali grablje, v tretji brezove metle in izdelke iz gline. Ena izmed skupin je zbira- la informacije o instrumentih, druga že skoraj pozabljene pe- smi, zadnja je raziskovala podat- ke o starih obrteh. Da je bila že- lja po spoznavanju obrti pri učencih resnično velika, dokazu- jejo številni predmeti, predvsem lončeni, ki so jih učenci v teh dneh prinašali v šolo. Delo so sklenili minuli četrtek, ko so imeli skupen nastop in so za spomin prihodnjim generaci- jam posneli še video. Mojster za pletenje košar je bil Janez Gašparič. Z delom svojih mladih pomočnikov je bil nad- vse zadovoljen. Obrti seje naučil sam, košare, ki so nujna posoda na kmetih, dela za svojo potrebo, tuintam še za sosede in prijatelje, prodaja pa jih ne. Antoličev Tonek iz Senika je z veliko mero potrpežljivosti de- lalz naslednjo skupino učencev lesene grablje, orodje za vrt ali travnik. Delo gre Toneku dobro od rok, saj mizarska obrt pri njih prehaja iz roda v rod. Spominja se, da je grablje izdeloval že nje- gov dedek, nato oče in kljub le- tom, šteje jih 73, jih še vedno iz- deluje tudi sam. Sprva je imel s svojimi mladimi pomočniki ne- kaj težav, vendar je dejal, so se umirili in se pričeli resno zani- mati za delo. Štefko Miklašič poznajo pri Tomažu zaradi njenega petja. Pozna namreč številne skoraj po- zabljene ljudske pesmi. Naučila se jih je od svoje mame, ta pa jih je »pobirala« na gostijah, kjer je pogosto kuhala. Nekaj se jih je naučila od sestre, ki je do desete- ga leta živela pri babici, ta pa je bila prav tako prava zakladnica številnih narodnih in ponarode- lih pesmi, ki jih pojejo v vsakem kraju po svoje. ŠtefTca vse to zna- nje posreduje mlademu rodu. Pravi, da se otroci radi učijo pe- smi. »Kaže, da se je spet začelo obdobje, ko se otroci zanimajo za pesmi, prej ni nihče mislil na Vinko CizerI je izdeloval metle. ljudsko bogastvo. Pesmi povedo, da so tudi nekoč živeli ljudje, ki so bili pametni. Škoda, da bi se pozabile, ker so navsezadnje del naše narodne zgodovine,« je pri- stavila gospa Miklašič. Vinko CizerI je pomagal pri iz- delovanji, brezovih metel. Ob mojem prihodu je bila skupina ravno v gozdu, kjer so nabirali primerno brezovo šibje. Vinko se je obrti naučil od svojega očeta. Letno naredi okoli 40 metel in jih potem proda. Pravi, da se še kar dobro obnese. Za izkupiček si kupi sladkor, tudi cigarete in seveda popije še kakšno pivo, saj se človek pri takem delu ožeja. Bil je vesel, ko so ga učitelji po- klicali na pomoč pri njihovi pro- jektni nalogi. Učenci so bili veseli vsega, kar se je v teh dneh dogajalo pri njih. Pouk je potekal mimo uho- jenih vsakodnevnih kolesnic in ob igri ter v nekoliko bolj sproš- čenem vzdušju so se marsikaj na- učili. Tekst in foto: Vida Topolovec Antoličev Tonek je svoje pomočnike popeljal v skrivnost izdelovanja le- senih grabelj. TEDNIK - 2- ap"! 1992 ŠPORT - 7 Izjemen uspeh ptujskih kolesarjev v nedeljo, 29. marca, je bila na Reki kolesarska dirka — 5. me- morial »Gigia Zambellia«, kjer je nastopilo več kot 120 kolesar- jev iz 18 klubov Hrvatsk' in Slo- venije. Odlična kolesarja Mahorič in Kelner sta z drugimi kolesarji Ptuja pod vodstvom prvega tre- nerja Petroviča in z nasveti Glav- nika svojo nalogo prvič opravila tako, kot so jo zasnovali. Tako je Miran Kelner v generalni razvr- stitvi pobral vse točke letečih in gorskih ciljev. Mitja Mahorič pa je organiziral bliskovit in učinko- vit pobeg trojke. Takoj po obratu so si Mahorič (Ptuj). Valjevec (Sava) in Vasiljevič (Rijeka) ustvarili minuto prednosti pred glavnino kolesarjev, ki jo je do- bro nadzoroval Kelner iz Ptuja. V nadaljevanju je »trojka« pred- nost še močno povečala in v cilj so prispeli s prednostjo treh mi- nut in 15 sekund. Že je kazalo, da bo Mahorič slavil zmago, a mu to ni uspelo in za dolžino ko- lesa ga je premagal kolesar iz »Save« Tadej Valjevec. Mitja Mahorič je osvojil drugo mesto, Aleksandar Vasiljevič z Reke tre- tje, Miran Kelner četrto, Matjaž Crenšek osmo in Boštjan Pihler deveto mesto. Skupni ekipni vrstni red: 1. Sava iz Kranja, 2. Astra iz Lju- bljane in 3. Kolesarski klub Ptuj. GK Devetnajsta zaporedna zmaga ODBOJKA Športna dvorana Center. Gle- dalce* 150. Sodnika Leveč (Mari- bor), Dereani (Maribor). Ozon: Murko, Jamšek, Marta in Marjeta Emeršič, Ules, Knez, Godec, Golob in Gojkošek. Tudi po devetnajstem kolu so igralke Ozona ostale še edina ekipa v II. slovenski odbojkarski Uspešna zaključna akcija Ulesove. (Foto Kosi.) ligi — vzhod, ki ne pozna pora- za. Tri kola pred koncem tekmo- vanja lahko trdimo, da je Ptuj dobil novega prvoligaša, kajti pred drugouvrščeno ekipo Bra- slovč ima že šest točk prednosti. Po pričakovanju so Ptujčanke tekmo dobile z najvišjim rezulta- tom, čeprav so nastopile brez treh igralk iz prve šesterke (Raj- hova, Jugova in Razborškova). Pot do zmage je bila težja, kot kaže rezultat. Predvsem v prvem in tretjem nizu so se morale igralke Ozona potruditi, saj se je v tretjem nizu gostujoča ekipa ra- zigrala. Odbojkarice Ozona vabijo skupaj s Certusom, ki opravlja zanje brezplačne prevoze, vse ljubitelje odbojke 4. aprila na srečanje med prvouvrščeno eki- po Ozona in drugouvrščenimi Braslovčami v Braslovče. Odhod avtobusa je ob 14.30 izpred ek- spoziture KBM —PE Ptuj na Bregu. I. Z. Tokrat zelo uspešni ROKOMET Naše rokometne ekipe so se v soboto zelo popravile. V primer- javi s kolom nazaj, ko so prav vse izgubile, tokrat ni bilo nobe- nega poraza. Zmagali so člani Ormoža in Velike Nedelje ter članice Drave, člani Drave pa so osvojili pomembno točko. DRAVA-NOVA OPREMA 19:19 (8:7) Pomembno tekmo si je v dvorani Center ogledalo okrog 200 gledalcev. Drava je točke potrebovala v boju za ob- stanek, gostje pa za priključek z najboljšimi. Oboje so pred tem pestile tudi poškodbe. Vse to je vplivalo na igro, ki ni bila ravno lepa in prijetna za oko. Oboji so se v obrambi zelo trudili in od tu relativno malo zadetkov, zlasti v prvem polčasu, ki so ga domači- ni dobili z zadetkom prednosti. V drugem polčasu Dravi v napa- du znova ni šlo in dobre tri mi- nute pred koncem je vse kazalo na novi poraz, saj so gostje iz Slovenj Gradca vodili kar z 19:16! Vendar so domačini ob pomoči Hrupiča (domači trener je v igro vstopil proti koncu) in spodbujanju gledalcev končnico odigrali zelo dobro in iztržili toč- ko. Drava je trenutno deveta, s šti- rimi oziroma šestimi točkami na- skoka pred predzadnjo in zadnjo ekipo. Razplet je lahko popolno- ma drugačen kot pa je sedanje stanje, zato bodo v klubu morali vse napore in ukrepe podrediti cilju — obstanku v superligi. DRAVA: Koštomaj, Osterc I, Kramberger 1, MešI, Terbuc 5, Šimac 4, Vugrinec 1, Ramšak, Kelenc 2, Sagadin 4, Hrupič I, Pintarič. Člani Ormoža so v Veliki Ne- delji zanesljivo s 26:21 premagali Radeče, Velika Nedelja je v Murski Soboti s 17:16 preseneti- la Krog, članice Drave pa so v Ptuju gladko, s 33:18, opravile z mlado ekipo iz Velenja. L. Kotar Zadnja vest: Člane Drave bo do konca prvenstva vodil trener Papak, strokovni dela- vec Hrupič pa bo igralec ekipe in strokovni vodja drugih ekip. ROVAL DARTES Tekmovanje v Zvezi športnih aparatov Slovenije - vzhod V soboto, 28. marca, je potekal že 4. turnir na profesionalnih športnih aparatih Royal Dartes. V bifeju »Korantov hram« v Bukov- cih se je zbralo 64 tekmovalcev, ki jih je vzpodbujalo tudi veliko števi- lo navijalcev. Rezultati turnirja so bili: I. Igor Savski, Poličane, 2. Armando Hvaleč, Ptuj, 3. Miran Kurnik, Podvinci, 4. Miran Nedog, F>tuj, 5. Mi- lan Brlek, Ptuj, 6. Branko Mlakar, Ptuj, 7.-8. Miran Podhostnik in Jože Orešič. Prvouvrščeni so prejeli pokale, diplome, praktične in denarne na- grade. Skupno število točk po štirih turnirjih — moški posamezno: I. Silvo Tomanič — 2964, 2. Miran Kurnik — 2212, 3. Igor Savski — 2040, 4. Armando Hvaleč — 1672, 5. Primož Soškič - 1504, 6. Franc Zoreč - 1488, 7. Ivan Nedog - 1096, 8. Milan Černivec - 1024. Ženske posamezno: I. Dragica Perhač — 1016, 2. Karmen Markež — 212, 3. Olga Dernikovič - 64. KARATE Končan prvi krog državnega prvenstva Andrej Cafuta, Sonja Žumer in Aljoša Horvan, člani Karate kluba Poetovio, so se 15. in 21. marca v Trbovljah kvalificirali v II. krog dr- žavnega prvenstva Slovenije. Andrej se je uvrstil v kumite — borbah polsrednje kategorije športnega karateja in v absolutni kategoriji tradicionalnega karateja. Obenem seje kvalificiral v disciplini karate kat, ko je nastopil s kata- ma (vezane forme tehnik) enpi in bassai sho. Sonja Žumer si je izbori- la Ii. krog v borbah težke kategorije, Aljoša Horvan pa kljub poškod- bi finale s kato enpi. Zmagovalci po kategorijah: super lahka F. Horn tKrško), lahka K. Stanovnik (Ljubljana), polsrednui D. Mavec (Ljubljana), srednja P. Pajkunovič (Velenje), poitežka I. Straus {WKSA Maribor), težka A. Kos (Maribor). Med ženskami so zmagale po kategorijah: lahka Nina Goduša (Lju- bljana), srednja Tatjana Nedeljko (WKSA Maribor), težka Carmen Ribaš (Ljubljana), absolutna Irma Potnik (SI. Konjice). V katah posamezno za člane je bil prvi Franjo Horn (Krško), med katami za moške pa KK Študent Maribor. Med'ženskami je v ka- tah zmagala Nina Goduša (Lj.), od ženskih ekip pa KK Ljubljana. II. krog DP je bil za člane v težnostnih kategorijah 29. marca v Ljubljani, za člane in članice v borbah in katah absolutne kategorije pa bo 4. aprila v Trbovljah. Silvo Vogrinec Učenke OS Ivana Spolenaka prvakinje športna zveza občine Ptuj je z odbojkarskim klubom Ozon v te- lovadnici OŠ Ivana Spolenaka organiziral občinsko prvenstvo v od- bojki za osnovne šole ptujske občine. Tekmovanja so se udeležile učenke le iz treh osnovnih šol: Kidričevo, Ivan Spolenak in Olga Me- glic. Vse tri ekipe so prikazale kakovostno odbojko, posebno učenke šole Ivana Spolenaka. ki jih vadi igralka odbojkarskega kluba Ozon Brigita Godec in so zasluženo postale prvakinje občine Ptuj. Pokal jim je izročil predstavnik Športne zveze Ptuj Marjan Lenartič. Učenke bodo nastopile v aprilu na regijskem tekmovanju v Mariboru. I. Z. Doslej največji Tinin uspeh Ptujska teniška igralka Tina Vukasovič, sicer članica TK Gradiš Branik Maribor, je na turnirjih v Španiji dosegla svoj doslej največji uspeh. Na turnirju WTA z nagradnim skladom deset tisoč ameriških dolarjev v Santanderju se je uvrstila v finale. Žal pa je bila Španka Ji- menezova tudi drugič pretrd oreh na prvem turnirju je Tino izloči- la v četrtfinalu. Ne glede na to je Tina z igro v Španiji presegla priča- kovanja. Prihodnje nastope pričakuje polna optimizma. Še v tem me- secu bo nastopila na Federation Cupu v Atenah. MG Ustanovljeno Športno društvo Bukovci v soboto, 14. marca, so se na letnem občnem zboru zbrali čla- ni in ljubitelji NK Bukovci. Pre- gledali so tekmovalne rezultate v letu 1191 in si začrtali cilje za prihajajočo tekmovalno sezono. Hkrati pa je bil to tudi ustanovni zbor ŠD Bukovci. Prvi predsed- nik društva je Franc Njegač. Za- enkrat bo v okviru društva delo- val le nogometni klub, upamo pa lahko, da bodo čez čas začeli go- jiti tudi druge športne panoge. Janko Bezjak Odlični strelci invalidi v soboto, 28. marca, je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v streljanju z zračno puško za in- valide za leto 1992. Ptujčani so dosegli dve zlati, eno srebrno in eno četrto mesto. Srečko Majcenovič je v kate- goriji G 3 s 363 krogi zasedel I. mesto in dobil zlato medaljo, Franček Ljubeč v kategoriji G I ravno tako prvo mesto s 64 kro- gi, Jože Pintarič v kategoriji G 2 srebrno medaljo s 330 krogi in Ludvik Pšajd starejši s 355 krogi 4. mesto v kategoriji G I.- Franc CetI MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE Vodilna zmagala v gosteh v pi^em pomladanskem kolu na področju MNZ Ptuj so nogometaši pokazali dober nogo- met, pa tudi učinkovitost je bila na solidni ravni. Odigrana sta bila dva derbija: v Gerečji vasi so nogometaši Aluminija visoko odpravili domačo ekipo, vodeči Stojnci pa so nekoliko težje zmagali na gostovanju v Slovenji vasi. Rezultati — I. razred: Pragersko-Bukovci 7:0, Hajdina - Drava 1:2, Preskrba —Dornava 1:1, Slovenja vas—Stojnci 0:2, Gerečja vas—Aluminij 1:5, Gorišnica —Skorba 3:1. n. razred: Rogoznica—Hajdoše 8:1, Zgornja Polskava —Apače 6:11:1, Leskovec —Spod- nja Polskava, Podvinci—Tržeč 3:2, Grajena —Mladinec 1:1 in Markovci —Videm 0:0. Vrstni red: Videm in Rogoznica 18 točk, Podvinci 17, Leskovec 16, Markovci 13, Hajdoše •2, Tržeč 11, Zgornja Polskava 10, Grajena 9, Spodnja Polskava 7, Apače 6 in Mladinec 4 toč- ile. Danilo Klajnšek Uspeh Nene Šajber Ptujčanka Nena Šajber, diplomirana inženirka farmacije, zapo- slena v Mariborskih lekarnah — v lekarni pod Gradom, se je udeleži- la 18. svetovnega smučarskega prvenstva farmacevtov v Švici, v mestu Lezyn. Bila je edina predstavnica mlade države Slovenije in doslej edina predstavnica Slovenije, ki se je udeležila tega prvenstva. Soča- sno so imeli svetovno prvenstvo tudi zdravniki. . V Švico je potovala samoiniciativno in na svoje stroške, delno pa je njeno pot sponzorirala Paloma s Sladkega Vrha. Organizatorji sojo lepo sprejeli, še posebej Italijpni. Omejena finančna sredstva so ji onemogočila, da bi ostala v Švici do konca tekmovanja. Tekmovala je le v paralelnem slalomu in osvojila srebrno kolajno. Gre za izjemno lep uspeh, ki ga ni pričakovala. Prihodnje igre farmacevtov bodo v Franciji. Nena si želi, da bi tja potovala že s slovensko ekipo. Letos je led prebijala sama. MG ROKOMET Šolski šport v športni dvorani Center je bilo občinsko prosvetno ŠŠD osnov- nih šol v rokometu. Pri učenkah 7. in 8. razreda je nastopilo 10 osnov- nih šol. V finale so se uvrstila ŠŠD iz Dornave, Majšperka in Ptuja. Najboljša je bila ekipa ŠŠD Ivana Spolenaka, ki je zasluženo osvojila prvo mesto. Najboljša strelka je bila učenka OŠ Majšperk Janja Mar- čič, ki je dosegla 15 zadetkov. Rezultati tekmovanja učenk: Dornava—Leskovec 9:3, Podleh- nik—Majšperk 6:7, Franc Osojnik —Olga Meglic 2:10, Gorišnica— Videm 4:9, Mladika —Dornava 9:11, Olga Meglic—Ivan Spolenak 3:9, Ivan Spolenak —Franc Osojnik 10:6, Podlehnik—Gorišnica 12:9, Leskovec—Mladika 9:11, Majšperk—Videm 7:6, Dornava—Maj- šperk 8:8, Ivan Spolenak—Dornava 15:6, Majšperk—Ivan Spolenak. 6:15. Končna uvrstitev učenk: I. Ivan Spolenak, 2. Majšperk, 3. Dorna- va, 4. Olga Meglic, 5. Videm, 6. Mladika, 7. Franc Osojnik, 8. Podleh- nik, 9. Leskovec, 10. Gorišnica. Pri učencih so nastopila štiri šolska športna društva: iz OŠ Fran- ca Osojnika, Gorišnice, Majšperka in Mladike. Najboljša je bila eki- pa Mladike. V ekipi ŠŠD iz Majšperka smo lahko opazili talente, ki bi se lahko vključili v redno vadbo RK Drava. Rezultati učencev: Franc Osojnik—Mladika 6:14, Gorišnica— Majšperk 15:16, Gorišnica—Franc Osojnik 9:11, Majšperk —Mladika 9:15. Končna uvrstitev učencev: 1. Mladika, 2. Majšperk, 3. Franc Osoj- nik, 4. Gorišnica. L. M. JUDO Turnir za pokal Lendave v soboto, 7. marca, je bil v Lendavi turnir za pionirje, starejše mladince in ženske vseh kategorij. Sodelovalo je dvajset klubov z več kot 300 tekmovalci. Judoisti Gorišnice so dosegli soliden uspeh. V kategoriji starejših mladincev sta Jože Marin in Damijan Petek brez težav premagala vse nasprotnike in osvojila prvo mesto. V ženski konkurenci sta osvojili prvo mesto Lidija Marin in Renata Bezjak, drugi mesti pa Lidija Petek in Renata Horvat. Največja konkurenca je bila pri pionirjih. Drugo mesto je dose- gel Žan Horvat, tretji mesti pa Damijan Ivančič in Drago Prelog. Po- sebej je treba pohvaliti borbe najmlajšega udeleženca turnirja, šestlet- nega Danija Rusa. Premagal je tri za glavo večje in nekaj kilogramov težje nasprotnike. Tudi proti četrtemu tekmovalcu je večji del borbe vodil, proti koncu pa so mu moči pošle. Franc Nasko Moda In šport se povezujeta Butik SONJA bo pokrovitelj prvega državnega prvenstva Slovenije v judu, ki ga organizira ptujski judo klub. Prvenstvo bo 11. aprila v športni dvorani Center. Udeležilo se ga bo 150 najboljših judiostov in judoistk iz cele Slovenije, med njimi vsi kandidati za evropsko prvenstvo v Parizu. Lastnica butika Sonja Plaveč pravi, da jo je pri odločitvi za po- kroviteljstvo vodilo prepričanje, da so ptujski športniki eni najboljših v novi državi. Takšna reklama pa je ena najbolj učinkovitih. Ptujske športnike bo tudi v bodoče podpirala. Butik Sonja je 10. marca letos praznoval peto obletnico uspešne- ga dela. Začel je v majhnem prostoru v Jadranski ulici 6, pred tremi leti pa seje preselil na novo lokacijo v Vošnjakovo 10. Zaradi večjih možnosti poslovnega sodelovanja — obrti marsikdo še ne zaupa — je lastnica ustanovila tudi družbo z omejeno odgovornostjo. Ukvarja se s proizvodnjo, trgovino in storitvami. Dosedanji razvoj butika Sonja in dejavnosti v okviru družbe z istim imenom je pokazal, da samo na- črtnost in skrb za strokovnost vodita v uspeh. MG BOKS Revija v Ptuju v nedeljo je bila v dvorani Mladika ena od revij v boksu, na ka- teri je nastopilo 26 borcev, pretežno začetnikov. Pred 200 gledalci so med mladinci zmagali: Dželadini in Laban iz Novega Mesta, Rada- kovič iz Slovenske Bistrice, Sovič iz Maribora ter Ptujčani Kerin, Žol- ger in Vinko. Še zmagovalci med člani: Lovrič, Horvat in Šprah iz Novega Mesta ter Brumec in Vojko Poš iz Slovenske Bistrice. Dvoboj med domačinom Horvatom in Bojanom Pošem iz Slovenske Bistrice se je končal brez zmagovalca. 1. k. MALI MARATON Uspešni v Gradcu Na nedeljskem mednarodnem malem maratonu je v Gradcu na- stopilo tudi nekaj tekačev ptujskega kluba Maraton. Med 200 tekmo- valci je bil Ivan Golob tretji, Radovan Ačimovič osmi, Nikola Pralija pa v sredini uvrščenih v svojih starostnih kategorijah. 1. k. Zaradi velikega števila športnih se- stavkov smo jih nekaj prenesli na 14. stran. 8 — NAŠI KRAJI iN UUDJE 2. april 1992 - TEDNIK Haloze, daljna in odmaknjena lepota, neki prestrmi griči, modrina neba, kozarec y roki in sonce v njem in pozlačeni spomini Judeževe ponudbe Vedno so mi relcli: Haloze so pozabljen svet strmih, blatnih kolovozov in razdrapanih bre- gač. Tam da se preveč pije, da je bolje od tam zbežati. Zares so ljudje od tam odhajali in vse mo- goče oblasti so jih k temu vzpod- bujale. Greh postane črn, ko ga čas dokaže, in prav ta čas, naj- pravičnejši in najbolj kruti sod- nik, nam prav sedaj pravi, kako hudo smo grešili, ko smo Halo- zam jemali lastno kri in ljudi se- lili v bloke, kjer danes hirajo. Haloze pa so po mišljenju stro- kovnjakov prav zaradi male go- stote naseljenosti primerne za atomsko smetišče. Te dni nam razgrevajo srce in možgane razprave okoli atom- skih smetišč in vse bolj mi Halo- ze postajajo čudežno lepe, edin- stvene, vse bolj kraj, kamor se zarijem, ko me mori in ubija civi- lizacija. Duša se mi vrh teh gri- čev napije krasot, srce se umiri in kot prerojen sem, poln nove energije za delo in za ustvarja- nje. Srečen narod, ki ima tak kraj, kjer si lahko človek nabere novih moči. Pravi Haložan ne bo nikoli zapustil svojih globač in strmih reber, pravi Haložan še živi na tem koščku lapornate zemlje. Haložan je iskriv in pronicljiv človek izredno bistrega duha in neuklonljive volje. Dvomi zaide- jo v njegovo srce, a natanko ve, da svoje zemlje ne da, da so nje- gove korenine pregloboko v vsa- ki pori laporja, zabetonirane v ilovico. Ilovica ni več blato, po- stala je prej zlato, saj nove raz- vojne možnosti Haloz spreminja- jo stare odnose. Če odpišemo nekaj haloških pijančkov, ki so se tako ali tako že sami zradirali iz seznama res- nih borcev za normalno življenje na teh gričih, moram reči, da so Haloze perspektivne in lepe, da Na poti v Malo Varnico. III. '92. Foto: I.Ciani. bomo morali vsi skupaj spreme- niti mišljenje o večnem blatu, stalni revščini in pijanstvu. Res je, da smo šele na začetku poti, a smer in upanje v razvoj sta. Razvojna študija »Nov"ne« je nakazala smer razvoja Haloz, a tudi brez nje so Haložani nara- vno vedeli, kam drži pot. Pred- vsem in prvo: vinogradništvo, s tem Haložan živi že stoletja. Prav zadnja pokušnja vin je po- kazala, da kvaliteta haloških vin strmo raste, dosega slovenjegori- ško in jo že tudi na nekaterih koncih presega. Želja po napredku in zagrize- no delo. Vinogradniško društvo »Haloze« je prav te dni končalo tečaj o kletarjenju in stekleniče- nju vin, o vinogradništvu in viso- ki kvaliteti negovanja vin. Blizu petdeset ljudi je dokazalo, da so vešči kletarji in, hkrati izkazalo vero v napredek. Upajo, da bodo stvari v naši novi državi krenile na bolje in da bodo svoje znanje lahko uporabili za kvalitetnejše življenje. Ljudje sirom domovine narav- nost hrepenijo po zdravi naravni hrani. Prav Haloze so se nameni- le pridelovati tako hrano in sim- bol sonca nad griči Haloz bi "na nalepki haloške biohrane nekaj pomenil. Zdravo sadje domačih starih sort, sveže ali posušeno, bi iz Haloz dajalo novih življenj- skih moči mnogim željnim na- ravnih pridelkov, vzgojenih brez umetnih gnojil in škropiv. V Haloze bi prihajali ljudje iz mesta, se tu odpočili, naužili le- pot in si nabrali novih moči. Ob višjem standardu v državi, ki mo- ra priti, ta misel ni utopija, je prenesena podoba dogajanja v Nemčiji in Avstriji, kjer je lju- dem najlepši oddih v neokrnjeni naravi. To pa so pri nas Haloze z vso razgibanostjo, z vso skrito romantiko in neomadeževanost- jo. Srečni srno lahko, da še ima- mo ob sebi tak nebrušen biser. Reja drobnice je nova perspe- ktiva Haloz, pa živinoreja, z njo povezano mlekarstvo, ribogoj- stvo v nižjih predelih, lovstvo in predvsem turizem — s turizmom povezane male družinske kmeti- je, ki bi imele vinotoče ali kme- čka gostišča in bi kar v domači sobi najbolj kvalitetno prodale svoje zdrave in kvalitetne pridel- ke — od dobrega vina, sadja in zelenjave do mesa. I Niso samo črni oblaki viseli 'nad Halozami, tudi sonce na- predka se je iskrilo v haloškem vinu. Toda drugi oblaki se zbirajo nad Halozami. Nevidni so, zato pa tem nevarnejši. Nič ne smrdi- jo in nič ne zaudarjajo, prej iskri- jo. Oblaki radioaktinosti nad Halozami. Ne vidimo in ne oti- pljemo jih, naša čutila so za njih gluha, a so kot strupena puščica, ki tiho in nenadoma prileti. Vse bližje smo dejstvu, da bo- do kraji v Halozah najbolj pri- merni za smrtonosno odlagališče srednje in nizko radioaktivnih snovi, prav gotovo pa bodo ob njih ležale tudi visoko radioakti- vne snovi. Strokovnjaki sicer trdijo, da ogroženim Halozam ne želijo na- prtiti še novih tegob zaradi tega, ker so že itak zapostavljene, da so pri nas najbolj primerni pogo- ji za stalno odlagališče. Zatrjuje- jo tudi, da jim je edini kriterij za postavitev odlagališča najprimer- nejša struktura zemlje, ki naj ne bi bila potresno prizadeta ali iz- postavljena še sedaj potresnim sunkom. Kamenine morajo biti vodo neprepustne, kraj pa odma- knjen od ljudi, naselij. Nekaj smo ^sami ustvarili take pogoje s tem, da Haložanom nismo do- volj pomagali in so zato odhaja- li, drugo pa so naravne danosti. V Halozah bi torej bili primer- ni tereni za stalno radioaktivno odlagališče, saj so strokovnjaki že izključili PRIMORSKO PO- DROČJE, ker je kras v svojem podzemlju hudo preluknjan in bi radioaktivnost v nekaj letih pre- plavila celo Slovenijo. Iz istih ra- zlogov so bunkerji v. Kočevski Reki za te namene neuporabni. Na Gorenjskem je preveč po- vršinskih voda. na katere bi pre- hitro vplivala radiaktivnost, pa tudi preveč vplivnih politikov, ki prav gotovo tudi vplivajo na odločitve. Možnosti izvoza ni. Vse drža- ve, ki jih je država Slovenija za- prosila, da bi sprejele naše atom- ske smeti, so jasno odklonile to možnost. Res pa je tudi, da ima- mo premalo denarja za ta izvoz. Nekje v Jugoslaviji je pretekli čas. Najbolj normalno bi bilo, da si razdelimo te nezaželene kon- čne produkte najmodernejšega načina pridobivanja elektrike s sosedo Hrvaško, ki dobiva polo- vico energije iz skupne jedrske elektrarne Krško. Hrvati zelo sla- bo slišijo na to uho. Če bi že vze- li radioaktivne odpadke, hočejo, da mi v Sloveniji vzamemo kate- re koli njihove odpadke. Polovi- co odpadkov k nam, polovico pa na Hrvaško tudi ne gre. Odlaga- lišče bo eno, in to skupno. Dru- gače na preveč mestih prizadene- mo naravo in ljudi — tako pravi- jo strokovnjaki. Vskaldiščenje atomskih od- padkov v jedrski elektrarni bi bil največji greh glede na obremeni- tev okolja. Največ lahko ostane- jo odpadki v elektrarni do 40 let. Če se jedrska elektrarna ustavi, je večja nevarnost za onesnažitev okolja, kot pa da dela, pravijo odgovorni. Vskladiščenje atomskih od- padkov v Žirovski Vrh je nedo- pustno, že sedaj je tam nevarnih snovi preveč. Radij v jalovini okoli rudnika se spreminja v ra- don, ta pa je hudo strupen, če ga človek vdihava. Z dodatnim obremenjevanjem, pravijo, je ne- dopustno nevarno. Zakopati radioaktivnost v glo- boke rudnike ni več priporočlji- vo. Če se karkoli zgodi v globini, ni več možno do nevarnih snovi. Sosedje Avstrijci se bojijo od- padkov kot hudič križa. Od svo- jih meja tiščijo naša možna odla- gališča; celo oni sami bi radi iz- vozili k nam svoje iskreče blago, a Slovenija zavrača to možnost. In odpadki rastejo in se množijo. V jedrski elektrarni Krško jih je sedaj 8.281 sodov, kapaciteta skladišča tam pa je 11.000 sodov. To pomeni, da nas že hudo pre- ganja čas. Kmalu ne bo kam dati odpadkov v sami elektrarni. Torej moramo čimprej najti stalno odlagališče. Zopet so tu najbolj izpostavljene Haloze. 97 % ozemlja Slovenije je že izpadlo iz te grozljive konkuren- ce, štiriindvajset mest v Halozah pa ostaja potencialni kandidat, da je tu možno graditi stalno odlagališče. Sedaj poteka že tretje izloča- nje lokacij za radioaktivno odla- gališče in vse bolj se oži krog okoli krajev v Halozah. V Halo- zah bi lahko bilo stalno odlaga- lišče, ki bi bilo površinskega ti- pa. Zgrajena bi bila inženerska zapora za prvo varnost odlagališ- ča, bistvenega pomena pa je ozemlje, na katerem bi stalo sme- tišče. Haloške globače imajo ta svoj- stva zaradi neprepustnosti tal, manjše nevarnosti potresov in voda in hudo malo prebivalcev, tako trdijo naši strokovnjaki, ki so že brez večjih vprašanj posta- vili jedrsko elektrarno na že ob- čutenem potresnem mestu. Sama izgradnja odlagališča bi stala 30.000 dolarjev. In zakaj se sploh bojimo odla- gališča? Najprej je prisotna stalna ne- varhost uhajanja radioaktivnosti, saj so zaradi tega uvedeni tudi vsi navedeni ukrepi. Če radioaktivnost »pobegne«, so zastrupljeni ljudje in živali z rastlinjem vred. Černobil še pomnimo in grozote, ki jih je povzročil ljudem, tudi. 25 % obolenj na raku je pov- zročenih prav z radioaktivnim sevanjem. V Sloveniji smo nekaj- krat močneje ogroženi od radioa- ktivnega sevanja kot v Ameriki, ker je pri nas 60 nekontroliranih divjih odlagališč, ki vsebujejo ra- dioaktivne snovi in kvarno delu- jejo na nas. Vse je sicer v mejah zakona, trdijo strokovnjaki, a v svetu prav sedaj potekajo razi- skave, ki preučujejo kvarni vpliv na človekovo telo ob malih do- zah radioaktivnosti. Zastruplja- mo se po malem, a vztrajno. Niso nevarni samo odpadki iz jedrske elektrarne, radioaktiv- nost najdemo še v premogu. Pre- mog iz Kočevja je bil najbolj ra- dioaktiven in njegov pepel sedaj leži v okolici Celja. Z elektrofil- trskim pepelom je enako. Veliko stanovanjskih blokov je sezidano iz njega. Veliko ostankov iz me- dicine, metalurgije in kmetijstva je tudi radioaktivnih. Vse to vpli- va na nas in naše okolje. Še umetna gnojila na osnovi žlindre so radioaktivna. Tudi plini, ki iz- hajajo iznad atomskega reaktor- ja v Krškem in jih občasno spu- šačjo v ozračje, niso povsem ne- dolžni. Tako nas torej stalno bombar- dira nekaj radioaktivnosti, ki je sicer razpršena, a skorajda stal- na. Tem hujša nevarnost pa je, če bi se v naši bližini sprožila mo- čnejša sevanja. Te možnosti daje stalno odlagališče v naši bližini. In ta nevarnost grozi zdravju nam, našim otrokom in še vsem nadaljnjim generacijam. S predznakom možne radioa- ktivnosti se razvrednoti tudi zemlja, ljudje se bodo začeli izo- gibati krajem, kjer bi ležale ne- varne snovi. Hrana s teh območij ne more imeti več predznaka bi- opridelek. Še hujše: enako se bo- do izogibali pridelkov iz Haloz kot same pokrajine in ljudi. Grozovito nečloveško za nas in za vse bodoče rodove, pa če bo še tako zagotovljeno, da je odlagališče varno. Vse rente, vse odškodnine, vsa obljubljanja cest, vodovoda, elektrike, telefona so le Judeževi denarji in slepila za ljudi, ki gle- dajo prekratko pred sebe. Vem, da nekateri v Halozah tudi razmišljajo, da bi sedaj lah- ko premaknili Haloze iz trenut- nega mrtvila s tem grozljivim de- narjem, ki ga še sploh ni. Vsa ta- ka razmišljanja so izzivanje uso- de, so obsojanje svojih otrok na morebitno bedno životarjenje v obolevanju na lepih cestah. Kaj ves navidezni napredek, če boš, opirajoč se na palico, gledal, ka- ko se dokončno še zadnji bolni ljudje izseljujejo iz pokrajine, ki bi zdrava čez čas tudi nudila boljše življenje, zgrajeno na trd- nih osnovah. Zato je Halozam potrebno po- magati drugače, ne pa z radioa- ktivnim smetiščem. Zdravje se ne prodaja. Da bi Haložani mirno sprejeli in pustili zgraditi odlaga- lišče na svoji zemlji, pripravlja domovina Slovenija zdravilo za to. Posebne vrste penicilin. Ker smo demokratična dru- žba, nas ne bo nihče prisiljeval z administrativnimi ali političnimi ukrepi v to, da pristanemo^ v gradnjo stalnega odlagališča. Že- lijo nas prepričati, kar je veliko bolje in trajnejše od denarja in vseh drugih ukrepov. V Ljubljani so ustanovili Agencijo za spravi- lo atomskih odpadkov, ki bo imela med drugim tudi nalogo, da z možganskim trustom izbra- nih strokovnjakov, filozofov, pe- dagogov in drugih znanstveni- kov prepriča rajo tam doli v Ha- lozah. Da bi nas prepričali v pri- mernost gradnje pri nas, bodo primerno nagrajeni. Sedaj pote- kajo raziskave in proračun jim trenutno namenja malo, samo 30 milijonov tolarjev. Raziskave druge faze, kjer so določili 24 možnih mest za odlagališče v Halozah, so stale 750.000 nem- ških mark. Samo odlagališče pa naj bi stalo 30 milijonov DO- LARJEV — ameriških seveda. Če se zavedamo, kako velik denar je vložen v ta projekt, ka- ko nujno potrebujemo v Sloveni- ji odlagališče, potem tudi vemo, kako veliki pritiski se bodo izva- jali na celotno občino in posebej na Haložane. Zato ni več nobene možnosti kakršnih koli premiš- ljevanj. Varnosti se ne da kupiti. Sedaj moramo vsi vedeti, da Ha- loz ne moremo prodati, da ne smemo z njimi mešetariti, da se moramo strniti, da gre tokrat za Haloze v pravem pomenu besede biti ali ne biti. Vse strme rebri, ki smo jih po- sadili s trto in jih obdelovali z ljubeznijo, preveč znoja in odpo- vedovanja, vse hiše na slemenih, kljubujoče vetrovom, vse doma- čije — tiste, ki so nam dajale zi- bel, in one, ki so govorile, da je to naša zemlja, da smo tu — se rušijo v nič in pozabo, če si pu- stimo nalepiti etiketo večstoletne radioaktivnosti. Kljub obljubam, da ne bo pri- tiskov politične narave in da reši- tev ne bo vsiljena, moramo biti v srcu in duši trdni, da Haloz ne damo. Haloze so del nas, so naša muka in radost, so otrok matere Slovenije in nikar jih ne zavrzi- mo kot desetega brata. Ljubimo jih revne in razdrapane, večja bo veličina naše človečnosti. Raje spoznajmo, da je bolje biti reven, a vesel in ponosen, kot pa oblo- žen z denarji, a betežen in žalo- sten, stisnjen v kot pozabe. Ha- loz ne bo pozlatila radioaktiv- nost, ampak samo naša ljubezen do njih. Predsednik Haloške zveze: BOGOMIR JURTELA Jedrski odpadki — ne v Haloze! v zadnjem času je bilo veliko napisanega o Halozah kot možnem odlagališču jedrskih odpadkov. Ker leži od 36 možnih lokacij kar 24 na področju Haloz, nam preprost račun pove, da je kar 67 % verjetnosti, da bodo »strokovnjaki« določili za odlagališče prav Haloze, seveda če jim bomo to dovolili. O tej tematiki sem pisal predlani v Tedniku, zato se ne bom ponavljal. Strinjam se z mnenjem večine anketiranih v eni prejšnjih številk Tednika, pristavil bom pa še nekaj dejstev: 1. Če dovolimo, da bo odlagališče v Halozah, pod zemljo, uporabljeno samo začasno, bo treba po prenehanju odlaganja čakati 200 do 400 let, da bo to podzemlje izgubilo svojo radioaktivnost in za človeka več ne bo nevarno. Kaj si bodo v teh stoletjih mislili o nas naši potomci, ko bodo prišli do ograjenega prostora, opremljenega s tablami: »Vstop prepovedan!«, »Nevarnost radioaktivnega sevanja!«, »Prepovedano zadrževanje v bližini!« itd. dvomim, da bodo imeli o nas dobro mnenje, ker smo za borno rento dovolili onesnažiti naše podzemlje in jim to zapustili kot dediščino. 2. Tudi če je odlagališče v normalnih razmerah varno, ni stoodstotno zanesljivo v posebnih prime- rih, kot so katastrofalni potresi in diverzije v mir- nem ali v vojnem času. Za železobetonsko kupolo jedrske elektrarne v Krškem je na primer znano, da zdrži čelni trk z lovskim letalom, ne pa tudi s težkim bombnikom ali velikim potniškim letalom. Prav tako bo zaradi nižje cene gradnje eventualno odlagališče v Halozah dimenzionirano proti potre- som morda do šeste stopnje po Richterjevi lestvici, ne bo pa zdržalo potresa višje stopnje, ki v prihod- nosti ni izključen. V tem primeru bi zemlja lahko »izpljunila« radioaktivne ostanke na površje. 3. Jedrsko odlagališče je potencialni izvor radio- aktivnega sevanja. Intenzivnost tega sevanja pada s kvadratom oddaljenosti od izvora. Če je na pri- mer izvor sevanja oddaljen od nas en kilometer in dobimo v nekem času v telo določeno absorbirano dozo, sevanja dobimo stokrat manjšo dozo, če je izvor oddajljen 10 km, in celo desettisočkrat manj- šo, če je izvor sevanja oddaljen od nas 100 km. Za- to — čimdalje stran s potencialnim izvorom seva- nja! Avstrijci že vedo, zakaj potencialnih odlaga- lišč ob avstrijsko-slovenski meji ne bodo dovolili realizirati. Haloška odlagališča leže v bližini hrvat- ske meje in verjetno to tudi Hrvatom ni všeč. 4. Predpostavljam, da bo vzdrževanje odlagališ- ča prevzelo profitno podjetje, ki se mu bo zdelo pomembno, da pridobi v odlagališče čim več radioaktivnih odpadkov, saj bo s tem povečalo svoj dobiček. Zato menim, da se z eventualno uki- nitvijo jedrske elektrarne Krško ne bo prekinil do- tok radioaktivnih odpadkov iz raznih inštitutov in bolnišnic, kjer uporabljajo radioaktivne snovi za zdravljenje. Ko bodo izvedeli za odlagališče v tuji- ni, bodo tudi iz bližnjih držav vozili sem odpadke. Ko se bo prvo odlagališče napolnilo, bodo prešli na sosednjo lokacijo in tako bodo Haloze verjetno v nekaj desetletjih popolnoma »okužene« z odla- gališči. 5. Verjetnost jedrske katastrofe v odlagališču je sicer majhna, manjša od verjetnosti karambola, če se odpravimo z avtomobilom na pot, ni pa izklju- čena. Največja pa bi bila škoda za Haloze in za ptujsko občino to, da bi se ime Haloz povezalo z jedrskimi odpadki (torej je pomembna tudi psiho- loška komponenta). V tem primeru ne bi šla v pro- met več haloška vina, pa čeprav bi bila zdravstve- no neoporečna. Tudi Ptuj v svoji turistični ponud- bi ne bi več mogel propagirati Haloz, zaradi svoje neposredne bližine jedrskega odlagališča pa bi bil tudi zmanjšan njegov turistični sloves in s tem tudi število gostov, zlasti tujih, ki so za takšne reči zelo občutljivi. 6. V tujini uporabljajo za odlagališča radioaktiv- nih odpadkov nenaseljena področja ali jih izvaža- jo. Ne vem, kdo je namignil Elektroprojektu, da naj bi bilo odlagališče nekje na Štajerskem, zlasti na področju Haloz, in kdo bo imel od tega korist. Ker so se raziskave začele še pod prejšnjim reži- mom, lahko sklepam, da je to posledica mačehov- ske politike bivšega slovenskega režima do Štajer- ske, kar se je opazilo v povojnem razdobju po tem, da je tukaj tekel razvoj mnogo počasneje kot v drugih slovenskih pokrajinah, zlasti pa še v Lju- bljani. Zakaj niso niti poskušali poiskati odlagališ- ča tudi tam, v razvitejših področjih? Naj končam z besedami: Raje imam čisto nara- vo in zdravje — svoje in svojih potomcev — kot pa kup »radioaktivnih« tolarjev! Dr. Adolf Žižek, dipl. inž. TEDNIK - 2- april 1992 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9 ILUZUA ZAHODA Premagali smrt Doktorica Alenka Goljevšček in doktor Taras Kermauner. Mož in žena, oba filozofa. Dr. Goljevščkova si je prislužila pokoj kot profesorica na elitni ljubljanski gimnaziji, širši javnosti znana predvsem z dramo Pod Prešernovo glavo, ki je v izvedbi MGL pred nekaj leti burila duhove. Doktorirala je iz mitologije, v zadnjem času pa se ukvarja z !Sew age, novo dobo, ki prinaša tudi k nam okultno. Dr. Kermauner je esejist in pisatelj, ki v sistemu bivše oblasti ni bil nikoli »na liniji«, vedno pa se je zav- zemal za slovenstvo in v zadnjem času še posebno za krščansko vero. Kako ocenjujete ravnokar minulo obdobje? Dr. Kermauner: »To je ogro- men čas, ki ima v sebi silno razli- čna obdobja. Tudi moja osebna obdobja so bila zelo različna. Bil sem v hudih sporih z oblastjo in po drugi strani mi je ta oblast semintja nudila velike možnosti. Vse možnosti, ki mi jih je nudila, in te so bile velike, sem slej ko prej odklonil. Ne samo da sem bil dramaturg, bil sem tudi direk- tor Drame, Slovenskega narod- nega gledališča, vendar sem po nekaj mesecih dal odpoved, ker sem ugotovil, da to ni moja pot. Moja naloga, kot sem slutil, ni bila ta, da sem uslužbenec na vo- dilnem delovnem mestu, ampak da živim drugače, da poskušam najti neki model življenja, ki bi bil pravilnejši, resničnejši kot ne- ki konvencionalni model. Ali je ta moj model pravilen, je seveda drugo vprašanje. Kot kristjan se pač zanašam na Boga. Sam tve- gam, poskušam biti zvest svoji svobodi, svobodi iskanja.« V zadnjih letih smo namenili veliko besed spreminjanju, zavrni- li smo doslej edino veljaven sveto- vni nazor in nekako pustili lju- dem, da razmišljajo drugače. Se vam zdi, da smo se dejansko spre- menili? Dr. Kermauner: »Ljudje se ne- nehno spreminjamo, vendar v bi- stvu ostajamo enaki. Ena največ- Dr. Taras Kermauner. jih napak človeka je, da se pre- več vdaja samoslepilom, da mi- slimo, zmerom znova, da se bo- mo spremenili v temelju, da bo- mo uresničili neko idealno stanje človeštva. Takšen je bil komuni- zem, takšen je tudi liberalizem. Sam sem nenavadno skeptičen do temeljnih sprememb življe- nja. Kristjan sem ravno zaradi tega, ker mislim, da je temeljna sprememba sprememba od tega na oni svet, torej transcendirati. Druga stvar pa je, da znotraj ži- vljenja, znotraj politike, zakon- skega življenja poskušamo biti boljši. Temeljna je odrešitev, odrešitve pa ne doživim v politi- ki ne v gospodarstvu ne v zaseb- nem.« Ali smo v duhovno-filozofskem smislu del Evrope ali smo nekaj posebnega? Dr. Goljevščkova: »Bojim se, da nismo nič posebnega. K nam prihajajo vsi svetovni trendi le z nekolikšno zamudo, ampak niti ne s preveliko zamudo, saj so da- nes komunikacije v svetu takšne, da do bistvenega zamika ne pri- haja. Vse te oblike — magija, astrologija, tarot in spirituizem — se pri nas že prijemljejo. Ne- koliko jih je zadrževalo enoumje bivšega sistema, ki tega ni dopu- stilo, ampak danes so vse te obli- ke že dokaj uveljavljene in so v velikem razmahu. Najbrž se ne bomo spomnili ničesar svojega, izvirnega, prevzemali bomo ideje iz Evrope in sveta.« Čim manj je vere, tem več je praznih ver, smo slišali. Ali je to- rej v Sloveniji danes manj vere? Dr. Goljevščkova: »Praznover- je lahko izpodrine živa vera. Ka- ko pa je z živostjo te vere ne sa- mo pri Slovencih, ampak na- sploh med ljudmi, je vprašanje. Človek se izredno rad slepi, zla- sti v časih krize, in se nagiba k rešitvam po bližnjici. Prazna vera je ravno rešitev po bližnjici. Tu opazimo neko pre- senetljivo dejstvo, da se človek iz svoje zgodovine nič ne nauči. Komaj smo se rešili ene ideologi- je, ki nam je obljubljala rešitev in raj na zemlji, imamo že drugo. Niti prejšnja še ni pošteno pro- padla, že imamo tukaj drugo.« Te štiri poglavitne smeri nove dobe se zde kot igra. Ali so mo- čnejše? Dr. Goljevščkova: »Igra je v današnjem svetu nekaj zelo bi- stvenega. Vzbuja namreč upanje, da bo življenje zato, ker bo bolj igrivo, lažje. Naj omenim samo idejo reinkarnacije. Ce verja- mem, da imam na voljo celo vr- sto življenj, potem to življenje ni zavezujoče. In na lepem se odpre luknja niča: česar nisem opravil sedaj, bom v drugem življenju in s tem življenjem nimam kaj po- četi. In ga zapravljam.« Kermauner: »Na videz se zdi, da je vzhodni svet barbarski (da- nes predvsem srbski), da je to svet barbarizma, grozotne nečlo- večnosti, kri teče, vse je surovo, neposredno. In da bo, na to opo- zarjam zahod, s svoji civilno družbo, s svojo pravno državo tako rekoč rešil temeljne proble- me človeka. Ne jaz ne moja žena ne verjameva v to, krščanstvo sploh ne more pristati na to ... V osnovi zahodnega sistema je li- beralna drža, ki spreminja ne- nehno kruto, neposredno, krva- vo državljansko vojno v politi- čno tekmo, strankarsko tekmo, ki se dogaja po določenih pravi- lih. In se zdi, da smo naenkrat rešeni neposredne smrti. Od tod izvira iluzija, slepilo, da bomo tako rekoč premagali smrt. Ce pomislite, da so bili v starih družbah, v srednjem veku gobav- ci, ranjenci, ljudje brez rok in nog vsakdanji pojav na cestah, trgih, skuša danes ves zahodni li- beralni svet spraviti vse bolečine, vse trpljenje v bolnišnice, jih skriti. Na cesti praktično več ne vidiš človeka, ki ne bi imel podo- be popolnega, zdravega človeka. Smrt smo prepovedali. In kaj se dogaja v resnici? Vsaj vsak dese- ti Američan je psihoanaliziran, hodi k psihiatru. In še bolj gro- zno: pogosti so primeri straho- tnih mučenj v družinah, spolni delikti staršev nad otroki. In se sprašujem: Kaj je slabše, ali kla- nje med narodi ali to, da na ti- hem oče muči svojega otroka? Baje stotisoči mladih v Ameriki izginevajo. Ali ni ta družba, se sprašujem, ki je na zunaj tako ci- vilna, tako pravna, tako lepa, v resnici še slabša?« Ali je današnji čas primeren za tako osebne stvari, kot je vera? Ali imamo čas? Dr. Kermauner: »Moramo ga imeti. Edina možna rešitev je, da bomo našli oseben odnos do soč- loveka, kristjan veruje, da je mo- žen odnos med jaz in ti prek Bo- ga kot oseb. Ravno krščanstvo se nama zdi več, verujeva, da je edi- no, ki lahko nudi rešitev, odreše- nje v popolnih zapletih, proti- slovjih tega sveta. Ne postavljam dileme, ali je mogoče ali ni mo- goče; mora biti mogoče.« Dr. Goljevščkova: »Ce je odre- šitev človeka bistvena, boš našel čas za vero. Ce pa je bolj bistve- Dr. Alenka Goljevšček. no, da tekmuješ in se uveljavljaš, kupiš avto, recimo, boš našel čas pač za to.« Ali imata dnevna politika in va- jino razmišljanje kakšno nepo- sredno zvezo? Dr. Kermauner: »Vse na svetu je v povezavi. Nisva v nobeni stranki, sva v distanci. V skepti- čni razdalji do politike. Zakaj? Ker sva prepričana, da je misel, ki se danes pri nas zelo razširja, češ da je poHtika trud za skupni blagor, le delno resnična. Bolj resnični del politike je boj za moč, za oblast. Vsaka stranka se torej bori predvsem za interese svojega razreda ali svoje skupi- ne. Nisem zoper politiko, sploh ne zoper strankarsko politiko, politika je nujno zlo. Zavedati pa se je treba, kako je pomembna za življenje. Midva sva kritična do tako zvane krščanske — današ- nje krščanske demokracije z ved- nostjo, da je lahko krščanski etos, o katerem toliko govorimo, čisti alibi, čista forma, čista iluzi- ja, ki pokriva zelo praktične inte- rese tega ali onega. Cerkev, v tem je njena veličina, je univer- zalna, do vseh bi morala biti v enakem odnosu, v distanci do posvetnega, tudi do politike.« Pogovarjala se je Milena Zupanič Nagradno turistično vprašanje !\a ptujskem gradu je te dni izredno živahno. Približuje se 15. april, ko bodo odprli razstavo »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu«. Da bi lahko čimbolj nemoteno delali, so se odločili, da bodo muzejske zbirke v gradu od 30. marca do 15. aprila zaprte za obiskovalce. Obiskovalce vabijo, da si v tem času ogledajo arheolo- ško zbirko in druge ptujske zanimivosti. Projekt Jutrovega je zanimiv tudi za drugo gospodarstvo, ne samo turistično. Mariborska tek- stilna tovarna je na primer izde- lala metražno blago za pomlad z vzorci, ki so veren posnetek por- tretov Turkov, ki jih bomo videli tudi na razstavi. Blago bo mogo- če kupiti v prodajalnah Emone- Merkurja in v muzeju. Nagradno turistično vprašanje turistično-informacijskega centra pred tremi tedni ni bilo težko. Prejeli smo nekaj deset odgovo- rov naših bralcev, ki so pravilno ugotovili, daje slika »Odisej reši Telemahu življenje« tapiserija. Nagrado prejme tokrat Zofija To- polovec. Pod lože 62/a. 62323 Ptujska Gora. Čestitamo. Danes vprašujemo, kdaj je bi- lo organizirano prvo ptujsko ku- rentovanje. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikaci- je, družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in spominek. ORFEJČKOV Za glasbo živim — Jože Burnik Ni ga poznavalca, ki ne bi poznal enega naših najboljših harmonikar: jev, JOŽETA BURNIKA. Jože je s svojo harmoniko na glasbeni sceni že celih 26 let in izpod njegovega peresa je prišla že marsikatera viža, ki jo radi zapojemo ali zažvižgamo. Ponaša se lahko z že več kot tristo skladbami. Poseben pečat je pustil pri ALPSKEM KVINTETU, kate- rega član je bil dolga leta. Sedaj na- stopa z ansamblom Oberkarntner Sekstet po tujini. Nedavno je nasto- pil z ansamblom na Mengeški ma- reli in požel ogromen aplavz, saj so iztopali tako v izvedbi kot v scen- skem nastopu. Zato ni čudno, da jih v zahodnih državah imenujejo ZLATI MUZIKANTI. Jože Burnik in Oberkarntner Sekstet na Mengeški mareli. (Foto: Tina.) Jože pa ne sodeluje samo z Ober- karntner Sekstetom. Viže sklada za druge ansamble v tujini in tudi pri nas. Pred kratkim je posnel dva- najst novih skladb s samimi dobri- mi glasbeniki: Nikom Zlobkom, Franetom Severjem in Miho Dov- žanom. Skladbe bodo najprej izšle v tujini. Napisal pa je tudi štiri no- ve viže, ki jih bo posnel Alpski kvintete in jih uvrstil na svojo novo kaseto. V kratkem bo ALPSKI VE- ČER in posebej za to priložnost je Jože napisal nekaj novih skladb. Seveda jih bomo lahko prvič slišali prav tam. Jože Burnik še ni povedal svoje zadnje besede, čeravno so ga po od- hodu od Alpskega kvinteta nekateri že odpisali. Sam pravi: »Vsako do- bro vino mora najprej dozoreti. Mi- slim, da moj čas šele prihaja.« Vsi prav dobro poznamo Sandija Grubeliča oz. smo slišali zanj. Še posebej se ga radi spominjajo tisti, ki so vplačali na njegovi firmi av- tomobile. Sandiju bi lahko dejali oče slovenskega lea- singa. In če smo že pri lea- singu, še to: članu ansam- bla Prerod so iz zgornje če- ljusti z zobozdravniško po- močjo na »silo« odstranili sekalce. Oškodovani se je na zadnjem nastopu pojavil z »novimi(?) zobmi, nakar je zasedala strokovna komi- sija in ugotovila, da so zob- je začasni — iz programa leasing po sistemu: PLA- ČAŠ VNAPREJ - DOBIŠ, KO DOBIŠ. To še ne bi bi- lo tako strašno, če ne bi bil zdravnik iz druge države (Hrvaške). Verjetno bo pri- mer zanimal tudi carinike: ali so oziroma bodo porav- nane vse carinske obvezno- sti. In še nasvet: Ugrizni, dokler še lahko! Policista sta se peljala v službenem avtomobilu. Zaradi prevelike hitro- sti in spolzke ceste sta zavozila s ceste in trčila v drevo. Po prvem šoku je so- voznik dejal nadrejenemu: »Tako hitro kakor sedaj še nikoli nisva bila na kraju nesreče!« Prometna policija ustavi šoferja, kije zelo sumljivo vijugal po cestišču. Policaj stopi do avtomobila in po vseh formalnostih legitimiranja pravi: »Gospod Janez, opravili bomo alkoholni test!« Pa Janez odgovori: »O, prav rad. V katero oštarijo pa gremo?« Patrulja pripelje do gostilne, kjer je tisti hip potekal pravi pravcati pre- tep. Starejši policaj pravi kadetu, naj stopi noter in pogleda, ali je velika gneča. Še preden je kadet prav stopil skozi vrata v gostilno, se je že vrnil s plavim očesom in pojasnilom: »Veš, kolega, sploh ni gneče, takoj sem pri- šel na vrsto!« Anglež, ki je prišel na Ptuj, je vprašal dva policaja, po kateri cesti se pride v Ormož. Samo skomignila sta z rameni. Nato ju je še vprašal po nem- ško, francosko, italijansko in špansko, vendar je ostal brez odgovora. Ko se je odpeljal, pravi prvi policaj drugemu: »Poslušaj, Jože, mislim, da bi se lahko midva tudi naučila kakšen tuj jezik.« »Cemu?« pravi drugi. »Poglej tegale: pet jezikov zna, pa ne more niti do Ormoža!« 10 - NEKOČ IN DANES 2. april 1992 - TEDNIK Miranu PREKLETO ŽIVUENJE! Prekleto delo. Študij, skrbi, ambicije, napori, zagnanost, strast! Prekleto naj bo vse sku- paj! Prekleti trenutki sreče, vese- lja, hotenj! Prekleta samota, praznina, razočaranje! Zakaj? Zakaj vsa ta pehanja? Zakaj je napetosti, borbe, prepri- čevanja, debata, iskanja? Zakaj pogled, zazrt v prihodnost? Za koga? Za koga skrb, poza- bljanje samega sebe? Za koga glodanje vesti, poštenosti, gara- nja? Za koga svetle noči, boja- zni, trepet? Prekleto življenje?! Kaj pa veselje, radost, prija- teljstvo? Kaj pa pesem ob kozar- cu vina in mesečevi pogledi na haloške griče? Pa črički, pa spo- gledovanja, pa moška pest na hrastovi mizi? Kaj pa trenutki, ukradeni, bežni, neponovljivi? Pa drobne radosti ob pogledu na iskreče ženine oči? Pa sinovo okorno capljanje, prve besede, čebljanje, majavi koraki v šolo? Kaj pa zadnji list na hrastu, ki ga pobere prva pomladanska nevih- ta? Pa umirjeno rezanje trte in ogledovanje prvih popkov? Pa črviček v njivski brazdi? Kaj pa osamljen kamen na prašni halo- ški cesti? Pa srečanje s sosedi? Kaj pa trden stisk prijateljeve ro- ke? Prekleto življenje! Prekleto in minljivo, tako do- končno minljivo! Ostane le spo- min, grenkoba in mrka žalost, za- kopana globoko v prsih! Prijatelji iz Liberalnodemokrat- ske stranke Slovo od Mirana Lončarja Boleče in težko je vsako posled- nje slovo od človeka. V dno duše pretresljivo in neizmerno boleče pa je poslednje slovo od človeka, ki je prišel komaj do prve tretjine svoje delovne poti, pa mu je kruta roka usode v prometni nesreči (o njej smo poročali v prejšnji števil- ki) ugasnila luč življenja. Taka usoda je zadela Mirana Lončarja, načelnika Oddelka za notranje zadeve občine Ptuj in vsestransko delovnega človeka. Kar pet govornikov se je zvr- stilo ob njegovi krsti: v imenu krajevne skupnosti z ustaljenim orisom pokojnikovega življenja in dela, v imenu delovne skupno- sti, kjer ni bil samo sposoben in razumevajoč predstojnik, temveč vsem tudi svetovalec in prijatelj, v imenu občinskega izvršnega sveta ga je njegov predsednik ocenil kot sposobnega in delav- nega načelnika, govornik v ime- nu prijateljev in somišljenikov o njihovem skupnem delu in lepih načrtih in nazadnje še predstav- nik ptujskih planincev o mnogih turah, ki so jih skupaj s pokojni- kom opravili na vrhove naših všacev. Naj še za naše bralce na krat- ko predstavimo pokojnikovo pot in delo skozi kratko, a delovno bogato življenje. Rojenje bil. 31. 1. 1958 v Ptu- ju, kjer je tudi končal osnovno in srednjo šolo. Potem je nadaljeval šolanje na FSPN v Ljubljani, kjer je leta 1983 diplomiral iz po- litologije in se takoj redno zapo- slil pri ONZ v Mariboru. Leta 1987 je bil imenovan za načelni- ka Oddelka za notranje zadeve občine Ptuj. Čeprav še zdelo mlad se je s svojim strokovnim delom, preudarnostjo in lepim odnosom do sodelavcev kmalu uveljavil, vzljubili so ga, spre za svojega in enotno so se zav.' , zanj, ko so po volitvah bile tež- nje, da bi ga zamenjali. Priljubljen je bil tudi med ljudmi, veliko je napravil ne sa- mo da bi izboljšal delovne raz- mere delavcem oddelka in v kra- jevnih uradih, temveč je uspešno uveljavljal tudi svoj program, da bi to službo kar najbolj približal občanom. To mu je v minulem letu ob trdni podpori občinskega izvršnega sveta in predsedstva skupščine v veliki meri tudi že uspelo. Veliko njegovih načrtov pa je ostalo še neuresničenih ... Spominjali se ga bomo in ga po- grešali. F. Fideršek V spomin Stanku Petroviču Po dolgi in hudi bolezni je 27. februarja v ptujski bolnišnici umrl Stanko Petrovič iz Cirku- lan. Pokopali so ga na cirkulan- skem pokopališču. Bil je član cerkvenega mešane- ga pevskega zbora od leta 1950, prav toliko let pa član mešanega pevskega zbora DD Francka Ko- zela Cirkulane. Odlikovan je bil z zlato Gallusovo značko. Na njegovem domu se je od njega poslovil Mirko Šoba, učitelj, na pokopališču pri odprtem grobu pa v imenu krajevne skupnosti Martin Žurman, v imenu Kultur- no-prosvetnega društva Cirkula- ne pa Jože Vidovič. Slava njegovemu spominu! Jože Vidovič Popravek v prejšnji številki Tednika je bil podpis pod člankom Poskrbi- mo za labode napačen, ker v re- dakciji nismo pravilno prebrali avtorjevega priimka. Pravilno se glasi Zlatko Novak. Avtorju in bralcem se opravičujemo. Uredništvo Odprto pismo poslancem občinske skupščine Javnost je bila seznanjena z mešetarjenjem poslancev ptujske skupščine ob imenovanju direk- torice Centra za socialno delo. Hkrati so nas novinarji opozori- li, da v nekaterih okoljih stroko- vno delo ni »samostojno«, tem- več je odvisno od samovolje in interesov posameznih poslancev. Tak odnos smo zaznali tudi ob sprejemanju zakonov s področja socialnega varstva v republiški skupščini, ko so pri nekaterih poslancih bila prisotna celo mnenja o ukinitvi socialne kom- ponente dela v centrih za social- no delo in zoženje našega dela na upravni pristop. Temu smo se uprli v vseh centrih za socialno delo, saj narava težav in stisk lju- di zahtevata strokovni pristop. Z vrsto strokovnih predlogov in pobud je Anka Osterman v stro- kovnih republiških organih in re- publiški skupščini pripomogla k drugačnemu videnju problemov ljudi in preprečevanju še večjih socialnih konfliktov. Svoje stro- kovno znanje je več let bogatila z izkušnjami pri socialnem delu prav na ptujskem področju z la- stno aktivnostjo in zavzetostjo pri reševanju slehernega sicialne- ga problema in pri preprečeva- nju vzrokov za slabšanje social- PREJELI SMO nega položaja ljudi. Ob tem je razvijala tudi strokovno službo, ki danes deluje tako, da obvlada problematiko na socialnem po- dročju v občini. Prepričani smo, da njeno delo prav dobro pozna- jo vaši občani pa občinski možje, saj jim je naložena odgovornost za tako organiziranje in vodenje službe, ki bo zagotavljala social- no varnost občanov na strokov- nih principih. Prav zaradi tega smo njeni kolegi ogorčeni, ogor- čeni pa so lahko tudi občani, ker so pri imenovanju prevladale strankarske »igrice« in zaslepile odgovornost občinske strokovne službe, ki kljub dolgoletnemu so- delovanju ni zmogla osvestiti po- slancev, da je občinska komisija za volitve in imenovanja predla- gala Ostermanovo zaradi kvalite- te dosedanjega dela in razvojne- ga programa Centra za socialno delo Ptuj. V sedanjem trenutku obupa velikega števila občanov pri reše- vanju lastnih življenjskih razmer bi bilo pričakovati, da se boste poslanci zavzeli za čimveč stro- kovnosti v vseh zavodih, ki mo- rajo delovati po strokovnem in ne strankarskem principu. Zato ne moremo pristajati na tezo, da se strokovno delo Anke Oster- man izniči oziroma da je neime- novanje kazen za njeno strankar- sko pripadnost. Koordinacija direktorjev Centrov za socialno delo Podravja, Pomurja in Koroške Nas tujci lahko kupijo (2. nadaljevanje) Predvsem je potrebno omeniti, da je s sprejetjem temeljne usta- vne listine o samostojnosti in ne- odvisnosti Republike Slovenije dne 25. 6. 1991 (Ur. list Republi- ke Slovenije št. 1/91 z dne 25. 5. 1991) za Republiko Slovenijo prenehala veljati ustava SFRJ. Glede zveznih zakonov in drugih predpisov pa je zelo pomembna določba 1. odstavek 4. čl. Ustav- nega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Sloveni- je, ki je bil sprejet in objavljen istega dne in v isti številki Urad- nega lista ko že omenjena določ- ba, da se v Republiki Sloveniji do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije smiselno uporabljajo kot republiški pred- pisi tisti zvezni predpisi, ki so ve- ljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, če ne nasprotujejo pravnemu redu re- publike Slovenije in če s tem za- konom ni drugače določeno. Ta- ko je npr. drugače določeno kot v zveznem zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih o lastnini tujcev na nepremični- nah. V prvem odstavku 16. člena citiranega ustavnega zakona je določeno, da so fizičnim ose- bam, ki ob uveljavitvi tega zako- na nimajo državljanstva Repu- blike Slovenije, ob dejanski vza- jemnosti zajamčene lastninske pravice in druge stvarne pravice na nepremičninah v obsegu, kot jo imajo ob uveljavitvi tega zako- na. To pomeni, da lastninsko pravico in druge stvarne pravice, kot sta npr. služnostna in zasta- vna pravica na nepremičninah, ki so jih tujci pridobili s pravni- mi akti med živimi in z dedova- njem v skladu z ZTRL, obdržijo v nespremenjenem obsegu. V drugem odstavku istega čle- na istega ustavnega zakona pa je določeno, da do nove zakonske ureditve pravic tujcev na nepre- mičninah (kar pomeni, da so za- devne določbe ZTLR odpravlje- ne) tuje fizične osebe ne morejo pridobivati lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na nepre- mičninah na območju Republike Slovenije, razen na podlagi de- dovanja ob dejanski vzajemno- sti. Določbe sedanje slovenske ustave o lastninski pravici tujcev na ne- premičninah PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Prvi stavek 68. čl. dne 23. XII. 1991 sprejete ustave Republike Slovenije (Ur. list Republike Slo- venije št. 33/91) določa, da »tuj- ci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon«. Glede na prvi stavek 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo cit. ustave da »do sprejema zakona iz 68. čl. te ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin,« se da sklepati, da sedaj ni mogoče tujcem pridobiti lastnine na nepremičninah s pravnimi posli med živimi (s po- godbami itd.) Omenjena določba pa ne pride v poštev, če gre za pridobitev lastnine na nepremi- čninah na podlagi dedovanja. Glede na določbo iz I. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave, da predpisi in drugi splo- šni akti, ki so veljali na dan raz- glasitve te ustave, ostanejo v ve- ljavi, je ostal v veljavi tudi Za- kon o dedovanju (Uradni list SRS št. 15/76), ki v svojem 5. čl. določa, da imajo tujci v Republi- ki Sloveniji s pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, enake dedne pravice kot drža- vljani Republike Slovenije. Pri- čakovati je, da bo napovedani zakon iz I. stavka 69 čl. ustave kmalu zagledal luč sveta in da bo imel glede pridobitve lastnin tuj- cev na nepremičnine podobne določbe, kot jih ima obravnavani ZTLR. Za tujce važno določbo pa vsebuje drugi stavek 68. čl. cit. ustave, ki določa, da »na zemlji- ščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedo- vanjem ob pogoju vzajemnosti«. Te ustavne določbe ne bo mogel spremeniti noben bodoči zakon, upoštevati pa jo bodo morali iz- vajalci že veljavnih zakonov, kot npr. zakona o denacionalizaciji. Pri čitanju omenjenega 68. čl. ustave in ob primerjanju jasnega navedenega besedila drugega od- stavka 16. čl. bivšega ustavnega zakona za izvedbo temeljne usta- vne listine o samostojnosti in ne- odvisnosti Republike Slovenije se mi pojavljajo tale vprašanja: Ali je v drugem stavku 68. čl. cit. ustave pod pojmom »zemljišče« razumeti vsako zemljišče, kar bi pomenilo, da tujec ne bi mogel s pravnimi posli med živimi prido- biti niti stavbnega zemljišča, to pa je po ZTLR mogel? Zakaj v 68. čl. cit. ustave niso omenjene stvarne pravice (služnostna in za- stavna pravica) na zemljišču in, ali bodo te stvarne pravice tujci lahko pridobivali na način, kot bo to uredil bodoči zakon, torej tudi s pogodbami itd., ali pa sa- mo na isti način kot zemljišča, to je samo na podlagi dedovanja? Mnenja sem, da bi ustava mo- rala biti tako jasno napisana, da tudi navadnim čitalcem ne bi po- rajala različnih vprašanj, ta pa bodo morali pojasnjevati stro- kovnjaki ustavnega prava. Konec FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 31. NADALJEVANJE 23. AVGUST Napetost, s strahom pomešana skrb in čakanje na odločilno po- velje so trajali vso noč. Ob svitu se je ritenski čez most umikalo še neicaj samohodk vrste Panter, ki so iz svojih težkih havbic obča- sno še bruhale granate proti vzhodu. Umaknilo seje še nekaj tigrov in spremljajočih vozil. Most je postal nenadoma pra- zen . . . Stroga pripravljenost, polno kritje, tekle so minute, ko je v trenutku v ognju in dimu iz- ginil most. . . Ko je nehala padati »toča« scefranih kosov lesa, zemlje in kamenja, smo se iz zaklonišč od- plazili nazaj, kjer so čakala vozi- la. Odpeljali smo se in po nekaj urah skoraj nemotene vožnje pri- šli do glavnine naše enote v vasi Novaja Vodolagaja. Tako sem si ime te vasi zapisal, čeprav ga ni- sem videl nikjer zapisanega, le Nemci so tako izgovarjali ime ti- ste vasi. V vasi smo se zadrževali ves dan; da ne bi vojaki lenarili, je bilo na sporedu »čiščenje orožja«. Rdeča armada je torej 23. av- gusta resnično osvobodila Har- kov ali po ukrajinski Harkiv. Ta- ko sem že takrat slišal domačine izgovarjati ime mesta, pa sem ta- krat mislil, da je to krajevno na- rečje. Tudi nekateri nemški voja- ki so govorili o »Šarkovu«. Srdi- ti boji so v glavnem potekali v okolici mesta, ne pa v samem mestu, ki tudi ni doživelo nepo- srednega napada z bobnečim ognjem, kot npr. Belgorod. Zara- di tega mesto tudi ni bilo poruše- no do temeljev. Takoj po vkorakanju enot RA je pridrlo iz kleti, zemljank in drugih skrivališč na tisoče ljudi, ki jih med umikom sploh ni bilo opaziti. Organizirali so veliki »miting zmage«, saj je bilo to iz propagandnih razlogov zelo po- membno za nadaljnje osvobaja- nje Ukrajine. V Harkovu je bilo nekaj dni zatem tudi prvo (v zgo- dovini druge svetovne vojne) ja- vno sojenje vojnim zločincem, obsodbe na smrt in tudi javno obešanje. To sem videl po vojni v raznih filmskih dokumentar- cih. Obešanci so bili v uniformah častnikov nemške armade. 24. avgust Dopoldne se je celotna četa, ki je medtem dobila že nekaj do- polnitev in je štela okoli 60 mož, odpeljala nekaj kilometrov iz va- si, kjer je bilo treba čez manjšo reko, kar med grmovjem na ne- naseljeni ravnini, zgraditi leseni most. Najbrž je tam čez bila predvidena smer umika »po bliž- njici«. Moralo pa je biti strate- ško pomembno, saj so nas kmalu odkrila in stalno nadlegovala sovjetska letala. Delo je bilo čisto preprosto graditeljsko, kar je zahtevalo de- litev dela in razdelitev enote na skupine: priprava zemljišča, za- bijanje nosilnih pilotov, dovaža- nje potrebne hlodovine, podira- nje v gozdu in podobno. Bil sem v skupini pri dovažanju hlodovi- ne. Kamion, poln hlodovine, se je moral med vožnjo od gozda proti gradbišču večkrat ustaviti, da smo stekli levo in desno v kri- tje pred napadajočimi sovjetski- mi lovci. Toda bili so bolj slabi strelci, saj razen pogostih prepla- hov in s tem zastojev pri delu ni bilo bistvene škode. 25. avgust Ves dan delo pri gradnji mo- stu.. Letalski napadi so bili red- kejši. Delo je dobro napredova- lo, položeni so bili že nosilni tra- mi, manjkale so le še mostnice. Zgodilo se ni nič posebnega. 26. avgust Zjutraj navsezgodaj je bilo tre- ba na delo za dokončanje mostu. Iz gozda ni bilo kaj več dovažati, temveč smo z več kamioni dova- žali iz nekaj kilometrov oddalje- ne žage (gater) mostnice in tra- me. Žaga je bila v polnem zago- nu pod vodstvom mojstrov v ci- vilu, delali pa so v glavnem voja- ki. Nažagan les so odvažali spro- ti. Dopoldne so bile mostnice položene, iz debelejših lat pa grobo zbita ograja. Treba je bilo le še navoziti material za dovoz z ene in druge strani. Tudi to je bi- lo opravljeno. Za slovesni rom- pompom, ki je navadno ob odpr- tju novega mostu, so poskrbeli sovjetski bombniki. Bombe iz njihovih letal so napravile precej lijakov tam okoli, eden od voja- kov je bil od drobca bombe celo ranjen, eden od kamionov je do- bil nekaj lukenj in prask na ohi- šju kabine. Novi most je bilo treba še skrbno »okrasiti« z vejevjem, po- dobnim okoliškemu grmovju, prav tako zakriti dovozne poti. Potem smo se naložili na svoje henšle in se odpeljali. Do mraka smo se brez pravega cilja preva- žali naokoli. Ali je bil to kak ma- never zavajanja nasprotnika, so najbrž vedeli le poveljujoči, šo- ferji so zabavljali, meni pa se je zdelo kar zabavno opazovati po- krajino, naselja in ljudi. Med vožnjo tudi ni bilo posebne ne- varnosti, saj so sovjetski letalci imeli proti večeru praviloma pro- sto. Šele v temi smo se vrnili v vas, kjer smo tiste dni taborili. 27. avgust Navsezgodaj je bilo treba pos- praviti stvari in se odpeljati. Po dveh urah vožnje smo pristali v drugi vasi in se namestili. Toda kmalu je bilo treba spet zlesti na henšle in odpeljali smo se nekam nazaj, od koder smo prišli. Na presenečenje vojakov smo spet prispeli do mostu, ki smo ga tri dni gradili. Sedaj pa smo prišli z nalogo, da ga miniramo. Zdelo se mi je kot otroška igra: gradiš nekaj zato, da boš potem lahko podiral. Delo je bilo treba opraviti ta- ko, da bo most lahko pognala v zrak druga enota, seveda šele po tem, ko bo opravil svojo »uslu- go« umikajočemu delu armade, razen če ga ne bodo prej zadeli iz zraka. Po opravljenem miniranju smo se odpeljali nazaj v vas, v kateri smo se zjutraj namestili. 28. avgust Ta dan smo do poznega po- poldneva minirali mostove in mostičke čez rečico in potoke. Sodeloval sem pri miniranju šti- rih. Zvečer smo se sicer vrnili v vas, toda takoj po večerji je bil odhod. Ustavili smo se in preno- čili zunaj nekega večjega naselja. Nisem imel zemljevida niti ni bi- lo navadnim vojakom dovoljeno spremljati premikov enot, nič mi- sliti po svoje, temveč le slepo iz- polnjevati ukaze, a vseeno se mi je dozdevalo, da ne bežimo tako hitro pred RA, temveč se pomi- kamo proti jugu vzdolž fronte, ki sojo nezadržno potiskali iz Don- čevega bazena. Delali smo torej na tem, da bi umikajočim eno- tam olajšali umik čez reke in po- toke, onim, ki jih podijo, pa na- predovanje otežkočali. 29. avgust Takoj zjutraj smo začeli na po- lju pod vasjo polagati tako ime- novane mine S (mine proti peša- kom). Iz čete je prišel kurir, to- krat je bil moj znanec Rajšp. Ni bilo časa za izmenjavo informa- cij. Enega od desetnikov in mene je poklical komandir voda. Mo- torist s prikolico je že čakal. Ta- koj se je bilo treba odpeljati na- zaj in spustiti v zrak nek mosti- ček, ki je bil že na ozemlju brez gospodarja. Pionirska enota, ki naj bi most pognala v zrak, je iz neznanega vzroka odpovedala. Založili smo se s potrebno električno opremo. Strojček za proizvodnjo električne energije sem si obesil čez ramo in sedel na motorno kolo za voznikom, desetnik z drugimi aparati pa je sedel v prikolico in smo se odpe- ljali. Med vožnjo po prašni cesti smo srečevali redka motorna vo- zila, pogostejša vprežna in skupi-' ne pešakov umikajočih se enot. Ob cesti so stale skromne, veči- noma lesene hišice, prazne, sta- novalci so se umaknili na varno. Iz smerokaza sem razbral, da je bilo to južno od Merefe Naenkrat voznik sunkovito ustavi motor, le malo je manjka- lo, da nisem zletel čezenj. V ti- stem trenutku pa sem že zagledal »črno smrt« šturmovika, ki je rjovel nizko nad vrhovi tik nad cesto in proti nam. Kar odneslo nas je od motorja. Dalje prihodnjič TEDNIK - 2- april 1992 NASVETI - 11 ALENKA KRAJNC. DIPL. VET. Razmnoževanje svinj Razmnoževanje svinj je tisti del prašičerejske panoge, katere rezultat so pujski, ki jih nato redimo za prirejo mesa ali pa jih vzrejamo kot visoko produktivne plemenske živali. JSe nazadnje je uspešno razmnoževanje pogoj za dobro ekonomiko v rejah, ki se ukvarjajo z vzrejo plemenskih svinj in pridobivanjem pujskov. Svinja ima takšne biološko-fiziološke ka- rakteristike, ki nam omogočajo zelo intenzi- vno proizvodnjo. Pri tem načinu proizvodnje pa moramo nuditi živalim optimalne pogoje za normalno in redno odvijanje posameznih faz razmnoževalnega ciklusa. Razmnoževanje svinj obsega več med sabo povezanih faz. Lahko jih razdelimo na: — pravilni čas pripusta oziroma osemeni- tve svinje — čas od pripusta do odstavitve svinje — obdobje sesnih pujskov in njihove vzre- je — vzreja in reja plemenskih merjascev, pridobivanje semena — opazovanje živali v različnih obdobjih razmnoževalnega ciklusa. Uspešnost razmnoževanja svinj je v veliki meri odvisna od sposobnosti plemenskih ži- vali (svinj in merjascev) in od pogojev, ki jih rejec nudi živalim. To so pravilna prehrana, okolje v katerem živijo, pravilna oskrba živa- li, sicrb za njihovo zdravje in intenzivnost proizvodnje. Spolna zrelost Proces spolnega dozorevanja je dolgotra- jen in se končuje z obdobjem, imenovanim puberteta. Takrat si žival pridobi spolno zre- lost. Za to obdobje je značilno povečano izlo- čanje spolnih hormonov, ki se kaže tudi na zunanjih telesnih znakih. Mladice dosežejo spolno zrelost pri šestih mesecih, to je takrat, ko se prvič pojavi bukanje, pri katerem je iz- ražen privolitveni refleks. Pripuščamo jih ne- koliko kasneje, ko njihova teža doseže okrog 100 kilogramov. Merjaščki postanejo sposobni za paritev med 6. in 7. mesecem starosti, za pridobiva- nje semena pa jih uporabljamo po 8. mesecu. Kvaliteta merjaščevega semena je najboljša pri starosti dveh do treh let. Na kvaliteto vpliva vrsta dejavnikov, kot so: prehrana, okolje, v katerem živijo, zunanja temperatu- ra, različna obolenja, intenzivnost izkorišča- nja in podobno. V naravnem pripustu merja- sci postanejo pretežki, zato jih moramo izlo- čiti iz pripusta. Prednost pridobivanja merjaščevega seme- na in osemenjevanja plemenskih svinj je ra- vno v tem, da kvalitetne merjasce lahko dol- go izkoriščamo in s semenom elitnih merjas- cev osemenimo veliko število plemenskih svinj. Spolni ciklus pri svinji Pri spolno zrelih mladicah in svinjah na- stajajo spremembe telesnih znakov in obna- šanja živali v pravilnih časovnih intervalih, to je ciklično. Dolžina enega intervala je pri svi- nji praviloma 21 dni in se pojavlja neodvisno od letne dobe. Spremembe v enem intervalu lahko razdelimo na vež obdobij: — priprava na bukanje — pravo bukanje z izraženim privolitve- nim refleksom — čas po bukanju — obdobje spolnega mirovanja Priprava na bukanje V tem obdobju se pri svinjah pojavijo zna- čilni znaki v obnašanju in spremembe na spolovilih. Svinje so nemirne, ne pojedo cele- ga obroka, večino dneva stojijo, vznemirjajo vrstnice in se pogosto oglašajo. Sramnica jim močno oteče in postane rdeče barve, pojavi se redko tekoč izcedek. Dojila nabreknejo, bradavice seskov so napete in rožnate barve. Svinja se v tem času ne pusti zaskočiti ali za- jahati. Bukanje V času pravega bukanja dosežejo obnaša- nje in spremembe na sramnici vrhunec in se izražajo v tako imenovanem privolitvenem refleksu. Svinja ob kontaktu z merjascem ozi- roma ob določenih prijemih, ki jih izvede re- jec, odreveni, usloči hrbet in dvigne ušesa. Pravimo, da svinja stoji. Privolitveni refleks je močneje izražen pri svinjah, ki so že prasi- le. Sramnica svinje v tem času postane bolj ohlapna, drobno nagubana ter modrikaste barve, pojatvena sluz je gosta in lepljiva. K takšnemu obnašanju svinjo močno vzpodbu- dita merjascev vonj in oglašanje. Bukanje tra- ja praviloma 2 do 3 dni, izjemoma samo 12 ur. Nadaljevanje prihodnjič Dober den vsoki den! Mesec mere je kak mačok skoz okno skoča in smo včeraj že v april zapluli. To prejšnji tjeden smo tak za spomin še ma- lo snega dobli. Provijo. da je sneg ob kunci merca in v začetki aprila gnoj za siromake. Je pa gnoj že provo hogostvo. pa najsi ho tisti, ki ga v šta- lah pridelamo, ah pa tudi tisti mineralni, ki ga v štacuni kupimo. Če nič ne gnojiš, pa tudi nič ne dobiš in boj malo pridelaš. To so že znone resni- ce. Pa vam naj v zvezi z gnojom še eno zgodbico poven: Z našega Suhega Brega je ena gospa bila v službi v Lublani. Roje- na v dreki tak kak jaz in vsi drugi sosedi. Pred por mesci sije penzijo pri- borila in se zaj vrnola v domoči kraj čakat teto Matildo, ki pač vsokega pret ah pozneje s svojo koso v krtovo deželo pošle. Momo pa zaj s toto našo Luhlančanko vejke probleme in težove. S sosedom sta na smrt skre- gana zato, ker ji z nejgovega gnojišča in stale v jeno spalnico smrdi, ker ponoči pes loja, ker cesta do jene hiše še neje asfaltirana, ker dobi cajtn- ge samo dvakrat na tjeden, ker nema telefona, ker ji je sosedov pes nate- gna njeno kuzlo, moj kokot pa skurva njeno kuro . . . Vidite, tak je to, če se revež v vejkem mesti pogospodi in pride potli nazaj na deželo. Saj vsi Udje neso tokšni, samo tota gospa bode nam vsen živce spila. Z nikom si neje dobra. Pret je šimfala rdeče, zaj pa je skregana s ta črnimi. . . Jaz ji bon tak reka: »Veš, luba gospa, tan, ge nič ne smrdi, tan tudi nič ne diši. Gdo smo mi ceste asfaltirali, telefon napelovali in vaserlajtn- go gradili, le si se nam li smejola in nisi nič prispevala, čeglih si v beli Luhlanci vejko pločo mela. Svoja stariša si obiskala samo ob kolinah in ta vejkših svetkih . . . Veš, vse se vrača in vse se plača. Bodi si rajši dobra z nami sosedi in bomo tudi mi dobri s teboj. Če ne. pa idi rajši v Lublano asfalt lizat, če ti blato ne paše.« Vaš LUJZEK Predstavitev pasme škotski ovčar (collie) ZA PSE iN MUCE Njegovi predniki naj bi pred približno 400 leti prišli z Islandi- je najprej na Škotsko, nato pa še v Anglijo. Ime »collie« naj bi dobil po črnoglavih ovcah »col- leyih«. S križanjem naj bi dobil ozko, elegantno glavo in razme- rona nežno in lahko konstrukci- jo, tribarvno dlako pa naj bi do- bil s križanjem beločrnega škot- skega ovčarja s škotskim setrom. Vzreja škotskih ovčarjev se je močno razmahnila po letu 1970. Pri nas je sicer znan šele po II. svetovni vojni, a je kmalu postal zelo priljubljen (veliko ljudi, ga kliče kar »lesi« po znani filmski pasji zvezdi). Poleg dolgodlake- ga škotskega ovčarja imajo Škoti še kratkodlakega, pri nas še ne- znanega ovčarja (SMOOTH- COATED COLLIE), ki se od na- vadnega razlikuje le po dolžini dlake. Kadar govorimo o collieju, ponavadi mislimo na pri nas po- znanega škotskega ovčarja, če- prav pripada skupini colliejev tu- di borderski ali cumberlandski in bearded-collie. Splošni videz psa Škotski ovčar je srednje velik pes nežne konstitucije. Ima ple- čno višino 56-61 cm, psica 51 cm, dolgo, bujno dlako, ozko, ele- gantno glavo, visoko nastavljena, v konici prepognjena uhlja in dolg košat rep. Zobovje je škar- jastega ugriza. Je rdečkasto rjav do zlato rumen z veliko belo liso okoli vratu, ki prehaja pogosto tudi na prsi, z belo liso na čelu, ki večkrat preide na ves gobec. Ima bele šape. Škotski ovčar je lahko tudi črno-belo-rjav, s tem daje rjave dlake manj na mestih, kjer meji črna barva z belo. Pre- cej razširjen je tudi modro-sivo marmornat, skoraj progast. Škotski ovčar je zelo prilju- bljen pes, lahko bi rekli celo »narejen po meri za otroke«, saj je značajsko miren in strpen, je pa tudi odličen tovariš in rad se zabava. Branka Kosenburger, dipl. vet. Krvodajalci Labod Delta Ptuj, 19. marca: Greta Papež, Zlatoličje 8; Zden- ka Druzovič, Ul. 25. maja, Ptuj; Elizabeta Matjašič, Sakušak 1, Juršinci; Marija Krajnc, Apače 230, Lovrenc; Nežka Hliš, Me- stni Vrh 22, Ptuj; Danica Kumer, Placar 40/a, Destrnik; Marija Štager, Brezje 33, Cestica; Roza- lija Gornjec, Rotman 24, Juršin- ci; Marija Žaler, Ul. 5. preko- morske brigade 7, Ptuj; Ivanka Ivanuša, Panonska 2, Ptuj; Olga Zemljarič, Cirkulane 29; Majda Rimele, Muršičeva 10/a, Ptuj; Ivanka Ritonja, Markovci 96; Pavla Zorman, Markovci 104; Stanko Hriberšek, Stojnci 137; Sonja Pilinger, Spulja 102; Mari- ja Štupf, Trubarjeva 9, Ptuj; Er- na Furek, Skorba 18; Minka Ku- kec, Lovrečan 16, Cestica; Mari- ja Krajn, Cankarjeva II, Ptuj; Olga Cuš, Bratislavci 42, Polen- šak. CLD — Podjetje za popravilo voz Ptuj, 17. marca: Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23/a; Franc Kova- čec, Podgorci 101; Danijel Nah- berger. Zagrebška 118, Ptuj; Jože Hameršek, Gubčeva 4, Ptuj; Branko Bratuša, Dornava 102; Rozika Ceh, Dragovič 54; Jože Kelc, Goričak 28; Alojz CizerI, Mezgovci 62; Franc Hojžer, Se- nešci 29; Alojz Tušak, Gorišnica 106. Majšperk, 18. marca: Jože Po- točnik, Janez Lampret, Milan Korez, Erika Mlakar, Marija Ko- rez, Roman Letonja, Franc Zu- pane, Irena Zajšek, Stanko Fle- gerič, Irena Kaisersberger, Mari- ja Prevolšek, Živka Gorišek, An- dreja Polajžar, Marija Jeza, Stan- ko Korez, Angela Šalamun, Ivan Plavčak, Marija Bauman, Franc Mohorko, Neža Puc, Branka Ko- res, Jože Šentak, Drago Poto- čnik, Erika Šentak, Roman Pi- šek, Branko Lah, Franc Brglez, Zvonko Zajšek, Anton Kupčič, Milan Peršuh, Marija Bedenik, Jože Horvat, Marjan Doberšek, Maks Primožič, Marjan Muršec. Posamezniki 17. in 19. marca: Lorenco Plenkovič, Kajuhova 5, Ptuj; Vera Grame, Panonska 5, Ptuj; Jože Šprah, Pobrežje 27; Jože Ceh, Pacinje 6; Ivan Kuko- vič. Suha Veja 7, Ptuj; Martin Brec, Volkmerjeva 7; Ptuj; An- drej Vrabič, Ul. Vide Alič, Ptuj; Janko Kozel, Mlinska cesta 4, Ptuj; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Štefan Vrbnjak^, Apače 200; Nedeljka Smiljan, Žmavče- va 4/c, Maribor; Darko Jurgec, Ul. 5. prekomorske brigade 1, Ptuj. Ko so me postavih pred dejstva, si nisem mislil, da imajo homosek- sualna nagnjenja. Lažja ko je ženska, težje shajaš z njo. * * * Eva je naredila majhen razkorak za žensko in velik korak za .seks. * * ♦ Golobradcem ni težko lagati v brk. * * ♦ Večino ljudi zapeče vest šele, ko si opečejo prste. Američani m Iračani so v Kuvajtu ob sklenitvi miru pokadih doslej največjo pipo miru. Občni zbor združenja rejcev prašičev Ptuj Združenje rejcev prašičev Ptuj je imelo 20. marca prvi občni zbor po ustanovitvi v lanskem letu. Udeležili so se ga vsi člani združenja, po- zdravili pa so lahko tudi goste, med njimi ministra za kmetijstvo občine Ptuj Franca Bezjaka, magistra Franca Samojienka, direktorja Veteri- narstva, in Ivana Brodnjaka, vodja občinske svetovalne službe. Predstavnik upravnega odbora je člane seznanil z delom združe- nja v prejšnjem letu. V juliju je združenje začelo tetovirati puj- ske pri svojih članih — tetovirali so samo tiste, pri katerih je bilo znano vsaj poreklo očeta. Skupaj so nabavljali superkoncentrate in jih dodajali k doma pridelani krmi. Organizirali so tudi ogled prašičereje v sosednji Avstriji, ob koncu leta pa obisk vseh rejcev, članov združenja. Sestajali so se vsak prvi pone- deljek v mesecu in reševali sprot- ne probleme; tak način dela bo- do zadržali tudi naprej. Na občnem zboru so predsta- vili program svojega dela v letu 1992. Ta je zelo obsežen in zaje- ma celotno problematiko na po- dročju prašičereje: delo na selek- ciji prašičev, zdravstveno varstvo prašičev, osemenjevanje plemen- skih svinj, pridelavo domače kr- me in prehrano plemenskih svinj, pujskov in pitancev, tetovi- ranje pujskov, izobraževanje in organizacijo združenja. V razpravi so se člani združe- nja dotaknili tudi financiranja kmetijskih panog v občini Ptuj. Menijo, da je iz proračuna name- njenih zelo malo sredstev za po- trebe kmetijstva. Takšnemu od- nosu občinske vlade miočno nas- protujejo in zahtevajo, da se iz proračuna občine nameni za raz- voj kmetijstva vsaj pet odstotkov denarja. S tem namenom so pod- pisali podporo poslancem v skupščini in jo poslali predsedni- ku skupščine in predsedniku iz- vršnega sveta. _____-..^^___;_AIL. v vrtu v SADNEM VRTU končuje- mo opravila, ki jih pri sadnem drevju opravljamo v obdobju zimskega mirovanja — od takrat, ko je v jeseni listje odpadlo, do pomladi, ko drevje prične brsteti. Zime je konec, v sadovnjaku pa je začetek spomladanskih opra- vil. Narava se prebuja, ob pri- merni vlagi in toploti začnejo vse rastline rasti. Rast in razvoj sta v ugodnih vremenskih in talnih razmerah hitra in bujna, zadrži ju lahko le občutnejša ohladitev in daljše sušno obdobje. Na neu- godne zunanje vplive ob začetku vegetacije moramo pri sadnem drevju biti pripravljeni in rastli- nam pomagati, da jih obvaruje- mo pred občutnejšimi škodami. Iznenada lahko pride do več- jih snežnih padavin, ko se pod težo mokrega snega prično lomi- ti veje ali se z vej osmukajo cve- tni in listni brsti. V takšnem pri- meru z vej in dreves sproti stresa- mo sneg. Ko bo sadno drevje že cvetelo, bodo cvetje in nato mlade zave- zane plodiče ogrožale pomladan- ske slane in pozebe. Dimljenja, da bi z dimnim oblakom prepre- čili izžarevanje toplote, si v majhnih vrtovih ne moremo omi- sliti, lahko pa najobčutljivejša razcvetela drevesa obvarujemo pred pozebo z oroševanjem. Varoval, ki smo jih naredili za zavarovanje dreves pred divjad- jo, še v aprilu ne odstranimo. Za divjad mora zrasti dovolj druge hrane, da se odvrne od objeda- nja drevesnega lubja, mladih po- ganjkovi in brstov. V začetku vegetacije se prične tudi razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev. Rastlinske bolezni sadne rastline okužijo, brž ko so za to vsi pogoji. Rastline obvaru- jemo pred okužbo samo, če smo jih pred tem poškropili in zava- rovali z ustreznim fungicidom. Iz zimske zalege se razvijejo sadni škodljivci. Ker so ti v fazi prebujanja najbolj občutljivi, jih najuspešneje uničimo, če drevje spomladi, ko se brsti prično od- pirati, poškropimo z insekticidi. Mlado sadno drevje in nekate- re sadne vrste koščičarjev in ja- godičevja ne prenaša travne ruše, zato ga moramo obdelovati. Okopljemo plitvo, da pomešamo gnojila z zemljo, preprečimo za- četno rast plevela ter preprečimo zaskorjenost zemlje in čezmerno izhlapevanje vlage. Barva in oblika cvetlic, ki jih gojimo v OKRASNEM VRTU, zaživijo v svoji izrazni moči šele takrat, če so razporejene okolju primerno ter pravočasno in do- volj negovane. Okrasne rastline morajo biti razporejene tako, da v vrtu nudijo videz celovitosti in skladnosti. Med seboj se ne sme- jo prepletati, niti jih ne smemo saditi tako, da bi si bile v medse- bojni podrejenosti ali konkuren- ci. Ta cilj dosežemo z nekoliko izkušnjami, smislom za ureditev cvetličnega okolja in poznavanja biologije posameznih vrst rastlin, ki jih gojimo. Še tako uspešno in smiselno razporejen okrasni vrt pa ne bo estetsko učinkovit, če ga ne bo- mo dovolj in pravočasno negova- li. Najodločilnejši za urejenost okrasnega vrta je april. S setvijo in saditvijo okrasnih rastlin bo začel vznikati plevel in rasti sve- že zeleneč trajni pleveli. Tega sproti odstranjujemo tako, da gredice okopavmao, rahljamo in plevemo. Ce plevela ne zatremo pravočasno v začetku vegetacije aprila, mu ostane takšna moč bo- hotenja, da ga celo leto več ne uspemo zatreti. Pri pletvi mora- mo biti še posebej pozorni na enoletne širokolistne plevele, ki so sposobni, da v letu večkrat se- menijo. V ZELENJAVNEM VRTU nadaljujemo setev korenčka. Prvi posevek korenčka, ki smo ga se- jali konec februarja je že vzklil, sredi maja pa bo že na voljo. Korenček je vrtnina, ki ima v kuhinji široko rabo, zato si setev in pridelovanje tako razporedi- mo, da nam bo svež navoljo celo leto. Za zelo ran pridelek in več- kratno setev izberemo rane sorte s krajšo rastno dobo, med kateri- mi je za naše talne in podnebne prilike najprimernejša sorta nan- teški, za večjo trpežnost, shranje- vanje, zamrzovanje ali druge oblike konzerviranja pa sorte z daljšo rastno dobo, kot so am- sterdamski, brunšviški, pariški in drugi. Lepo oblikovani gladki koreni bodo zrasli na globoko obdelani humozno-peščeni zemlji. Ce je zemlja kisla, jo moramo za pose- vek korenčka že v jesni pri glo- boki obdelavi apniti. Svežega hlevskega gnoja ne prenaša, obil- no pa ga moramo gnojiti s kalije- vimi in fosfornimi gnojili. Na gredico 10 m' potrosimo 1 kg ni- trofoskala mešanice 15-15 ali 8-16-24. Korenček sejemo v medvrstni razdalji 20 cm. Dobro je, da se- menu primešamo nekaj semena solate, ki bo zanamovala vrste, preden vzkali korenček, da jih lahko okopljemo in preprečimo razvoj plevela. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od I. do 3. in od 10. do 12. aprila, zaradi korenine in gomoljev 6. in 7. aprila, zaradi plodov od 4. do 6. aprila in cveta ter zdravilna zeliš- ča 1., 9. in 10. aprila. Sredi 8. aprila je neugoden čas za setev in sajenje rastlin, pa tudi za delo na zemlji. Miran Glušič, ing. agr. 12 - TV SPOREDI 2. april 1992 - TEPMIK TEDNIK - 2- april 1992 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - OGLASI IN OBJAVE 2. april 1992 - TEDNIK Srebrna medalja Andreji Razlag Ko smo v prejšnji številki Ted- nika poročali o uspešnem začet- ku mlade ptujske kegljavke An- dreje Razlag, članice Ema iz Ce- lja, in napovedali številne nasto- pe, ki jo čakajo na državnih mla- dinskih, kadetskih ter pionirskih prvenstvih, nismo razmišljali to- liko o medaljah. Morda bi lahko katero osvojila v pionirski kate- goriji, vse drugo pa bi bil velik uspeh glede na prehod na veliko kroglo. Na prvem državnem ka- detskem prvenstvu, ki je bilo to soboto in nedeljo v Hrastniku, pa je Andreja več kot preseneti- la. V kategoriji mlajših kadetinj (do 16 let) je osvojila odlično 2. mesto in s tem svojo prvo meda- ljo na državnih prvenstvih, v ab- solutni kategoriji (do 18 let) pa je bila izredna 4. Z malo več sreče bi bila lahko najuspešnejša tek- movalka, saj je imela možnost za 1. mesto v mlajši kategoriji in 3. v absolutni. Prehitela je številne starejše igralke (ponovno je bila najmlajša udeleženka), med nji- mi tudi klubsko kolegico Ledine- kovo, ki je na mladinskem prven- stvu osvojila zlato in srebrno me- daljo. Ur. ŠAH 17-letni Robert Roškar — mojstrski kandidat Ko so člani Šahovskega društva Ptuj prejšnji teden odhajali na enega najmo- čnejših mednarodnih turnirjev na Bled, smo jim zaželeli kar najboljše igre. Niti pomislili nismo, da bi lahko kateri od mladeničev (naj povemo, da zaradi šolskih obveznosti na Bled ni odpotoval Matjaž Planjšek) v tako močni mednarodni kon- kurenci dosegel kak vidnejši uspeh. Na srečo pa je prav Bled šahovskemu društvu Ptuj prinesel novega mojstrskega kandidata. Ta podvig je uspel 17-letnemu Rober- tu Roškar ju, kije nase opozoril že v pionirski konkurenci, od leta 1988pa je član ŠD Ptuj Robert je na Bledu kot 78. po kate- goriji štirikrat zmagal, dvakrat remizi- ral in trikrat izgubil ter s 5 osvojenimi točkami zasedel odlično 42. mesto (od 108). Med drugim je premagal 31. po ratingu, FM Srečka Kolarja, pa 42. po ratingu, avstrijskega FM Hel- muta Wallerja, remiziral z 29., M K Srečkom Malijem, itd. Ob tem uspehu je Robert dejal: »Res sem vesel, da mi je uspelo osvo- jiti ta naslov. Sedaj mi bo v mladinski konkurenci nekoliko lažje. Za mano so se uvrstili številni znani šahisti. Najboljšo partijo sem odigral proti FM Mencingerju, ki sem jo sicer izgu- bil, ter proti FM Srečku Kolarju. Oba sta bila po ratingu daleč pred mano (29. in 31.). Največ zaslug za moj uspeh ima prav gotovo FM Rado Br- glez, ki je z mano delal strokovno vse od prihoda v Šahovsko društvo Ptuj do letos (zadnji mesec je z nami pri- čel strokovno delati mojster Ivo Mi- hevc). Prav gotovo pa je to tudi zaslu- ga mojega prvega mentorja Ivana Voršiča, ki me je v skrivnosti šahov- ske igre vpeljal že z 10 leti. Vse pod- pore sem deležen tako v ŠD Ptuj kot v šoli, zato upam, da bom z igrami v bodoče še potrdil svoj šahovski na- slov.« Robert je tako najmlajši mojstrski kandidat v ŠD Ptuj. Glede na njego- vo izredno talentiranost in resen pri- stop bo v prihodnje prav gotovo na- predoval. Že to, da si je z osvojitvijo naslova priboril pravico obiskovanja šahovske šole MM Danila Polajžerja je zanj velika vzpodbuda. V družbi FM Rada Brgleza in moj- strice Anite Ličina bo skupaj s Hele- no Rižnar, ki je kot izredno talentira- na prav tako pričela obiskovati to ša- hovsko šolo, bo Robert svoje znanje še dopolnil, kar bo spodbudno vpli- valo na talentirano mlado generacijo, s katero se lahko pohvali SD Ptuj. Silva Razlag Tana za lepoto in kakovost Tana Blagovič, diplomirana kozmetičarka in rentgenska teh- nica, je prvega marca v Languso- vi 24/a odprla sodobno urejen kozmetični salon. Moto njenega dela je kakovost. Pri delu je zelo natančna, kar stranke znajo ceni- ti. Poleg tega jih navdušuje lepo- ta salona, njegova urejenost, so- dobna oprema in laboratorijska čistost. Poleg osnovnih storitev, med katere sodijo nega obraza in dekolteja, se nova kozmetičarka- še posebej skrbno ukvarja s pro- blematično kožo mladostnikov. Slednjo dejavnost želi razširiti. K temu io spodbuiaio dobri rezul- Tana Blagovič. (Posnetek: Mile- na.) tati in zadovoljni obraz mladost- nikov, ki jim ni vseeno, kakšna je njihova zunanjost. Že danes mi- sli na jutri, ko bo tudi pri nas ta- ko kot v tujini, kjer ima vsak za- sebni dermatolog zaposleno tudi kozmetičarko. Ta dela po njego- vih navodilih, medicinsko preiz- kušenih metodah in z uveljavlje- nimi sredstvi. Kozmetični salon »Tana« lah- ko obiščete po predhodnem na- ročilu na telefonskih številkah 771-407 in 771-578. Ob prihodu vas bodo vpisali v kartoteko in po opravljenem testu kože dolo- čili potek nege. MG Izvršni svet občine Ptuj Sekretariat za gospodarstvo — področje turizma, gostinstva in trgovine in Sekretariat za družbene dejavnosti — področje kulture, šolstva in športa razpisuje NATEČAJ za izbiro imena »Kulturno-turistično informacijskega centra na Ptuju (v nadaljevanju KTIC) Izvršni svet občine Ptuj je v skladu s strategijo razvoja turizma in kulture v ptujski občini omogočil pričetek dejavnosti KTIC. Ta dejavnost bo v bodo- če zelo pomemben operativni člen organiziranosti ptujskega turizma in se bo do svoje dokončne oblike še razvila Sedež KTIC bo v središču starega mestnega jedra, v pritličju mestnega stolpa (Slovenski trg). Njegove dejav- nosti bodo naslednje: — oblikovanje in organiziranje receptivnih turističnih programov, — oblikovanje, organiziranje in koordiniranje kulturno-turističnega prire- ditvenega programa, — promocija ptujskega turizma in kulture, — skrb za stalno prisotnost Ptuja v medijih, — organiziranje sejmov, — kulturni in turistični marketing, — informacijska in vodniška dejavnost, — splošna agencijska dejavnost in posredništvo, — trženje z izdelki domače obrti iz ptujske občine — pospeševalec — iniciator tunstičnih projektov ipd. Ker želimo, da so vsi Ptujčani del tega projekta, želimo zbrati čimveč pred- logov za Ime te »institucije«, ki bo kasneje organizirana v obliki samostoj- nega podjetja. Pri izbiri najboljših predlogov bomo upoštevali naslednje kri- terije: — skladnost imena z dejavnostjo, — nezapletena izgovorjava imena in primernost za vizualne upodobitve, — tipičnost glede na ptujsko kulturno in turistično ponudbo. Svoje predloge pošljite najkasneje do 10. apnia 1992 na naslov: IS SO Ptuj (član IS za področje turizma) — za KTIC, Trg Mbl, Ptuj Tn najboljše predloge bomo nagradili s po 3 000.00 SLT Predlog, ki ga bo- mo izbrali za uporabo, pa bo nagrajen še z 10 000,00 SLT. Izvršni svet občine Ptuj TEDNIK - 2- april 1992 OGLASI IN OBJAVE - 15 Stanislav Valič, Martina Obran, Janko Valenko, Marko Kočevar, Jože ^ala, Jože Žinko Najboljši pridelovalci sladkorne pese Sladkorno peso za potrebe ormoške tovarne sladkorja so imeli lan- sko leto posejano na 6665 hektarjih, od tega v Sloveniji 3.348, v hrva- ških občinah Čakovec, Varaždin, Koprivnica in Ludbreg 3.217 hektar- jev, aa Madžarskem pa 2.500 hektarjev. V letu 1991 so v ormoški tovar- ni predelali 470.056 ton pese in iz nje proizvedli 55.310 ton belega sladkorja, kar je nekaj več kot 50 odstotkov slovenske porabe. Na slovenskih poljih je bilo pridela- nih 170.459, na Hrvaškem 167.361 in v sosednji Madžarski 116.531 ton pese, zaradi vojne v sosednji Hrvaški pa so dobili v predelavo z območja tovarne sladkorja Osijek še 17.000 ton pese. Močno je bila povečana količina stranskih proizvodov: 20.591 ton suhih, 14.536 ton stis- njenih in 2.909 ton mokrih pes- nih rezancev, 502 ton repičev, 17.704 tone melase in 30.000 ton karbonatnega mulja. V zgodovi- ni tovarne je bila to najdaljša predelava: trajala je 122 dni, kar je daleč nad evropskimi norma- mi. Dosegli so še en rekord — 146-odstotno izkoriščenost. Ob pričetku pomladi, tik pre- den sladkorno peso posejejo, se v ormoški tovarni zberejo naj- boljši pridelovalci pese v minuli sezoni. Letos jih je prišlo 82. Lju- devit Valpotič iz Kotoribe (KZCakovec) je pridelal 105,56 ton pese na hektar, nekaj manj, 103,4 tone, pa Štefan Domjan iz Puconcev (KZ Panonka Murska Sobota). Pridelek Ludvika Kardi- narja iz Veržeja (DP Ljutomer- čan - Kooperacija Ljutomer) je znašal 98,35 ton na hektar, pri Štefanu Horvatu iz Lendave (KZ Lendava TZO Hotiza) 97,77 tone in pri Marku Kočevarju iz Obreza (KZ Ormož) 91,31 tone. Med nagrajenci so tudi štirje člani KZ Ptuj. V skupnem seštev- ku (površina, na kateri je bila pe- sa posejana, pridelek na hektar, vsebnost sladkorja in biološki sladkor na tono pridelka) so do- segli med 123 in 132 točkami. To so Stanislav Valič iz Borovcev, ki je imel lani peso na dveh hektar- jih, Martina Obran iz Moškanj- cev, Stanko Medved iz Lovrenca na Dravskem polju in Janko Va- lenko iz Cunkovcev. Vsi so že prekaljeni predelovalci: s peso so se pričeli ukvarjati že takrat, ko so bile na tem območju še po- skusne parcele. Iz Lenarta — iz Ihave je prišel po prvo nagrado Franc Fekonja, prav tako preka- ljen pridelovalec, iz Slovenske Bistrice pa Franc Mataln. Med najboljšimi v ormoški občini so Marko Kočevar in Jože Šala iz Obreza ter Jože Žinko iz Pušin- cev. Iz KZ Lovrenc na Dravskem polju in KZ Polanec iz Lovrenca sta po drugo in tretjo nagrado prišla Lepopold Predikaka iz Žu- pečje vasi in Rozika Sagadin iz Dragonje vasi. Med kmetijskimi zadrugami je osvojila prvo mesto KZ Ljutomer Križevci, drugo PZ Čakovec in tretje KZ Lendava. Med družbe- nimi kmetijskimi posestvi se je na prvo mesto uvrstilo DP Ljuto- merčan iz Ljutomera, na drugo PD Čakovec in na tretje KK Ptuj. Mag. Vinko Štefančič, direktor ormoške tovarne, je govoril o problemih, s katerimi so se uba- dali lansko leto, predvsem o te- žavah pri plačilu pese. Visoki lanski pridelek je spodbuda za letošnje načrte, ko bo pvoršin s peso sicer manj — 6500 hektar- jev. Površine v sosednji Hrvaški želijo obdržati še naprej, trenut- no pa še ni povsem znano, kako se bodo letos povezovali s sosed- njo Madžarsko. Tekst in foto: Vida Topolovec Materinskemu dnevu ob rob Od 48 mater s ptujskega območja, ki so rodile 10 ali več otrok, se je proslave v počastitev materinskega dneva v sredo, 25. marca, v dvorani Narodnega doma v Ptuju udeležilo 33 mater. V imenu SLS-Kmečke zveze občine Ptuj jim je zaželel dobrodošlico Janez Žampa, pridružil se mu je Ivan J ur kovic iz ptujske podružnice Slovenskih krščanskih demokratov. V imenu ptujske občinske skupščine je matere pozdravila ministrica za kulturo Kristina Šamperl-Purg, priložnostni slavnostni krščanski nagovor pa je imel pater Frančišek Obran, Slovesnost so popestrili učenci destrniške šole. Toliko lepih besed, kot je bilo izrečenih tokrat na račun mater in materinstva, že dolgo nismo slišali in težko verjamem, da so jih pred tem kdai slišale pogum- Zbranim materam in njihovim spremljevalcem so učenci destrniške šole pripravili prisrčen kulturni program. (Foto: M. Ozmec.) ne matere. Vse je bilo povedano z veliko željo, »da narod v deželi pod sončnimi Alpami ne bi niko- li izginil«. Ganljivo je bilo videti, kako so matere to laskanje spre- jemale. Ni čudno; kako naj bi se držale, ko se jih nekdo spomni šele po sedmih ali osmih križih garanja in odrekanja ter razdaja- nja svojim desetim, enajstim, petnajstim otrokom. Šele sedaj, ko so muke za njimi, ko so neka- teri njihovi otroci že v pokoju ali pa vsaj »pri kruhu«. Takrat, ko so bile družbene ali vsaj moralne pomoči potrebne, so, verjetno v večini primerov ostale same s svojimi možmi, vpete med dne- vom in nočjo v skrbi, da bi bil lo- nec vedno dovolj poln za vse. Družba ni bila do njih nikoli po- pustljiva in tudi sedaj ni. Lepo je govoriti, da je življe- nje brez praznikov kot kruh brez soli, da je materina roka mehka, čeprav tepe, da postane družina najrevnejša takrat, ko izgubi ma- ter .. . Ne morem oporekati do- bro namernosti častitljivih go- vornikov, ki so marsikateri ma- mici orosili zguban obraz. Lahko usta praznih besed so premalo, pa čeprav zvenijo še tako srčno m toplo. Raje bi bil, ko bi bila polna usta lačnih otrok. Potem ne bi bilo nikoli niti bojazni, da bi slovenski narod pod sončnimi Alpami počasi izgineval, to pa se sedaj očitno dogaja, čeprav tega nihče ne upa (ali ne želi) na glas povedati. Potem bi odpadla pre- rekanja okrog pravice do splava. Ne samo da nas Slovence red- čijo mešani zakoni z drugimi na- cionalnostmi, nataliteta v sloven- skih družinah vztrajno pada. Le- ta 1965 je slovenska mati rodila v povprečju 2,4 otroka, leta 1970 že nekoliko manj — 2,2 otroka, leta 1985 pa le še 1,1 otroka. To je strah vzbujajoč podatek, ob katerem se nekdo »tam zgoraj« mora zamisliti (pa ne mislim na boga). Ali pa nas bo čez nekaj stoletij le še za večjo krajevno skupnost. M. Ozmec Prešemova ulica požamo ogrožena v torek, 24. marca, nekaj po 17. uri je prišlo do požara na sta- novanjskem objektu v Prešernovi 21 v Ptuju (na dvoriščni strani). Po vsej verjetnosti je prišlo do ognja zaradi kurjenja V stari pralnici. Zaradi dotrajane dim- novodne naprave so vroči plini sikali skozi špranje med zidaki ter vneli lesene deske v predpro- storu. Požar se je hitro razširil na ostrešje velikosti 3 krat 6 metrov ter delno na stanovanjsko zgrad- bo. Ptujski in podvinški gasilci so imeli veliko dela, saj je bilo treba odstraniti nekaj kubičnih metrov suhih deščic, ki so bile shranjene za kurjavo. Materialna škoda je ocenjena na okoli 150 tisočakov. Ob tem je požarni inšpektor Edvard Kozel opozoril na požar- no ogroženost celotne Prešerno- ve ulice. Z ulične strani so na- mreč vse stanovanjske hiše videti lepe in prenovljene, toda to je le slika od zunaj. Znotraj so zgrad- be popolnoma dotrajane, elektri- čna napeljava in dimnovodne tu- ljave so že zdavnaj zanič in prav čudno je, da smo imeli doslej v tej ulici tako malo požarov. -OM Ptujski gasilci so se zaradi težke dostopnosti s požarom borili več ur. (Foto: M. Ozmec) BRALCI SPRAŠUJETE v uredništvo Tednika dobimo večkrat kak- šno pritožbo ali vprašanje, na katero si bralci sami ne vedo odgovoriti ali ne vedo, kje bi poi- skali odgovor. Včasih nas na kakšen problem samo opozorite. Odločili smo se, da bomo za tovrstna pisma uvedli posebno rubriko BRAL- CI SPRAŠUJETE - TEDMK IŠČE OD- GOVOR. Prosimo, da se podpišete s polnim imenom in naslovom, v časopisu pa bomo vaše pismo objavili nepodpisano, če boste tako že- leli. SOSEDOVO DREVJE Naša bralka stanuje na Ptuju \ enostanovanjski hiši. Na svojem zemljišču ob cesti ima posajene smreke. Že pred leti je oklestila veje, da ne bi mo- tile sosedov na drugi strani asfaltne ceste, sedaj pa sosedje grozijo s tožbo zaradi korenin, ki segajo na njihov vrt. Bralki smreke veliko pomenijo, saj so jih zasadili že njeni starši, meni pa tudi, da vsa- ko drevo nekoliko izboljšuje danes že tako onesna- žen zrak. Vodja Temeljnega sodišča Ptuj dipl. pravnica Elizabeta Šošarič: »Obravnavali smo že več so- sedskih sporov zaradi dreves. Sosed lahko zahte- va, da mu nič ne ovira pogleda. Veje, ki so v nje- govem zračnem prostoru, lahko sam odstrani. Primera s koreninami še nismo imeli. V takšni tožbi bi izvedenec ugotavljal, ali korenine res čr- pajo rodovitno zemljo pri sosedu. Poklicali smo dipl. inž. gozdarstva Andreja Ko- vačiča na Gozdno gospodarstvo Ptuj: »Korenine smrek se lahko raztezajo tudi 15 do 20 metrov daleč, asfaltna cesta zanje ni ovira. So pa zelo plitko, le do 20 centimetrov pod površino. Ce bi ta sosed okoli korenin prekopaval zemljo, bi jih lahko okužil z mikroorganizmi in možno bi bilo počasno hiranje smrek. Kaj šele, če bi korenine posekal! V tem primeru bi smreke gotovo resno ogrozil« Odgovor poiskala Milena Zupanič *** TEDNIK IŠČE ODGOVOR *** PREDSTAVITEV UČNEGA CENTRA umi SLOVENSKE VOJSKE »IVaš osnovni namen je usposabljanje...« v slovenjebistriški vojaški učni center vojske prihaja te dni prva redna generacija slovenskih vojakov. Pol tretji mesec bo tod njihov dom. »Vsestransko bomo upoštevali osebnost vsakega vojaka, v slovenski voj- ski ne bo kaznovanja, pri nas bodo imeli fantje povprečen standard slo- venske družine, razporejanja na razna notranja dela v slovenski vojski ne bo, vojake bomo vikali. Naš osnovni namen je njihovo usposabljanje, je povedal major Jože Majcenovič, poveljnik bistriškega centra na pone- deljkovi novinarski konferenci, ko se je predstavila celotna sedemčlan- ska vodilna ekipa centra: ob poveljniku majorju Jožetu Majcenoviču so to še stotnik Jože Murko, načelnik centra, ter vodje organizacijskih enot poročnik Jani Topolovec, poročnik Vili Šeruga in stotnik Igor Skerbiš, psiholog Zdravko Strniša in poročnik Tomaž Kladnik — po- močnik za domovinsko vzgojo, ki skrbi še za stike z javnostjo. Ko bodo vsi, bo v bistriškem učnem centru zaposlenih 87 lju- di, od tega 30 Bistričanov, profe- sionalna struktura pa je prišla iz- Peker. 300 vojakov, ki bodo v prihod- njih dneh zapolnili kompleks slovenjebistriške vojašnice, sko- raj za polovico manjše, kot je bi- la še v začetku lanskega oktobra, bo tod ostalo poltretji mesec, v prvi fazi usposabljanja. V centru, ki se deli na tri organizacijske enote, kar pomeni tri šole v ma- lem, ne bo borbenih enot, je po- sebej poudaril major Jože Maj- cenovič. Vojaki, ki te dni prihaja- jo v Slovensko Bistrico, so iz ob- čin Podravja, Pomurja in koro- ške regije. Najbližji vojak je do- ma kar onstran ograje vojašnice. Njihova starost se giblje med 18 in 26 let, pestra je tudi izobrazbe- na struktura. Stotnik Jože Murko, načelnik učnega centra, je novinarjem po- jasnil cilje vojaškega usposablja- nja, ki je v prvi fazi razdeljeno na vojaško — strokovno in sploš- noizobraževalno vsebino ter dru- ge aktivnosti, skupno 52 delov- nih dni. Poročnik Jani Topolovec je predstavil delovni dan vojakov od ponedeljka do petka ter v so- boto, nedeljo in med prazniki. Poudaril je, da je urnik dela na- ravnan tako, da so častniki in podčastniki ves dan z vojaki. Go- voril je tudi o izhodih v mesto ter dopustih vojakov ob koncu ted- na. Tomaž Kladnik je predstavil popoldanske aktivnosti vojakov in pri tem pohvalil dobre že na- vezane stike s slovenjebistriško osnovno šolo, matično knjižnico, muzejem na Osankarici in seve- da s športnimi društvi, kar v Slo- venski Bistrici, kjer ima judo »domovinsko pravico«, ne bo težko. »Trudil sem se za uvajanje drugačnosti, želel sem spoznati, kako vojaki dojemajo in doži- Major Jože Majcenovič vljajo usposabljanje. V Pekrah sem bil zadovoljen z odnosom inštruktorjev do vojakov, ki je bi! z njihove strani dobro ocenjen,« je povedal o svojem delu psiho- log Zdravko Strniša, ki bo v Slo- venski Bistrici imel zaradi večje- ga števila vojakov več dela. Učni center še ni v celoti adap- tiran, vendar je že toliko urejen, da lahko sprejme prvo generaci- jo slovenskih vojakov, smo še iz- vedeli od poveljnika Majcenovi- ča. Vojake čaka veliko trdega de- la, ki ga bodo zmogli le, če bodo vzpostavljeni dobri medsebojni stiki, takšni, kot so jih častniki znali vzpostaviti že v Pekrah, in seveda če bodo fantje, ki bodo vojaški rok služili sedem oziro- ma šest mesecev, prav tako do- bro sodelovali s svojimi predpo- stavljenimi. Vida Topolovec ČRNA KRONIKA ZA UVOD POPRAVEK Opozorjeni smo bili, da je v prvi novici, objavljeni v tej rubri- ki v prejšnji številki Tednika, ne- kaj netočnih navedb, ki so nasta- le zaradi površnosti poročevalca. Že sam naslov »Mopedist pred avto« ni točen, ker sledovi po- škodb na obeh vozilih tega ne potrjujejo. Stavek: »Voznik osebnega avtomobila trčenja ni mogel preprečiti« je poročevalec po nepotrebnem dodal. Sodbo o tem, zakaj je prišlo do trčenja, bo na podlagi ugotovitev pristojnih organov in izvedencev šele izre- klo pristojno sodišče. Čas nezgo- de je bil ob 15.20 in ne po 20. uri, kot smo napačno zapisali. S tem popravljamo naše poročilo v prejšnji številki in se tistim, ki so se zaradi tega čutili prizadete, opravičujemo. TRČENJE V KRIŽIŠČU Od Rabelčje vasi proti Volk- merjevi ulici je po Peršonovi uli- ci 23. marca ob 19.20 vozil kolo z motorjem Aleš Zoreč s Selške ce- ste 34 v Ptuju. V križišču z Ul. V. prekomorske brigade je trčil z osebnim avtom zastava 750, ki ga je vozil Mladen Mesaric iz Ul. B. Kraigherja 29 v Ptuju. Voznik kolesa z motorjem in njegova so- potnica Andreja Verbančič, Ko- lodvorska 2, Ormož, sta padla po cestišču. Mopedist Zoreč je bil lažje, njegova sopotnica Verban- čičeva pa težje ranjena, prepelja- li soju v ptujsko bolnišnico. Na vozilih je materialne škode po nestrokovni oceni za okoli 80.000 tolarjev. FF osebna kronika RODILE SO - ČESTITA- MO: Silva Vidovič, Kungota 82 — dečka; Vlasta Veselic, Pestike 24, Zavrč — dečka; Valerija Ma- cuh. Ob potoku I, Poljčane — Žana; Lidija Peklič, Naraplje 14, Majšperk — Karmen; Irena Vi- dovič, Zg. Leskovec 9/b — de- klico; Marija Šmigoc, Podlehnik 23 — Jerneja; Simona Kukovič, Suha Veja 7, Ptuj — Marka; Bi- serka Kuševič, Meljan 62, Tra- koščan — deklico; Anica Sume- njak, Ul. 5. prekom. br. 12 — de- klico; Ana Petrovič, Pristava 38 — deklico; Irena Medved, Pod- lože 6, Ptujska Gora Mihaela; Marica Žižek, Zagorci 62, Juršin- ci — Sandro; Anka Hlevnik, Hajdoše 81, I*tuj — Silvijo; Su- zana Pongračič, Dolena 49/a, Ptujska Gora — dečka; Andreja Levičnik, Apače 204, Lovrenc — Polono; Jožica Podgoršek, Cir- kovce 1/n — Katjo; Melita Skr- binšek, Zg. Hajdina — Katarino; Štefica Kušenič, Prebukovje 26, Bednja — Samiro; Karmela Ri- tonja, Moravci 131, Ljutomer — Valentino; Irena Ritonja, Rakov- ci 17, Tomaž — Tadeja. POROKI - PTUJ: Miran Majer, Stojnci 20/c in Darinka Meznarič, Stojnci 20/c; Janez Šmid, Zamušani 14, in Martina Tavzelj, Zamušani 14. TEDNIK 5a oporekam nečemu drugemu, cajti niti najmanj nisem prepri- čan, da je »naša skrb za matere« bodisi z enim ali desetimi otroki res velika, kot zaslužijo. Polna TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče- va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.080 tolar- jev, za tujino 3.620 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari- bor.