■ List 10. rr v lecaj LVII. «r r i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 16 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 10. marcija 1899. € ^ Jt fifc ťfcáfcáfcáfcáfcdi & dk&ilbđtfttđkđt ňMĚi đt dh & Adtdwii áa Politiški oddelek. „nacijonalne države", v takih državah ni nasprotstev narodnih interesov, vsled tega tudi nimajo narodnostega prava. V nasprotju s tem utegnejo narodno pomešane Narodnost kot pravni pojem države razviti narodnostno pravo » n. pr v Prusiji na To vprašanje Ogerskem, kjer postavlja gospodujoča narodnost svoj jezik bilo predmet predavanju, katero za zakonit državni jezik » in kjer skuša ista narodnost je imel v dunajski „Juristiški družbi dne 22 februvarja narodno življenje manjšim omejiti na nižjo stopnjo ali . vseučiliški docent dr. Rudolf plem. Herrnritt. Predavanje je tako zanimivo, da si štejemo v dolžnost, podati njega stavne glavne misli. Predavatelj je obširno in jako duhovito dokazoval, miro, potem v države narodnostij, n. pr. v Avstriji, Bel katere se opirajo na narodno svobodo in jed- a poslednji vrsti držav imajo kake narodnosti w v « OTÏ. nakost vi ci po svojem višem kulturnem pomenu, ali pa kolikor da pojma „narodnost" pa „nacija" nista še dognana, Fran" brezuslovno zahteva državna jednota, nekako dejansko coz rabi obe besedi za skupnost oseb, katere združuje prednost (n. pr. nemški jezik državnih zakonov in osre-državna sila, Nemec pa rabi za politiško skupnost izraz dnje uprave v Avstriji.) n Volk a î » nacija" pa za skupnosti oseb, kulturno zdru Iz teh ilustracij izvaja govornik, da pravni pojem ženih najbolj po jeziku, in sicer ne gledé državne meje. narodnosti se more odnašati med državnim naseljenjem Jednako nedoločno se izraža tudi zakon odajstvo. Poprejšnji, starejši nazor je videl bistvo nacijonal-nega združenja zlasti v občnosti (skupnosti) pokolenja pravni pojem, povdarja po posebnim skupinam XIX. avstrijskih drž. „narodom države." „Narodnost in fizičnih svojstev ; dandanes pa se je znanost j sosebno socijologija pa politika, kakor jo zastopajo n pr Man cmi » Eotvos j Kantskv kot Herrnritt, je lastnost pripadanja jezikovno različni skupini med državnim naseljenjem vprašanje narodnostij s pravnega stališča jezikovno vpra » i Ferrari, ločila od tega naziranja šanje." V tem smislu pošteva narodnost tudi belgiško pa ter pošteva sosebno kulturno zvezo, katero vstvarja zlasti švicarsko zakonodajstvo, ko ščiti le rabljenje v deželi skupnost zgodovniških usod, preverjenj, socijalnih in go- obiôajnih jezikov, v tem ko avstrijsko zakonodajstvo, ko spodarskih interesov pod vplivom državnega skupnega ščiti (člen XIX. državnih osnovnih zakonov) skuša še življenja med množico ljudi. Pravoslovje se ni posebno črez to mejo nejasno ščititi poleg jezika tudi še drugačna vnemalo ne za to, ne za drugo vrsto pojmov, dokler ni narodna svojstva. Pri praktični uporabi narodnostnega moderna ustavna država med ustavna prava svobode pojma v Avstriji kaže dr. pl. Herrnritt naglavni nedo sprejela tudi gojenja in hranjenja narodnosti na pravila statek, ki je v tem, da tam, kjer gre po zakonu za pripravnega inštituta. Socijologiški pojem pa be ne dà upo- padanje posamičnika kaki narodnosti, n. pr. pri občevanju rabljati za pravni red, z jedne strani radi tega ne, ker z gosposkami na Češkem in Moravském pri snovanju prezira vsakatero državno mejo „v tem ko vendar ima šol za manjšine, se to pripadanje presoja jedino po iz pravo svoj vir v državi, z druge strani, ker pošteva pred javljenju stranke, s tem se uresničenje nacijonalnih in-V8em nekatere notranje momente, n. pr. skupno nazi- teresov v upravi izroča jedino samovolji pojedinca, in se ranje, preverjenje, stremljenje, a pravo ima opraviti z izražanjem dušnega življenja. odpirajo vrata nacijonalni agitaciji. To se odpravilo misli predavatelj j ko se pri ljudskem štetju sprejela Gledé na narodnost so države različne. N. pr. Fran- poleg rubrike o občevalnem jeziku tudi rubrika narod cija ) Italija i Anglija imajo le jedno narodnost, so torej nosti. tem * v se za dalje časa naprej določila nacijo 92 nalna příslušnost, ukrepi uprave za uresničenje nacijo- ničnega predsednika. Večina je glasovala, ker je morala i za nalnih interesov i se utegnili agitaciji i m se določe vladnega kandidata bivšega notranjega ministra Perczela, vali po dejanski narodni posesti narodov. Nadeja se govornik naposled, da se posreči, da se doseže veča javnost v pravnem redu narodnega življenja manjšina pa je oddala svoje glasove bivšemu predsedniku Szi- lagvju, se je s tem zaslužil ime opozicijonalnega predsed- nika njene Za uslugo, je izkazala nacijonalna stranka vladi in večini, bo, kakor se zatrjuje, poslanec Ferdinand Ho v Avstriji, da so namesto britkega epigrama Grillparzer- ranszky kmalu prevzel porttelj notranjega ministra, ki je sedaj jevega » Humanitàt » Nationalitàt Bestialitat", iz- polni želja, izrečena na manifestu cesarjevem, izdanem ob nastopu prestola želja da postane naša domovina prostorni dom jezikov. za vse v njem združene narode raznih Tako dr. Herrnritt Priznati se mora, da mu gre tudi od avstrijskih Slovanov zahvala za ta izvajanja Politični pregled. Deželni zbori že niso bili sklicani za drugo po lovico minulega meseca, snidejo se razun treh vsi 14 t. m kakor poroča dunajski uradni list. Ostali dež zbori snidejo se najbrže po Veliki noči. Do tedaj bodo morda dognana pogajanja mej tirolskimi nemškimi in italijanskimi poslanci, ter začasno v rokah ministerskega predsednika. Stranke v vladni večini so torej že z vsem preskrbljene in*so se tudi že iz-nebile ne posebno simpatičnega barona Banfíyja, ki pride kot višji dvornik v magnatsko zbornico. Ne tako pa opozicijonalni klubi. Res so potom zadnjega kompromisa dobili nekaj drobtinic z vladne mize, toda to je malenkost v očigled razmeram, ki bodo sedaj vladale v vladnih krogih in v parlamentu. V ministerstvu sede sami možje, ki sicer mnogo govore o ravnopravnosti, resnici in pravici, toda, kakor je obče znano, njih dejanja bodo za vsa druga nego pravična napram V3em stanovom in strankam. Nič bolje ne bo v zbornici. Sedanji predsednik Perczel je sicer mnogo govoril o nepristranosti in objektivnosti, toda vsem so še v spominu besede bivšega notranjega ministra, ki je izjavil, da treba je pri volitvah tako postopati, da ne pride v zbornico 70 mož broječa ljudska stranka. Mož se od tedaj gotovo ni spremenil, in bo ostal katoličanom in Nemažarom jednako nasproten. Čehi in vlada V injem času so nemški radikalni uravnane razmere v goriškem dež zboru. Mej dež zbori, ki listi nekje staknili vest, da namerava vlada uravnati jezikovno so sklicani na 14. t m se je splošno f tudi češki dež. zbor, o katerem zatrjevalo, da vprašanje s pomočjo 14 in sicer kolikor možno po želji dovršena pogajanja mej Čehi in Nemci se ne snide preje, dokler ne bodo Nemcev. Ta vest je pa najbrže povsem neresnična in bi temu Toda zadnjem času prepričala, da sprava sedaj ni mogoča vlada se je v vladnemu koraku češki zastopniki nikdar ne pritrdili. Že sedaj da torej po vsem neumestno nadalj izjavljajo mladočeški listi da tu odlašanje. Brezlvomno je vso silo precej glasil uplival odločni nastop čeških poslancev in protovali Izdaj njih bodo Čehi takemu poskusu z jezikovnega zakona na podlagi 14. je jednostavno nemogoča in nedopustna Ne gled na druge okolnosti slanci Pogajanja z italijanskimi tirolskimi deželnimi po- vladno večino Poročali smo že naj vlada pomisli, da Cehi in Poljaki tvorijo izjavlja opetovano, da rešitev jezikovne ------r - ------- ------- — J------------,--jvU.»v,uvèu da je nemški tirolski poslanec vprašanja ne spada pred forum državnega zbora, in toraj se in načelnik katoliške ljudske stranke opetovano potoval v pre- ne more rešiti niti s stolnico tirolskih Lahov Trident in 14 Ker je pa vlada slovesno izjavila Po valeč mej vlado, oziroma nemškimi poslanci ter Italij gajanja imajo namen, pregovoriti italijanske poslance, da se zopet vdeleže zasedanja tirolskega deželnega zbora, ki se v kratkem nastopal tam kot posredo- da se hoče vsikdar naslanjati na večino, tudi ne more izdajat » takih naredeb. „Hlas Naroda" izjavlja, da se mu sicer nezdi neverjetno, da bi se vlada prislužila tega sredstva v svrho prične đa pridobi za-se nemške zastopnike toda vedeti mora da V soboto se je poslanec dr. Kathrein zopet pride ta načrt svojedobno pred državni zbor. kjer bo potreba napotil v Trident da nadaljuje svoje delo, Dosedaj se ni po- zanj zadostne večine, katere pa vlada ne dobi za noben kazal še noben vspeb, vendar pagoje gotovi krogi precej nade drug načrt da pride do sporazumlj večinoma že znane. Ti Zahteve italijanskih poslance nego za oni, bo zagotavljal jednako pravnost vsem možj na čelu jim Salvadoři so je prebivalcem v deželah češke krone Le v tem slučaju, bi se sostavil tudi pred vsem, da se na korist italijanske stranke preosnuje vo- ker "se bori moglo rešiti jezikovno vprašanje tudi parlamentarnim potom znano spomenico na min. predsednika, zahtevajo Kajpada bi nemška radikalna struja tudi tedaj ne mirovala lilni red za dež. zbor. Po njih želji naj vilo deželnozborskih mandatov in ustvarili katera vsaka zase voli predsednika. Dež. tudi nadalje še v Inomostu, nasprotno pa zahtevajo Italij da je sedež za italijanske kurije dež. odbora v Tridentu. dež. odbor naj bi štel deset, mesto šest članov. Nadalje n; za neome eno gospodarstvo se pomnožilo šte-dve narodni kuriji, zbor naj bi zboroval nemškega naroda Ministerská kriza v Španiji je že rešena. Ministerskim predsednikom imenovan senator Silvela, ki je ob jednem prevzel tudi portfelj za zunanje zadeve, notranje stvari je po Cel verila kralj Datu finance Villaverdi, pravosodje Duranu jajo Italij se nekaj točk glede delokroga obeh dež vojno C am ari Polavieji, javna dela markiju Pidalij . Vsi mornarnico pa za- stop o v ter glede dež. uprave. Vlada oma nemški zastopniki se dosedaj niso strinjali s tem zahtevami, ker vztrajajo pri novi možje so klerikalnega mišljenja, in torej velik trn v očeh nasprotne liberalne stranke. Novi kabinetni na- kabinetu maršala Mar- že načelu, da mora v deželi odločevati nemška večina, vendar čelnik je bil tinez Camposa v dvakrat minister 1870 in v Canovasovem ministerstvu je kompromis ni do cela nemogoč posebno novejšem času ako bil notranji minister. Nasprotniki mu očitajo, da zna „delati vsaka stranka nekoliko odneha od svojih zahtev. Grrof Thun in da ultramontanec prve vrste. Marki Pidal, svojedob želi da se pogajanja srečno dovrše naučni minister, ter zbornični predsednik general Polaviej Ogerska glavni guverner na Kubi in poznejši filipinski guverner sta Položaj se je v zadnjem času znatno v očeh židovskih liberalcev še bolj „črna", kakor ministerski predsednik. Novi finančni minister Villaverde je bil pod Cano- rekli spremenil. Liberalna vladna večina se je, noč znatno pomnožila, ker so vstopili v vladni klub vsi dentje in dne 5. marca korporativno tudi vsi člani prejšnje kar čez vasom notranji pravosodni minister. Admiral Camara izza zadnje vojne, ko je skoro dva meseca po velikem nal nestranke. Ugronove frakcije ter nekaj divjakov. Ta opozicija zaman iskal nasprotnika, in potem odrinil proti Filipinom a šteie nekaj nad 70 mož mej tem, ko razpolaga vlada blizu se je moral že pri Suezu vrniti v domovino, ker je vlada z 250 možmi, To razmerje se je pokazalo pri volitvi bor uvidela, da je ves trud brezvspešen. Ostali možje so sami » vinci. Značilna za novo klerikalno vlado je pac splošna mržnja Ker vsota 4 gld. gotovo doseže polovico tedenskega liberalcev. vedli so dosedaj samooblastno gospodarili in pn- deželo v položaj, iz katerega se ne tako kmalu rešila. zaslužka i ministersko krizo pa še ni rešena splošna kriza. Vlada magano i in pa z manjšo podporo bolniku ni dosti po napraviti bi bilo torej najložje račun na pod- uvidi, da s sedanjim parlamentom ni mogoče delati, in zato bo morda že danes razpustila parlament in razpisala splošne mesec ?pril. Eavno tako treba nadomestiti razne lagi gld. za tedensko podporo. volitve za prefekte in druge uradnike z novimi možmi, ker so dosedanji brezpogojno trobili v vladni liberalni rog. Do zopetne otvoritve Zadostovalo na teden pa v ta namen, da plača ta kr., mojster pa kr. i skupaj pomo kr državnega zbora, se snide v prvih dneh meseca maja, bo čnik Pri teden 15 kr., na leto 9 gld. 80 kr. Mojster, ki ima pomočnikih znašal bi ta donesek za mojstra na kraljica sama odobrila mirovno pogodbo, katero predloži vlada jednega delavca, plačal bi za celo leto gld 56 kr šele potem v naknadno odobrenje. Ta donesek po našem mnenju nikakor ni previsok » Obrtníja. a zadostoval bi gotovo Če jemljemo ozir na to, da mogoče blagajnicam še kake druge dohodke, n. pr. čiste dohodke kakih veselic, darove imovitih mojstrov itd., HË'ivïvv»;*^ utegnil bi se s časom ta donesek celo zmanjšati, ali pa podpora zvišati. Pozornost naših čitateljev obrnemo pri « Preskrbljenje delavcev (Spisal J. S.) (Konec.) Kar pa obrtnike zadeva, nam je znano, da nekateri priliki še na jedno važno stran. Nekako napačni separatizem sili razne obrti, ki bi imele vsled majhnega števila mojstrov in delavcev skupaj iz mej njih niso pri volji za delavce česa plačevati. Nekoliko jih je pa, ki računajo, da jim ne bode mogoče z ozirom na druge ogromne stroške in slabe zaslužke plačevati še ta novi davek za svoje pomočnike. Tem pa ho čemo dokazati, da ti doneski nikakor spadati druge, narazen. ki bi imele Vsakdo do pa bode sprevidel, da za-udov (mojstrov) in kakih 10 pridružencev (pomočnikov) nikakor ne ne bodo tako in da je naša dolžnost storiti vsaj nekoliko, da ogromni, zboljšamo stanje svojih pomočnikov. morejo vzdržati bolnišne blagajne, kajti le jeden slučaj daljše bolezni kacega pomočnika vniči precej ves fond. Zatorej treba obrtnike že iz tega važnega ozira opozarjati, da bodo zadruge čim večje in številnejše, toliko ložje in ceneje spolnjevale naložene jim dolžnosti. Ker maximum 3°/ o od gld. za pomočnika in od mojstra za naše razmere previsok, prevdarimo katero bi imeli vplačevati, ko bi zadruga sklenila 1 Va °/o vsoto, da ima pomočnik vplačati na teden Sedaj bode torej zadruga imela 9 odbornikov, bode ) kr. od prisluženega gld pomočnikov in 3 mojstri. Prvih šest voli pomočniški jednakem razmerji tem slučaju odpade torej na mojstra donesek po jeden krajcar za vsak goldinar. Računajmo: Mojster, ki ima 5 delavcev s srednjim zaslužkom na teden vsak zbor, a slednje tri zadružni zbor. izvoljen bode tudi nadzorovalni odbor. Razun tega pristoji mojstrom 121. g.) pravica na polovico vseh glasov, koje imajo pomočniki (udjebla- po torej gld 1 plača pomočnik 14 kr vsi skupaj 70 kr gaj ne) pri občnih zborih, ki imajo sklepati: odo > za vse 35 kr. na teden more mojster plačati po brenju letnega računa » o sklepovanju in prenaredbi lovico, kakor plačajo pomočniki. Na leto znašal nesek za pomočnika gld 28 kr i od ta do vseh pa 36 gld pravil 1 3. o vzetju posojil in 4. o razdruženju, ko za 40 kr. Za mojstra znaša za vsacega pomočnika na leto druga nehala. Če torej celo stvar objektivno ^pregledamo smemo sklepati, da so vsi ugovori in bojazni, ki se de- » gld. 64 kr. 1 za vse skupaj pa 18 gld. 20 kr. se lajo od obeh strani » prazen strah. danjega poslovanja enacih blagajnic pa vidimo, da donesek 10 kr. na teden zadostuje, da se bolnikom izplača Čudna pa taka bojazen ni. Vsaj so skoraj doslej podpora od gld. na teden 1 in pri vsem tem se nabira polagoma še precenjšni fond. Tako je imela tukaj obstoječa bolnišna blagajna za krojače (ustanovljena leta izdane knjižice o obrtnej postavi ta določila tako zavijala in smešila, da tisti, kdor jih je bral, ni več vedel pr čem je. . Najbolj razširjena knjižica » Die neue-Gewerbe 1878 po tukajšnem krojaškim mojstru g. M. Kuncu) pri ordnung nach den Beschliissen des Abgeordnetenhauses kacih 40 udih že 1. 1884.okolu 700 gld. premoženja. Tudi Von Dr. Sg. Goldberger." Pisatelj tej knjigi (seveda liberalni enaka nekoliko pozneje osnovana, bolnišna blagajna za žid) postavo tako smeši » da se čudimo, da se taka ne čevljarje preko 500 gld. Uprava teh blagajn, če se vpla- objektivna izdaja postave mej svet pusti. Mej drugim čuje na teden po 10 kr. redno in cd vseh delavcev > piše na strani 68. v 118 glede bolnišnih blagajnic » more izplačevati^ bolnikom podpore do 4 gld. na teden, potem ko pravi, da se morajo sedaj že obstoječe blagajne posebno pa zato, ker bode več mladih pomočnikov p0 novej postavi upraviti vplačalo kakor do zdaj. Postava določuje, vsaj polovico prejšnjega tednov. z mastnimi črkami : Ausser die da se ima bolnikom izplačevati in diesem Falle (der Umànderung nâmlich) miïssen bestehenden Krankenkassen aufgelost werden." In vendar zaslužka r in to vsaj skozi 13 se v celej obrtni postavi ne nahaja misli na to 1 da bi se sedaj, obstoječe na podlagi društvene postave osnovane I 94 \ » da se ..........................«...................................»...............»•...................... blagajne morale, razrušiti. Je-li po takem čuda o tej zadevi sliši toliko nepotrebnega mrmranja in jeze. KmeťljstVO. jmBÊXBmÊlw _ . ........ «ï..........................................................v v ■ ■ " ■ ■ - *■■ • "■ "■ 'P Pri nas izven imenovanih strokovnih bolnišnih bla- «wwwwvw^ gajn drugih po delavcih ustanovljenih ni Osnovanje tacih ne bode delalo ovire. Če bi kakej zadrugi preje pr. na deželi) na- . pr. To tedaj navedeni račun bil še previsok redi si lahko na enaki način nekoliko nižjega Uničevanje plevela z umetnimi gnojili. Da se poviša surovi in čisti dohodek; na polju y pomočnik plača kr mojster pa kr. na teden mora se v prvi kajti, vrsti uničevati plevel To je po vsem naravno vsak misleč kmetovalec si bode mislil y bode zadostovalo za podporo do 2 gld. na teden. Postava prvič jemlje plevel zemlji ravno tako redilne snovi, kakor vsaka druga rastlina, drugič pa plevel zaduši, ako ga je nam v tej zadevi prepušča prosto roko, ker 3 °/ to je maximum (največ), kar se sme vplačevati od gld Postavna določba, vplačevati od vsacega prisluže- nega goldinarja ter izplačevati polovico zaslužka zadnjega tedna pred boleznijo, je vsaj pri naših razmerah neiz- peljiva, ker so delavci večinoma od kosa plačani in pri- ko- pvljl TO^ W v * služki nejednaki. Če torej stvar uredimo na način jega kajti y smo omenili, gotovo ne bode nobenih zadržkov, bolnega delavca preskrbeti, a smoter postavi je način preskrbljenja vrediti si moremo enakomirneje. 1 kakor je ložje in .,A v i t. / k Naj pri tej priliki • , - • * m • • I * • ii >r • JI > * 1 àL. spregovorimo še par besedij Kolikor gledé omenjenih blagajn krojačev in čevljarjev čujemo niso udje taistih do sedaj pri volji te blagajne preustrojiti v zadružne, ker bi s tem izgubili, kakor me nijo, samoupravo. Temu mnenju nasproti opozarjamo jih na to, da jim samouprava še vedno ostane, kajti v odboru imajo dve tretjini glasov. Pri občnem zboru seveda ne morejo brez volje zadruge sklepovati o navedenih ki a to bodo gotovo pripoznali, da mojstrom točkah, plačujejo polovico vseh materijalen dobiček za to y dohodkov y ne da bi imeli kak y po vsej pravici pripada po lovico glasov, kadar bi šlo za prenaredbo pravil ali pa za sklepovanje o premoženju in za razpust društva. Kedor ___ _• ^ _ - _ a 1 tega ne pripozna, blesti le za slepo strast sedanje blagajne pa mojstri po postavi niso za- Če se tedaj ti društvi prostovoljno ne vezani vplačevati, preustrojiti v zadružni, kar je obrtnikom iz lastnih vzrokov gotovo brez pomena, a po našem prepričanju za pomoč- nike koristneje, potem bodo praviti mogle dve zadrugi na svojo blagajno, ker sti navezani plačevati bol nišnične stroške Ti prostovoljni društvi pa zamorete kot privatni tudi za naprej delovati, kakor do zdaj, razrušenju siliti jih ne more nihče, in tega gotovo tudi imajo v svojih mi nočemo. Udje teh blagajn (pa le samo tem slučaju prosto roko Če nezaupanje do mojstrov seglo že tako daleč, da jim ne zaupajo v odboru niti tretjine glasov, potem je seveda pamětněji, da osta- nejo pamětněji, da ostanejo zase, in stem ustrežejoonim osebam y kojih geslo je: » glavo skozi zid." mnogo, na njivi druge še rastoče rastline. Plevel odtegne kulturnim rastlinam prostor, in s tem tudi važen pogoj rasti, namreč zrak in svetlobo. Tak, pač pogosto naha- ]ř JÍ« , • f p ' j 9 - , / r i r j» v' i * f í ; J. *t 'J'* " ft- \ , ^^ d y" • I ' h J j L jajoči se in zato tem škodljivejši plevel je n. pr. grenkuijica. V „Landbote" piše Kuster, kralj ekonomski ^svetovalec na Falkenbergu, okr. Lukava, o uspešnem uni-čevanju tega plevela naslednje. prvem stoletju svojega gospodarjenja tukaj sem moral mnogo prestati v onih letih, v katerih je grenku-ljica vidno prospevala. Začetkom petdesetih let je prišla s katero so se v vpeljala trgovino koncetrovana gno- doba ■ - skoro nepn jila. Kakor hitro sem se prepričal, kakšen čakovano ugoden uspeh imajo umetna gnojila na moja od narave precej revna tla, porabljal sem jih v prime roma precej veliki množini. Čez malo let sem prišel tako daleč, da sem na svojem posestvu smel z nepričakovanim uspehom saditi tudi sadje, katero stavi večje zahteve do zemlje, kakor oljke, potem pšenica in ječmen. isto dobo je zginila tudi nadloga, katero je prej provzročala grenkuijica, zato pa tudi trdim, da je ravno strokovniaška in umna poraba umetnega gnoja ono sredstvo. s katerim se da olajšati omenjena nadloga To lahko raztolmačiti. Na bolje obdelanih tleh se Irazvije kulturna rastlina prej m hitreje izpodrine plevel y kateri je zrastel z njo, da slednji ne več morejde- lati. Kako resnična je ta trditev izvedenega gospodarja, skusi lahko vsak na svojem polju. Marsikateri je že pre- pričan o blagoslovu umetnega gnoja, in jaz bi z ozirom na letošnjo nadlogo po grenkuljici še opomnil. Grenku- ijica osobito škodljiva jarini ječmenu in ovsu volčjemu bobu in ajdi. Na njivah z repo in podzemlji-cami (krompirjem) obsejanih, moremo grenkuljico uničiti z motiko. v ozimini pa sploh ne raste, ker je proti mrazu zelo občutljiva, in jo na pomlad, ako kali tu pa tam kaka rastlina, zaduši rež in pšenica. Vsa drugačna pa so v mnogih krajih z ječmenom in ovsom obsejana polja. Tu grenkuijica dostikrat raste in cvete tako bujno, da bi človek od daleč mislil, da ima pred seboj cvetočo ogrščino polje, oves je pa tako slab in rumeno zelen kakor grenkuijica sama; ako se približamo, pokaže se nam z jarino obsejano polje. Osobito vidimo to povsod tam y kjer se oves še vedno seje kot zadnji sad, kjer se torej oves seje s polno zavestjo po različnih vrstah žita in drugega zrnja, kateremu ie bilo morda tudi slabo gnoieno, da izmolze še t 95 zadnjo iz tal, predno se bode dotični kos iz nova gnojil. Take razmere najdemo na južnem in zahodnem Nemškem pri starem, kakor tudi zboljšanem na tri letnem obdelo- Proč bedni sin, samo peklo te Kaj črv se drzneš u nam poslalo." toda dokončal ni » moral ie odskočiti, težko veslo bi mu bilo razbilo glavo i vanju polja, v severni in srednji Nemčiji premnogem nenaravnem, dolgem kolobarjenju, tudi visoko na severu v Meklenburgu in Šlezvik — Holštajnu, kjer se nahaja še čredinstvo. Po vseh teh krajih se slednjič najdejo z ovsom obsejane njive kot bujna grenkuljica. Ali ravno pri ovsu škoda, da ribič ni zadel » Balek. huš u rjul Rokos Kakor vstekel, vrgel se je ribičev pes na gospoda, močan strel stresel je vzduh, moder dim zagrnil je nekaj časa uboga dvignil nad ribarnico, ležala je okolico, a ko se je žival v kaluži lastne svoje krvi. Belek niti zalajal ni, samo se izplača poraba umetnih gnojih skoraj bolje kakor enkrat se je še stresel, „Plačaš mi, bedak, tega psa u 1 pri vsakem drugem sadu. Tekočega polletja so gnojili v Hornu na peščenici šestega in sedmega reda, ovsu na- ravnost, kateri je bil sejan na krompirišče, pa pog iojeno Rokos in s težko drenovko se vrgel na bel- drugi v to. zajeknil kovega morilca; zopet je moder dim vse zagrnil, strel je poknil, toda krogla zarila se je v jelšo s hlevnim gnojem porabilo se je dvajset funtov v vodi razstopne fosforové kisline in deset funtov dušika, deloma kot amonijakov super fosfat in čilski solitér, oves je bil prav izvrsten in • pod katero je ležala Voršilka » Vrneš mi moje dete n Nečem ga tam leži; vidiš svojo nedolžno hier so ga gotovo pridelali 11 12 stotov na oralu Sosed je tudi sejal oves, in sicer za ovsom Misliš, da hočem listje, ko sem cvet utrgal. Ti glupec je glava posivela, in vendar nisi postal ra i škoda da Lanski je bil slab, letošnji pa gotovo ni dal čveterega zumen zrn j a » oslabel grenkuljica bila v začetku na obeh n Zlodej!" kriknil je zopet ribič; in udaril po njem posestvih, ali prvi, z umetnim gnojem gnojem oves se z drenovko toda dosegnil ga ni je držal dobro Močno temnozelen s širokimi listmi s Rokos stal je nekaj časa, ne da bi se ganil i z ro krepkimi bilkami je zatrl grenkuljico. Na sosedovem polju je bilo nasprotno. Kmetovalec je seveda grenkuljico in vreme, dolžil kama na prsih prekriženima in s povešeno glavo, nemara tako, hakor ko pokradejo človeku vse, kar je imel, niti da iz ovsa ni hotelo nič biti Pa roko na srce koliko druzih ravna ravno tako ! In vender grižljej časa. kruha mu ne puste » niti prahu Čez nekaj šel v ribarnico, ostal tam nekoliko časa » a ko je pomoč tako blizu in se lahko dobi, kakor se razvidi se je zopet pojavil, nesel je pod pazduho culico in jo po iz teh vrstic ložil poleg Voršilke > i Ako se porablja fosforová kislina in dušik v umetnih gnojilih za gnojenje jarine, zlajšano je uničevanje plevela in pomaga k obilnemu pridelku. Kar pa velja » Voršila klical je oče s temnim glasom, „Vor šila", je ponavljal jarinem žitu, isto se sme trditi tudi obobn in ajdi Kalne njene oči so šele sedaj spregledale. „Oče!" ihtela je deklina. Nikomur nisem od danes naprej oče, vstani in \'ř • ' ^ • * m' 1 J J M * zi tfl'f ^fXwlB *i±±ttft ±it±itit itititititit it Ait áfcžfcdfcáfc A it it, it it it A A it St it it. it iÈ it it «i t: «M Poučni in zabavni del g bodem predbacival, toda pozabi, da si imela očeta, da je ribarnica za Kresejnim tvoja rodna hiša, in tudi jaz po vzemi svoje stvari. Zvezal sem jih že Ničesar ne zabim, da sem imel jedino dete nehvaležno Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Třebizsky. — Poslovenil D. P.) (Dalje.) Voršilka je vstala, oprla se je ob jelšo, v kateri je ■ tičala krogi j a namenjena očetu, pogledala je na očeta s še sedaj vabljivimi svojimi modrimi očmi, kalnimi a saj i zvezda na nebu vabi, kadar se valijo s treskom Prestrašil se je drzni zapeljivec, toda zaničljivo čez množine oblakov » da zakrijejo nekaj časa zasmejal, odgrnil plašč z ramen vzel liro ki mu visela na plečah, tiho nekolikokrat prebral strune, potem pa močno v nje udaril, da je zvok dvakrat ponovil Začel je zopet ono pesem, ki mu je pred- burne lase včerajšnjem priprosto devo tako omamila „Oče, usmiljenje", zajeknila je. „Nikomur nisem oče, ne morem s teboj pod jednoj strehoj živeti. Proč iz ribarnice, a ne sili očeta, da dvigne svojo roko nad tebe. Rokos tega ni vajen. Tu so tvoje \ t Kakor bi blisk vse njene ude prešinil, skočila Voršilka na noge; odtrgala mu je zapeljivo godalo z ramen in je vrgla daleč od sebe, da se je z močno roko. stvari, kos kruha sem k njim priložil in ribo, katero si mi pripravila." Toliko grožnje ležalo je v teh besedah starega rine v nekoliko kosov. Mladenič pa jo prijel razplamtel po zverski strasti, in zopet pala brezvladje* revica v biča ; strašijo Voršilka je vedela, da se oče ne šalijo, niti Zopet zatulil je belek, divje zalajal i a a kakor strela sedel na zlodej u. In v tem hipu razlegal se bregu močen glas, presunljiv, srcelomni krik: to, da so se jelše krog ribarnice Pripognila seje, in vzela culico v desnico. „Z Bogom In hotela mu poljubiti roko; toda Rokos jo od je po „Beda, stresle beda u zavilo » Nehvaležni otrok! Moja Lenička oče sunil, šel v ribarnico in pred duri porinil zapah Jokaje zapuščala je Voršilka svojo zibel, ribičevo kočo, kjer se je tako milo, |tako pokojno živelo to tiho > 96 Toda kar ie danes izkusil, tega nikdar izkusil ni. Nikdar pod košatimi jelšami. Kakor senca se je plazila po brdu, izgnana od očetovskega ognjišča v tuj, zel, negostoljuben ni izgnal lastnega otroka, a ni ga zatajil, danes v prve. Ste li kedaj slišali jok moža, obupno njegovo ihtenje kateremu je starost pobelila lase, nagubal čelo in obraz. svet. Poznala ga ni, niti ljudij v njem, malo bila je med njimi. Bala se jih je skorej. In sedaj morala je med nje kakor beračica. Tako naglo prišlo je to na njo, kakor ožoltel, uže ovenel? Ne želite si slišati ga t prihaja burja za poletnih dnij, kadar se jedini oblaček Dolgo sedela Voršilka pod križem, natrgala je prikaže na nebu, a v trenutku se pokrije nebo s črnimi zelenega hrastovja, nabrala cvetlic, splela iz njih venec oblaki, a vihar drvi po ogonih, vničuje cvetlice, raznaša in ga obesila na križ. „Ko se vrneš, Andrej, v Poogrije a » zemljo daleč, a s kamenjem in lesom zasiplje vrtove. Zlomljena bila je cvetlica, ki je cvetela ob Ogrinih brezvestna roka in Zalivala jo je žalostno zašepetala, „a tu postojiš, ovene morda listje v vencu, a Voršilka tvoja tudi ovene. Ne kolni je, moli valovih, listje z venca oskubila zanjo i da Bog odpusti Vsak listek v vencu i vsako steblo pripognilo se je do tal siromašne matere, a vendar je vpestovala svež » roka vabljiv cvetlico na njem porosila je jedna solza, gorka, paleča To drevo cvet i takšen » kakoršen je cvet lilije, na katerem pazno spomin tu Ono da je Voršilka venec ovesila pove, ga hrani, če tudi ovelega za Ti ne oko niti lise ne zapazi, a roka se takorekoč brani gati ga, » utr pozabiš na njo, vem to, povej očetu o hčeri, da je ne da si njim oveneči nedolžno čelo. Brani se? dolžna Saj te cvetlice, katere sem utrgala in povila Videli ste, kako se ne brani. branila; roka omelčeva se ničesar v venec i istotako ne morejo za to, da sem jih utrgala Bil je uže proti večeru, ko je prišla Voršilka gori Oče moj, oče moj lene! t Bogom w Noč zakrije mojo sramoto, ? hiša i ve jelše ze a ko se zdani i bodem pod križ na brdo Sedla na kamenje, zaraslo z ma- uže daleč, kjer me ljudje ne poznajo u hovjem in rušo, med katerim je bil vsajen križ Doli v ribarnici zaškripale so duri, iz njih stopila Solnce je tonilo, rudeča zarja, poslednja, oblivala je temna, nevisoka postava ribarnico a kmalu na to je legel mrak po dolini po k8teri se pretaka Ogra. ribarnici pod brdom nikdo ni prižigal luči. Rokos » Oče u » zaihtelo je raz brdo od križa, toda kakor bi trenil, izginil je Rokos zopet v durih, opet jih za pahnil pred lastnim otrokom i ko se nemara vr sedel je za mcčno » hrastovo mizo. Glavo imel oprto nilo. Trd oče! ob lakte; težki vzdih ki včasih prihajal iz njegovih prs je pravil, da danes staremu ribiču ni dobro. Da, ne Po brdu, ki tvori desni breg Ogrin od Padka do v nočni tmini žena, nosé pod paz- Budina, korakala dobro ! Tako mu ni bilo i kar zagledal božji svet i tovo ne. Minilo je v njegovem srcu nebo ki si go- tako duho culico. Zvezde kazale so ji pot v svet milo postavilo v njem svoje domovje, minil je sveti mir, da se nikdar ne vrne. Ubogi Rokos! Ti si rožo vzgojil, da ne more vrtnar lepše v svojih gredah vzgojiti Tujec VI. Bil je zopet dan smrti Rokosove Leničke. Rano iz -vlekel je ribič iz omare praznično obleko, oblekel dolgi jo je odtrgal a si še njene korenine izpulil, in jih temnomodri plašč, žolte hlače, rudeči telovnik, glavo po ven v vetrove, kam jo ti zanesejo? vrgel kresejnski ribič tako premišljeval? vdelavalo v prsah Ali tudi kril s polhovko in šel v cerkev Plačal molitve za Strašno mu je to dobro ženo, za ves živi in mrtvi rod, po sveti maši sedel m __ na nizki grob in zopet oprl glavo z dlanmi, polhovko „Jedino dete si, Rokose, imel, a ni se ti posrečilo, položil je zraven sebe v travo. po tebi ni bilo i po materi tudi ne Nobenega nisi imel, starec, ne bij tako silno, moje srce ! Kmalu dobiješ, hotelo še dolgo živeti!" mrmral je Rokos » Bog vas pozdravi, Rokos!" ozval se je poleg njega gorje ko starček v dolgi, črni suknji. » v Kaj je ta svet in življenje v njem ! Zakaj me niso vrgli vodo, ko sem se narodil? Kaj ima siromak na zemlji! Nič, nič, Rokose, ničesar nima. In vendar to sirota revščina ne vstala, to, A ima » Bog vas usliši, velebni gospod!" odgovoril je ribič » potrebujem tudi božji pozdrav. a „No, kaj pa? — Ali se vam vec v več svetu ne do maščino tako hvalijo, pravijo, da pada? u a ne vzela teh draženostij in tudi ne okusila, kaj imeti bogastvo, a srce črno, prsa brez čutstva. n Da, ne dopada, kadar pridejo leta, in glava osivi » človeka nič več ni škoda." kaj ta siromak, vzamejo mu i puščajo, a uživa mir pridejo niti rudečih lic mu ne in mu ga ukradejo „Resnica, resnica, a vam oslaja stara leta Voršilka dobro dete! a bogati zloději Saj se to enkrat strašno maščuje na vas. Rokos ne dočaka tega, toda gotovo se to zgodi, kakor gotovo me odnesejo na Kresejno ..." >8 Oslaja, velebni gosgod, kakor pelin oslaja *, menil je Rokos s čudnim glasom, bilo bolje, da jo glodajo ribe v mojem reviru dete dobro njej bi Čudne misli rodile so se danes ribiču v glavi j a » Ne grešite, oče, in to danes! Čudno, da je nisem ko se je malo tam gori pomirilo, jel je jokati. Kar je videl v cerkvi. a živ ni jokal na glas, niti tedaj tedaj, ko ga ]e mau pesiovaia, „veicum guopuu, uuijc ui ©c vuvu«, — vzrasel, da je to leseni deček, vse povedal — toda ne, niti besede o njej več, onečastil mati pěstovala Velebni gospod, še bolje bi se čudili ko bi vam saj mu rekla ko bi í dobra mati tvoj grob a — - bi ne mogla spati Gorici g. Fran Hafner je povodom umirovljenja dobil naslov Nimam več hčere. Dobra moja Voršilka je uže umrla „Je-li resnica, kar se čuje? meni je prišlo i da ste . . No Î danes za vas itak praznik ) ne hoteli šolskega svetnika, častno svetinjo za štiridesetletno zvesto služ bovanje sta dobila gozdni čuvaj v Smuki Jožef Dajčman in slu- gosp. dr. Josip žabnica Jera Aleš v Semiču Not kand Barle Slov. Bistrici od okrožaega. 3odnišča v Celju določen meni? Nemara takoj." za not. namestnika v Konjicah Koncem šolskega leta poj Nerad, toda ka bi velebnemu gospodu, katerega je silno čislal, ne odrekel, je vstal, pokril glavo s polhovko in šel z gospodom župnikom. Poludne je uže bilo, ko se je vračal stari Rokos v deta v stalni pokoj gospoda učitelja na vadoici tukajšnje uči- teljske pripravnice, J. Eppich Fr. Gerkmann Josip svojo ribarnico Polagoma hodil po bregu, kakor Žužek je imenovanvišjim inženerjem pri dikasterijalnem stavbnem ravnateljstvu na Dunaju. Premembe v učiteljstvu. Zač. učiteljica v Bučki gospdč. - Pavla Zirer in zač. učitelj v Kopanju g. Fran Germ štel korake. Roke imel je na prsah prekrižane, a glavo sta postala definitivna na sedanjih svojih mestih Premeščena povešeno. Ni mu hotelo v misel, kar je gospod župnik sta na lastno prošoio g Avg. Arzelin iz Ljubna v Prečno in pravil. Engelb Kavčič iz Semiča v Studenec. o » Da sem se prenaglil i a to dobro dete prehudo neočetovsko kaznoval? Velebni gospod, to Rokos bolje slali Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so po Tušakovi otroci pri Sv. Antonu v Slov Goricah 1 gld Moška podružnica v Kamniku znesek gld katerega so ume. Vi umete dobro propovedovati, j ljudi opominjati, darovali povodom neke veselice „Kamniških rodoljubov « c. 7 toda škoda, da se beda, katero moramo pretrpeti, i vas ne dotakne. Včasih se vam niti ne sanja o nadlogah gotovo po mojo ribar kr. notar Karol Schmidinger gld Volilo pok g ospoda T f ki nas tišče. — Pošteno misli ta ■ šteno, a ko bi bil na mojem mestu Lovi Slov Verbiča v Borovnici 200 gld Lista" zbirko 14 gld Slavno upravništvo učitelj Fort. Lužar nabral » i a ----- ------ - o--- - ------/ ----- ------------; dne 5. februvarija med udeleženci veselice pri g. Jakobu Hri h » • nico. kdo ve. ne bil li ravnal ravno tako barju v Izlakah gld 32 kr i i Opominjati okolico čisti dohodek tombole 13 gld. 52 kr Podružnica za Pliberk in gos. Jos. kako ima človek ravnati, kadar se zavali na njega gorje JjtJr a trpeti zlo in burjo, katero ono prinaša, je takšen raz loček, kakor življenje lebni gospod, toda to storim, ne obrne. i v raji in peklu. Spoštujem vas ve-, kar ste mi svetovali, tega ne Voda, ki teče proti vaši župniji, se tudi nikdar Vodošek, kapelan v Rajhenburgu. nabral na gostiji Cerjakove Jerčke v Meršivih Lošcah 7 gld g. Janez Vester, kurat v Otaležu pri Idriji po g. advokatu dr. Ivanu Šu3teršiču 10 gld. M. K. namesto venca na rakev umrle Ivane Kotnik 5 gld Pooružnica v Ljutomeru iz nabiralnika pri g. Sršenu 2 gld Slavna okrajna posojilnica v Kamniku 30 gld 80 kr Gdč Fanika Burkeljčeva v Radečah 2 gld. 50 kr Ko je prišel domov, slekel je suknjo, zanetil, skuhal reki pod Slavna posojilnica v Gornii Radgoni gld Šentpe Bi ribjo juho, a ko se je najel jelše, sedel glavo si zopet oprl ob dlan in premišljeval. Vse popoludne je tako ostal. Mračilo se je uže, a stari Rokos Litiji 10 gld terska moška podružnica v Ljubljani po c. g. blagajniku Fr. Pavlicu dohodek veselice 244 gld 14 kr in letuine 116 gld. 37 kr., skupaj 360 gld 51 kr. Slavna okrajna posojilnica v Litijsko - šmartinske Slovenke 100 gld kot sedel je še vedno pod jelšami. Tiho plula mu je Ogra osmo pokroviteljnino : pokroviteljica bode gospa Josipina Bartl pod nogama, kakor kristal bila je njena gladina prozorna. Danes leto tudi sedel » toda krog misli j, v katerem se od mladih nog gibal » jedva je prispel k pameti soproga naaučitelja v Šmartinu pri Litiji podružnica iz nabiralnika pri gosp Podružnica v Medgorjah Sim Koroškem 20 gld Ormoška moška Kandriču 2 gld. Podružnica za Beljak a naučil se raznavati, ta krog se mu je v teku jednega nogu io gld okolico 16 gld. Slavna pos Slavna posojilnica v Mokre ica v Trebnjem 10 gld. dozdevalo se je, kakor samega meseca raztreščil, a njegov duh ne mogel pr ozreti. Danes mislil je vse dru gače, druge nazore tvorila si je njegova duša, nove pred' stave vznikale so v njegovi glavi, jačile se in okrepile. G. Franjo Petsche v Starem Trgu pri Ložu iz Narodne talnice" zbirko gld 20 kr lilnica v Mengšu 5 gld Slavna hranilnica in poso v Slavna posojilnica v Fraoau Sta jerskem 5 gld Gdč Julčka Gospa Ana Majcen v Mariboru 37 gld. 06 kr Ladinikova v Št. Lovrencu nad Mariborom Je-li njegova duša bila na teh razvalinah srečneja, nabrala v veseli družbi odličnih narodnjakov na Smolniku je li svobodneje dihala, vzrušena iz dolgoletnega miru, kakor star sokol, navajen na mreže, ko jih je z divjim višavo ? vzletom raztrgal, a vzleti modro Sami soditel ! nedogledno gld, — Slavno uredništvo „Slovenca" v Ljubljani 64 kr. Firma Skaberne v Ljubljani od Ciril-Metodovega platna 100 gld. Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej Mariji Trčkovi 580 gld. 69x/2 kr.,.ako prištejemo še zadnjič objav- ljeni znesek moške podružnice (360 gld. 51 kr ), sta obe šent- Kdor je ribiča popřeje poznal, ne bil bi sedaj rekel peterski podružnici nabrali za 1. 1898, veličastno svoto 941 gld. po njegovem govoru i da to isti kresejnski ribič. *oy, kr. Mohorjani v Dražgošah 1 gld. 60 kr. Lju- (Dalje sledi.) Novice. =i* "'(t 4T.............................................................................. Osebne vesti. Legacijski tajnik g. Rudolf Poga- bljana in Litija sta postali z narodno požrtvovalnostjo Slovenije častni kroni. Darovalcem prisrčna hvala! Slava slovenskemu rodoljubju ! Živeli nasledniki ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Anarhisti v Opatiji. Listi poročajo, da je policija v Opatiji te dni zaprla ter odgnala čez mejo 20 anarhistov. V sredno komisijo je odmerjenje pridobninskega tseher pri poslaništvu v Carigradu je imenovan legacijskim svet- davka, v katero volijo dež. komisija 13 in finančni minister 13 nikom. Umirovljeni logar v Zatičini Anton Serafin članov, je za Kranjsko izbran g. dr. Danilo Majaron, njegov dobil srebrni zaslužni križec s krono. Ravnatelj učiteljišča v namestnik Ivan Gogola. 98 Razstava arhitekture in inženerstva v Pragi Srečke efektne loterij pa mi naznaniti 03ebe dajalnici g Vaso Petričiča. katere te razstave se dobe po 50 kr. v pro so jim vojaške pesmi znane. Glede brez lastnega dobička. Dolžnost je naša rodoljub prevzel prodajo brate naše Čehe napeva se bom usodil dogovoriti se pismeno in osebno. Vojaške pesmi so pravi zaklad narodnega pesništva in narodne glasbe. podpiramo, kakor oni nas. Glavni dobitek ie 25.000 kron : do in obžalovati bilo ko se pozabila vojaška pesem bitkov je 2000, v vrednosti 100.000 kron maja 1899 Žrebanje bo 22. bolečino krat prav ginljivo opeva slovo od doma, domotožje, ljub , strahote v vojni in junaški pogum poveljnikov. Vsak Nesreča. 20 februvarija zvečer zija Čop usedla h kotlu v veži je s seboj tudi poučno knjigo Križev pri Tržiču se nam piše Ziganji vasi 14 da bi da pazi Dne deklica Aloj- Vzela neznaten prispevek bo moje delo povspešil. V zbirki bodo tudi vsa imena zaslužnih prispevnikov Pošiljati naj se blagovoli pod na ogenj naslovom Slezij Glasbeni ravnatelj V. V. Hausmann, Bielsko (Bielitz) za kratek čas brala. Ker Državno je sedela preblizu pečnice podporo v zoesku 400 gld je naučno mogoče tudi da je ogorek odletel ministerstvo dovolilo za potresno opazovališče v tukajšnji realki obleka na njej vname, da prav s plamenom gori. Na vpitj stariši pritečejo na pomoc, z velikim trudom ogenj sicer ogasijo. pri katerem delu se je mati na desno roko opekla — a vendar je deklica do pasu vsa opečena in je dne čeru umrla. februvarj proti Nova ljudska šola. Dež šolski svet je skleni ustanoviti v Bukovju ljudsko šolo. Roparski napad Posestnik Bradula in njegov sin Martin iz Hudobrezja v Krškem okraju sta bila izročena sodišču. ker sta zadnje dni pri Brezovem napadla mesarja Mih. Gozdni požar. Dne 24 m. m. opoludnelje začel goreti Korsenika iz Bučke in ga pobila ter oropala o gozd na dveh parcelah blizu Rakitnika na Notranjskem je nastal po iskrah iz želez, stroja Rakičani so ogenj hitro udu Dne 23 m m pa je neki deček iz Preske pri Medvodah zapalil listja in suho travo v cerkvenem gozdu nad vasjo. Pogorelo je precej gozda; ogenj so ustavili vaščani. Samomor. Sanitetni koncipist g dr. Mitrovič v Čr v • 1 • sili. mlju se je te dni zastrupil. Uzrok samomoru Posekan civilist. Mornarski častuik Leuz včerajšnim v Pulju srečal posetnika cirkusa Viktor in neznan. > pred-ž njim je dne 25 sporekel, ker sta se njiju psa začela ruvati. Častnik je naredil Volitev. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko besedičenju konec s tem, daje potegnil sabljo in civilista usekal . feb soglasno izvolila predsednikom g Ivana Per- P° Yiktor )e ranjen Častnik je potom šel na za- dana, njegovim namestnikom g. A Kleina in provizoričnim pred- povedništvo in tam naznanil svoj zločin Zapovednik puljske trdnjave je Viktorjevi rodbini obljubil, da se bo proti brutal Nasledki žganjepitja. Dne 19 feb zvečer so pili nemu častniku postopalo „z vso strogostjo." Naj saj se po- sednikom g. Iv Baumgartnerj na štirje žganjski bratci skupaj v bližnji vasi v Šmihelu tranjskem. Ko so ga imeli zadosti pod kapo, so se skregal No znamo tepli pri steklenicami Plačalca, svojega dobrotnika so napadli priči ubili ga z steklenicami Ranjki je bil star janček" Lovričk Za ostale tri bratce n egotovo dobo oskr beli s prostim stanovanjem in hrano pri i*. kr okrajnem sodišču v Senožečah. Nemško protestantska agitacija. V roke smo tist, na katerem je tiskana pesem z naslovom „Los von Ljub dobil Rom Redilna in hranilna štupa Kakor smo zvedeli, je baje ljubljanski pastor ljani, pesem razdeljeval preteklo nedeljo mejjljubljanske protestante Pesem zelo žalj za katoličane Slo in kaže veliko nemško protestansko nestrpnost, s katero se sicer tudi odli kuj ljublj se : prot pastor. Samo jedno kitico objavimo iz te pesmi, Betet nicht fremden Geiste denkt es Deutsch, empor zum Himmel halte To je napad nas „Nicht latein'schen Spruch Deutsch Gebet und Deutscher Fluch katoliške Slovence, kakor si odurnejšega ne moremo misliti. Treba torej v tem pogledu pozornosti in skrbi, da se že v kratkem zatre tako protiversko in protinarodno gibanje. V Radečah pri Zidanem Mostu je bil županom izvoljen g. Brunnšmid Viljem (Brunnschmied Vilhelm ?) Sveto- Simončič Janez, Labarnar Frančišek, Ravnikar Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. Varstvena znamka Kedilna štupa za valci so R za in notranjo rabo pri kravah konjih. Rabi se skoraj Jožef, Završnik Frančišek, Zupančič Anton, Burkeljc Frančišek. Zoper železnico Sinčave. — Žel. Kaplja se je Varstvena znamka 'JUL 50 let z najboljšim uspehom. če živina neče žreti in da se zboljša mleko. — 1 zámotek navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov feb bil pri Miklavcu shod naj ugo- pričelo močno gibanje. Dne 19. zoper železnico in na Dunaj se odpošlje deputacij varja zidanju železnice. Požar. V Brežicah je gorelo pri posestniku Josipu Kovaču. Ogenj, kateri je nastal po krivdi 6 letne kovačeve hčeri, prouzročil škode nad 1600 gld. Vojaške pesmi. Vojno ministerstvo je g. Haus- Redilna in hranilna štupa samo 2 gld kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, ra< itd 1 zámotek 25 kr 5 mannu v Bielskem z odlokom z dne 11. decembra 1898 zamotkov samo 1 gld po verilo, da zbere in izda vojaške pesmi vseh avstrijsko oger-skih narodov. Imenovani gospod nas je naprosil objaviti na Dobiva se v lekarni Trnkóczy v Ljubljani j slednje. Ker se rad lotim tega domoljubnega dela, prosim posebno starejše gospode rezerviste in odpustnike, ki so jim vo- Kranjsko. jaške pesmi še v spominu da mi blagovolè čim preje sporočiti popolno besedilo v prvotni obliki in prvotnem jeziku ali se prosi natančnega na zadnja pošta in dežela) spreje Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim nasIOTO naročila se najlože in najceneje iziršujejo po pošti. V tem slučaji (ime, kraj, hišna števUka t • « • • * > darilih Prešernov spomenik ■ ■ Kaplja Ludovik c. kr. orož. postajevodja v Toplicah Pajkova Pavlina sopr. profesorja na Dunaj Kalister Fran, veleposestnik v Trstu Hribar Ivan, župan ljubljanski . . . Lenče Josip, veletržec v Ljubljani . . Pogačnik Naval Fran, operni pevec v Berolinu dr. Murko Matija vseučiliščni docent na Dunaju i Steklasa Ivan, c. kr. prof. v Zagrebu . Aškerc Anton, pesnik in pisatelj v Celji Vilfan Janko dr. odvetnik v Radovljici . Zbirka na slavnostnem započetju gradnje Vrhniške železnice Resman Ivan, nač. žel. postaje v Zalogu Stupica Ivan, učitelj v Drazgošah . . dr. Pipuš R. odvetnik v Mariboru gld » 2-50 5* » n n 200* 50-50- 10- n » io-10' n rt 5 n r> 33 40 50* n nabral na veseli družbi slovenskih narodnjakov Bukovec Fran, župnik v Trvižu . . . . Vičič Miroslav iz Postojne nabral . . . Guttman Emilij, upravni tajnik v Gorici . n 10*67 Ji n 50-30 5' Zbirka vrlih Notranjcev: Zofija Šavčeva......gld. Zofija Valenčičeva...... Ličanova n Vičič Zurzova rodbina n Ivan Brinšek...... Josip Meden........ 1 Drag. Žitnik........1 Stritar Josip c. kr. profesor na Dunaji 1*50 2- gld 17 50 ti 10 skupaj gld. 532 37 dr. Jos- Staré blagajnik. je Barthelnovo klajno apno ; ono prepreči 11- zavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hujšanje, naredi živino ješčo, ukrepi probavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejšo in tvori trdo meso Za vsako žival neobhodno potrebno. Pošiljatve po 5 kg. kot poskus za I gld. (4 Popisi zastonj. Dalje je v zalogi maža za vozove (Sparwagenfett), va selin, olje za stroje itd. po nizki ceni. Miha Barthel in drug j Dunaj X. Keplergasse št. 20. i ► < M V i > ► M < ► Razpošiljava sukna samo zasebnikom ■ gid En odrezek 10 m dolg zadostno za moško obleko stane samo i 2-80 iz dobre 3 10 4-80 7-50 8 70 1050 12-40 fine l i flnejše angleške pristne ovčje volne 1i<-95 » grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za rhnj sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld peruvien in dosking blag 1 odrezek 9 gld. 95 kr za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še vejot blago kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in pištnine prosto. Pošiljatve po vzorcih ' da se blago veliko ceneje ______ nost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravh. Pozor! P. n. občinstvo so opozori dobi. ako se tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (3) glavni glavni glavni dobitek 10 O. O O O kron dobitek 25.000 dobitek 10.000 kron kron v gotovini 20% odbitke. F X± Priporoča menjalnica v Ljubljani. Loterijske srečke . marcija t. L: 28, 78, 10, 22, 19. V Brnu dne NaDunaji dne 4. marcija t 1. : 44, 40, 15, 37, 77. V Gradci dne 4. marcija t. 1. : 18 1 34, 48 1 25. Tržne cene. V Ljubljani dne 6. januvarja 1898. Pšenica 10 gld 80 kr. » 25 kr. » rž ajda gld. 50 kr., ječmen gld. kr., oves 6 gld gld. 25 kr., proso gld. 75 kr., turšica gld. 65 kr., leča 12 gld. kr., grah gld kr., fižol 10 gld. — ki. Vse cene veljajo za 100 kilog.) Blasnikova tiskarna y Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. !» Spoštovani gospod! Z ali valj Va d ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlj in prsni bolezni. Porabil jed steklenico trpotčevega soka, kašelj prsna bolezen mi je skoro prene hala. klenici Pošljite mi takoj še tri ste Vašeg rstnega trpotce ve«ca soka, a zraven še tudi za- vitka caj što vanj proti kašlj Z elespo Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN V Divači. 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait) » kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod jovm, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zaboj ček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg át. 20. Cenjeni gospod lekârnik! Pred kratkim časom sem naročil od Vas jedno stekleuico krepilnih švedskih kapljie, naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. S spoštovanjem VID ZANIĆ. Mod ruš. dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, popravljajo prebavljenje, čistijo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit Paziti znamko. je ker treba samo na tiste varnostne švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zaboj ček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemn H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Naročila, katere znašajo 5 gld. in več, se pošiljajo poštnine prosto. Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam< je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbr danju v kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu i t. d Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare nogah. ljudi, trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice m azila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem p povzetju. Kdor pošlje denar naprej, za doda še 20 kr. poštni list in naj zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg át. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Bias ai kori nasledniki.