sok iz najvisja St. 32(1617) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 7. avgusta 1980 Cena: 8 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom USLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Katre tudi za domače kupce Te dni so v IMV začeli dobavljati „katrce" in prikolice na domači trg po za 13 odst. višji ceni kot doslej — Pri vsaki dčma prodani „katri" pa je še vedno izguba OSNOVNOŠOLCI - BRIGADIRJI - 3. avi »Janez Mrak?1 na delovišča v Istro in ta je odpotovala iz Novega mesta pionirska delovna o krajino., Jstrska“ skupina, v katen je 49 brigadirjev vodovoda. V Suhi ® Mentorjev, je nastanjena v Šmarju pri Kopru, dela pa pri zasutju tamkajšnjega vo ®^mi je 20 brigadirjev in mentorjev, delajo pa pri zasutju vodovodov in tlakovanju cest. Pionirji -Zora*1) 0511 °™ šo* v novomešk' občini - bodo na delovnih akcijah ostali do 23. avgusta. (Foto: I. Slikarske palete na Gorjancih ^Dajst udeležencev letošnje jubilejne Dolenjske slikarske kolonije bo končalo delo jutri — Kolonija posvečena 354etnici osvoboditve in Gorjanskemu bataljonu .jutri se bo končala v Novem mestu letošnja Dolenjsk a slikarska ponija, na kateri že od 10. julija pod vodstvom stalnega vodje ^udreja Pavlovca, ravnatelja škofjeloškega muzeja, ustvarjajo: ^uton Dolenc, Beba Heimer, Leon Koporc, Andrej Košič, Jože pOtar, KamOo Legat, Igor Meden, Mirna Pavlovec, Marija Prelog, Lvgpn Sajovic in Tone Tomazin. . Nemca v naslanjaču P* televizorjem in s hladno pfla pri roki. Nekateri se ral odločajo za sprehod v naravo za obisk pri. prijateljih ^ sorodnikih. Najraje Pa ukvarjajo z živalmi. Ce štejemo psov in mačk, ima deseta družina v Berlinu akvaw ali kletko s kanarčki ali PaPa)j®£ Veliko je lastnikov zlatih ri®*’ prirejajo borzo okrasnih rib, ljubitelji kupujejo, prodajajo zamenjujejo ne le ribice, antaP tudi morske prašičke, hrčke želve. Med drugim registriranih 20.000 lastnik^ nevarnejših živali: od opic medvedov in raznih plazil#' Nekdo pna kar sedem ptonov, drugi je svojo kopalno k,a spremenil v bazen za krokodila' To so seveda že skrajni primeri' , V RIMSKEM predmes*? Fiumicino, ki je v znanega mednarodnega letali* Leonardo da Vinci, so P^^ji pregnale policiste iz njih0^ uradov. Iz protesta proti ker kljub večletnim opozoh1 id»< • S*" javnega reda v Fiui odločilo zapustiti svoje Vt0S,$t Od prejšnjega tedna vzdružujejo samo še službo. policistov v njihovih uradihJ zatrli podgan, se je 50 reda Iz zadnjega Pavlihe, TELEGRAMI Ji BANGKOK - Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Bangkok, kjer se bo pogovaijal s tajskim premierom Tinsulanondom in zunanjim ministrom Savetsilo. To je prvi Waldheimov obisk v Jugovzhodni Aziji od 14. novembra lani, ko je generalna skupščina OZN sprejela resolucijo, ki teija umik tujih sil iz Kampučije in ustavitev adov. PASHINGTON - Vojaška odbora ameriškega senata in predstavniškega doma sta se sporazumela, da bosta kongresu predložila skupni kompromisni osnutek proračuna oboroženih sil za prihodnje leto, ki naj bi znašal predvidbma okoli 52,8 milijarde ddaijev, kar je doslej največ v mirnem času. Obrambno ministrstvo ZDA bo na podlagi tega predloga lahko za raziskovanje in razvijanje novih vrst orožja orožja porabilo milijard dolarjev predlagala vlada C -arteria. in za nakup skoraj 7 več, kot je predsednika ! : O // — Ne delam veliko, pa vseeno dobro — Pa Ja nisi v službi v kakšnem SIS' ilvint! r///^ DOLENJSKI LIST 7. avguslf Hi < i., KOSTANJEVICA PRIVABLJA - Ob konca j*"03 se obiski večjih ali manjšli skupin v ^ostanjevici kar izmenjujejo, škoda je le, da pred Uro dopoldne žejni turist zaman potika na Hta Grajske Heti. Skupina mladih na fotografiji kjo potešila drugje. DALEČ OD BAZENA — Organizirano varstvo ne doseže vsega podeželja in tudi v kolonijah ni prostora za vse, ki bi radi letovali- Otroci na vasi spremljajo starše od jutra do večera pri delu na polju, na travnim ali vinogradu. Posnetek je iz Arnovega sela. (Foto: J. Teppejr) ŠEST BAZENOV ŠE PREMALO - Minulo nedeljo so v Cateških Toplicah komaj sprejeli vse kopalce. Našteli so jih 15.000, tako da so nazadnje prenehali prodajati vstopnice. Vsi bazeni so bili polni in osvežitve želini obiskovalci so komaj našli prostor. (Foto: J. T.) GOSTINSKA TERASA - pred Gostišči na tigu so ta teden urejali novo gostinsko teraso, na kateri bodo lahko postregli gostom, ki ljubijo odprte prostore, hkrati pa bo z novim gostinskim prostorom novomeško središče pridobilo na živahnejšem utripu r~ CELOVŠKI LESNI VELESEJEM N® letošnjem celovškem esnem velesejmu, ki se bo zail j s°boto, 9. avgusta, in bo odprt 0 17. avgusta, bo sodelovalo Pfeko 1600 razs tavljalcev iz [azn'h lesnih strok. Poleg |*delkov velikih lesnih industrijskih podjetij bodo na razstavljeni tudi izdelki različnih obrtnikov, in kot je že navada, tudi številno orodje in “°ji» ki jih uporabljajo v lesni °brti in industriji. C“\ • « v v oejm/sca NOVO MESTO: Na Ponedeljkovem sejmu ni bilo nič Js živahno kot zadnje tedne, enake so bile tudi cene prašičev. ene goveje živine pa so se zvišale. Nejci so pripeljali 181 prašičkov, od 6 do 12 tednov, in 11 I 'čkov, starih od 3 do S mesecev. aatnika je menjal 101 prašiček. Za 1 sn bflo treba odšteti 1.100 do 'lin, za starejše pa 1.550 do im! • (?*n' Od prignanih 21 glav -j živine je bilo prodanih 14 . v> Cene volov za kilogram žive °d 27° k*le od 34 do 37 din, krav J 30 din in mlade živine od \dD° 32 din. sejm ^OE: Tudi tu na sobotnem Nar,**.,!1* bi*0 večjega vrveža, treh ie bH0 352 prašičev do jilj ”*esecev starosti, prodali pa so te^ P0 din kilogram žive Težav z mesom še ne ho konec Pomanjkanje mesa pričakujemo do konca septembra — Zaradi nizkih odkupnih cen reici pitajo z izgubo — Delna rešitev bi bile hladilnice _ Potreba po SIS za preskrbo mesa Težave v preskrbi z mesom, ki se že pojavijo vsako leto v poletnih mesecih, so letos še posebno prišle do izraza. Primanjkuje vseh vrst mesa, svinjine, piščancev in celo govedine. Viktor Car, vodja komerciale v novomeški Kmetijski zadrugi, ki oskrbuje okrog 70 odstotkov novomeškega tržišča, je povedal, da je trenutni položaj zelo težak, saj so trgovine preskrbljene z mesom komaj 40-odstotno glede na normalno preskrbo in ni upanja, da bi se razmere kaj spremenie vse do konca septembra. Sele takrat bo verjetno priSo v trgovine več mesa, ko se bodo kmetje odločali za večjo prodajat Kje so vzroki za tako stanje? Delno vpliva turistična sezona, v kateri gre veliko mesa v letoviške kraje, kjer so vabljive za S odstotkov višje cene kot v rejskih področjih. Pri tem velja omeniti, da si moramo že sedaj zagotavljati nekaj živine -prašiče skoraj v celoti - in mesa v drugih republikah. Pozna se tudi povečan izvoz zaradi pridobivanja dragocenih deviz. Predvsem izvirajo pa težave iz nestabilne in neorganizirane blagovne proizvodnje. Zaradi prenizkih odkupnih cen kmetje pitajo živino z izgubo in je po trenutnih cenah niso pripravljeni prodati. Pri kooperantih se poraja dilema, ali še naprej pitati in prodajati živino po veljavnih odkupnih cenah, ki ne morejo kriti Kmetijski Eldorado za uši 2narft°S *cot da bi se vreme zaklelo. Neugodne posledice so vre® u v!dne> manj vidno pa je na prvi pogled, da je deževno Škodp- j k°t sicer spodbudilo razvoj rastlinskih bolezni in močnp" ““ živij° na njihov račun. Ze dolgo ne pomnimo letos t^3 naPada listnih uši, ki ne bodo škodovale letini samo Sov e?več tndi v prihodnjem letu. ttiarvg* n*k°v pa ne P°znajo samo pridobitne kulturne rastline, PPzad t*11^ °*^asne grmovnice in cvetje. Tudi te so letos bolj Godlji kQt običajno, ne prizanašajo jim ne bolezni ne boj^TP vrtnic pa tudi drugii okrasnih rastlin se najbolj - p ’ ,a se na njihovih ljubljencih ne bi razpasla najnevarnejša tfetni P*686®- Ker ji prijajo predvsem vroči in bolj suhi ^dnevi, letos ta bolezen ni zavzela večjega obsega. Če se P^etni Šepni, Pojavi, lr’J° ustavimo s škropljenjem z 0,1— tn_ saprolom, 0,1 odst — enovit me odst karat anom ali medom ali 0,5— odst °bdobju'*-e treba.v ~ do ^ — dnevnih presledkii. plesen ^ stokam in še nekaterim grmovnicam nevarna siva dragici Je Je mogoče delno zatreti le s sorazmerno zelo p°žhaiA PnPrav*ci kot sta rovral ali ronilan, ki ju vinogradniki Med5laSprotibotritisu- P0vZroča C' .so najbolj pogoste in najbolj nevarne uši, ki bežnih do° sesanjem zvijanje in kodranje listov ter 56 branii0^ari ' Njihove obvezne spremljevalke so mravlje, Iti dosti priD~f ™ed®mmi izcedki uši. Za zatiranje uši je na voljo *edno is, aV v> ki jih je koristno menjavati, saj se na uporabo • °Pljeniu^aa’ delno privadijo in ob manj temeljitem s>stemjčni; preživijo. Najprimernejši so tako imenovani P* s° tudi n?t*'ci.d‘: ekatin, metasystox, dimekron, učinkoviti tracid in še nekateri fosforni pripraviti, lili«.. Inž. M. L. ^0 naraščajočih stroškov, ali pa prodajati na črna Prekupčevanje in odliv žive živine iz našega območja vse bolj cvete zaradi ugodnejši, cen živine in mesa v drugih republikah. Hudo zaskrbljujoče je tudi upadanje staleža živine, saj poraba mesa vsako leto naraste za 10 odstotkov. Dokler se odnosi v celotni verigi ne bodo uredili, ne ■ moremo pričakovati normalne in zadovoljive preskrbe z mešan. Pri reševanju stalno ponavljajočih se problemov bi lahko veliko pripomogla samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta - po večini večjih središč že deluje - la bi s svojimi sredstvi omogočila boljšo preskrbo, ker bi rejcem z regresom na ceno omilila izgube. Predelovalci sami namreč niso sposobni nositi bremena visokih odkupnih cen. Delo naj bi usmerila predvsem v plansko urejeno blagovno proizvodnjo in normalno dobavo živine in mesa v sezonskih mesno suhih mesecih. Velja spet omeniti tudi problem hladilnic. Ce bi jih imeli dovolj in primemo opremljene, bi pozimi, ko ni težav z odkupom živine, meso zamrznil in ga sedaj lahko ponudili potrošnikom ZDENKA LINDIČ Pričakujejo dobro letino Dober pridelek sadja in grozdja — Težave ..Mesa" Krškemu Agrokombinatu se obeta bogata jesen, če jim seveda vreme ne.bo še kaj zagodlo. Pričakujejo dober pridelek sadja, predvsem grozdja. Letos ni bilo pozebe in toče, to pa. v kmetijstvu veliko pomeni Vreme je blo sicer ugodno za razvoj petbnospote in botri tisa, vendar pričakujejo, kot je povedal mg. Kozole, tolikšen pridelek grozdja, da bo potrebno povečati zmogljivosti predelave in polnjenja. Dobra bo tudi letina hrušk, breskev, jabolk in jagodičevja. Pravkar so končali obiranje črnega ribeza. Z rezultati so zdo zadovoljni, saj so presegli plan. Temeljna organizacija „Meso” iz Kostanjevice ima že vsem dobro znane probleme zaradi pomanjkanja mesa. Krive so seveda cene, saj so tu še velika neskladja med reprodukcijskim materialom in prodajno ceno. Zanimanje za pitanje pri zasebnih proizvajalcih je majhno, temeljna organizacija Agrokombinata sama pa tudisnima velikih zmogljivosti za pitanje. Rešitev je torej le v uskladitvi cen. Leto stabilizacije je vtisnilo pečat tudi Agrokombinatu. Težave so predvsem s stroji in rezervnimi deli, ki so vezani na s uvoz, vendar posebno hudih problemov vseeno ne poznajo. M. PLESTENJAK Koliko manj? Koliko krompirja bo požrla moča? — Redno škropiti Čeprav pregovor pravi, da suša vzame en kos kruha, prevelika moča pa dva, v trebanjski občini še niso zaskrbljeni za krompirjevo letina Inž. . Alojz Metelko iz pospeševalne službe Kmetijske zadruge v Trebnjem pravi, da bo moča požrla kakšnih 20 odstotkov pridelka. Krompir se namreč zaradi prehladnega vremena ni tako debelil, kot bi se moral. Potem je zaradi vlage nastopila še plesen. Tgj se seveda da izogniti s stalnim škropljenjem, ki pa med kmeti še ni dobilo pravih pristašev. Ne zavedajo se namreč, da z rednim škropljenjem lahko pridelek tudi za polovico povečaja Zato v trebanjski kmetijski zadrugi redno obveščajo kmete, kaj in s čim škropiti. Doslej naj bi kmetje škropili že petkrat do šestkrat, saj jc dvakrat premalo, kot ravnajo nekateri. Seveda bo imelo škropljenje učinek, če so njive še zelene. Močno napadenim ni več pomoči. sMetelko meni, da bo zadruga predala Kolinski vse pogodbene količine, prav pa bi bilo, če bi ga začela prevzemati dovolj zgodaj, ker se ob prepoznem prevzemanju krompirja dogaja, da izginja drugam. Kako bo s krompirjem v resnici, bo znano konec avgusta, vse drugo pa jeseni, ko se bodo pred Kolinsko spet nabirale kolone dolenjskih „krompirjevcev”. (V KAVA YH-MARATON i I § I I S * * S EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja; Tit Doberšek Posebna veja vinogradništva je trsničarstvo, ki ga poznamo od pojava trtne uši, to je od leta 1890 dalje. Trsničarji od tega časa pridelujejo trte - cepljenke, s katerimi zasajamo nove vinograde. Zato je prav, da vinogradnike seznanimo, kako kaže letošnji Pridelek trt cepljenk 26. julija letos si je strokovna komisija skupaj z vodstvi DO in s trsničarji Dolenjske in Bele krajine ogledala letošnje trsnice, to je kooperante Kmetijske zadruge Novo mesto - TOZD Hmeljnik Novo mesto. Ti so: - Lenčič Franc, Smalčja vas 4 - Šentjernej, ki ima v trsnici 37.000 cepljenih trt; - Martinčič Franc, Šmalčja vas 16 — Šentjernej, ki ima v trsnici 82.000 cepljenih trt; - Jarkovič Anton, Brod -Podbočje, ki ima v trsnici 25.000 cepljenih trt; - Goričar Mirko, Slivje 2 -Podbočje, ki ima v trsnici 91.000 cepljenih trt; - Krajšek Janez, Žebnik 34 -Radeče pri Z. m., ki ima v trsnici 44.000 cepljenih trt; - Pungerčar Iva, Malkovec 4 - Tržišče, ki ima v trsnici 11.000 cepljenih trt; - Udovč Lojze, Malkovec 10 - Tržišče, ki ima v trsnici 11.000 cepljenih trt. Skupaj imajo kooperanti KZ TOZD Hmeljnik Novo mesto v trsnicah 301.000 vloženih cepljenih trt, od tega 40% žametne črnine, 20 % modre frankinje, to je 60% sort za rdeča vina, predvsem za cviček, ter 15 % kraljevine, 11 % laškega rizlinga, 7 % rumenega plavca ter 7 % žalhtnine (španjola) in drugih sort, to je skupaj 40 % belih sort grozdja. Kooperanti Kmetijske zadruge Metlika so: - Žugelj Franc, Curile, ki ima v trsnici 30.000 cepljenih trt; - Pečarič Martin, Čutile, ki ima v trsnici 30.000 cepljenih trt; - Puš Jože, Krmačina.Jci ima v trsnici 30.000 cepljenih trt; - Nemanič Jože, Lokvice, ki ima v trsnici 17.000 cepljenih trt Skupaj imajo kooperanti Kmetijske zadruge Metlika v trsnicah 107.000 cepljenih trt. To pomeni, da je na tem vinorodnem območju Dolenjske in Bele krajine letos v trsnicah 408.000 cepljenih trt KAKO KAŽE PRIDELEK TRT? Letošnje deževje je tudi trsničarjem nagajalo, saj so namesto konec aprila ali v začetku maja vlagali cepljenke v trsnico šele konec maja. Kljub temu smo pri pregledu videli, da so trtev trsnicah zdrave in da so zelo lepo odgnale. Kot kaže sedanje stanje, bodo od 100 vloženih trt pridelali za prodajo 50 do 70 trt, kar pomeni 50 do 70 odst To je izreden uspeh, saj so trsničarji v preteklih letih dobili od 100 vloženih trt le 25 do 35 za prodajo, to je za sajenje v vinograde primernih trt, se pravi le 25 do 35 odst. Ta izredni uspeh v Sloveniji daje jamstvo, da bodo delovne organizacije, ki se ukvarjajo s pridelovanjem in prodajo trt -cepljenk in ki so doslej dajale trte cepit v Srbijo (v glavnem v Veliko Drenovo pri Kruševcu), lahko opustile to praksa V bodoče bodo lahko s pomočjo pridnih kooperantov trsničarjev pridobile dovolj trt doma v Sloveniji. Ta ukrep bo brez dvoma v veliko korist vinogradnikom, saj iz prakse vemo, da se doma pridelane cepljenke kljub slabšemu zunanjemu videzu v vinogradih bolj obnesejo, kot pa na videz lepše cepljenke, pridelane v Srbiji Poleg tega nam srbski trsničarji hote ali nehote med sorte našega sorti-menta primešajo sorte srbskega sortimenta, ki v Srbiji sicer dobro uspevajo, za naše kraje pa ne ustrezajo. Če se tudi našim trsničarjem nehote zgodi, da pri cepljenju in vlaganju v zaboje za siljenje in vlaganju v trsnico pomešajo sorte, pomešajo le domače sorte, kar je brez dvoma manj škodljivo kot mešanica južnih sort, ki kot rečeno, ne ustrezajo našim podnebnim in terenskim razmeram. S tem seveda ne mislim zagovarjati površnosti nekaterih trsničarjev pri njihovem delu. To dejstvo je bilo tudi glavni predmet skoraj preveč žolčne razprave na zaključku ogleda trsnic na Malkovcu. Zaključek razprave je bi, da pride največkrat do mešanja sort že pri rezi cepičev, pri kateri ima DO, to je TOZD Hmeljnik, premalo nadzorstva, kar bo rieba v bodoče popraviti Prav tako je bil na zaključku koristne razprave sprejet sklep, da mora DO vsako leto redno opravljati pozitivno selekcijo (odbiro) matičnih trt, od katerih trsničarji režejo cepiče. Delo selekcije ni praktično nikoli zaključena matične trte je treba preverjati in vključevati v selekcijo vedno nove, boljše nasade. O skrivnostih uspeha pri pridelovanju trt v letošnjem letu bomo pisali prihodnjič. N i N I N S I I i % '3617)7 avgusta 1930 DOLENJSKI LIST Kako lepo je biti inkasant? letošnjim marcem tudi v Elektro Novo mesto postopni prehod na „inkaso z letnim obračunom" — Plačilo porabljene energije v 6 obrokih — Manj terenskega dela Že dlje časa so jasne pomanjkljivosti sedanjega načina plačevanja za porabljeno električno energijo. Vse manj ljudi je pripravljeno sprejeti aužbo inkasanta, poleg tega mnogi obupajo m si poiščejo drugo delo. Kajti biti inkasant ni tako lahko, zabavno in brez odgovornosti, kot si marsicdo predstavlja. Pa tudi vse manj smo doma in roko na srce - velko je nezadovoljstva in hude krvi, ker moramo ali naj bi čakali, da nas obiščejo inkasanti, da jim plačamo, kar smo porabili. Zaradi tega so se tudi v Elektro Novo mesto odločili za prehod na novi način plačevanja, Jnkaso z letnim obračunom”, ki ga že dolgo uporabljajo v večini tujih držav, nekaj let pa tudi v drugih našli republikah m nekaj časa v Elektro Ljaujana mesto. Gre za obročno plačevanje ocenjene porabe električne energije, fali kruh dražji Osnovne vrste knihe 30,6 odrt. dražje — Kmalu 80&gramske Štruce v trgo-vinah__________________________ Zaradi podražitve moke je slovenski k vi Sni svet (prejel predlog o podražitvi vseh vrst kruha. Osnovne vrsle kruha so dražje povprečno za 3Q£ odstotka. Najbolj se je cena ztfUa belemu kruhu — za 3,1 din, polbdemu (za 2,8 din in črnemu (za fb novem je treba za kilogram belega kruha odšteti 12 din. za potbdega 10,5 din in za črnega 8,5 din. Razliko med proizvodno in prodajno ceno - pekarne bodo motale za mako, prevozne in druge stro&e odšteti več, kot je prodajna cena - bodo poravnali s kompenzacijo. Slovenski izvršni svet je mnenja, da s z moko in kruhom preveč razmetavamo, zato je pekarnam naročil, naj bi čimprej začele peči 800-gramske Štruce kruha, in ne več klogramskii kot doslej. Ugotovljeno je namreč, da porabi Štiričlanska družina na dan povprečno 800 gramov kruha.sS tem se bo kruh pocenil za 14 odstotkov. Zmanjšali se bodo samo stroški za moko, sstroški za peko, prevoz in trgovino pa bodo ostali enaki. Manj Ja Štruca belega kruha bo stala 10,4 din, polbelega 9,2 din in črnegas7,6 din. ki se izračuna na osnovi porabljene električne energije v preteklem obračunskem letu s 5-odstotnim povišanjem, kolikor se poraba v glavnem tudi povečuje. Plačevali naj bi v 5 obrokih, Sesti obrok pa predstavlja letni obračun, ko bo z odčitanjem Števca ugotovljena dejanska poraba energije in bo treba v primeru večje porabe manjkajoči znesek doplačati če pa bo obračun pokazal, da je nekdo vplačal več, kot je energije porabil, mu bodo znesek vmii ali ga upoštevali pri prvem naslednjem obroku. Na področju Dolenjske postopoma že prehajamo na tak način plačevanja in sicer od marca letos. Sedaj po novem načinu električno energijo plačuje okrog petina odjemalcev v glavnem v krajih, kjer so tale težav« z inkasom največje. Prve izkušnje kažejo, da ima novi način plačevanja mnoge prednosti in so p mnogi sprejeli z odobravanjem. Kolikor je pripomb, so največ zaradi višine posameznih obrokov, kar pa se da urediti, če se ugotovi, da je nekdo porabo res zmanjšal, ne pa povečal. Letno obračunavanje ne bo bistveno razbremenilo elektro podjetja, zmanjšalo pa bo terensko delo. Mnogi pomisleki, ki so tako dolgo odmikali prehod na nov način obračunavanja in plačevanja porabljene električne energije, izhajajo tudi iz tega, da se bo precej izgubil stik z odjemalci, saj jih bodo inkasanti obiskali pravzaprav le enkrat na leto ob odčitavanju števcev, večkrat le v primeru zvišanja cene. Vendar brez težav ne gre nikjer, inkaso z letnim obračunom pa vendarle pomeni korak Marles zamuja - ■— ................... Trebanjci imajo slabe izkušnje z mariborskim Marlesom_____________________ Mariborski Marles zagotavlja z motažnim sistemom gradnje hitro in ekonomično postavljanje objektov. Tudi v trebanjski občini je ta mariborska delovna organizacija postavila že več objektov, katere pa je skoraj vse dokončala po dogovorjenem roku. Kaže pa, da se b o objektom v Mokronogu, Velikem Gabru, Šentrupertu kmalu pridružila Se Sola na Mimi, kjer Marles gradi pri stari Soli prizidek, nadzidavo in opravlja a&ptacijo stare Sole. Ta ..kmalu” pa je za Marles kaj raztegljiv. Večina del naj bi bila po pogodbi med trebanjsko izobraževalno skupnostjo ki je investitor tega objekta, in Marlesom končana do konca maja. Vendar Marles kljub stalnim prošnjam Trebanjcev Se naprej zamuja roke. Zato je med mirenskimi šolniki skrb, ali bodo dela končana do roka, vse večja. Kaže pa, da so se v Marlesu po zadnjem skupnem sestanku vendarle prebudili in da bodo dela končali do 15. avgusta, lao naj bi se v šoli začela montirati oprema. Čeprav gre pri zamujanju tudi za objektivne vzroke, kot je pomanjkanje določenih delov, pa je odnos Marlesa do naročnikov vendarle preveč omalovažujoč. Če drugega ne, bi naročnikom lahko sproti pojasnjevali vzroke težav in zamud. Tako pa bo tudi ob morebitnem pravočasnem dokončanju objekta pri investitorjih ostal grenak priokus. Sodelovanje z Marlesom namreč terja le preveč organizacijskih moči, kar podčrtuje tudi podetek, da je ta rok gradnje doslej že podaljšal za polovico. J. SIMČIČ OO POLIKEM TRGOVINA, "»OZT KEMIJA IMPEX, (Rublja na vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog: %- 1. 2 SKLADIŠČNA DELAVCA v skladišču Veliki Gaber Pogoji: končana 8-letka, tečaj za voznike viličarja 2. 2 SKLADIŠČNI DELAVKI v skladišču Veliki Gaber P ogoj: končana 8-letka 3. ADMINISTRATIVNI REFERENT v skladišču Veliki G^ber Pogoji: končana administrativna srednja šola ter 1 leto delovnih izkušenj v administraciji Za vsa tri mesta traja poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na kadrovsko službo DO POLIKEM TRGOVINA, Maistrova 10, Ljubljana, v 15 dneh po dnevu objave. 588/32-80 naprej, možnost solidnejših stikov z ljudmi. Se posebno, ker je možnost mesečnega plačevanja obrokov v manjših zneskih preko tekočega računa v banki. Banki je treba dati le ustrezno pooblastilo za plačevanje električne energije in rešeni smo skrbi za pravočasno plačevanje obrokov in strahu pred opomini ali celo odklopitvija Da pa je treba porabljeno električno energijo plačati kot v trgovinah kruh, meso in vse drugo, nam je večini vendarle jasno. POTROŠNIKOVE SANJE Na pročelju hiše v Novem mestu, kjer ima Novoies svoj salon pohištva, je po ustaljeni navadi neonskih napisov nekaj črk nehalo svetiti, tako da se sedaj bere: sa....pohištva. Pri sedanjih cenah bi potrošniki gotovo raje videli, da bi odpovedali prvi črki in bi se bratou«.. Ion pohištva". VEČ TELEFONOV Na telefonske priključke čaka veliko krških občanov, tisti, ki jih že imajo, pa si želijo, da bi se z naročniki v drugih krajih bolje slišali in hitreje vzpostavili zveza Za razširitev avtomatskih telefonskih central bodo za Krškim na vrsti še Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Raka in Veliki Podlog. Vse te centrale bodo dobile 1740 novih priključkov. Na sto prebivalcev bodo imeli v občini 12 telefonskih naročnikov. SKUPAJ V VRSARJU - Te dni so se odpravili prvi delavci Pionirja in „Kite“ na letovanje v Vrsar, kjer so prejšnji mesec dokončali temeljito obnovo nekdanjega Krkinega počitniškega doma. Za naložbo, vredno 37 mflijonov, sta se veliki novomeški delovni organi-zaefi odločili lani, združili sredstva in tako prišli do 112 novih le-žiič. Prenovljeni dom ima vse sobe s kopalnico in sanitarijami, dobro opremljeno kuhinjo, restavracijo, otroško igrišče in tudi ko-nobo, opremljeno v istrskem slogu. ZA PROIZVODNJO DA, PISARN PA NE . Investicijski program za preselitev mestne vrtnarije s Ceste herojev k p d toku Težka voda je bil nedavno tega pri Ljubljanski banki odobren, ampak v precej manjši vsoti. Po predračunu je celotna investicija GG Novo mesto v novi objekt in proizvodnjo znašala 29 milijonov dinarjev, odobrenih pa je bilo le 19,650.000 dinarjev. Od te vsote bo banka kreditirala 35 odstotkov, ostala sredstva morajo v kolektivu zagotoviti sami. Iz investicijskega programa je bil črtan objekt, v katerem je bilo predvidenih tudi nekaj pisarn, kar pa ni v skladu z resolucijo. Več o grackiji vrtnarije prihodnjič. Za kmeta en sam paket Zavarovalništvo naj bi v novem srednjeročnem obdobju pripravilo za kmete ponudbo kompletnega zavarovanja Dolenjska •„ območna deup-nost>Zavarovalnice Tri^av, kije prva dala v javno obravnavo samoupravne sporazume o temeljil srednjeročnih planov za novo obdobje do leta 1985, je dobila 56 pripomb s terena. To kaže, da so v delovnih organizacijah resno prededali gradivo.. Največ pripomb je bilo glede tega, da je potrebno v plane vključiti več ovrednotenih kazalcev razvoja in da je predvideti še nove vrste :zavarovanj, kakršne narekuje razvoj gospodarstva. Prav tako je bila:.izražena zahteva, naj zavarovalna sredstva ostajajo na območjih, kjer so bila zbrana. Zanimiv in že večkrat izražen predlog, ki je bil nedavno tega podprt tudi na skupni seji izvršilnega odbora in poslovodnih odborov območnih rizičnih skupnosti na Dolenjskem, pa zadeva kmetijstvo. Dosedanji sistem zavarovanj je bil preveč zapleten, zato naj bi zavarovalništvo kmetom ponudilo en sam paket-kompletnega zavarovanja. To zamisel naj bi upoštevali v srednjeročnih planih še pred sprejemom, ki je predviden septembra letos, da ne bo potem nepotrebnih dopolnitev in vnovične procedure pri spremembi aktov. Dolenjski predlog bodo posredovali zavarovalni skupnosti Triglav Slovenije, kajti veljal naj bi za področje vse republike, kot bo enoten tudi novi srednjeročni plan. R. B. O FINANCIRANJU RADIA BELA KRAJINA Te dni je v črnomaljski občini v javni razpravi samoupravni sporazum o financiranju Radia Bela krajina, za katerega si v Črnomlju že dolgo prizadevajo. Med pripombami je tudi ta, da naj delovanje radijske postaje financira neposredno zdniženo delo, ne pa preko interesnih skupnosti. Prav tako so predlagali, naj financiranje že na začetku rešijo dolgoročno, ne pa samo za eno leta Del stroškov naj bi krila tudi metliška občina, saj bo Radio Bela krajina p (derivala obe belokranjski občini »Dolenjski list« v vsako družino Razpisna komisija ZAVODA ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodski službi — da so moralno-politično neoporečni Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za požarno varnost, Novomesto, Cesta herojev 27. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izbiri. - 593/32—80 Žetev pšenice KONČANA Letošnjo žetev pšenice so zaključili tudi v novomeški Kmetijski zadrugi Krka. Na 45 hektarih posejanih površin so naželi okrog 160 ton pšenice, povprečni pridelek pa znaša od 35 do 40 stotov na hektar. V kmetijski zadrugi se pripravljajo na odkup pšenice od zasebnih kmetovalcev, ki pa ne kažejo preveč zanimanja za prodajo. Poleg tega tržni presežki niso veliki, saj se predelavi žit ni dajalo velikega poudarka, keT je kmetijska proizvodnja na našem področju usmerjena v živinorejo. Sedaj bo to treba spremeniti, saj so družbene potrebe po žitih vse večje. Letos bodo prvič skušali izpeljati akcijo zamenjave dela pridelka krušnih žit, ki naj bi ga proizvajalci odstopili v zameno za kvalitetnejša semena, ki bi jeseni vzklila na naših poljih. Tako zamenjavo namesto prodaje bodo skušali vpeljati kot vsakoletno prakso. S > «' • 'i r-\ r< • . Vrtec večji Dobili so tudi telovadnico Ob krškem občinskem prazniku so:; izročili namenu nov prizidek k vzgojnovarstveni ustanovi. Taje vse-kakor velikega pomena za krško občino, vendar še vedno nismo v celoti rešili problema varstva predšolskih otrok, saj je prosilcev veliko več, kot je prostih mest v vrtcih. V šolskem letu 1975/76 je bilo krških vzgojnovarstvenih ustanovtn 164 otrok, v šolskem letu 1980/oi jih bo že 460. Po besedah Polone Urek, upravnice vrtca, so z« šolsko leto prejeli že preko 150 prošenj. Število prosilcev zaradi naseljevanja v novem naselju na Gncu še narašča, vendar bodo letos lahKO sprejeli le 126 novih otrok. V prizidku je sedem igralnic, venj dar bo potrebno zaradi nevarnosti požara in neustreznih higienskih***" mer zapreti dva prostora v . ulici 14 in enega v Delavski ulw-Poleg pralnice, poslovnih prostor®^ in zaklonišča je v novem obje*® tudi večnamenski prostor - teJ°va“" nica, kar je prava redkost v na® vrtcih. . „ M. P. Dražja kultura^ Adaptacija kulturnegjj doma v Dragatušu 2,b° milijona dinarjev_______________ Podražitve se bodo poznale' tudi pri adaptaciji kulturnega doma * Dragatušu. Od predvidenih milijona dinarjev se je vsa stvai podražila za okoli 500 tisočaki’ dodatni denar bodo dobili s p!C razporeditvijo sredstev pri občin**1 kulturni skupnosti, nekaj pa bodo morali prispevati še krajani. De** nadaljujejo tudi pri gradnji kulturne-ga doma na Preloki, za katerega J* do sedaj republiška kulturna skupnost dala 500.000, občinska P* 200.000 dinarjev, ogromno pa *° * delom in materialom prispeval* vaščani. Računajo, da bodo oba kulturna doma odprli 29. noveml*** VRV JE PREKRATKA Kiajevna skupnost Šentjernej, namerava avgusta asfaltirati 3 krtj, nove ceste od Šmarja ProU Javorovici. Za asfaltiranje celotne? odseka ceste ni denarja, naredili pa bodo toliko, kolikor je sredstev. te PONin Splošno gradbeno podjetje »PIONIR" Novo mesto, Delovna skupnost skupnih služb, objavlja naslednje pro6te delovne naloge in opravila: 1. POMOČNIKA ZA SAMOUPRAVNE PRAVNE ZADEVE lC 2. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PRAVNc POSLE 3. VODJO SAMOUPRAVNO INFORMATIVNEGA ODDELKA . a 4. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO II. (za določen čas) u 5. KNJIGOVODJO OBRAČUNA OSEBNI*1 DOHODKOV I. (za določen čas) 6. FINANČNEGA KNJIGOVODJO I. (za določen čas) POGOJI za sprejem: ^ 1. diplomirani pravnik in 5 let delovnih izkušenj aliPratf in 7 let delovnih izkušenj -avnik Z diplomirani pravnik in 10 let delovnih izkušenj ali P^ in 12 let delovnih izkušenj jranj 3. diplomirani sociolog, diplomirani politolog, dipl®”1 • novinar ali diplomirani pravnik in 3 leta delovnih ',zku japa 4. nedokončana ekonomska srednja šola ali k°n trgovska šola in 3 leta delovnih izkušenj, . 5. dokončana ekonomska šola in 2 leti delovnih 6. dokončana ekonomska srednja šola in 2 leti det izkuJen* de|U Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združene**1^ ^ za nedoločen čas (razen od tč. 4 — 6 za določen. ^-elT, tri dobo enega leta) s polnim delovnim časom in s pog mesečnega poskusnega dela. . ^ in Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjep gg p dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od ob)l^sk' „PIONIR" Novo mesto, Kettejev drevored 37, oddelek. . dneh P° Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v zaključku oglasa. 600/32 -80 V. rOL*TJSK! LIST Št. 32 (1617) 7. 00 pisma in odmevi kultura in izobra- ževanje Kaj je cenejše? Neprijetno in zaskrbljeno Se. P°čuti bolnik, ki prinese v tekamo recept za insulin in «e, da je beograjska Galeni-q.a zaradi izgub dobavila za ovenijo premalo tega po-rebnega zdravila. Sama po rf..Se mu zastavi vprašanje, ^aj je z našo skrbjo za bolne, ®J je s socialističnimhuma-n*zmom. Imel sem tudi težave pri nabavi zdravila Largactil, ki 8a za zdravljenje nujno posuje moja žena. Če je olnik mesec dni brez tega zdravila, se mora potem trikrat dlje zdraviti v ustrez-zavodu. Mar je trimesečno zdravljenje cenejše °t 100 tablet Largacktila? —_____________________ K. Z. Hrana ni bila okužena! Pojasnilo v zvezi z odmevi na izvršeno kontrolo higiene prehrane — Izvidi se nanašajo na delovne pogoje V Dolenjskem listu št. 30 z dne 24. julija je bil objavljen članek pod naslovom Bakterije v Šolski restavraciji, v katerem so bile objavljene ugotovitve sanitarnih inšpektoijev in rezulatati brisov na snažnost, v št. 31 z dne 31. julija pa v rubriki „Pisma in odmevi” članek z naslovom „Okužena hrana za malčke”. Ker se po objavi obeh člankov pojavljajo napačne vesti, Uprava inšpekcijskih služb in Zavod za socialno medicino in higieno dajeta naslednje pojasnilo: V celi Sloveniji je bila izvedena široka akcija sanitarnega nadzorstva nad obrati dnižbene prehrane. Ugotovitve na Dolenjskem niso v bistvu odstopale od ugotovitev drugod. Tudi tu obstajajo problemi, ki se kažejo v pomanjkljivostih in slabem vzdrževanju obratov. Omenjena članka obravnavata samo stanja in komentar v Šolskem centru za gostinstvo, ob čemer ugotavljamo, da naslov drugocitiranega članka: ,,Okužena hrana za malčke” ne ustreza resnici, saj se izvidi nanašajo le na delovne pogoje, prostore in opremo ter higieno osebja, ne pa na kakovost hrane. Rezultati nikjer ne govore o okuženi hrani. Kljub neugodnim rezultatom izvidov v Šolskem centru za gostinstvo in ostalih obratih v obdobju zadnjih dveh mesecev na območju Dolenjske ni bilo prijavljene epidemije nalezljive bolezni niti masovne zastrupitve s hrano, ampak le posamezni primeri salmonel, vendar ne v zvezi s Šolskim centrom za gostinstvo. Članka ne moreta prikazati celotne problematike, zato tudi ne dajeta točne informacije glede prisotnosti bacila foecalis oziroma okužitve s človeškim blatom, kar seveda ni isto. Sanitarna inšpekcija in Zavod za socialno medicino in higieno stalno šrbita za nadzor in higieno prehrane, čeprav je bila o tem javnost manj obveščena. Množičnost javne prehrane, problematika gostinstva kot dejavnosti in prehrane kot individualne ali skupne potrebe, organiziranost in skrb družbe v zvezi s prehrano so dejavnosti splošnega družbenega pomena, vendar z istim ciljem: zagotoviti zdravo prehrano. Ta cilj ima tudi izvršena in nadaljevana akcija. Zakaj žalitve in zbadanja? Odgovor delavcev Šolskega centra za gostinstvo piscem M. B. in J. S v Dolenjskem listu št. jez dne 24.7. 1980in št. 31 z ne 31. 7.1980, še posebej dru-S> sta delavce Solde ega centra Članka v Dolenjskem listu št. j 2 d® .ne 31. 7. 1980 še delavce SoL~„0------------ i. gostinstvo, zlasti pa delavce, delajo v družbeni prehrani 10 presenetila. Saj prav ti oije- doK* Doleniskem ledino za so-oono, zdravo in organizirano družbeno prehrano ne samo s eoretičnim poučevanjem tem-® ,tudi s konkretno pripravo raznih obrokov Jako so to de-J vnost tudi razvili od nekaj sto začetku do sedanjih več tisoč obrokov dnevno. Pri tem sodeče šolski center s pristojnimi rokovnimi institucijami na em področju. V zvezi s tem je ai štipendiral šolanje inženirja oiotehnične fakultete in drugih r°v z najvišjo možno stro-g Izobrazbo,' da bi tako za-a 0v“ čim višjo raven prehrane ^ kategorije potrošnikov Pri , ^°v do težkih delavcev. lem so se naši delavci ude- ^,eva>i tudi posvetovanj in dru-Dri „ r°kovnih izpolnjevanj Wl "as m v tujini. dolski center zagoto- praviit,111 nadzor nad pripravo in govor ° yStavo hrane ima do-me=dicin av°d°m za socialno Pričakov m hi8ieno dela, ki ne-mlje P° svoji presoji je- rCe za bakteriološke r KAKOIMA gorjance? c* Gorjancev, ki bi se radi Krva^fij^ po n°vi cesti Gabrje ker ne men* 80 pogosto v težav °meni»„.Ve(l0* kJe se zavije »o pogosto v težavah, 0meniennVe'io' se zavi)e na Va* in j-,0®410. Mnogi pripeljejo v obvoj.-_ e zvedo kot pelje 4iinprei . Problem bi kazalo 1 naslov« * naP>sno tablo ali vsaj kažipo,. m t“te8a* naj postavi M. LUZAR preglede (vzorci snažnosti) ter za organoleptične in kemične analize hrane. V zvezi s tem imamo vrsto ugodnih izvidov. Poleg tega vodijo o našem poslovanju vsa leta stalni nadzor pristojne inšpekcijske službe. Najboljše merilo o naših prizadevanjih in uspešnosti našega dela pa je ugotovitev, da v vseh 15. letih našega dela nismo imeli nobenih okužb ali obolenj ali drugih nevšečnosti glede pre- Regerški pešci Mestnemu avtobusu je v Regerči vasi poola sapa Prezgodaj smo se krajani Regerče vasi veselili, da smo končno le dobili potrebno avtobusno progo in se vključili v mestni promet. Avtobus je nekaj časa dokaj pogosto vozil v središče Novega mesta, potem pa je začel izginjati. Prikaže se samo še zgodaj zjutraj in popoldne, včasih pa še takrat ne več. V Regerči vasi - menda je sestavni del mesta, vsaj po redoljubno prihajajočih položnicah za plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča tako sodimo - ni ne trgovine ne kakršnekoli druge možnosti, da bi se človek oskrbel vsaj s kruhom; po vsako malenkost je treba stopiti do šmihelske trgovine peš ali pa' trošiti bencin, s katerim naj bi vsi varčevali. Ob dnevih, ko vladajo pami in neparni avtomobilski posti, Regerčanu ne preostane drugega kot „na kolo za zdravo telo , če seveda ni prestar, če ne dežuje in če sploh ima kolo - sicer pa se vključuje v pešadijske vrste najmanjše krajevne skupnosti v Novem mestu. hrane. Da pa posamezni malčki hrano občasno odklanjajo pa je predvsem vzrok v prehranskih navadah le-teh. Jedilnike za njih sestavlja širša strokovna skupina za mesec dni v naprej na osnovi analize iz preteklega meseca in ob upoštevanju načel sodobne pravilne prehrane. Dokumentacija je piscu članka vedno na voljo. Delavci šolskega centra,ki delajo na prehrani se v polni meri zavedajo odgovornosti v uvajanju sodobne organizirane prehrane in vlagajo v ta namen mnogo truda. Zato bi od piscev pričakovali preje družbeno podporo, saj je organizirana družbena prehrana še zlasti v sedanjih pogojih ekonomske stabilizacije izrednega pomena. Naj pripomnimo, daje tako pisanje zavajanje strokovno nepoučenega človeka, potvarjanje resnice, hujskanje proti DO in slično ter da nestrokovna in-fonnacija nikomur ne koristi istočasno pa žali prizadete delavce. Vse to pa ni združljivo z načeli socialistične morale. Na taka ali podobna pisanja ne bi želeli več odgovarjati, ker se dela\ci šolskega centra ne želijo spuščati na nivo piscev. Delavci šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu "Nisem kriv, če sem Rom!„ j* - 26. julija sta davila dalo poroko Terezija ,uiar Da ® Orešja 3. Franc je bil rojen 10.9. 1889, Terezija rodH o osem na o I, .““‘“H* r rane je du rojen iu. 3 »rok. od ko* i P7, Zakon, v katerem se jima je k ^jia ie o j.11 Pet 5e žrv>. sta sklenila 30.6. 1930 v Smaijeti. ^ u«*0®*. Franc je po poklicu kmetovalec: Bil je tudi m° raejo. (Besedilo in foto: Tone Pungerčar) Delavec I. Hrovatič me-ni, da je bolan, zdravnica pa, da ni — ..Vseeno dela le kot otrok sem rud delal in tako je ie danes, čeprav mi ne verjamejo. Leta 1958 sem se zaposlil v IM V v Novem mestu in redno delam. Dobil sem nagrado za petnajst in dvajset let delovne dobe. Na delovnem mestu sem se poikodoval s svincem, zaradi česar čutim posledice; imam tudi išias. Sem bolnik, vendar .mi moja zdravnica dr. Jasmina Baj-raktarevič v IM V ne verjame. Pravi, da sem len in da se izogibam delu. To trdi, čeprav sem več na delovnem mestu kot doma. Delam kljub bolezni, ker se bojim, da ne bi ostal brez službe. Imam osem otrok; kako se bodo preživljali, če izgubim delo?! Sem edini hranilec svoje ‘družine. Nisem kriv, če sem Rom! IGNAC HROVATIČ Stranska vas 50 Brez likovnega mrtvila Likovni dogodki na Dolenjskem tudi poleti niso redki Na Dolenjskem se že vse poletje vrstijo likovne kolonije. Trebanjskemu taboru je sledilo po Janku Trostu imenovano delovno srečanje slikarjev in kiparjev v Ribnici, v Kostanjevici so začeli prve julijske dni ustvarjati kiparji na mednarodnem simpoziju Forma viva, prejšnji teden pa se je v Novem mestu, začela Dolenjska dikar-&a kolonija. Že maja je Labod pripravil tridnevni ekštempore, na katerem so ustvarjali likovni amateiji iz vse Slovenije. Likovna srečanja na Dolenjcem naj bi bila končana z jesensko svobodno slikarsko akademijo, ki jo financira novomeška tovarna zdravil Krka. Želja Belokranjcev, da bi že letos dobili svojo slikarsko -kiparsko kolonijo, se ni uresničila. Kot je povedal Marjan Čeme, tajnik črnomaljske kulturne skupnosti, so se morali prvi belokranjski likovni koloniji zaradi pomanjkanja denarja za zdaj odreči. Kolonijo bodo spet poskusili organizirati pri-lodnje leto, saj od nje veliko pričakujejo. Predvsem naj bi ta prireditev povečala zanimanje za likovno ustvarjalnost med Belokranjci. Očitno je, da karikature, ki kažejo ta čas kulturo sredi »tradicionalnega poletnega spa- nja", ne veljajo za likovno dejavnost. Vsaj za Dolenjsko bi lahko zapisali, da ne pozna likovnega mrtvila. Še zlasti pomembno je, da skrbijo za nove dogodke tudi razstavišča. L Z. France Kralj: KMEČKI PAR, 1929 - Z razstave v Lamutovem 1 kovnem salonu v Kostanjevici. Premalo kandidatov V Sloveniji podaljšali rok prijav za Titove štipendije V šolskem letu 1980/81 namerava Titov sklad v paši republiki štipendirati 50 mladih delavcev za študij iz dela in prav toUko kandidatov za študij ob delu. Ker se je v roku prijavilo na razpis vsega 57 kandidatov, od katerih pa jih je bflo izbranih le 38, so sklenfli rok za PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO V Ribnici so že začeli pripravljati razstavo del, ki so nastala julija na drugem Likovnem srečanju Janka Trošta. Letos se je tega srečanja udeležilo sedem slikarjev in trije kiparji. Ob razstavi, ki jo bodo odprli predvidoma v začetku septembra. v dneh, ko bo v Ribnici tradicionalni sejem, bo izžel tudi obsežen katalog. prijave podaljšati do septembra. Število štipendistov Titovega sklada je v Sloveniji še vedno majhno, čeprav kažejo podatki, da se zanimanje za te štipendije iz leta v leto povečuje. Tako je v nedavno končanem šolskem letu dobivalo Titovo štipendijo v naši republiki 370 kandidatov, leto dni prej pa samo 294 štipendistov. V ustanovnem letu Titovega štipendijskega sklada je prejemalo štipendije le 94 kandidatov. Džerdapska krajina Ob novi razstavi v*Dolenjski galeriji v Novem mestu Do 18. avgusta bo v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprta razstava 50 pastelov, akvarelov in akrilov beograjskega akademskega slikarja Vidoja Ramandiča. Naslov ,Afotivi Džerdapa” pove, da so na ogled dela, ki niso nastala v ateljeju, marveč v naravi. Ro-mandič sodi namreč med tiste sodobne ustvaijalce, ki iščejo navdih za svoja dela .pretežno v naravi. „Motivi Džerdapa” so nastali E red kakimi desetimi leti. Kot ažejo slike, je Romandič upodabljal vse, kar mu je zanimivega ponudil pogled na obdonav-ske kraje, ljudi, njih delo in podobno. Tu & je vznemirila na star zid prislonjena lestev, tam spet stara koliba upokojenega krmarja donavskega vlačilca. Motivi zgovorno dokazujejo, da se je Romandič v tej pokrajini ob Donavi počutil domačega in sproščenega. Življenje ob reki in z reko ima svoje posebnosti. Prav zavoljo tega ima Romandič pose- KULTURNI RPIROČNIK ZKO Slovenije je izdala in založila ..Priročnik zadokumen-tariste kulturnih organizacij,“ ki ga je napisal Peter Ribnikar. Priročnik vsebuje vrsto navodil o pisarniškem poslovanju, materialnem varstvu, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva kulturnih organizacij v zgodovinske arhive. V društvih in drugih kulturnih organizacijah nastajajo najrazličnejše listine, ki so prav gotovo del naše kulturne dediščine, o tem, kako je z njimi ravnati, pa jc govor v omenjeni knjižici. Slednja bo dosegla svoj namen le, če se bodo v kulturnih organizacijah ravnali kot nareki' je vsebina. ben odnos do Novega mesta. V ta kraj ni prišel z bojaznijo, da bi ga obiskovalci ne sprejeli in ne razumeli. Za ljubitelje izvirnega in iskrenega slikarstva je pripravil s to svojo razstavo pomemben in največjega odmeva vreden likovni dogodek. . , t':- Razmeroma več Titovih štipendistov je v drugih republikah, saj podatki povedo, da se je v minulem šolskem letu s temi štipendijami šolalo 10.308 mladih Jugoslovanov, od tega jih je 2.761 dobivalo štipendije prvič. S Titovimi štipendijami se je v šestih letih, kar je bil sklad ustanovljen, izšolalo 15.756 mladih delavcev in delavskih otrok. V zadnjem času se čedalje bolj zavzemajo za to, da bi prišla do izraza še večja solidarnost v Titovem skladu. Gre za to, da bi republiški in pokrajinski skladi združevali še več štipendijskih sredstev za nerazvita območja. »Dolenjski list« v vsako družino Slikar Videne Romandič v Dier dapu leta 1969. TRINAJST GOSTOVANJ Gledališka skupina črnomaljskega kulturnega društva Mirana Jarca z uspehom uprizarja komedijo »Ščuke pa ni“ sodobnega slovendeega dramatika Toneta Partljiča. Do zdaj jc gostovala trinajstkrat po raznih krajih Dolenjske, nastopila pa je tudi za brigadirje v Suhi krajini. To jc prvo delo, ki so ga naštudirali črnomaljski igralci, ki so v minuli sezoni obnovili gedališko dejavnost v tem belokranjskem mestu. Z njim bodo nastopali še jeseni, ko bodo hkrati začeli pripravljati za uprizoritev novo delo, spet Partljičevo komedijo iz serije o „Sčukah“. avgusta 1980 SEPTEMBRA PORTRETIST V Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem sta letos predvideni vsega dve samostojni razstavi ustvarjalcev. Dela sveto-zarevskega slikarja Dobrosava Mflojeviča so si obiskovalci ogledali aprila. Prihodnji mesec je v načrtu nova slikarska razstava. Z Jz borom portretov, po katerih je postal znan tudi v tujini, se bo predstavil sombor-ski samorastnik Sava Stojkov, tudi udeleženec trebanjskih taborskih srečanj. BACHOV VEČER Z Bachovimi skladbami, ki jih je minuli petek v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici izvajal znani slovenski orgelski virtuoz Hubert Bergant, so se v tem kraju končali letošnji orgelski večeri, posvečeni 25-letnici Dolenjskega kulturnega festivala. Na orglah, ki jih je prirediteljem posodia italijanska firma Zanin, so na večerih od konca junija do začetka avgusta koncertirali: Almut Roessler in Johannes Tusch iz Nemčije, Maria Valeria Briganti in Liliana Medici-Turrini iz Italije in že omenjeni Hubert Bergant V TREBNJEM VSE LETO V trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov je na ogled stalni izbor najboljših,, del iz galerijskega fonda, ki zajema dela najbolj znanih slikarjev in kq>arjev samorastnikov iz vse Jugoslavije ter enajstih evropskii, afriških in južnoameriških držav. Zbirka priteguje čedalje več poznavalcev in ljubiteljev likovne sume tn os ti az domovine in tujine ter bo letos odprta vse leto. D0LEN1SK1 UST (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 12. VIII. PETEK, 8. VIII. Glabod 17.55 POROČILA 18.00 LETI, LETI PIKAPOLONICA 18.15 PRILJUBLJENE ZGODBE: ALIČE V ČUDEŽNI DEŽELI 18.35 OBZORNIK 18.45 , TRI SRCA - RADENCI 80, posnetek nastopa plesnega orkestra RTV Novi Sad 19.15 JUSANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30DNEVNIK 20.00, JADRANSKA SREČANJA 21.20 BLAKOVIH SEDEM Drevi bo na sporedu prva od trinajstih oddaj, ki sestavljajo ameriško znanstvenofantastično na- nizanko. Okvirna vsebina posameznih zgodb, ki se bodo prenašale iz oddaj v oddajo: Zemljani se v nekem prihodnjem času znajdejo v oblasti diktatorskih bitij iz vesolja. Vsakršen upor je nemogoč, toda naslovni junak Blake ne obupa, na svoji vesoljski ladji zbere šest neustrašljivih kolegov, sedmi pa je nadvse pameten računalnik Zen’ Pred to druščino je vrsta pustolovskih doživetij, boj zoper neznano silo pa je dolg. Nanizanko je zrežiral Terry Nation. 22.10 V ZNAMENJU 22.30 NOCN1 KINO: LILITH Gledali bomo ameriškega režiserja Roberta Rossena film o ljubezni med mladim strežnikom v bolnišnici za duševno bolne in lepo bolnico. Njuni odnosi so kajpak razmeroma nenavadni, za kar je kriva dekletova bolezen, le redko so sproščeni in taki, da bi jih lahko imenovali srečni Ne po pripovedi ne po obrtniški plati ta film, ki mestoma zdrkne v melodramatičnost, ni kaj več ko; poprečen, nekolikanj dra-žestnosti pa mu dajejo igre Warrena Beattyja, Jean Seberg, Petra Fonde, Kim Hun ter in drugih igralcev. 17.25, Test - 17.40 Dnevnik v madžarščini — 18.00 Dnevnik - 18.15, Mali svet - 18.45 Muppet show - 19.30, Dnevnik -20.00 Glasbena medigra - 20.25 Na dnevnem redu je kultura - 21.25 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Človek in čas - 22.00 Glasbena oddaja - 22.20 Do konca (poljski igrani film) SOBOTA, 9. VIII. (Dlabod 16.45 POROČILA 16.50 KLIC DIVJINE, film Istonaslovna novela Jacka Londona je doživela več filmskih obdelav. to sobotno popoldne bomo gledali njeno prvo filmsko uprizoritev. Zgodbo o možu in njegovem psu je 1935 posnel William Wellman, glavne vloge pa igrajo Clark Gable, Loretta Young, Jack Oakie, Regi-nald Owen in Frank Conroy. 18.30,ROBINOVO GNEZDO 18.55 NAS KRAJ 19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00, C. Dockeni: NICHOLAS NICKLEBY 20.50, MUPPET SHOW (gostuje LESLEY A. WARREN) 21.15, NOTRANJE ŽIVLJENJE DAISY CLOVER, film Sef velikega filmskega studia, filmski igralec, nadobudna zvezdica - to so glavni liki ameriškega filma, katerega dogajanje se odvija sredi tridesetih, let v Hollywoodu. Igrajo Natalie Wood, Robert Redford, Ruth Gordon, Christopher Plummer in drugi, film pa je pred petnajstimi leti posnel Robert Mulligan. 23.15 TV KAZI POT 23.35 POROČILA 17.55, Narodna glasba - 18.25 Atletski dvoboj Balkan : Afrika (prenos iz Aten) - 20.00 , Večer z Antejem Grginom - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Feljton - 21.30, Športna sobota - 21.50 Mostovi Manhattana (dokumentarna oddaja) NEDELJA, 10. VIII Glabod 9.20 POROČILA 9.25 VIKING VIKI 9.50 UGRABLJEN 10.15 NASA PESEM 80 / V' ril'/;/: 10.45 ODPISANI 11.35 ,TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.35 POROČILA AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1, prenos tekmovanja za veliko nagrado Nemčije iz Hocken-heima POTOPLJENA MESTA: ROZIN POROČILA FESTIVAL POPEVK V SAINT VINCENTU Športna poročila 17.40 ALI BABA IN ŠTIRIDESET RAZBOJNIKOV, film Ogledati si bo moč še en ameriški film, narejen po zgodbi iz Tisoč in ene noči. Delo je po scenariju Edmunda L. Hartmana 1944 posnel Arthur Lubim, igrajo pa Jon Hall, Maria Motcz, Scotty Beckett, Turban Bcy, Frank Puglia, Andy Devine, Kurt Katch in drugi. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00,M. Rosi: ŠPANSKA ZAHTEVA Po scenariju Maria Rosija je Slavoljub S. Ravasi za beograjsko televizijo posnel dramo, ki na osnovi zgodovinskih dejstev o znamenitem portugalskem pomorščaku Fernan-du Magellanu govori o človekovi želji po odkrivanju nečesa novega. Glavno vlogo Malellana igra Tanasijc Uzunovič, kardinala Foncsca pa Petar Baničevič. 21.50, PLATONA GOLIJA, dokumentarna oddaja 22.20 ,V ZNAMENJU 22.35 JUSANKA 22.40 Športni pregled 15.35 Dnevnik - 15.50,Nedeljsko popoldne - 19 JO Dnevnik - 20.00 Klub veteranov (dokumentarna oddaja) — 20.45 Včeraj, danes, jutri - 20.55, Glasbena oddaja - 21.30 Igrani film PONEDELJEK, 11. VIII. Olabod 18.20 POROČILA 18.25, MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 KISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00, Dnevnik - 18.15 , Otroška oddaja - 18JO,Sola za junake -18.45, Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00,Po poteh spoznanjs-21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10, Lee Osvvald (dokumentarni film) - 22.00 Knjige in misli I f ,ifzb /'/ 20.00, M. Chapman: POLETJE NASILJA Dognanje angleške televizijske drame z gornjim naslovom jc postavljeno v bližnjo prihodnost. V času, ko Veliki Britaniji vlada t. i. novas britanska stranka, se imata rada slikar Brook in fotografinja EUy. Tudi na njuno zvezo ima vladajoča stranka močan vpliv, zato pride do nesporazumov, ljubezen se ohlaja.... Po lastnem scenariju jc delo zrežiral Matthcw Chapman, glavni vlogi pa igrata Deborah Norton in Bruce Robinson. 20.55, ALI SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO? 22.25 V ZNAMENJU X di (Dlabod 17.45 POROČILA 17.50 COLARGOL 18.05, GLASBA NARODOV: KUBA, 1. del oddaje 18.35 OBZORNIK 18.45 PORTRET OGNJENA PRIČE Po revolucionarju, marksistu, borcu in narodnem heroju Ognjenu Priči so poimenovane številne šole, ulice , postojanke njegove življenjske poti so spominsko obeležene, o razgibanem herojskem življenju Priče pa bo govorila oddaja sarajevskih televizijcev. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30DNEVNIK 20.00, TRI SOSEDNE DEŽELE, dokumentarna oddaja 20.55 M. Bulgakov: DNEVI TURBI- NOV1H 22.05 V ZNAMENJU 22.20 IZ BALETNEGA ARHIVA LJUBLJANSKIH TELEVIZIJCEV T. i. baletno klasiko iz zadnje tretjine prejšnjega stoletja bodo zastopali odlomki iz naslednjih baletov:, za Don Kiliota je glasbo napisal avstrijski skladatelj Ludvik Minkus (plesala bosta solista ljubljanskega baleta Lane Stranič in MojmirsLasan), odlomek iz Coppelw bodo predstavili člani londonske skupine Ballet for ali, sledila bosta odlomka iz Labodjega jezera (plesali bodo solisti leningrajskega baleta Kirov) in Trnuljčice P. I. Čajkovskega, oddajo pa bo zaključil odlomek iz baletas Rajmonda, ki je delo ruskega skladatelja Aleksandra Gla-zunova (izvajalci bodo člani baleta Velikega gledališča iz Moskve). 17.40, Dnevnik v madžarščini 18.00, Dnevnik - 18.15. Otroška oddaja- 18.45 , Narodna glasba 19.30,Dnevnik - 20.00 Mazzabubu (2. del zabavnoglasbene oddaje) - 20.50,Včeraj, danes, jutri - 21.00 Ona (dokumentarna oddaja) 21.45 Poezija SREDA, 13. VIII labod pevskiszbor iz Vante na Finskem (vodi ga Poivo Korhoncn). Zbora sta dobila srebrno priznanje, prvi je 17.45 POROČILA 17.50 VELIKE RAZSTAVE, dokumentarna oddaja 18.15, FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CEUU V peti oddaji o nastopih na letošnjem festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju bomo lahko poslušali češki mladinski pevski zbor Radost iz Prage (vodi ga Vladislav Souček) in mladinski dobil 91,6, drugi pa 91,8 od možnih točk. 18.45 OBZORNIK 19.00NE PREZRITE 19.15,RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30DNEVNIK 20.00,ATLETSKI MITING, prenos iz Zuericha 22.30 POROČI LA 17.40, Dnevnik v madžarščini ' 18.00, Dnevnik - 18.15 Sezamov*1 ulicas - 18.45 vojvodinski zbori ' 19.30, Dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.15 Včc»j> danes, jutri - 21.25 Dokumentarna oddaja - 21.55 Koncert izven abonmaja ČETRTEK, 14. VIII. Glabod 17.55 POROČILA 18.00 .TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 18.30 OBZORNIK 18.40NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNI K 20.00, FILM TEDNA: DOBRI SOSED V bloku, ki je bi! svojčas bordel, stanuje kopica ljudi, glavni junak pa jennožak, ki se skuša spoprijateljiti z drugimi. Seveda ne teče vse gladko, sploh pa, ogledati si bo treba ta madžarski film, ki premore polno topline in razumevanja za težave majhnih ljudi. Režiserske posle je lani opravil Zsolt K. Kovacs. igraj0 pa Laszlo Szabo, Lajos Szabo. Margit Dayka. Agi Margittay, Csill® Gcrczck, Bertlavv Sotli, Agi Kaka*1 in drugi. 21.35 KITAJSKI DNEVNIK, 2. del dokumentarne oddaje 22.05 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini " 18.00, Dnevnik - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Poezija - 19.30 Dnevnik - 20.00, V ospredju ' 21.00,Včeraj, danes, jutri - 21.0* Igrani film PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 8. VIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Vid Pečjak - Ivo Petrič: Pobegli robot). 8.47 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicijo jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Matična rešetka v čebelarstvu) 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14 05 Odlomki iz baleta Sylvia Lea Delibcsa. 142 5 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. 20.00 Besede in zvoki iz logov domačili. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 9. VIII. 8.08 Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pe-^ sem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Marko Bertoncelj: Pomen planšarstva za našo govedorejo). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica zgodbo. 18.30 Mladi mladim 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 00.05 - 4.30 Nočni program. NEDELJA, 10. VIII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Miodnig Djurdjevič: Poklici malega Mihca). 8.45 Skladbe a mladino. 9.05 Sc pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 1 3.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Hrabroslav Lokošck: Veliki komplikator). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15 10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo vkino 17.05 Priljubljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Marjan Marinc: Inšpektor Ris ne miruje).' 18.30 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23. 0 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 00.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 11. VIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.40 Počitniški pozdravi. 9 05 Z radiom na poti. 10.30 Poletno branje. 11.35 Znano in prilju bljcuo. 12.10 Veliki revijski orke stri. 12.30 Kmetijski nasveti (Gabriela Kristl: Pridelovanje semena enoletnih cvetic). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Poletni diverfimento. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 12. VIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 NGadi konccrtant. 9.05 Z radiom na noti. I 1.35 Znano In priljubljeno. 12.10. Danes smo izbrali, f2.30 Kmetijski nasveti (Manja Oupnilc Vzreja pegatk za meso). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi' 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monolog). 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.46 Minute z ansambloj'1 Mojmira Sepeta. 20.00 Slovcn*. zemlja v pesmi in besedi 20-30? solisti in ansambli JRT. 21- Radijska igra (Gerry Jones: Dobr došlica). 21.50 Kitara v ritnj j 22.30 Tipke in godala. 23.05 Lit*® utrinki. 23.10 S popevkami r Jugoslaviji. 0.05 - 4.30 Not program. SREDA, 13. VIII. s 30 8.08 Z glasbo v dober dan. Počitniško potovanje od strani ^ strani. 8.45 Radijski pevci P1*, mikrofonom. 9.05 Z radio1” poti. 11.35 Znano in priljubijo q 12.10 Veliki zabavni orkestri. •'V.. Kmetijski nasveti (Jože Ocenjevanje zunanjosto' P0*? ,nc 12.40, Ob izvirih ljudske e13’^ umetnosti. 14.05 Razmišljamo* tavljamo... 14.25 Naši po»“, jj čestitajo in pozdravljajo. Zabavna glasba. 18.00 ZbofO*^3) glasba v prostoru in času. 18- , o45 gost. 18.30 Odskočna deska, .^j, Mmutc z ansamblom Vilija rC j, 20.00 Koncert za besedo 'v,witi 20.25 Minute z hornistom J° ^rjjli-Faloutom. 21.05 Christopn bald Gluck: Odlomki iz in Evridika. 22.30 Revija pcvccv zabavne glasbe. 23.05 »jj. utrinki. 23.10 Jazz pred p«ln 0.05 - 4.30 Nočni program- ČETRTEK, 14. VIIL gj0 8.08. Z glasbo v dober Mladina poje. 9.05 Z ra.f .hijcnS poti. 11.35 Znano in P.n^T2-3° 12.10 Znane melodije. .j*: Kmetijski nasveti pc*i' Zbiranje in prevoz sladko* y Maijan Košmrlj, Marjan ^kodovani" Dane škedelj po-n°v°meški h"i -*e- .zd/avijo v v°zilih bolnišnici, škodo na din. 0 0cen
  • sredstev. Na drugi strani pa so avtobusna podjetja slabo s izkoriščena. (Iz DOLENJSKEGA LISTA < Umorjen na javni telovadbi (I z italijanskega) mesta Monca se brzojavi, da je bila ondi javna telovadba, ter se, je kralj udeležil razdelitve daril. Ko je ob 10. uri zvečer s svojim prvim adjutantom v voz stopil, počili so trije streli, kterih eden je kralja v srce ranil, da je v malo trenotkih umrl. Zločinca Ge-tano Bressi so zgrabili, ftzjaijeno ljudstvo hotelo je zločinca na ulici pobiti in straža je to le s silo zabranila. V treh minutah prepeljali so kralja do ondotnega letovišča, kjer je takoj izdihnil. Kraljica je k postelji prihitela, ter je bil pretresljiv prizor to videti. (Za kaj) so delavci tako dragi? Pri vas Dolenjcih hite najboljše moči v Ameriko, pri nas pa v fabriko Hlapca dekle že kar ne dobiš za drag denar. Če ga pa imaš, ga lepo gladi, sicer ti uide med največjim delom v fabriko Je-li to čudno? Prav nič ne. Tam ti dela svojih 10, morda 1,1 ur na dan, pa je prost. Kfoe( pa ob košnji, žetvi, ajdovi setvi hoai spat ob ednajsto' = uro, vstaja pa okoli 2. ure ponoči. In vendar se 1 toliko govori in piše in zboruje in zahteva za de- | lave e skrajšanje delovnega časa. (Letošnji) vedni nalivi so nam žito, po-| sebno pšenico tako zatlačili na tla da je po 1 mnogih krajih bila od plevela prerašena. Ume se i samo po sebi, da bode zrna le malo. (Izvoz živali.) V mesecu juniju so v | Novem mestu in Trebnjem za izvoz naložili 864 § kozlov 803 koštrune, 422 prašičev, 26 telet, 15 | krav, 3 vole. Večino teh živali so poslali na Ti- | rolsko. (Srbski) kralj Aleksander zaročil sc je z i gospo Rada Mašin,ki je bila prej dvorna dama 1 pri rtjegovej materi Nataliji. Ker nevesta ni ple- | menitega r du, je umevno, da je pri dvoru in = aimadi vse pokonci. Mnogi so očitno proti te- | mu ter poroko kralju odkrito odsvetujejo, drugi | se mlačno obnašajo in vabilom ogibajo. | (iž, DOLENJSKIH NOVrC) - 1. avgusta i 900) Virus ljubezni se bohotno širi Herpes simplex tip 1 in tip 2 sta vpletena v rastoče število spolnih bolezni - Zdravila* niso odkrili, virus pa lahko v telesu počaka več let . K temu številu vsako leto pri-štejejo dodatnega pol milijona novih okužb. Še pred desetimi leti je bilo primerov te bolezni šestikrat manj, medtem ko v časih, značilnih po strožjih pogledih na spolnost, ni igrala pomembnejše vloge. 2e davno tudi ni več herpes bolezen nižjih slojev, okužba se učinkovito širi; tudi med prebivalci bogatih primestnih vil. Kdaj se je bolezen v zgodovini človeštva prvič pojavila, ne O tem, da je spolna revolucija v šestdesetih letih prezračila zatohle razmere v naziranjih o spolnosti, daje v vsakdanje življenje ljudi prinesla nekaj več sproščenosti in zdrave pameti ter osvobodila spolnost številnih tabujev ki so povzročali nezdrave konflikte v življenju posameznika in družbe, nihče ne dvomi. Toda vse bolj jasno je tudi, daje prinesla nekaj nadlog, ki postajajo prava mora. Gre predvsem za silovito širjenje različnih spolnih bolezni. Dolgo časa je na sramotilnem j4 milijonov ijudi> ki oboleli, stebru kot sovražnik št. 1 stala — - - gonoreja, v zadnjih letih pa jo z nečastnega prvega mesta izrinja manj nevarna, a toliko bolj nadležna in trdovratna bolezne, ki jo povzroča virus herpes simp-lex. O tej bolezni govore že kot o spolni „gobavosti“. Virus, katerega se je prijel naziv „virus ljubezni", povzroča boleče rdečkaste mozoljčke. Dva do osem dni po okužbi — do okužbe pride običajno pri spolnem aktu — se pojavijo mozoljčki, ki čez čas počijo. Mozoljčki so zelo bdeči in polni kužnih klic. Ko se razjede na koži zacelijo, virus ne izgine iz telesa, ampak se potuhe. Namesti se blizu spodnjega dela hrbtenjače ter tam ždi na trenutek, ko prične povzročati ponovne spremembe na koži. Virus lahko miruje več let, včasih potihne za vse življenje, toda običajno ga k ponovnemu delovanju spodbudi stres, nenadna spremba v telesni toploti, pri ženskah pa tudi začetek men-struacije. Belezen torej življnjsko ni ne varna, ie pa hudo nadložna, ker v obdobju mozoljčkov in njihovega pokanja oboleli zlahka okuži druge ljudi. Človek, ki ga m"či spolna „gobavost“, se mora v tem času vzdržati tesnejših stikov z drugimi, ker deluje na ličnih očesnih bolezni lahko sopovzroč' tudi Drugi tip povrzoča že rdečkaste mozolje na organih in okoli njih, 01 prenaša z oralnim in spolnim aktom. Odkar se znanstvenik’ nadležni virus poglobljeno majo, s4 odkrili marsikal mivega, le tega preprečili njegovo Domnevajo, da povzroča raka na vratu maternice - ^ lezen prizadene vsako »,0 kaj sto tisoč žensk po vendar sum znanstveno ni <* zan. • Prav nobenega dvoma p* več, da je virus nevaren rojenčkom. Mati, oku^ herpesom, okuži pri rojst*1 Posnetek virusov herpes simplex, narejen z elektronskim 1 skopom. posameznike zelo depresivno. Znanih je nekaj primerov, ko je oboleli zaradi herpesa naredil samomor. Najneprijetnejše pri bolezni je to, da zaenkrat ni ozdravljiva. Zdravstvenim službam povzroča hud glavobol, saj nikakor ne morejo zajeziti širjenja bolezni. V Združenih državah Amerike, kjer se je herpes že močno razširil, računajo, Ha imajo okoli vemo. Zgodovinarji domnevajo, da so zasledili prvi zapis o bolezni pri starih Rmljanih. Nenavadni ukazi rimskega cesarja Tiberija, ki je strogo prepovedal poljubljanje, namigujejo, da je med razbrzdanimi prebivalci prestolnice sveta strašila nadloga, močno podobna današnjemu herpesu Izvedenci poznajo danes 70 različnih tipov virusa herpes simplex. Večina človeku ni nevarna. Nekateri tipi povzročajo defekte pri novorojenčkih, norice in mononukleozo. Virusa herpes simplex 1 in 2 sta vmešana v človeško spolnost. Prvi tip povzroča mehurjaste izpuščaje okoli ust in vpliva na razvoj raz Tonejo v vinu Najhujši pivci na svetu — 16 litrov čistega alkohola na odraslega Francoza V naših krajih je pitje aikohda precej razširjena navada, in škoda, ki jo zaradi alkoholizma tipi posameznic in dražba, ni majhna, vendar smo Slovenci v primerjavi s Francozi pravi angelčki. Po zadnjli statističnii podatkih je odrasel Francoz lani sp3 16 litrov čistega aikohda. Alkohol je botroval pri tretjini vseh prometnih nesreč, pri četrtini vseh samomorov in pri veliki večini vseh nasilnih dejanj, ki so jih zagrešfli francoski državljani. Za krono so statistiki zabdežli še žalostno dejstvo, da potrošnja alkohola raste ter da se vse bolj podužujejo močnih, žganih pijač. V zadnjih 15 letih se je potrošnja viskija v Franciji povečala za 130—krat, žganja pa popijejo edo 400-krat več. Razumljivo, da raste število alkchdkov v vrtogla- ve višine: kakii dva milijona jli je že, kar pomeni, da je deoraj vsak četrti Francoz pijanec. Zaradi alkohdizma umre okdi 40.000 Francozov vsako leto, gospodarstvo pa utrpi vsakoletno škodo v višini 108 milijard dinarjev. Uživaiy*e alkohdruh pijač, predvsem vina, ie francosko ,, domoljubno’ dejanje. Francozom se zdi človek, ki ne pije, smešen. Otrod seveda, povzemajo pivske navade po staršii. Zanimiv ie podcus pred dvajsetimi leti, ko so hotdi šdarje navaditi, da bi pli mleko. , J*ii ga bodo, ko hodo krave jedle grozdje,” je moral razočarano ugotoviti strokovnjak za borbo proti alkondizmu. Stanje je že tako zaskrbljujoče, da so v franco^ci vladi sklenli izročilom in navadam navkljub začeti resen boj za zmanjšanje alkohdizma. Posebna komi- 3"a, kije proučila vprašanje tohda, je predlagala, naj čimprej prepovedo reklame za alkdidne pijače, začno splošne protialkoholne izobraževalne tečaje, zvišajo davke na prodajo aikohda in prično izdelovati pijače z marnšim odstotkom alkohola. Ce bo kaj zalego. cesti. di svojega otroka. V Zn^ se vsako leto okuži s he*P , nekaj sto novorojenčkov s** beležili vznemirljive polovica dojenčkov umi*’ ' živele pa m»čijo stalne po*' be na živčevju Zdravnik" skušajo neposredno okuž^' vorojenčkov pri porodih f, prečiti s carskim rezom, mater pa potem osamij0 gotovo ni prijetno niti dobi® ' počutje tako matere kot $ ki In vse zaradi „nepome,r nih izpuščajev"! Ji. Nadležni herpes so p?sku‘ zdraviti na več različnih ^ fc; nov. Poskusi zdravljenja sL. ; taminom, fluoroscentno etrom, cinkovo dieto in dflC preparati niso dali želnin ; hov.Uidi cepivo, kakršno Jr . rahljajo pri noricah, se ni op lo. Se največ upanja zhui*^ acyclovir, vendar so razi*0 šele na začetku poskusov- , Kaj preostane? Predaj jo se je treba predvsem to pa pomeni, naj se (> partner drži svoje slabše) polovice, neporo^ naj skrbneje izbirajo, rajo izbirati. Vsaj toliko treba potrpeti, da bo odkrila učinkovito zdiav” Od belcev Je ^ zdaj je bil »a 3 r Ijevsko opravlj^ ^1° vzravnanega rn11 , soncu. V gr°k orožje'|; lovsko in boj"0 jt večnih Iovišc»ci.ka pf. spregovoril V 4 jA vse od sinove sin SMRDUH — Andy Smulian ima kaj nenavaden poklic. Oblači se kot klatež, za nameček pa svoje cunje poliva še z zelo smrdečo tekočino, ki spominja na duh pokvaijenih rib. Tako odpravljen poseda po pisarnah in čaka, da mu uslužbenci urede različne zadeve. Za smrad in čakanje je dobro plačan, saj se je hitro razvedelo, da smrduh svoje posle izredno hitro opravi; v nobeni pisarni nimajo tako trdoživih birokratov, da ne bi podlegli silnemu smradu, in raje svege opravilo opravijo hitreje, samo da se nadležneža znebijo. Vprašanje je, kako smrduh prenaša lastni vonj. Lahko: že lep čas ne more zavonjati ne dišav ne smradu, ker ima zaprte sinuse. NAJETE ŽENE - Kalifomij-čan E. Kettenhofen pa se je lotil drugačnega, a nič manj donosnega posla. Izposoja žene, seveda za primemo odškodnino. Pri Kettenhofnu izposojena žena stane na uro 675 dinarjev, za celodnevno najemnino je treba plačati 4050 din, medtem ko celotedenska najemnina znaša kar 16.200 din. Nikakor niso poceni, to je res, toda rent—a—žena pospravi stanovanje, opere vse, od spodnjih hlač do posode, spravi v red garderobo, očisti tla, skuha dnevne obroke jedi, popazi na otroke — dda pač vse, kar sicer (zastonj!) opravijo zakonske žene. Toda pozor: v najemnino ni všteto nočno gretje v zakonski postdjL Izposojevalec pravi, da so temu namenu odprte drugačne poslovne hiše. NAGUGAL SE JE - 192 ur se je na gugalnem stolu gugal šestnajstletni Kanadčan W. Covvalsson in tako postavil tovrstni svetovni rekord. Podvig je opravil v javnem manitob-skem parku, pri opravilu pa ga je moril edino neki pijanček, ki mu ie želel pomagati ustaviti gugalnik, saj je revež menil, da S mladi fant žrtev temnih sil. ed obiskovala so pogrešali Novolesove strokovnjake. Imeli so enkratno možnost preizkusiti vzdržljivost svojih gugalnikov. Morda bo kakšen Dolenjec poskusil prekositi Kanadčana. Dobre gugalnike imamo, srčne fante pa menda tudi! M foto slišal: Milan Markelj "Z . iv.*. . :-v ■ v-: it1 ff! lil ,ji» ' ,."•"•' vT '. -w . .v-. • "• ’• •• .-■. .v ■-.,: • V,- r ‘ r ***# % s' * * * fSpSir' 7. Vlil.'80 Ul0,/e at(* 'z statistike: italijanski morski ribiči ton rih53 *et° V Jtldranskem morju 300.000 3q qq ’ na^' Pa komaj desetino tega torej okoli ^'kako t0n *° na*' slabši od italijanskih? oprem r' ** lmal° slabše ladje, zastarelo ‘n s|ov° 't?‘ 'zhod na morje za jugoslovanske da je , enske ribiče, ko vendar ves svet govori, no naioi3.0? strateška surovina — in ribe niso rav-naJslabsa hrana? na oba^h0^00 znanem dejstvu, da ima ribištvo omenit j3 H^a<^rana t'so^'etno tradicijo, je treba bii0 V(J da 'ovijenje rib v novi Jugoslaviji ni *r'bol0v n° pastorek- Bili so časi, da je ribištvo strstvo e'0 J>rede'ava' imelo celo zvezno mini-^Ha jn'^ nako kot na primer kmetijstvo ali bazi-JUdi ribiško'if j■ "lakrat so se na veliko gradile 'e. še dan e ad’8 wčina teh, čeprav so zastare-** s^rb narnaka mre^e- Po letu 1962 pa se je Povečal ^n° 'Z moria zmanjšala, uvoz rib se *e nased|0 ovensko in jugoslovansko ribištvo I974~1977aradi ostarele tehnologije. V letih našim pove^M *e i,aliianski ulov v primerjavi z lovili z bnL^3 *a 8~krat, prej pa smo pluli in °Kom ob bok. V slovenskem družbenoekonomskem prostoru smo takrat pozabili na prednosti tistih dejavnosti, ki lahko žive samo ob obali; to so po-moistvo, ribištvo in solinarstvo. Slovensko obalo in morje smo si zamišljali kot en sam hotel, ki sega v žepe tujih in domačih turistov. Danes je čas streznitve tudi na področju ribištva. V Sloveniji ima ribištvo v obalnem gospodarstvu majhno prednost, vsaj na papirju. Slovenski ribiči delujejo v okviru delovne organizacije „HP Droga" iz Portoroža. Ulove petino vseh od Jugoslovanov ujetih rib, v Izoli dela tretji največji predelovalec rib v Jugoslaviji. Polovica proizvodnje gre v izvoz. Na videz niti ni slabo, razen če se primerjamo s sosedi onstran meje. In vendar odgovorni pravijo, da se bo slovensko ribištvo potopilo, če ne bomo zastarelih ladij v kratkem zamenjali s so dobnimi ali pa tistih, ki so še za rabo, preuredili. Ladje bo seveda treba uvoziti; pri nas od ribiških ladij zares izdelujemo samo trup, vse ostalo je treba uvoziti -- in „domača’' ribiška ladja je dvakrat dražja od tuje in nekoliko manj učinkovita, kar je potrdila izkušnja. Nadalje bi bilo treba rekonstruirati in modernizirati linije za predelavo rib, uvedli naj b' nove »ribje izdelke", če se lahko tako reče.Tako na primer polpripravljene in pripravljene ribe, razne marinade itd. Tukaj bi se prilagodili slavnemu odgovoru neke sicer brezimne gospodinje, ki je na vprašanje, katero ribo ima najrajši, odgovorila: očiščeno. Slovensko tržišče je po evropski statistiki lačno rib. Vsak Slovenec poje na leto 50 kg mesa, od tega samo kilogram in se nekaj rib. V tako civiliziranem in oskrbovanem potrošniškem središču, kot je Ljubljana, poje en prebivalec povprečno polčetrti kilogram rib. Pa ne da ne bi marali rib, samo ni jih ali pa je izbira premajhna, beri zamrznjena. Celotni program obnove slovenskega ribištva, ki naj bi bil, če ga bomo podprli, realiziran do leta 1990, bi veljal po današnjih cenah nekaj več kot milijardo dinarjev- Velik denar, če upoštevamo, da je nedavno tega ostalo slovenskemu ribištvu za reprodukcijo samo slabih 30 milijonov dinarjev, kar je komaj dovolj za eno samo sodobno ribiško ladjo! S sodobnim ladjevjem bi se ulov (brez enega samega člana posadke več) povečal od sedanjih 5000 na več kot 18.000 ton letno. Zastarela ladja ulovi 210 ton rib na leto, sodobna pa 1000 do 1300 ton. Zadeva ima konec koncev tudi politično obeležje. Zakaj podpisujemo sporazume o low rib v Jadranu, ko rib praktično ne lovimo ali jih zaradi zastarele tehnologije nismo sposobni loviti? Ob vsem tem pa vemo, da se ribe dobro prodajajo, tako v okviru družine, turizma in tudi predelana. Jadranska sardela velja za najboljšo na svetu. Ob vsem tem je Jadransko morje dovolj široko in globoko tako za naše kot za italijanske ribiče. Strokovnjaki organizacije FAO so z vsemi varnostnimi faktorji izračunali, da je moč v Jadranu brez škode uloviti 800.000 ton rib na leto. Italijani jih ulove 300.000 ton, mi pa, kot že j rečeno, 35.000. Ni treba biti odličnjak iz mate-’! matike, da izračunaš: v Jadranskem morju vsa ' ko leto vsaj 400.000 ton rib mirno umre od starosti. Tako vsaj je na pol v šali, na pol zares rekel eden od ribičev na portoroški tiskovni kon ferenci o ujmah slovenskega morskega ribilova in ribištva. M. BAUER 137 Grofle 139 GroOe VOJAŠKI KOTIČEK ČELE KULA Čele kula (stolp iz glav) stoji vzhodno od Niša ob poti, ki pelje proti Pirotu. Kdaj in kako so jo Turki postavili? To se je zgodilo po boju na Čegru. Ko so srbski vstajniki leta 1909 prešli v ofenzivo, je Miloje Petrovič z 12.500 ljudmi in 11 topovi krenil iz Deligrada proti Nišu. V tem mestu je bilo kakih 15.000 turških vojakov. Zato Petrovič mesta ni napadel, ampak se je ustavil kakih 10 kilometrov pred njim, na območju Čegra. Ko so Turki videli, da so Srbi neaktivni, so jih začeli napadati. Vstajniki so morali zavrniti tri močnejše turške napade. Najhujše pa je šele prišlo. Komandant turških sil v Bolgariji veliki vezir Jusuf paša je iz Bolgarije poslal proti Nišu 20.000 vojakov, enako število pa je prispelo tja tudi iz Leskovca, Prištine in Djakovice. Čeprav je Petrovič vedel za prihod turških okrepitev, je še naprej stal na mestu in od Karadjordja zahteval okrepitve. Medtem je turški poveljnik Šašit paša z vojsko, ki }e štela 40.000 mož, ob podpori topništva zadnjega maja začel napad na Čegar. Srbska vojska je v hudih bojih, ki so trajali vse dopoldne, zavrnila nekaj hudih jurišev, nazadnje pa so Turki zavzeli okope. Poveljnik posadke Stevan Sindjelič se ni hotel vdati; potem ko je videl, da je vse izgubljeno, je s strelom iz pištole vžgal skladišče municije. V siloviti eksploziji so bili ob življenje vsi branilci in tudi napadalci, ki so prodrli v Čegar. Petrovič pa se je umaknil s položaja, pustil je vojsko, da se sama znajde, in zbežal v Deligrad. Srbske sile so se umikale neurejeno in zato jim je zlasti turška konjenica prizadejala hude izgube. Samo mrtvih je bilo več kot 4.000. Po boju na Čegru je niški paša ukazal padlim Srbom odsekati glave in iz lobanj sezidali Čele kulo. Po podatkih iz leta 1846 so v štirikotni stolp, ki je visok skoraj 5 metrov, vzidali 952 lobanj. JURIŠNE SKUPINE Jurišna skupina je začasna taktična formacija, ki lahko šteje od nekaj borcev do čete, vzpostavljajo pa jo pri napadu na močnejše utrjene objekte, kot so bunkerji, utrjene stavbe itd. Člani jurišnih skupin so lahko pripadniki obstoječih jurišnih enot ali pa posebej določeni pripadniki pehotnih, inženirskih in drugih enot. Pred samo akcijo se skupina navadno intenzivno uri na zemljišču in pred umetnimi objekti, podobnimi tistim, ki naj bi jii napada. Da bi bila bolj učinkovita, je lahko razdeljena na ustrezne podskupine: za ognjeno podporo (mitraljezi, netrzajni in spremljevalni topovi, tanki, samohodni topovi), za razčiščevanje (nekaj pionirjev in pešatov), za juriš (od nekig vojakov do voda), za rušenje (navadno pionirji z eksplozivom), za zaščito ipd. V nemški vojski so med drugo svetovno vojno uporabljali v te namene pripadnike formacijskih jurišnih enot. njiiovo ogrodje pa so bili jurišni pionirji s ptamenometi. V drugi polovici vojne so v te skupine vključevali tudi kaznjence, ki naj bi se tako odkupili za storjene prekrške in zločine. Sovjetska jurišna skupina je imela navadno v svoji sestavi 2 strelska oddelka, minometni vod. pionirski oddelek z eksplozivom, 1—2 mitrall®" za, Tavno toliko malokalibrskih topo''1, plemenomete in včasih tudi tank ali dva. PJ napadu na Sevastopol so imeli v okviru » * armade kar 105 jurišnih skupin. Britanske ^ ameriške jurišne skupine so navadno sestavi)9 komandosi in rangerji. Posebna pozornost je bila posvečena juriSn1^ skupinam v enotah NOV Jugoslavije. Do^. 1943 so bile sestavljene predvsem Iz bomba«*' zato so jih imenovali bombaške skuPjjjJ Kasneje so v nekaterih divizijah in briga" začeli ustanavljati posebne jurišne £et® , bataljone. V njih so bili prostovoljci, večinon\ m® .. mladina. Te jurišne enote so bile sorazi-;- |# zelo dobro oborožene. Tako na primer udarna (jurišna) četa slovenske 31. divizij®, ustanovitvi decembra 1944 en lahki min0*"-- ... tri puškomitraljeze, 50 brzostrelk in 35 P ^ Pripadniki jurišnih enot so se pod zaščito w a avtomatskega orožja priplazili do bun^n^ in drugih utrjenih objektov ter skozi strel . ^ in druge odprtine metali bombe in zazifl* steklenice. Jurišne skupine so pomembne o sodobnem vojskovanju. Vojaški strol soooDnem vojsicovanju. vojasKi \aSt\ v si edini v tem, da so izrednega pomena k0|T1. boju s tehnično močnejšim Menijo, da so najbolj prikladne jurišne 5 v moči motostrelske čete, okre^je|ko*T’ približno 6 topovi, 6 tanki in o inženircev. . priloga dolenjskega za vsako priložnost Belo je poleti najpriljubljenejša barva, ki je tudi letos poudarjena za vroče dni. Belo ozko krilo, ki se spodaj zapenja, ali bele dolge hlače novega kroja s črtasto bluzo sta kosa ženskega oblačila, v katerem se lahko pojavite kjerkoli in kadarkoli. Od sprehoda v mestu, do službe in obiska ali na prireditvi. Bluza s črtami po dolgem pa tudi optično vara: v njej boste videti ožje. Tudi to si velja zapomniti! 7909/12 Raste julija do oktobra v skupinah in v velikih množinah v raznovrstnih gozdovih povsod v Sloveniji. Pogosto jo najdemo pod bukvami. Klobuk, ki je pri mladi gobi rahlo vz bočen in podvihan. pozneje pa lijakast, je belkast, gladek in klobučevinasto iz domače delavnice poJsten. V premeru doseže 6 do 30 cm. Lističi so beli, debeli in redki. Kocen je bel, močan, poln zelo kratek in proti dnu ošiljen visok 4—7 cm. Meso je belkasto, in ko ga prerežemo, se izloča veliko belkastega mlečka, ki je pekočega in poprastega okusa brez vonja. Trosi so beli in okrogla- Namizna svetilka bo nekaj posebnega: imela bo nadih iz butika prinesene dragocenosti, če ji boste obod iz žakljevine okrasili z ostanki volne na način tapiserija-Raznobarvni ostanki bodo tu z različnimi vbodi prišli do izraza, hkrati pa boste izpra-znili predal, ki je večkrat za prepoln drobnih klobčičev. hfil sti, trosni prah pa je Polstena mlečnica je neužitna Gobo lahko v tem času najdemo v velikih količinah P° gozdovih. Treba pa je opozo; riti, da jo je možn o zamenja*1 z užitno poprasto mlečnfco-To spoznamo med drugim P® tem, da je njeno meso manj pekoče. polstena mlečnica iifMu-Htm ATH /IMMi*» j* *vw v»,» W II «40** ^0;. do gasilskega pouka, njih« več naučili, pa naj je šlo veščino plavanja. Kar šesi tem .tednu na Debelem Prizadevni pa so bili tudi v športnih in gasilskih veščinah in so se na tem področju pogumno in Priloga dolenjskega lista (3/7 /U 4 ZALJUBLJEN V Matematiko Matematiko, vedo, ki so jo iz praktičnih potreb razvila že starodavna ljudstva Egipta in Me-*opotamije, do danes pa je doživela naravnost nečuten razvoj, karakterizira velika stopnja abstrakcije, večja kot v katerikoli drugi znanosti. Verjelo je prav zaradi tega in zaradi truda, ki ga je treba vložiti v razumevanje že osnovnih matema-t*čnih zakonitosti — saj ne g te brez uporabe možganov in logičnega sklepanja — matematika še 'fcdno „strah in trepet" mnogih predstavnikov naše nadobudne mladine v osnovnih, še bolj pa v srednjih šolah. Odpor do matematike pa vendarle fii več tako hud kot včasih, še posebno ne ker je Možnost, da mladi, ki se ne morejo pohvaliti, da *° »rojeni matematiki", uresničijo svoja na Snjenja za druga podorčja, matematične zakoni-tosti pa vsrkajo v okvirih, predvidenih kot nuj- nost za pridobitev zaokrožene splošne izobrazbe. Še bolj naj bi k temu pripomoglo usmerjeno izobraževanje. Leopoldu Matohu, letošnjemu maturantu novomeške gimnazije, matematika ne predstavlja odvečnega napora. Nasprotno, rad jo ima in poglabljanje v njene zakonitosti ter reševanje zapletenih problemov mu je v veliko veselje in zadovoljstva Do drugega letnika gimnazije se z njo sicer ni posebno ukvarjal, saj mu nikoli ni delala težav. Potem pa se je odločil, da mu bo matematika osnovni življenjski poklic — jeseni bo začel na fakulteti s študijem tehnične oz. uporabne matematike - in posvečati ji je začel več časa. Uspehi niso izostali. Že samo sodelovanje na zveznih in mednarodnih tekmovanjih dokazuje, da se da z resnim delom — in seveda nadarjenostjo — doseči marsikaj. Mladi matematik je že lani sodeloval na olim-piadi za srednješolske matematike. Tudi letos je" kot zmagovalec zveznega matematičnega tekmovanja dobil mesto v skupini, ki je zastopala Jugoslavijo na mednarodnem tekmovanju srednje-, šolskih matematikov v Luxemburgu. Olimpiade namreč ni bilo, ker so jo Mongolci zaradi denarnih težav odpovedali, bilo pa je več mednarodnih srečanj. „Tudi mi smo imeli denarne težave. Šele zadnji dan smo dobili sredstva za pot v Luxemburg. Tudi skupnih priprav za tekmovanja zaradi pomanjkanja denarja ni bilo," pravi Leo. V Luxemburgu je sodelovalo 34 mladih matematikov, od tega 7 iz Jugoslavije. Novomeščan je dosegel eno od sedmih nagrad za drugo mesto. »Jugoslovani smo bili letos zelo dobri, celo boljši od Angležev ki so vedno med najboljšimi,” pravi Leo. V skupini Jugoslovanov je bil on edini Slovenec. „To ni čudno, saj imajo v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu prave matematične gimnazije s 16 in več urami matematike na teden. Mi se s tremi, štirimi urami tedensko lahko kar skrijemo. Tudi ljubljanska matematična gimnazija s petimi urami na teden ne zasluži tega imena." Leopold se je za’ tekmovanja pripravljal sam. Najprej je predeloval teorijo, oid januarja do marca pa je predvsem računal naloge, in to iz večine matematičnih disciplin. „Ko je vendar vse tako povezano," pravi, »nobenega področja ne moreš preskočiti." Seveda pa mu vse ni enako pri srcu. ,.Najraje se ukvarjam s teorijo grafov. Zelo neposredna je, razumljiva in uporabna. Kot zelo mlada disciplina se tudi hitro razvija. Uporabna ie največ v elektroniki, za pripravo računalniških pro* gramov, z grafi pa se da dobro predstaviti tudi organizacijo dela v delovnih organizacijah." Ko se je pred dvema letoma resneje lotil matematike si je preskrbel precej literature — teorije in zbirke nalog — večinoma srbohrvaške in ruske. V šoli se je sicer učil angleščino in francoščino, vendar pravi, da se smisel da razbrati. Dvakrat prebere, pa gre. In kolikšno je njegovo znanje v primerjavi z vrstniki? ..Precej večje, seveda, ali bolj natančno, veliko bolj poglobljeno. Snov, ki.smo jo predelovali zadnje leto v gimnaziji, sem že vso poznal, vendar sem k uram matematike zelo rad hodil. Prof. Hočevar je predaval tako zanimivo, kar je bilo zame velika moralna spodbuda " Znanja ima toliko, da mu prvo leto na fakulteti ne bi bilo treba nič delati, seveda pa ne misli lenariti, saj se, kot pravi, možgani hitro polenijo. Sicer pa je Leopold čisto normalen mlad fant. Rad posluša plošče, bere, s prijatelji večkrat zavije na igrišče in včasih tudi v kakšen lokal, posebnega konjička pa nima. Nekaj časa je zbiral znamke, vendar se je tega kmalu naveličal. Tudi čisto prave počitnice brez matematike uživa kot' večina njegovih vrstnikov. ZDENKA LINDIČ a ^ajmlajši gasilci iz občinskih gasilskih zvez DnS?rn.e*i, Metlika in Novo mesto so del svojih R citnic preživeli na Debelem rtiču v okrevališču 69a križa Slovenije. Ko so prišli domov, so ?®J Poprijeli za delo, ki ga na deželi, od kjer je na mladih gasilcev, nikoli ne zmanjka. 1)0931 delo^ik, dobro počutje in prijetne Sr^ke večere mladih gasilcev so skrbeli Ba« i° Nemanič, Marija in Janez Mohar ter Ana t^U •• Novomeška gasilska zveza je imela na oJ®'Jo osem mest, tako da so se res težko rw ' katere mlade gasilce naj pošljejo na Po *t®‘ Gotovo pa so naredili dobro potezo, ko so Ur$n najmlajše gasilce iz društev Žužemberk in Obe-8 Sela zauPa,i tekstilni tehnici Ani Bartelj. odUjtiT8 9asilska zveza Novo mesto se je oti-ne' .c*a 9redo na Debeli rtič le kmečki gasil •' Sa* Pravijo, da imajo najmlajši mestni t^orj01 možnosti, da uživajo počitnice ob rad’u' kot otroci z dežele. Letos so morske n0v6 * OGZ Novo mesto uživali le dečki, zato Ha J*!? 9asilci žele, da bi imeli prihodnje leto leto,,« :° veC mest, da bodo lahko poslali na nJe tudi najmlajše članice gasilskih društev. dr^'girvic sem se srečala s temi dečki," je med PoW • pw|edala Ana Bartelj. „Moram jih 9asi|Sk ' Sai s° poslušni, marljivo sodelujejo pri in em Pouku in res od srca uživajo vse lepote nradosti letovanja." Pl imen0unir 9*ilec Janko Novak iz Ajdovca pa je v Žu|emhSv^il? prijateljev iz gasilskega društva nauči|i | ‘n Uršna sela povedal:' „Tu smo se nte saj bi sicer vse počitnice preživeli *« Član*0 moi0 b' b*lo prav, da bi bilo za naprej et°vanio ?°Yorneške zveze več prostora in da bi 1 trajalo vsaj deset dni." Mari SEST N0V,H PLAVALCEV šJn ,!vana Moharja še posebej poznajo “ebeli r*ix !z črnomaljske občine sta na Nikov. To pripe|ia,a deset deklic in deset gasil*i,ik j8 *• ,e Pečica najmlajših gasilcev iz V 9asilskih?i tev v črnomaljski občini, kjer se ^■n domovih zbira vse več mladih. LEM GASILSKA MLADOST V pretekli sezoni so bili najbolj marljivi mladi gasilci Jz Vinice, Dragatuša, Črnomlja, Doblič, Semiča, Stranske vasi, Štrekljevca, Adiešičev in Pobrežja. Marija in Ivan sta ponosna na svoji mladi razposajeni desetini; čeprav so prvič skupaj preživljali sedem lepih in mladostno razposajenih dni, so se zlili kot pravi prijatelji. Še posebej pa sta vzgojitelja pohvalila odnos deklic in dečkov j voljo, da bi se čim za strokovni del ali za : med njimi se jih je v rtiču naučilo plavati. In kaj pravijo o življenju na Debelem rtiču sami pionirji gasilci? Anica Štrukelj iz gasilskega društva Semič se je tako kot vsi ostali pritožila zaradi meduz, povedala, da ji telovadba ni najljubša, ponosna pa je na gasilsko znanje, ki ga je tu še utrdila. Tone Trempuš iz Vinice je bil predvsem vesel srečanja z vrstniki iz drugih slovenskih gasilskih društev. Tone je gasilec že polna štiri leta. Veliko pohvalnih besed je imel tudi za tovariše in tovarišice, ki niso bili hudi, če so zvečer malo poklepetali. Tone je priznal, da so dekleta pri vstajanju s postelj urnejše kot mladi belokranjski gasilci. Igor Cvitkovič, mladi član gasilskega društva Adlešiči, pa se je najbolj razveselil, ko je prvič zagledal morje. Ko ga je z vlaka zagledal, se ni mogel zdržati in je ob pogledu na veliko modro vodno ponjavo vzhičeno vzkliknil: „Hej, morje!" KMETIJA NE BO PROPADLA Tako je v imenu 15 fantov in petih deklet iz gasilskih društev Radoviča, Suhor, Gradac, Božakovo in Metlika vzkliknil Jure Matekovič z Radoviče, ko smo ga povprašali, kako bodo doma opravili delo, ko mladih pridnih rok en teden ni. „Tudi tri tedne bi zdržali brez nas, pa tudi vsi mi bi raje ostali tu toliko časa, saj je res prijetno biti na morju skupaj z vrstniki iz vse Slovenije." Tudi študent Srečko Nemanič iz Metlike, ki je svoje mlade varovance pripeljal na Debeli rtič z gasilskim kombijem, si je že, ko je odhajal iz Bele krajine, ielel, da bi dalj časa ostal z mladimi gasilci, saj so, kot pravi sam, to prizadevni in uka željni fantje in dekleta. „Pri nabiranju gasilskega znanja na jasi za letoviškim paviljonom so bili mladi res prizadevni in tudi po tej plati zaslužijo pohvalo." Srečko pa je bivanje na Debelem rtiču izkoristil tudi za spoznavanje krajev našega Primorja in Krasa. Tonia Plut, mladi član gasilskega društva Lokvica, pa je od vseh imel najbolj gasilsko željo: da bi imeti na Debelem rtiču več mokrih vaj, saj bi morda z močnimi curki iz gasilskih brizgaln pregnali nadležne meduze. Na koncu pa je Toni v imenu vseh mladih gasilcev, ki so preživeli lep teden dni v krogu vrstnikov iz vse Slovenije, korajžno izjavil: ,£e bi šel z gasilci na morje, tega se res ne gre braniti." STANE JESENOVEC Trenutek oddiha v hladnem mestnem vrtu nad belo pogrnjeno mizo, kamor plezajo cvetoče rože. Kitajci prineso čaj. Njihov čaj je grenak. Pijejo ga zelo vročega in brez sladkorja iz skodelic, ki imajo pokrovček, tako da čaj ostane dlje časa vroč. In čaj pijejo ves dan po malem. Vse okrog nas rastejo krasne rože v porcelanastih posodah in zelo pritlikava drevesa. Sprehajamo se v vrtu. Sredi malega umetnega jezera stoji čajna hišica, težko streho iz opeke pa podpirajo rdeči stebri. Na zeleni'vodi plava lotos v rožnatih in belih odtenkih. V čajni hišici sedijo mladeniči in dekleta okrog kamnite mize in pijejo čaj. Veselo se smejijo, tako da njihov smeh odmeva na vodi. Lepe stezice vodijo med drevesi. Kitajci sekajo marmorne plošče za tlakovanje takih stezic. Dalje med drevesi stoji pagoda. Vidim samo leseno ogrodje. Povsod jedo Kitajci. Nekateri*klečijo, drugi uživajo hrano stoje, sedijo na nizkih zidovih, nekaj jih je naslonjenih na yrata. Z eno roko držijo skodelico riža in jo nosijo k ustom, z drugo porivajo s paličicami riž v usta. V majhni gostilni je v posebni sobi miza pogrnjena za nas. Tujci Jedo namreč vedno v posebnih sobah, kakor so mi povedati. • Prinašajo izvrstne kitajske jedi. Eno skodelico za drugo. Pijemo pivo in moutai, to je neke vrste kitajsko žganje. Zunaj je neznosna vročina. Po tako lepem sprehodu smo se vrnili v mesto Cheng-Du. Tam sem naletel na novo zanimivost svetovnega slovesa: na starodovni namakalni sistem. Pred 2000 leti je župan s svojim sinom kakih 50 kilometrov od mesta Cheng Du dal zgraditi vodni kanalizacijski sistem. Nekaj vode iz reke Minjiang je tako izpeljano, da namaka del nižine v zahodnem Sečuanu. Obiskali smo tudi mesto Guan, kjer poleg ceste stojijo visoka drevesa. Otroci in starci imajo dolge, ostre železne palice v rokah. Nanje natikajo odpadlo listje z dreves in ga polagajo v koše na hrbtu. Na Kitajskem nič ne vržejo stran! Zeleno listje na primer služi za gnoj in niti tega ne puščajo vnemar. Prehiteli smo skupino, v kateri sta dva Kitajca z majhnimi koraki na nosilih nesla bolnika, zavitega v odejo: šli so v bolnišnico. Nimajo avtomobilov — rešilcev, zato nosijo včasih bolnika tudi ure daleč do prve bolnišnice. Pokrajina je zelo zelena, žito in riževa polja se menjavajo. Mlade riževe rastlinice prinašajo v posebnih košaricah na polje, kjer Kitajci do kolen v vodi sadijo. To delo je strahovito naporno in nezdravo. Med bambusovim gozdičem stojijo samotne kmetije. Na cesti ni avtomobilov. Videti je le očete, ki vozijo majhne otročičke na biciklu ali jih nosijo na hrbtu. Otroci stojijo na nekakšnem sedlu in imajo nožiče v višini kolen s trakom privezane okrog očeta. V daljavi zrastejo iz megle modri hribi Minsa. Tu je edini prostor na svetu, kjer živijo na prostem medvedje panda. V podnožju hribov leži mesto Guan. Kot na hribe naslonjen je prekrasen park s templji. Kitajci so hoteli pred 2000 leti napeljati nekaj vode iz reke Minjiang v kana namočiti polja. Zato so morali razcepiti hri so naredili tako, da so kamne najprej v segreli, jih nato polivali z mrzlo voda način se je kamenje razdrobilo in so S3 . • nosili proč v košaricah. Že takrat so ■ precej natančno izračunali, kako velika luknja v hribih, da bo prepuščala da količino vode za namakanje nižinskih pred hkrati, da bi preprečili poplave v zapa Sečuanu. _ Ta predor" v hribu se imenuje „Dra9°”_ stekleničin vrat". Reka je razdeljena v dva t En rokav ima spet umetno izpeljan rokav, Ki više ležeče dno, in ta tok vzame s seboj vo ta način, da kamenje ostaja na dnu in ..Dragocen stekleničin vrat" ne more zama^ Od reke Minjang je voda tako umno *zP®'|2vf'ieti se "lahko samo čudiš, kako so to pred 2.0W zmogli. • V starih časih.so s tem sistemom nafna!*$e okrog 2000 hektarov zemlje. Omeniti moram drugi rokav reke, ki ima spet umetno BPS . rokav z višjim dnom. Gornji, čisti tok ^ kanal, ki se imenuje „Okoene ribe". Tam . • 1974 našli v pesku ogromen kamnit kip, . tone, visok skoro 3 metre, in ga izkopali- . kip ležal na prsih in je‘voda tekla čez ‘,r . vse, kar je napisano na prsih, lepo ohra J Drugi kip, ki je ležal na hrbtu, je imel vseP.1 jg izlizano in tretji kip, za katerega domnevaj « mora biti, še ni najden. V ljudskem .izr°t'1 bn0 verovanje, da so prav ti trije kipi s svojo car ^ močjo ukrotili reko. Kipi so razstavi)4^ „Temlju ukročenih zmajev", v dvorani «*j^0 gospodov", zgrajeni v čast župana, ki je cel zamisel izpeljal. V isti dvorani stoji 1200 let star železen loj1^ podoben sodu, težak 500 kilogramov. W . noge in na loncu je upodobljenih osem Na zidu templja je bila 1938 napisana risba z naslovom „Pogled na namakalni sist ' pri kateri pa sta Vzhod in Zahod zamfl Sistem takrat še ni tako dobro deloval kot ' ker so imeli preveč kanalov in je reka od č® f časa še poplavljala. Pod stensko risbo P® ! kitajskimi črkami napisano: „Ne spremN* reke na svojo roko!" Leta 1960 je bila velika suša in Kitajcj5® verovali, da pod templjem stanuje velik zrna!!.^ ga je potrebno prositi, da bi suša prenehBla-mandarin je šel stanovat v tempelj in vsak dan molil k zmaju in mu zažigal dišave. Nekega d1* padel na kolena in pri tem opazil, da je ne samovoljno spremenil načrt namakalnega ma. Velfk kamen, ki ga je župan Li—Biu, ®^■ tega sistema, položil v sredino reke, ie premaknjen, zato je bilo mesto Cheng—Du ^ znova poplavljeno. Sčasoma pa so pred 2000 . zgrajeni namakalni sistem le popravili izboljšali, tako da danes odlično deluje namaka 40.000 hektarov. THEREZA DE DRAGOCEN STEKLENIČIN VRAT nicami z veseljem vodi potujoči vrtec v Prevole!1. terenu. One hodijo z mentorico PreV'iatRopie v po hišah, večkrat pa obiščejo tudi Korinju." ■ Aniote^ Tudi v tej brigadi delajo po vnaprej 0° syoje planu, ki je doslej povsem izpolnjen, delo so bile brigadirke že večkrat pohva 1 vne9® Njihovega dela ne gre ocenjevati, s str ^jo gledišča, ker se dekleta zavedajo. vnostj®j laično, a z dobro voljo in veliko Pr'za so ** • V odmaknjenih suhokranjskih vaseh r0d° . taki brigadirski obiski po hišah o l(] t Občani, ki se sicer čutijo zapostav J ^itP" marsikaj prikrajšane, ker žive na ^ območju, dobivajo občutek, "f ,|et0(fl pozabljeni. Po drugi strani pa r_-stj. &. študentkam taka praksa veliko K ..^sti®1!' poklic bodo dodobra spoznale s pra čne>De|a* in to ne z najlepše, temveč z bolj sen (nedicin^ v razmerah, ki so za socialne delavce. , -p. mestih bistveno bolj* ^IjU. in vzgojiteljice vasi, med ljudr pa dobe resni olepšav. Ne po oblekah in v i oznojenimi ma starci in starka Poslušajo njihi _ vdanost v usodo. Pa četudi ne Di k£)t b*'-^ nobene besede, je njihova priso večkr® jp m vzgojiteljice v mesuu “' " . ..Jefl1 ceb vasi, med ljudmi v njihovem vsak" \yttH ?-m pa dobe resnično podobo življenj raZpifi ._ olejjšav. Ne pogovarjajo se z Jiu°ml k % od oblekah in v udobni pisarni, am^ta|jh i oznojenimi materami duševno za° poste^ a|i starci in starkami na vse prej kol ' tojbe Poslušajo njihove življenjske zg° iz1** -, .. Do Faturji ne bi od i.aiz za sveže rane. Staremu e[°v®pog^pst' manjka ravno denarja, ampak P gšče , nhUka Samota in občutek z ^se na mladost in na boje, v katerih zara-skupne vere v svobodo niti za hip niso podvo-• 0 zmagi nad sovražn ikom. j. ak° mirno in brezskrbno je zdaj na njuni romni domačiji na položni trati v zavetju goz-pobočja pod mogočnimi kostanji. _ Prav sta daleč od običajnega vrveža in če-i v ie krojaški mojster Drago zdaj upokojenec, ta sama. S svetom ju vežejo številne vezi in dogodki v domačem okolišu rie gredo mimo 1'ju Drago Vrtačnik je predsednik krajevne Upnosti Zabukovje na nerazvitem Kozjanskem p *Pi oti spremlja težave ljudi v svojem okolišu. recen je, ker se asfalt vendarlepribližujetemod-tu!r -n'm pred0,90 pozabljenim krajem, ker se d' njim obeta telefonska centrala, boljša avto-Sna povezava z občinskim središčem v Stevnici John Bridgpvvoods tovariši (prvi i leve). Sliko je pustH Vrtačnikovima, preden se-je vrnil v Anglijo. Se bojim, da bom doživel nespeh pri delu? Živim v zvezi, zaradi katere — mogoče tudi podzavestno — trpim in v kateri ne vidim upanja za izboljšanje? — Se težko prilagajam nenadnim spremembam? — Se močno bojim, da ne bom izpolnil priča« kovanj in da bom pokazal nemoč? Vprašamo se tudi: — Ali sem preveč vesten in sem pri izpolnjevanju dolžnosti do sebe preveč strog? — Mogoče ne znam govoriti o sebi in o svojih čustvi h? Odgovarjati moramo iskreno, in če odgovorimo na večino teh vprašanj pritrdilno je jasno, da živimo v stalnem strahu in napetosti in da našega glavobola ne kaže preganjati predvsem s praški in tabletami. Prav tako nam ne bodo pomagala nikakršna zdravila, če nam bolečina v glavi služi le kot izgovor za beg pred resničnostjo in dolžnostmi. Kaj lahko se namreč človek, ki se znajde pred situacijo, za katero ve, da ji ne bo kos, izmakne porazu z zatrdilom, da pač ne more, ker da ga spet boli glava. Če ga glava boli, in prav lahko da ga, je to predvsem zaradi notranje stiske, strahu pred preizkušnjo. Kako preženemo glavobol? Na različne načine, odvisno od tega, kakšnega izvora je. Najpogosteje pomagata že počitek in tableta, najtrdo-vratnejše oblike pa zdravijo z akupunkturo, jogo, meditacijami in raznimi dietami. Te metode zdravljenja so uspešne, če glavobol ni duševnega izvora. Pri tovrstnem glavobolu pa pomaga avtogeni trening. Zdravniki menijo, da je to najučinkovitejša metoda za zdravljenje in sproščanje, če je bolezen duševnega izvora. Kljub uspehom pri zdravljenju v nekaterih primerih tegobe ni mogoče odpraviti. Če ni praška, niti akupunktura, meditacije ali joga ne pomagajo. V takih primerih ugotavljamo, da gre za kronično obliko obolenja. in še kaj, kar bo zaustavilo beg mladih iz tega lepega hribovskega predela. Dobra cesta je tisto, kar ljudje najbolj pogrešajo v želji, da bi se čimbolj povezali s tokovi sodobnega življenja v razvitejših krajih. Pismonoša se pogosto oglaša na Vračnikovem domu. Najbolj sta vesela prisrčnih pisem njunega angleškega prijatelja, ki sta mu pomagala med vojno. To je John Bridgevvood, s katerim je takrat delil usodo Novbzelandec Ronald VVallace, o katerem pa ni več nobenega glasu. Oba sta bila vojna ujetnika in Sta v zimi 1945 pobegnila Nemcem. John je _prepričan, da ne bi več videl domovine, če mu Štefka in Drago ne bi rešila življenja. „Bilo je februarjat ravno na pustni torek," se spominja tovarišica Štefka, „ko je bil pri nas sekretar OF za kozjansko okrožje Lojze Jazbec. Kurir je vsa prezebla in onemogla ubežnika pripeljal- sem in ni vedel, kaj bi z njima. Zadržali smo ju_ in jima pomagali, kot bi pomagali partizanom. Šest tednov sta ostala tukaj. Medtem smo ju poskušali pripraviti za nove napore, za dolgo pot v domovino John je imel ozeble noge Jn ni mogel hoditi. Še danes nam je hvaležen, da smo mu takrat nudili zavetje. Stalno si dopisujemo vsa povojna leta. John živi z družino na Irskem. Za Ronaldom se je izgubila vsaka sled. Niti on niti mi nismo mogli zvedeti, kaj se mu je pripetilo. Vrtačnikovi nečakinji Ivanki John piše takole: ..Štefka in Drago ter drugi domačini so mi rešili življenje, čeprav so bili sami v nevarnosti, saj so imeli Nemci pogoste akcije v bližini njunega do-ma.-Skupaj s sovaščani so nama uredili bunker, v katerem so naju skrili pred nemškimi sovražniki. Tam šva preživela šest tednov. Trikrat na dan so nama v skrivališče prinašali hrano, kavo, cigarete itd. Včasih so morali biti najini dobri prijatelji lačni, ker so nama odstopili zadnji.kos kruha, ker so delili z nama vse, kar so imeli. Storili so še mnogo drugih stvari, da bi nama olajšali bivanje v bunkerju. Celo mojo bolno nogo so pogumno prerezali in mi s tem rešili življenje. Umrl bi, če tega ne bi napravili, saj bi noga zastupila vse telo. Za obveze sta Vrtačnikova takrat raztrgala/juhe, kajti pravih obvez ni bilo mogoče dobiti. Štefka in Drago sta bila čudovita človeka, zato se ju bom, dokler bom živel, spominjal kot najboljših prijateljev iz Jugoslavije. Zame je Jugoslavija drugi dom, ljubim jo kot svojo Irsko. Rad imam vse jugoslovansko ljudstvo. Nikoli dotlej nisem srečal ljudi, ki bi tako nesebično pomagali angleškim ubežnikom. V Jugoslaviji sem kot ujetnik prebil vsa štiri vojna leta, od 25. junija 1941 do 25. aprila 1945, zato vas imam vse rad." „Po šestih tednih sta ujetnika zapustila skrivališče," je dopolnila Johnove spomine v pismu Štefka Vrtačnik: „LojzeMotore ju je odvedel na Bohor, kjer sta partizanom pomagala kuhati. Proti koncu vojne so jima partizani pomagali oditi v Italijo John naju je po vrnitvi domov večkrat povabil k sebi, pa tudi sam je že 1946. leta nameraval obiskati Jugoslavijo. Zbolel je in odložil svoj načrt. Pred leti se je zopet zatrdno napovedal, pa 'Rbnald VVallace. Za njim je ostala samo fotografija. mu je bolezen vnovič preprečila potovanje. Prišel bi z ženo, sin Derrick bi ju pripeljal z avtom. Edinec je in oče ga ves čas vzgaja v prijateljstvu do Jugoslavije ‘‘ . Kdo ve, morda se bo pa nekoč on sam odločil in prišel na obisk k starim očetovim prijateljem. Štefka in Drago ga bosta zagotovo gostoljubno sprejela zaradi iskrenih vezi, ki jih vežejo z njegovim očetom, čigar življenjsko zgodbo sprefnljata v pismih že celih petintrideset let. Nič kolikokrat sočustvujeta z njim, saj sta z ženo zaradi bolehnosti prikrajšana za marsikakšno veselje v življenju. Niti petinšestdeset let še‘nimata, zatorej še lahko upata, da si bosta opomogla za potovanje. Na televiziji redno spremljata vesti o Jugoslaviji in stikih z njihovo državo. Lajšajo jima osamelost, prav tako kot pisma, ki jima jih pošiljajo Drago, Štefka in nečakinja Ivanka. , Nekoč si je John vroče zaželel sliko bunkerja, v katerem so ju skrivali, in sliko „prelepega Zabu-kovja." Zelo je bil vesel fotografije Štefke in Draga na trati pred hišo. Neštetokrat se spomni dneva, ko sta Vrtačnikova v njuno skrivališče pripeljala prijatelje. Vsi skupaj so ju prijetno presenetili, ko so jima postregli s cigaretami, pecivom, vinom in jabolki. To so bili zares nepozabni trenutki in Vrtačnikova sta vesela, da imata tam v daljni Irski tako privržene prijatelje, To ju utrjuje v prepričanju, da se resnično prijateljstvo kuje v najhujših življenjskih preizkušnjah, ko dejanja zamenjajo besede. Zaradi tega prijateljstva je življenje obeh družin bogatejše. JOŽI CA TEPPEY Sako JJRoti glavobolu Vas l. 16 iaVolin^ k°*' glava? Nič izjemnega ni, če trpi-J®9°ba L;te nePr'jetnosti. Glavobol je vsakdanja ti himi J?, nekateri preganjajo s kavo, drugi s K ^*dko ' ’n Petkom, tretji pa s tableti fllaua pa se vprašamo, zakaj nas je začela ,^el skora;\ ?-prav bi odgovor na to mogoče za-,°bol je JtoLko kot kateri izmed praškov. Gla-pa je tun !? Posledica telesnega obolenja, lah-0 Pred r>n dobrodošel izgovor, s katerim zbeži-„ P°gostr> Pnje,tnostmi vsakdanjika. i-as loti ue 9 av°bol le prehodna tegoba, ki se šmr/ SrT1i° Preutrujeni, ker smo ponočeva-Glavh i 'r^6ni ali žat0, ^er se sPreminja krvni • n' smrtno nevaren kot npr. do živl'PntlSk' vendar prizadetemu vzame jenia, onesposobi ga za delo in celo kni u tegol:?a ie zelo razširjena. Sbmo po-° različnih praškov in tablet proda-vedn C Za dnem! Toda prašek in table-0 kos tej trdovratni neprijetnosti. posebno če nas napada pogosto. Bodisi da se glavobol ponavlja v presledkih ali pa nepretrgoma dalj časa, prizadeti človek se ne more zbrati za delo in nobena stvar ga ne veseli. Ne počuti se dobro, sčasoma se začne umikati pred družbo in zapirati vase. Ker je nenehno slabe volje, se ga tudi okolica izogiba. Ljudje vedo za vzrok njegovega nerazpoloženja vendar mu ne znajo pomagati. Dolgotrajen glavobol je pogosto posledica telesnega obolenja. Lahko ga povzročijo spremembe in izrastiline na vratnih vretencih v hrbtenici, lahko tudi možganski tumor, najpogosteje pa tiči vzrok v boleznih oči, ušes, zobne in čeljustne votline. V takem primeru je glavobol svarilo. Ne- mudoma moramo k zdravniku, ki bo ugotovil vzrok in nam pomagal. Glavobol ima lahko vzroke duševnega značaja. V takem primeru se posvetujemo z zdravnikom specialistom. Vendar obisk pri zdravniku no pomeni nujno konca bolezni. Če zdravnik ne more ugotoviti vzroka nenehne in neznosne bolečine se moramo še sami vzeti v roke, zamisliti se moramo nad svojim življenjem in poskušati ugotoviti, kaj ni v redu, kaj lahko pri nas povzroči glavobol. Ko se sami spoprijemamo z glavobolom, si pomagamo z vprašanji: — Kdaj se pojavlja glavobol? — Se pogosto znajdem v položaju, za katerega se zdi, da mu nisem kos? s S4*", s*4***+*7 i&M •rlvVa Marjan Rožanc: VSTAJENJE MESA ‘marjan rožanc mesa Duh v njih klone, snov — meso vsaja v vsem svojem bogastvu čutov. Mi presenetljivo, da se pisateljevo pero radoživo zadržuje Pr' vprašanjih spolnosti. Rožanc je v prvih dveh novelah zapisal nekaj odstavkov, v katerih je ; sprostil izrazno moč slovenskega jezika ih brez vulgarnosti in prostaščine izrisal moč spolnega nagona. Nič manj iztanjšano ne prisluhne drugipl stvarem, saj so Rožančeve sposobno*1' esejističnega razmišljanja poznane. Kot prin,cr takega pisanja ponatiskujemo odlomek 1 novele ..Vstajenje mesa", v katerem je piša1' zapisal nekaj besed o kruhu. Nekaj podobo®^ najbrž že dolgo ni bilo mogoče prebra*1 novejši slovenski prozi. Nosilci dogajanja so torej potoplj«11’. „mestu". V tretji noveli pa se na svojski zastavi vprašanje, ali človeku to zad** ■ Profesor Blatnik, ki nenadoma izgine, zaPU-0 ugleden družbeni položaj, družino, lju _ v žensko in postane navaden vrtnar nekhj^ Franciji. Življenje, kakršnega žive ^ 1 , Rožančevi junaki, mu ne daje P1’®1'" zadovoljstva. JL predstavljamo vam Menza je v tem pogledu veliko vedrejša! Še preden se prebijem noter, mi že udari v nos mogočen smrad po odpadkih, po nagniti čebuli, po kisu z včerajšnje solate, ki so ga kuhinjske ženske zlile v lijak in zdaj iz razpadlih vodovodnih cevi sili navzgor, privzdiguje tlak pred vhodnimi vrati; zemlja je prenasičena in ne more požirati kar vsega, kar zlivajo vanjo. In odpadki s si priborili svoj prostor pod soncem. Kante za smeti zavzamejo že pol pločnika. In pokrovi sploh ne morejo več pokriti ničesar, ne morejo ali nočejo: kante so zvrhano polne, naphane z vsem, s konzervnimi škatlami, krompirjevimi olupki in pepelom, tu pa tam pa na vrhu nesramežljivo leži tudi kak mesečni vložek, v vati potemnela kri neoplojenega jajčeca. Le čemu skrivanje, saj se slednjič nikomur več ni treba bati za rodnost: v teh kupih nesnage je doma samospočetje, se poraja novo življenje kar samo od sebe, prav kakor so verovali že v davnih časih. Življenje ni več enkraten in neponovljiv čudež. In vera v človeški rod je ob tej zmagi življenja spet neomajna. Pepela - tega najboljšega gnojila — je na pločniku za prst na debelo in ga radodarno razsipamo naokrog, gnojimo, gnojimo, raznašamo s podplati vsenaokrog, po koncertnih dvoranah in po asfaltu! In če kljub vsemu le nimaš še dovolj zaupanja v nebrzdane sile življenja, dobiš to zaupanje v jedilnici. V tem gostem in snovnem zraku se hrani eno samo telo. Razkuževalna sredstva, milo, kolonjska voda, vse, kar je doslej ločevalo telo od telesa in dajalo ljudem oseben pečat, enkraten in neponovljiv, je splahnelo. Sovraštvo in tujstvo je razluženo, kot da je vsakdo odložil svojo kožo že pri vratih. In ker nimam več kože, ki me je oklepala v mene samega, je povsem vseeno, moja ali tuja roka, vseeno je tudi, moja ali tuja usta, saj je krožnik še topel in tudi žlica je še topla od nekoga, ki je srebal pred mano. Madeži na prtu so od prejšnjega tedna, moji in tuji. V kozarcu je nekaj malega črnine, s katero si potešim najhujšo žejo, in tudi sam bom uvidevno pustil nekaj malega na krožniku ali v kozarcu. Zakaj pri tem enem in edinem telesu je zdaj že jasno! Če samo eden od teh želodcev, ki krulijo v vrsti za zidom, ostane prazen, bom stradal tudi sam! In ves nestrpen čakam na žrtje, da se najem, nahranim to zlakoteno ljudsko telo, ves zaupljiv, ker na vsem svetu ni več nikogar, ki bi me utegnil zavrniti, kakor tudi ni nikogar, ki bi mu zaudarjalo iz ust ali želodca... V tem prostoru ni mesta za individualistični gnus. Človek, ki je prav vse okrog sebe spoznaval kot nekaj drugega od sebe in se mu je zato vse malce gabilo, ki mu je vsak stik s svetom povzročal prebavne motnje in vrtoglavico, je umrl. Z njim pa je tudi konec razkuževanja in dezinfekcije. Nič več osebnosti, nič več tistih osamljenih jazov, ki so se hoteli dvigniti, očistiti. Nič več častitljivih, navzgor začesanih brkov, poškrobljene srajce in žametnega telovnika, ure na verižici... Samo eden teh ljudi še visi v okviru na steni in tam sanja o svoji veličini, vendar v tej mrakobni dvorani pogled nikomur več ne seže tako daleč. Možak je krepnil. Njegov visokostni, enkratni in neponovljivi duh je potreboval preveč mila in časa, da bi se razlikoval od drugih, bil je preveč zamuden ... Ljubezen je zmagala nad napuhom, čeprav kot nezavedna podkožna živalca, kot nedoločljiv kemizem, vendar le je, kar je: narava nas je potegnila vase in zdaj smo spet v njej. Le hrana mi še vzbuja individualistične pomisleke. Kuharice se gredo nekakšno raznovrstnost, kot da imajo opraviti z različnimi okusi, s kapricioznostjo, za katero je potrebna prav kuhinjska umetnost, da bi ji bilo ustreženo. Spet ne vem, kaj imam na krožniku, ali so tako imenovani ponvičniki v omaki ali je ciganska bržola ... Babnicam je vsekakor uspelo. Kakor hitro spravim samo en grižljaj po grlu, že začutim nekoliko nenavaden okus in se mu uprem, začutim, da sem nekaj drugega od tega prekuhanega sveta. Želodec me drži kvišku, da ne morem potoniti, kolikor bi rad: ima svojo osebno zgodovino, razburja se v svojem individualističnem ponosu in protestira. Berem, preobračam jedilni list, zvedeti hočem, s čim so mi zavdali. Vendar moje razburjenje samo raste in raste. Kaviar je tu, jesetri, jagnjetina na žaru, želvina juha, zgodnje in pozne kolerabice, šampinjoni... Celo te preklete beluše mi ponujajo, za katere prvi hip mislim, da so kakšne jeguljaste, na smrt zanimive živalce, potem pa se spomnim, da je čisto navaden špargelj, ki je rastel tudi v peščencu za našo hišo. Vendar to ni tisto, kar imam na krožniku, in to me tudi več ne zanima. Prebiram naprej. Obare, kreme, štruklji, narastki, zrezki, zmrzline, želeji in omlete. Solnograške žličnike mi ponujajo, da bi me zvabili k staremu, dunajske in pariške zrezke, angleški biftek, bolonjske in milanske špagete, madžarski golaž, špansko pečenko. „Kaj pa krompir, Melita!" zavpijem proti kuhinji. „Čisto navaden Štajerski alt dolenjski krompir? " Pristopi mi natakarica. „Ni krompirja, gospod," pravi. „Od prikuhe imamo samo cmoke." „Kaj pa kruh in kava? " vprašam, ..koruzni ali pšenični kruh in kakšnakoli bela kava? " Zdaj se smeji. Jaz sem pa mislil prekleto zares: „Vse imate na jedilnem listu," tečnarim naprej, „samo kruha in kave ne vidim. To je vendar diskriminacija. Dajte, sedite, da se o tem malo temeljiteje pomeniva." Odmaknem ji stol, ona pa odkimava z glavo: „Med delom ne smem. Ni dovoljeno." „Potem pa stojte in poslušajte! Samo stepite malo bliže." Ko se mi približa, ji povetn zaupno, skoraj na uho. „Še najboljše, kar sem videl doslej, draga moja gospodična, je bila predvojna reklama za Divko: dva mulca nad šalico bele kave, ki se jima kar samo smeje na vsa usta. Vendar tistega pravega pomena in teže, ki jo imata kruh in kava, tudi na tem plakatu ni bilo. Mulca sta bila kave vesela kot presenečenja, kot priboljška, kot nečesa, kar ju doleti enkrat ali dvakrat na mesec. Mene pa zanima kruh in kava kot vsakdanja, nevznemirljiva in edina hrana, ki jo natepavaš zjutraj, opoldne in zvečer, in to vse dni, v petek in svetek." „Potem morate na ono stran ceste, v mlekarno, v zajtrkovalnico," pravi dekle stvarna „Tam strežejo kruh in kavo od jutra do večera." „Tja bom tudi šel," pravim in jo odslovim; preveč je stvarna in službena za razgovor, za kakršnega sem razpoložen. Vendar obsedim. Pišem. Spet sem prišel do navdiha in jedilni list mi pride kar prav: pišem po njem z zanosom in uporom, ker je kuharicam pač uspelo sprovocirati me in napraviti iz mene spet izbirčnega posameznika. Vendar dokler je beseda o kruhu, sem varen. Samo kruhu se imamo zahvaliti, da smo pretolkli vse gorje in da slednjič živimo v tem letargičnem zadovoljstvu, pobožni in neuničljivi. Kruh je kakor hostija: naj se ti še tako nesramno lepi za nebo, zmerom je nekaj več od tistega, kar deneš v usta in kar je zalepljeno. Kadar ga jemo, smo duhovni, in nobena posvetna reč nas ne more uničiti. Kruh je naša trdoživa posebnost, naš individualizem, kolikor je dopusten in znosen. Če se sploh po čem razlikujemo od drugih ljudstev, se po svojem pobožnem odnosu do kruha. Kruh je tisti, ki je naše matere naredil umetnice. Pometle so skrinjo, in če je bilo tisto, kar jim je padlo na dlan, le zdaleč podobno moki, je bila naša prehrana že tu.sržena ali pšenična, koruzfta ali ajdova, in to ne glede na to, ali je bila kvašena ali ne. In teden dni star kruh, trd kot podplat, kakršnega ti je včasih stisnil v roko berač, če si predolgo in preveč vsiljivo zijal vanj, ko si je obiral bolhe! Nič boljšega! Skoraj je najprej V sorazmerno kratkem času je na knjižni trg prispela že druga knjiga Marjana Rožanca, pripovednika, dramatika, esejista in P|SL'' scenarijev. Pri Državni založbi Slovenije *( založili zbirko njegovih treh daljših novel, 1 jih je avtor združil pod skupnim naslovom »Vstajenje mesa". Poleg najdaljše, ki n0? enak naslov kot knjiga, sta v zbirki M »Tanatos eros" in »Primer profesor)1 Blatnika". Kdor pozna Rožančevo pripovedništvo. ne bo presenečen nad novejšim proznim snovanjem. Premišljujoče, duhovito, mestoma celo groteskno satirično Rožanc spleta zanimiv pripovedni organizem, ki ga ne moremo označiti ne za tradicionalnega ne za modernističnega. Medvomno pa gre za pisatelja, ki odlično obvladuje pripoved- Kot nakazuje že naslov sam, je avtor vse tri novele povezal z nitjo osnovne misli, oziroma prikrite zgodbe o borbi duha in snovi- ,a pradavna dvojnost človekove narave v Rožančevih sjunakih ne povzroča travm, ne uničuje življenj in jih ne preobraža usodno. malce bodljikava, najprej cika na časopisni papir ali na robec, v katerega je bila zavita, na zamaščen žep ali zatohlo kredenco, potem pa jo zlomiš, prekvasiš s slino in že je vsa, vsa sladka. In to je tista trpka sladkoba, ki se ne prileže samo sestradanim otrokom, ampak tudi pijancem. To ni uničevalsko žrtje ali izbirčno okušanje — to je najskromnejše ustvarjanje. Od tistega, kar položiš na jezik, do tistega, kar pogoltneš, je prekleto zamotana in dolga operacija: vsak grižljaj moraš pridelati v potu lastnega obraza. To je skratka revolucionarna, ne pa mitična beseda: kruha ne ješ — kruh delaš. Ti sam si kruh. To ni aktivizem v imenu človeka, ampak v imenu sveta. In če se ti po vsem tem še ni zgodilo, da bi kdaj sredi noči skočil pokonci kot ptič in zmlatil štruco kruha, potem nisi zdrav; v kratkem te bo povohala Matilda! Kruh je preizkusni kamen življenja. Če pa je že potreben stil, je tudi stil tu. Vse drugo žreš brez stila, se mastiš z obema rokama, goltaš in cmokaš, ob kruhu pa si tudi ti človek, natančno toliko, kolikor je dopustno in pametno. Kaj šele v kombinaciji s kavo! Kruh je hitro narezan, tudi mleko hitro zavre: pogledaš malo naokrog, focneš mlajšega brata, ki je zavihal list v tvoji knjigi, in že kipi, vsiplje se čez lonec in teče po štedilniku na tla. In potem se začne ceremonija! Vsako jed, naj bo še tako imenitna, vržeš v ta ali oni lonec, zdaj v tega zdaj v onega, samo kava ima zmerom istega. Ne pomiva se in ne spravlja, ampak je zmerom tu, na robu štedilnika ali v shrambi na tleh, oglodan in nepogrešljiv, a tudi nepresahljiv, pravi pravcati studenec. Kava v njem vre in vre, čakati jo je treba kakor na milost, da se pena, ki tako igrivo privzdiguje pokrovko, povre in unese, da od vsega penastega bogastva ostane samo še nekaj mehurčkov, ki se zberejo za robom v venček. Potem jo zaliješ s kozarcem hladne vode in spet čakaš, da se gošča sesede. In prav to čakanje, ko je kruh že narezan in na mizi, vsaka roka na svojem kosu, mleko zavreto in dišava gosta in topla kot spomladanski dežek, prav to čakanje je najizbranejši aperitiv. To ni perverzna naslada pred napadom na kaviar, ostrige ali želvino juho, ki ti jo priljubi šele žganje — to je zbranost in pobožnost, tisti usodni trenutek, ko je Kajn ubil Abela. Žrtje je slednjič na mizi, v oglodanih šalicah, ki te grejejo v obraz, a posvetnih želja je pravzaprav že zdavnaj konec. Prav nič nisi požrešen in neučakan, saj prekleto dobro veš, da se kruha in kave ne boš najedel — darovalec si, ves vzhičen, ker se kadi tako strmo navpik. Ena sama pobožna želja po nesmrtnosti te je, po breztelesnosti, saj ti telo zadaja vse preveč muk, in bolj kot hrana te veseli večno življenje. In četudi tvoja daritev ni sprejeta, tvoja prošnja ni uslišana, sesti orosi čelo od s hvaležnosti: nikakršne destrukcije ni, nobenega maščevanja nad zlimi duhovi — enako pobožno in vdano se posetiš ničevim zemskim stvarem, ki so tvoj edini delež. Naj natlačim skodelo s kruhom, se sprašuješ, ker je ta ciganska zmes še najbolj nasitna? Ali naj si privoščim vsako posebej, po grižljajčkii, kruh posebej in kavo posebej, da se noben dar ne bo izgubil? Ali naj odgriznem vsaj krajec, ki je najslajši, in ga zalijem ...? Kakor koli se že odločiš, nazadnje se ti spahuje, spahuje sladko in obenem nekako omledno. To še zdaleč ni tisto samozadovoljno spahovanje, ko se podirajo težki kupi in h kateremu sodi ura na zlati verižici, smotka in podobno. Kruh in kava nista hrana, ki bi želodec polno zaposlila. Želodčna kislina, ki je tako žejno čakala na svoj plen, se zdaj v tvoji notranjosti kar ne znajde. To vsekakor ni kaka pin° dogajanje. Kmetje le zka sprejemajo novo ideolo-idi- ^ePrav i'm ta prinaša , i^ev izpod izkoriščanja ^l j iških veleposestnikov. sam^3r nov' ^as' ne Ponašajo sprememb v družbi, te denejo tudi njihovo intimno finsko življenje. Pod de'u' seveda ne dosega ^.obnih stvaritev v svetovni sJI*evnosti, se nam v prepro-bra? pr'P°vedniškem slogu, ki krti*9 prite9ne, razkrije podoba stavr '6 Kitaiske, ki jo predpis J9..Vas na hribu. Čeprav je e|j z vsem srcem na strani Sodba ne pozna meje so se godbe trdno pike tarr? V **uc|sko kulturo, godbena, ^1°^ nekdaj cenijo, in kdor V 23 dobrega človeka. ^ teiiclr' S° ^Prti ljudje in z njimi Opravi; ,navezati stikov, vedno so W,e"' sodelovati. Čeprav so zelo n'ko|j .VSak na svojo skupino, se to val *r0dil° v nevoščljivost ali • aPelsko°' ^^sotelje z najstarejšo 'n Sodat„je zibelka prijateljstva Ji". > Vania s hrvaškimi ..mii7ika-Oi °t>ovi naibliži° godbo iz Loč pri Ulmsko desetletij pa tudi z z dr., - na Senovem. Prijatelj-•rj, 9**rii godbami se vsako leto ^ivalci , simpatij, ki jih P^ijo do ^Peiske krajevne skupnosti 6 l*j ni?h3S *cov' *e bil nedavni 'Vic v * °_ye godbe nepozaben. Nih i|0 ®“d?yi|n.i so bili koncerti 1rkestrQv JI . i” hrvaških pihalnih Po 1 vaseh. Krajani so se 2redao Počaščene. To so gostujočim godbam povrnili s prisrčno domačnostjo, ki so jim jo naklonili, gostje niso mogli prehvaliti ljubeznivega sprejema. V Rakovcu so gostili pihalce iz Rozge na Hrvaškem. Mlado in staro jih je obkrožilo in srečnih obrazov prisluhnilo igranju, ki je bilo takrat namenjeno samo njim, vaščanom Rakovca. „S Kapelci nas veže staro prijateljstvo," je pripovedoval kapelnik Franjo Smaguc. „Bili so naši učitelji pred 80 leti in od takrat naprej se stalno srečujemo zdaj na tem, zdaj na onem bregu Sotle." Komaj pet let kapel niške prakse ima, zato je poklical zraven veterana godbe Franceka Severja. Ta je bil kapelnik tri desetletja, pri godbi pa igra 55 let. V njegovi družini se igranje prenaša iz roda v rod. Trenutno igrata z njim sin in vnuk. „S kapelskim Staničem sva bila oba enaku zagreta, zato se lahko obe družini ponašata s tremi rodovi 1'ltbga (/ol(’fijske^a Us!a glasbenikov," je dejal in nazdravil dolgoletnemu prijateljstvu. Kmet Franček je namreč prav tako samouk kot njegov prijatelj Stanič, mladi kapelnik Smaguc pa se je že izobraževal v srednji glasbeni šoli. Iskrene medsebojne vezi sta godbenika dopolnila s pojasnilom, da kadar kdo od godbenikov iz Loč, Kapel ali Rozge umre, vedno vsi igrajo na pogrebu in se z igranjem žalostink poslovijo od njega. Rudi ob drugih življenjskih mejnikih godbenikov na enak način dokažejo medsebojno povezanost. Po Jereslavcu so tisto nedeljo odmevali zvoki metliške godbe. Z godbeniki so v senci sadnega vrta kramljali domačini in jih vabili, naj še pridejo mednje, da jim bodo zaigrali. Metličani so bili tokrat prvič v Kapelah. ..Seznanili smo se lani v Artičah," je razlagal kapelnik Ivan Jerina. „Kapelce smo pred kratkim povabili na našo 130-letnico. Veseli smo bili, da so nas počastili s svojim igranjem, zato smo se rade volje odzvali njihovemu jubileju na čast. Prijateljstvo bomo še poglobili. Prisrčno vzdušje v gostoljubnem Jereslavcu bo zagotovo veliko pripomoglo k ohranitvi trajnejših vezi." Kapelnik senovske godbe prof. Janez Ceglar in njen predsednik sta z drugimi godbeniki vred pohvalila prisrčnost in domačnost v vasici Slogonsko. V pogovoru z njima sem zvedela, da so Senovčani prvič igrali skupaj s Kapelci leta 1950 pri spomeniku prvim krškim borcem v osrčju dobravskega gozda. Več desetletij po osvoboditvi sta bili to edini godbi, ki sta igrali na območju od Zidanega mosta do Dobove. Veže ju dolgoletno prijateljstvo in Senovčani so bili ponosni, ko je Kapelska godba pred dvema letoma s svojo prisotnostjo in čestitkami počastila njihov polstoletni obstoj. Na kapelskem slavju je sodeloval tudi najmlajši slovenski pihalni, orkester, Delavska pihalna godba iz Sevnice, ki jo vodi Bogomir Hrovatič. Ustanovljena je bila pred dvema letoma in pri njenem snovanju so jim kapelski godbeniki pomagali s svojimi izkušnjami. Ni bilo zaman, danes imajo že 42 godbenikov, od tega šest deklet Manjka jim še fantov za težka glasbila, za bas bariton in pozavne. Kapelnik Hrovatič je prepričan, da se bodo našli tudi ljubitelji teh instrumentov. V Sevnici imajo vsako leto revijo pihalnih orkestrov Slovenije. Ta širi zanimanje za godbo, zato so veseli njihovega odziva, zlasti še odziva Kapelcev, ki so njihovi muziki pomagali na noge. V Proseku pri Trstu so šele pred sedmimi leti slišali za Kapelsko godbo. Z njo so se tedaj prvič srečali v Brežicah, ko so skupaj nastopili za praznik vstaje. ..Veseli smo, da smo se spoznali in spoprijateljili," je izjavil kapelnik zamejcev Slavko Luxa." Kapelci so nas dvakrat obiskali: 1974 na naši 70-letnici in 1979 na tričetrlstoletnem jubileju Godbenega društva Prosek. Mi smo zdaj drugič izkoristili priložnost, da obiščemo Kapele. Zelo smo navdušeni, pa ne samo starejši godbeniki, ampak tudi mladi rod, ki šele spoznava življenje znotraj uradnih meja slovenske zemlje. Ti stiki nas spodbujajo pri našem igranju, saj prijateljstvo ne pozna ne narodnostnih ne državnih meja in se prenaša tudi na posameznike." JOŽ ICA TEPPEY pa je pred nami še ena srbska knjiga, ki obravnava zadnjo vojno z gledišča mladih. Gre za roman „Deček v viharju" Mališe Vučičeviča, delo, ki je v izvirniku doživelo že več ponatisov, v prevodu Alenke Paič pa ga je v zbirki Odisej izdala Mladinska knjiga. Življenjepisno obarvana pripoved prikazuje fantiča, bosega in razcapanega pastirja, ki v vojnem času tako rekoč čez noč dozori v komunista, brez pomislekov se pridruži bojevnikom za pravične odnose med ljudmi; hoče pozabiti, da ni bil nikoli sit, da je bil zaničevan od premožnejših vrstnikov, da je odraščal v trdosrčnem družinskem okolju. Od mladih npg vajen vsega hudega je zlahka prenašal naporno partizanstvo, zavest, da se ne bori zgolj zoper tuje zavojevalce, temveč tudi zoper izkoriščevalsko družbeno ureditev, pa ga je navdihovala za številna junaška dejanja. karel veliki Knjižna zbirka, v kateri Državna založba Slovenije izdaja življenjepis ljudi, ki so se s svojimi dejanji za vedno zapisali v zgodovino človeštva, postaja čedalje obsežnejša. Nazadnje je izšlo Jacquesa D. de Bayaca delo o Karlu Velikem, znamenitem frankovskem kralju, na začetku IX. stol. od papeža posvečenem cesarju obnovljenega zahodnega 'cesarstva. De Bayacova knjiga (poslovenil jo je Marjan Poljanec) ne niza suhoparnih zgodovinskih dejstev, velikega vladarja kaže v precej drugačni luči kot učbeniki. Karel Veliki ni prikazan zgolj kot dober cesar, ki mu gre za blaginjo ljudstva, v okviru zgodovinskih dogajanj, na potek katerih je odločilno vplival ta možak, je Karel predstavljen kot veliki uživač, kreposti in vrline, ki jih je terjal od svojih podložnikov, slednji pri njem ne bi našli za zgled. Franjo Smaguc Ivan Jerina Bogomir Hrovatič razvoja in revolucije, je pri tem v.endarle objektiven pripovedovalec. V tem delu namreč ni opaziti črno-belega slikanja, ki je bilo v navadi v tako imenovanih delih socialističnega realizma. Tako revolucionarni voditelj Mintun, ki je izšel iz te vasi, zavrže teto Krizantemo, ki ga je vrsto let čakala. Nesreča pa doleti tudi ubogega Maa Maa. Vendar v delu ni opisana dokončna zmaga revolucije, saj se revolucionarne čete morajo umakniti v hribe. Toda pisatelj konča roman z upanjem v dokončno zmago revolucije. J. S. gvatemalske legende zirano legendo o majevskem božanstvu Pernata kača. V tej knjigi je Asturias strnil svojo bivanjsko navezanost na duhovno izročilo starodavnih Majev, z Jegendami o legendah", za katere je dobil ustvarjalno spodbudo med prevajanjem svetih knjig Majev v španščino, je na začetku tridesetih let zaslovel po svetu. Paul Valery je o njih zapisal: ,.Kakšna mešanica razžarjene narave, zmedene botanike, staroselske magije, salamanške teologije ... Zdelo se mi je, kakor da bi bil zaužil sok nenavadnih rastlin ali pa zvarek tistih rož, ki lovijo in goltajo ptice." Asturiasove legende zdaj lahko beremo v izvrstnem prevodu, uživati je moč ob metaforičnem prikazovanju življenjskega utripa gvatemalske prestolnice, ki ždi nad dvanajstimi pokopanimi mesti, vlečejo domala pesniške besede o vodi, praviru vsega, o mogočniku iz palače z barvami jutra, večera in noči - in še o tolikerih posebnostih ..indijanskega mišljenja v podobah", kateremu pisatelj pravi tudi magični realizem. Knjiga je izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, za popolnejše doumevanje motivnega sveta legend sta na voljo slovarček tujih besed in kazalo jezikovnih posebnosti in alegoričnih izrazov, prevajalka pa je sestavila tudi krajšo spremno besedo o pisateljevem življenju in delu. deček v viharju Nedavno tega smo pisali o Vladimira Stojšina pripovedi „Kino v škatlici vžigalic", zdaj iz izložbe »Gvatemalske legende" kot zbirka prir^šajo sedem krajših besedil pa daljšo pripoved o ..Čarovnikih spomladanske nevihte" in „Cuculcan", dramati- „Antologija ni in ne more biti literarno-kri-tično pretenciozna. Njen namen je izrazito popularen, namenjen bralcem, katerih zanimanje ni prvenstveno študijsko. Iz tega razloga so izvirna slovenska besedila .prebrana' na sodoben način, tujejezični teksti pa so prevedeni." Po tem vodilu je Pogačnik besedila razdelil na troje zaokroženih skupin, slednje pa po zvrsteh prinašajo tole. V okviru pismenstva je pesništvo zastopano od brižinskih spomenikov prek reformacijskih del do Vodnikovih in pesmi drugih razsvetljencev. Obseg pripovedništva je manjši, sega od Trubarja, Svetokriškega do Vodnika, dramatiko pa predstavljajo odlomki iz Škofjeloškega pasijona in Linhartovega ..Matička". •Dokaj izčrpen je izbor ljudskega slovstva, bodisi s pesniške ali pripovedniške strani več prevajalcev pa je poskrbelo za prikaz tujejezičnega slovstva, pri katerem med pesništvom prevladujejo dela M. Kuezmiča, pripovedništvo pa zaključujejo odlomki del J. V. Valvasorja. S pričujočo antologijo je Pogačnik razmeroma prepričljivo zanikal pojmovanje, da v starejšem slovenskem slovstvu „ni živih vrednot in da je oddaljeno našemu času ne le kronološko, marveč tudi idejno, estetsko in etično". To svoje naziranje je podrobno utemeljil v domala sto strani dolgi razpravi, ki razčlenjuje posamezne dobe in znotraj teh mesto in pomen ustvarjalcev in njihovih del. D. R. Slavko Luxa Alenka Bole—Vrabec, lanska dobitnica Sovretove nagrade (za prevod G. Garcie Marqueza roman „Sto let samote" in siceršnje posredovanji latinskoameriške literature tukajšnjemu bralstvu) je po „Koruzarjih" poslovenila še eno delo gvatemalskega nobelovca Miguela A. Asturiasa. Starejše slovensko slovstvo. Tako so v literarni zgodovini označena besedila od brižinskih spomenikov do vključno razsvetljenskih spisov 18. stoletja. V posameznih knjigah je bilo tovrstno slovstvo zbrano dokaj po plasteh, delili so ga na umetno in ljudsko, tujejezično pa zvečine ni bilo zajeto. Nazadnje je bilo starejše slovensko slovstvo zaobseženo v več knjigah zbirke Naša beseda, v glavnem po teh knjigah pa je Jože Pogačnik sestavil obsežno antologijo, ki je izšla kot dvaindvajseta knjiga zbirke Iz slovenske kulturne zakladnice pri založbi Obzorja. zaklad! konča z verzi: Vedru čast bo tvoja in hvala ZDENKA njegovo zgodnje delo J® Jrezana roka Dri doPr' LJUBITELJSKI SLIKARJI (NAIVCI) NISO OD DANES Moderna doba rada pripisuje sama sebi iznajdbe in podobno. Tako vsaj velja med preprostimi ljudmi. Znanost pa nam vedno znova odkriva, da je bilo marsikaj odkrito že prej. Tako je tudi z amaterskim slikarstvom, za katero smo ob zadnjem bumu mislili, da izvira samo iz naše dobe. O nasprotnem nas lahko prepriča zapuščina znanega novomeškega tiskarja Janeza Krajca, ki jo hrani Študijska knjižnica v Novem mestu. V tej zapuščini so bile namreč najdene tudi skicirke in slike amaterskega slikarja Franca Ksaverja Skole. Letos pa je o tem slikarju izšla v Zborniku za umetnostno zgodovino kratka razprava novomeškega rojaka Milčka Komelja. Kot pravi Komelj, je bil Skola doslej v slovenski kulturni zgodovini skoraj neznan. Omenjali so ga le zaradi Skolovega prijateljastva in sodelovanja z izumiteljem ladijskega vijaka Josipom Resslom. Revija Dom in svet pa je objavila tudi Resslov portret, ki ga je naredil Skola. Skola sin češkega priseljenca iz Moravske, se je rodil leta 1792 v Novem mestu. Tu je med leti 1805 in 1808 obiskoval gimnazijo. Kasneje je bil oskrbnik gradu na Grmu, sledeč njegovim risbam, na katerih je napisal letnice in topografske podatke, pa ga .srečamo potem še na gradu Grmače pri Zavrstniku blizu lilije, na Koroškem, v Zasavju. Kasneje je bil c. kr. navigacijsko — cestni uradnik ali asistent. Nadziral je plovbo in spremljal urejanje plovne poti od Litije in Zidanega mosta do Krškega. Okoli 1850 se je vrnil v Novo mesto, kasneje pa se je preselil na Vrhniko. Najstarejše njegove znane slike datirajo v leto 1806, ko je najti v njegovi skicirki iz modnih ča- sopisov prerisane ženske figure, deset let pozneje pa je najti študiji dveh lobanj ter več študij skeletov, kar je vse prerisano iz učbenikov, kaže pa na slikarjevo resno prizadevanje po obvladovanju anatomije. Kot pravi Komelj, pri tem ne gre za izraz resnejšega prizadevanja po pridobitvi slikarskega znanja, marveč gre za čim otipljivejše obvladovanje sveta, saj je bil'Skola kot cestni in navigacijski asistent emDirično usmerjen človek. Zato v njegovem slikarstvu ne gre iskati umetnostnih ambicij in formalno novih prijemov. To slikarstvo je predvsem zgodovinski dokument, za katerega je najbolj primerna tematska razdelitev, kot so portreti, vedute, motivika Save ipd. Kot je bilo rečeno že zgoraj, je najbolj značilno za Skolovo slikarstvo ukvarjanje s portretiranjem. Njegov najstarejši znani portret je podoba Josipa Ressla, naslednji njegovi portreti pa datirajo v dvajseta leta. Med njegovimi portretiranci je kasneje najti škofe, grofice, ki so vsi naslikani v odlični in tipični maniri bidermajerskega slikarstva. V njegovih dveh skicirkah, ki ju hrani novomeška Študijska knjižnica, je najti tudi celo vrsto vedut. Velik del njegove slikarske zapuščine zajemajo upodobitve Save in trgovskega prometa na njej. Skratka, v S nosiš v H. HESSE 11,1 i|l ll hi '''milllllHII lllllliHIIMII tulili umiti dl druščina tek y naravi ši ba rim. kralj preja K sad fr. filozof hlad gl.mesto tilipinov zbirka slik nepravil- nost hr*. igralec glina mesto pod JUiiUH del telesa razčlembi prazqod Vremen reta Cas. enota a debakel Cimosov avto fg stvarnik lasu* stebriste lirska pesem vetrni jopič vodna tehtnica zdravilo za glavobol mlin it tom lajevec pritisk pnovvpii lastenj sTaniu nikelj travnik olika stat ua fantič dežela Virke poveljnik ladjevja mililiter zargbr- JUCi. cima dl novo srebro Arhitektura kot bi bil potres »Porušene" trgovine razburjajo arhitekte, trgovcem pa je novi val v arhitekturi ^ v prid, saj kupci radi zahajajo v nenavadno oblikovane stavbe_ Priznani arhitekti se Zmrdujejo nad nenavadnimi "avbami, ki so zrasle v večin mestih Združenih držav Amerike. Pravijo, da gre za Brusno početje. In kaj se jim ^udi? Le to, da je novi val Sntiarhitekture na prvi po-8led podoben navadnemu potresu? Skupina štirih arhitektov, ** je ustanovila družbo SI-tb. je začela projektirati nenavadne stavbe. Stavbe so si-cer običajne, trdno stojijo in smžijo svojemu namenu, le Po zunanjosti so čudne, trgovskim hišam so nagnili petonske fasade, kot da jih Je ,®U*H potres, kalifornijski veleblagovnici so odbili vo-pl, kot da je v njeni notran-n j eksplodirala bomba, Pred neko floridsko trgovino P® so postavili zid, katerega . Je porušen, kakor da ga sa ^>pem°t5no obdelal zob ča-• Po svoji zunanjosti se te vbe zares močno razliku- vd*v d dru8*h> fludi pa na-J?. z mešanimi občutki, jih je strah, potem pa se „porušenih“ trgovin nava dijo. Še več, trgovci so ugotovili, da v „porušene“ trogivine kupci raje zahajajo. Trgovci so z antiarhitek-turo zadovoljni. Tildi ustvar- jalcem je prav, saj ugotavljajo, da se sicer brezbrižni ljudje vse bolj zavedajo zgradb okoli sebe in da odkrivajo dotlej nezapažene vrednote, ki jih posreduje ta najbolj praktična umetnost. Ni glodal zob časa - portal je delo arhitektov. Odkod kislo zelje Prvi so ga jedli Kitajci Slovenci smatramo kislo zelje s kranjsko klobaso za narodno jed in smo pripravljeni domovinsko pravico tej jedi prepustiti delno samo še Nemcem, katerim gre klobasa s „sauer-krautom“ ob pivu menda zelo v slast. V resnici pa nimamo ne mi in ne Nemci pravice, da si lastimo kislo zelje, saj so ga najprej jedli s paličicami na Daljnem vzhodu. Da bi nas zgodovina priznala za prve mojstre kislega zelja, bi morali imeti poševne oči in morali bi govoriti po kitajsko. Zgodovinarji so kislemu zelju sledili tja v obdobje od tretjega stoletja pred našim štetjem naprej, ko so na Kitajskem gradili veliki zid, največjo obrambo zgradbo na svetu sploh. Množica delavcev je živela ob rižu in zelju. Pozimi so zelenjavo namakali v riževo vino da se ni pokvarila. Zelje je v vinu fermentiralo in se spremenilo v nekaj, kar je najbližje današnjemu kislemu zelju. V evropske dežele so kislo zelje prenesli Huni. To bojevito pleme je evropske narode obdarilo še z eno novostjo: od njih so se naši predniki naučili vlagati kumarice in drugo povrtnino v kis in razsol. EDNJI MOHIKANEC 1 m HI »l »SS7«. In Ropali a' Ni v,k • .na P«! v ‘i • na Pol N; tZuhaJa3očemu hi ,njeg°v° ^ 2“v “.Stius 155 »Bratje in sestre,« je dejal, »ne tožite za mladeničem, ki je odšel v večna lovišča. Manitou ga je pozval, ker potrebuje pogumnih in zvestih bojevnikov. Toda jaz sem ostal kakor suho drevo sredi samotne pušče...« — »Ne, Velika Kača,« je tedaj vzkliknil Stezosledec, »nisi sam!« In moža, ki so jima tekle solze po licih, sta si nac^ Unkasovim grobom podala roke. VASA ZGODBA 1 SPOMINI NA OTROŠTVO | 156 Slovesno tišino pa je še enkrat pretrgal glas Orla: »Sam in zapuščen je ves naš rod. Cas rdečih mož je za vselej minil. V veselem jutru mojega življenja se je blestela njihova moč. Toda še preden me je samega zagrnila tema, sem moral videti grob poslednjega Mohikanca!« KONEC »Kako hitro tečejo leta!” sem zavzdihnila, ko sem pisala prijavo za vpis v gimnazijo in se spomnila brezskrbnega obdobja, ko mi ni bilo treba skrbeti za učenje in domače obveznosti. Čeprav sem bila večkrat tepena zaradi mnogih vragolij, so moji spomini na zgodnje otroštvo zelo lepi. Največkrat se spomnim svojega četrtega leta, saj je bilo to moje „paglavsko” leto, ko sem napravila največ škode. Takrat so v našem vrtu rasle lepe rože, ki jih je mama skrbno negovala. Jaz pa sem jih večkrat potrgala in pohodila. Neko dopoldne, ko je bila mama spet v hlevu pri živini, sem stopila na vrt in s palico veselo tolkla po rdečih tulipanih ter zraven prepevala: „Ringa, ringa, raja...” Moje veselje je prekinila mama, ki me je zaradi uničenega cvetja tako prebunkala, da so mj vse neumne misli izpuhtele iz glave. . Pa ne za dolgo. Naslednji dan me je mama pred odhodom ^ 3 od doma zaklenila v kuhinjo. Nekaj časa sem preganjala ^ J dolgčas z risanjem po papirju, kar me je zelo veselilo, odkar £ - sem dobila nove barvice. Potem sem se spravila z barvicami " še na stene. Ko sem zaslišala škrtanje ključa v ključavnici, sem si poiskala skrvališče pod klopjo. Mama nad novimi »tapetami” ni bila navdušena in se je jezna spravila na čiščenje počečkane stene, ne da bi me našla. Ker pa me je napadel kašelj, je mama ugotovila, kje sem, in me spet natepla., Taki so moji spomini na zgodno otroštvo. IRENA ILENIČ N KRKA GA JE VZELA Bilo je meseca julija 1925, v času mlačve. S podov se je slišalo živahno »pika poka, pika pok.” S cepci so mlatili mlatiči rumeno pšenico. Zlato zrnje se je luščilo pod udarci in se nabiralo pod nasadom. Na Selih, kjer sem bil doma, smo tudi mlatili Takrat sem bil desetleten kratkohlačnik in moje opravilo pri mlačvi je bilo v glavnem to, da sem za vsak nasad nametal snopje iz kozolca, ga naštel v „rvičke”, katere so nato mlatiči zanesli na pod. Po več omlačenih nasadih so snopje prečesali na grabljah, ki so jim rekli „barage”, ga povezali, in to so bili škopniki, slama za pokrivanje slamnatih streh. Hribarjev Janez, eden od mlatičev, se je zazri s poda proti Beli cerkvi. Na cesti od Bele cerkve proti Selom in Vinjemu vrhu je zagledal več ljudi, ki so nosili nekaj, pokrito s črnino. »Glejte, tam po cesti pa nekaj neso,” je rekel, pokazal z roko, in s rtem opozoril ostale mlatiče. Vsi so stopili k vratom in opazovali čudni sprevod. Medtem pa se je že oglasil mali zvon iz belocerkovškega zvonika; zvonilo je zadnjo uro. Po cesti je pritekel ves zasopljen vaški fantič in naznanjal na ves glas: »Črvanov France z Vinjega vrha se je utopil v Krki!” V daljavi se je zaslišal močan jok, ko so prinesli domov mrtvega edinega sina, 12-letnega Franceta. Čez dva dni se je vil mrtvaški sprevod proti pokopališču v Belo cerkev. Štirje mladi fantje z belimi trakovi na rokavih so nesli belo krsto, pred njo pa smo nesli otroci vence z belimi rožami. Bil je ganljiv pogreb in nobeno oko ni ostalo suho. Trdo so padale kepe ilovnate zemlje na belo krsto, ko so jo spustili v jamo. Krčevit jok je stresel Francetove starše in sestri. Ko so pogrebci končali svoje delo, smo znesli vse vence in šopke cvetja na gomilo. Goreče svečke smo Eostavili na gomilo med cvetje, ko je jok svojcev že Judje so še kar naprej stali na pokopališču. Te $ Crvanova mati vzravnala, se zazrla v dolino, kjer je šumela jj Krka, in rekla: »Naš France mi je vedno govoril, še posebno 4 poleti, ko se je hodil s seslrama kopat v njo: ‘Mama, jaz £ imam to Krko tako rad! Če me ona ne bo vzela, bom pa iaz 4 njo!*” $ Vsi navzoči so strmeli proti reki, tja proti Breški vasi, kjer J je nesrečnega Franceta pogoltnil vrtinec. Še enkrat so si £ pogrebci otmili solze in se začeli razhajati, le mati 4 nesrečnega Franceta je zrla nepremično proti reki. Skoro s JS silo so jo spravili domov. fa I S s J I VINKO BOBIČ OBIŠČITE XXIX.celovški lesni velesejem od 9. do 17. avgusta 1980 ZANIMIVOSTI: Sejemska žaga in mizarska delavnica v pogonu, dan mizarjev, simpozij „Gozdarska tehnika v gorskem okolju”, dan kmetov — lastnikov gozdov, dan žagarjev, skupinski ogledi podjetij. \ E3 beogradska banka Novo mesto UPOKOJENCI! Nudimo in zagotavljamo vam kvalitetna in tekoča opravila v zvezi z izplačilom pokojnin in invalidnin na hranilno knjižico ali tekoči račun. Ker se nosilci pokojnin in invalidnin vse bolj vključujejo v našo banko s prenosom izplačevanja osebnih prejemkov, vas vabimo, da tudi vi uporabite naše storitve. S prenosom izplačila pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun postanete varčevalec banke. Vaše vloge obrestujemo po obrestni meri 7,5 % — 10 % in nudimo tudi druge ugodnosti, predvsem v pridobivanju vseh vrst kreditov občanom. Vašo skrb glede hrambe denarja prepustite nam. Neobvezno nas obiščite — delamo v stavbi na Cesti komandanta Staneta 12, Novo mesto (pri Lekarni Novo mesto) — ali kličite na telefon 21—532. 452/24-80 SERVIS BERUS IVAN C. herojev 27 NOVO MESTO posluje od 1. julija 1980 dalje. Naročila sprejema po telefonu (068) 25-098 — servis in 22—549 — doma. Audi „SOP' Krško specializirano podjetje za industrijsko opremo, DS TOZD STORITVE, Krško, Gasilska 3, objavlja prosta dela KOMERCIALNE IN TE INICNE PRIPRAVF KOOPERANTSKIH DEL Pogojj: — TSS — gradbena smer — 2 leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo Prijave sprejema kadrovska služba „9DP" Krško, CKŽ 141, 15 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi oglasa 590/32-80 V Komisija za delovna razmerja osnovne Sole „ miranajc'ca\ Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas - 1 XV KUHARICE S POLNIM DELOVNIM CA-JOM Pogoji: uspešno končana poklicna gostinska šola in najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - SNAŽILKE ZA POLOVIČEN DELOVNI CAS Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. 591/32-80 KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE NO-VOGRAD, NOVO MESTO, n sub. o., objavlja na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge v TOZD Gradbeništva in stranski obrati: 1. DVEH VOZNIKOV TEŽJIH MOTORNIH VOZIL 2. DVEH STROJNIKOV TEŽKE GRADBFME MEHANIZACIJE 3. DVEH AVTOMEHANIKOV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati i zpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — imeti morajo poklicno šolo za voznike motornih vozil in pet let delovnih izkušenj pod 2: — imeti morajo poklicno izobrazbo ustrezne smeri in tečaj za strojnika težke gradbene mehanizacije ter 5 let delovnih izkušenj pod 3: — imeti morajo poklicno avtomehanično šolo in 3 leta delovnih izkušenj Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje Novograd, Novo mesto, splošni sektor Cikava. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 10 dneh po izbiri. 589/32-80 lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.32 ZASTAVA AVTO LJUBLJANA INFORMACIJE IN ZAMENJAVA V VSEH POOBLAŠČENIH SERVISIH ZASTAVA IN TRGOVINAH REZERVNIH DELOV SERVISI: ZASTAVA AVTO in trgovine Koper, Kliko, Ravne na Koroškem, Ljubljana, AVTOMERKUR in trgovine Vrhnika, Ljubljana, AVTOMERKUR Logatec, ALPETOUR Bled, Kranj, AVTO Celje, Kočevje, AVTOPREVOZ Idrija, Tolmin, AGRO-SERVIS Murska Sobota, AMD Postojna, Slovenske Konjice, AGIS Ptuj, KOMUNALNO PODJETJE Laško, Rogaška Slatina. KOC Velenje, HMEZAD Šmarje pri Jelšah, Žalec. FERROMOTO Maribor, Slovenska Bistrica, NOVOTEHNA Metlika, Novo mesto, Trebnje, MOTOREMONT Nova Gorica, PIONIR Novo mesto, TEHNOSTROJ Ljutomer, TRGOAVTO Koper, Portorož, SAP - VIATOR Črnomelj, Jesenice, Slovenj Gradec, VOLAN Ljubljana, Trbovlje. TRGOVINE: ZASTAVA AVTO Maribor, Celje, Kranj, Krško. AVTOMERKUR Jesenice, MERKUR Kranj. NANOS Postojna. Zamenjajte izrabljen motor Z INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIM ZAMENJAVA V ENEM DNEVU1 ENOLETNA GARANCIJA1 KREDI INI NAKUP' Od 11. avgusta 1980 prične obratovati SERVIS ZA POPRAVILO VSEH VRST KOLES, KOLES S POMOŽNIM MOTORJEM IN MOPE-DCV. SERVIS STREL PETER NA ZAGO 1 avtopralnica) NOVO MESTO 598/32-80 (bivša VIKTOR SENICA iz Dolenjskih Toplic št. 187 obveščam cenjene stranke, da sem odprl mehanično delavnico za popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev. Priporočam se za popravila vseh vrst. 596/32-80 Na podlagi sklepov delavskega sveta TOZD Pr^[ center Novo mesto in TOZD ZA PTT PROMFT Novo mesto z dne 28. 7. 1980 se razpisuje za dan 13. 8. 1980 JAVNA DRAŽBA za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: A) osebnih in tovornih motornih vozil 1. TAM 2001, letnik 1970, izklicna cena 30.000,00 din 2. Zastava 750, letnik 1972, izklicna cena 10.000.00 din 3. Zastava 750, letnik 1973, izklicna cena 15.000.00 din 4. IM V 1600 SB, letnik 1969, izklicna cena 25.000.00 din 5. Zastava 750 kombi, letnik 1971, izklicna cena 18.000.00 din 6. Zastava 750, letnik 1975, izklicna cena 10.000.00 din 7. Zastava 750, letnik 1973, izklicna cena 10.000.00 din 8. Zastava 430 F, letnik 1976, izklicna cena 15.000.00 din B) 8 mopedov TOMOS po izklicni ceni 400,00 din do 1.000,00 din Izklicna cena je brez prometnega davka. Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Pred pričetkom dražbe mora vsak interesent položiti varščino v višini 1001 izklicne cene. Ogled osnovnih sredstev pod A in B je mogoč eno uro pred začetkom dražbe. Informacije pa interesenti lahko dobijo tudi prej na tel. 22—741. Javna dražba bo vršila v prostorih ptt avtogaraže v Ločni, Cesta herojev 28, dne 13. 8. 1980. 587/32-80 TOVA^MA CELULOZE IN P^PIRIA „DJU^O SALAJ" KRŠKO objavlja prosta dela oz. naloge za: DS SS TEHNOLOŠKO PROJEKTIRAM IE Pogoji: - visoka ali višja izobrazba kemijske tehnologije — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj TOZD CELDLOZA PRAZNJENJE SNOVNIH JAM _ 3 de|avce P ogoji: — P K delavec — osnovna šola — delo v treh izmenah — dana možnost priučitve TEHTANJE IN ZAVIJANJE CELULOZNIH BAL' 4 delavce Pogoji: — PK delavec -osnovna šola — delo v treh izmenah — dana možnost priučitve TOZD PAPIR POMOČNIK SUŠILCA IN PREVIJALCA PIRNFM STROJU - 5 delavcev Pogoji: . — zaželena končana osnovna šola — sposobnost dela ob stroju — delo v treh izmenah — dana možnost priučitve pPl PA’ nif*1 Vsa dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim de časom. org31"1*' Pismene prijave prejema kadrovska služba delovne cije 15 dni po objavi. v30dnet1 Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire po izteku roka za sprejemanje prijav. 592/32" DOLENJSKI LIST iiTRTRBV INTERVJU ♦ ♦ ♦ < ► Dediščina v slabem stanju ii Gradovi propadajo, vse manj je obdelovalne zemlje n vse več zaraščenih površin — Nujno je postaviti toplarno! Ob novem letu ustanovlje-in ,UŽ,ba za varstvo naravne kulturne dediščine pri ^vodu za planiranje v ZaxVem mestu se po prvih ‘»četnih težavah postavlja uLn°?f: Kaj vse, so doslej nnv ln. na kaJ Je v hin6? Sre^nier°čnem obdobju dati največji poudarek, Ravbar ma8‘ster Marijan nn’,’^reJ 30 let tovrstne j? ®.za Dolenjsko opravljal smn V Ljubljani, zdaj pa ! in _+Sf s tem začeli načrtno ► , , 0 baviti doma. Naša maloštevilna tričlanska sku-L a ~ arheolog, arhitekt in °8raf — deia za področje -6»wr Marijan Ravbar: „V "°vomeški občini izgubimo hdT.° *eto poprečno 50 ’ _. »arov zemljišč zaradi ^Cnih gradenj.” . j^tih občin: za obe belo-1 rajski, novomeško, tre-| aujsko in brežiško. Seveda 1 ,aradi obilice dela in razse- ' Snn°Sti terena’ kot tu4. 83 P3 sta iz leta v leto v ............................ slabšem stanju. Glede Struge bo potrebna posebna študija, ker v tem gradu bivajo nune, poleg njih pa še zasebne stranke. Za to poslopje se zanima Otočec, kamor bi po naših prvih ocenah v bodočnosti grad tudi najbolj sodil. Glede Prežeka pa so tudi že neke kombinacije za obnovo s pomočjo 1MV. Za spomenike ljudske revolucije je malo bolje poskrbljeno s posebnimi sporazumi. - Kot strokovnjak za varstvo okolja bi imeli najbrž tudi s tega področja več kritičnih pripomb? „Odnos do varstva okolja se zrcali v Krki. To je kraška reka s precejšnjo samočistil-no sposobnostjo, vendar pa < je predvsem zaradi narašča- 1 joče industrije vedno bolj j onesnažena. Onesnaženost , zraka tudi narašča, vendar ; nam glede tega še ni treba < biti plati zvona. Zavedati pa ] se moramo, da bo nujno vsaj v petih letih postaviti ’ toplarno, ki bi zajela celotno območje od Straže vzdolž Krke vsaj do Otočca. Varovanje okolja pa je kritično največ zaradi gradenj. Vsako leto izgubimo v novomeški občini okrog 50 hektarov zemlje. Polovico te površine zazidamo, ostale parcele se drobijo in za kmetijstvo niso več tako zanimive. Problematično je to, daje 26 odst. vseh kmetijskih zemljišč v občini podvrženih zaraščanju, posebno v odročnih predelih, kot so Rog, Gorjanci in Suha krajina. To pa je problem ob dejstvu, da se v občini že zdaj ne moremo več sami prehranjevati.” - Kaj bi morali po vašem mnenju v novem srednjeročnem obdobju v prvi vrsti celovito urediti? „V novomeški občini obvarovati dolino Krke, v trebanjski skušamo doseči zaščito Mirenske doline, v Beli krajini pa najti mesto objektom na Stražnem vrhu, kjer so delali štabi za časa NOV. Zraven tega pa zavarovati Kolpo. To so glavne operativne naloge dolgo- ročnega značaja, s katerimi pa ni mogoče več odlašati.” R. BACER PRIZIDEK 2E DELAJO V ponedeljek, 3. avgusta so pripeljali stroje na delovišče pri poslopju ekonomske in administrativne šole na Ulici talcev ter začeli z zemeljskimi deli za dograditev šole. Prizidek, ki je v novem 5-letnem programu izgradnje šol, je tako že v gradnji TERMOAKUMULACIJSKE PECI GREDO V DENAR Najbrž je strah pred negotovo kurjavo v bodoči zimi kriv, da je v Novem mestu precej povečano povpraševanje po termoakumulacijskih pečeh. Kot je povedal poslovodja Elektrotehne Slavko Staniša, je letos izjemen primer glede prodaje vsakovrstnih peči, najbolj pa gredo v promet termoakumulacijske. ..Prejšnja leta se poleti nihče ni zmenil za take peči in jih sploh nismo nabavljali, letos smo jih že po koncu kurilne sezone prodali okrog 40. Kupcem lahko ustrežemo in tovrstno blago nabavljamo. Cene so se od lani sicer malce zvišale, za kakih 10 odstotkov, toda kupci za to največkrat sploh ne vprašajo." DRVA V ŠTIRINAJSTIH DNEH Sredi najhujše vročine dober gospodar misli na zimo. Tako nekateri odjemalci pridno naročajo drva pri Gozdnem gospodarstvu kjer trenutno prodajajo drva brez zastojev. Vsebnikom izpolnijo naročilo po vplačilu po 14 dneh Cena kubika drv, dostavljenega na dom, velja letos 814 dinarjev. Medtem ko so kurjavo naročili tudi že nekateri večji odjemalci: ustanove in šole, pa večina takih z naročili še čaka. Bati se je, da bodo jeseni hoteli drva vsi naenkrat, potem bo spet prišlo do zastojev. HOTEL ZADELAVCE - Novomeški Pionir gradi blizu poslovnih prostorov v Bršljinu samski dom, predvsem za delavce iz drugih republik. Gradbena dela gredo h koncu, v stavbi pa bo okrog 350 postelj in režim hotelskega tipa. Sodobne sanitarije, klubske sobe in podobne pritikline se razumejo same po sebi. (Foto: R. Bačer) Za večino je poskrbljeno Na novomeškem področju Pionirjevi delavci iz drugih republik ne žive v barakah, marveč v domovih z vsem najpotrebnejšim udobjem — Gradijo še en nov samski dom V novomeški občini je gradbeno podjetje Pionir med tistimi, ki zaposluje največ delavcev iz drugih republik. Kako je zanje poskrbljeno, kako upoštevajo podpisani sporazum $ede njihovih življenjskih pogojev, je povedal Alojz Jožef, pomočnik direktorja skupnih služb pri Pionirju. „Trenutno je na območju novomeških delovišč nekaj čez 700 delavcev, ki so prišli k nam iz drugih republik. Zanje imamo star samski dom, zgrajen leta 1962, z 268 posteljami in pa montažno naselje, v katerem je 280 ležišč. Tudi to naselje ima cntralno kurjavo in potrebne sanitarije. Zavedamo pa se, da je ta objekt le začasna rešitev, dokler ne bo zgrajen nov samski dom s 350 ležišči. Objekt se že gradi in v njem bo hotelski režim.” - Kako pa je poskrbljeno za preživljanje prostega časa teh delavcev, saj vemo, da udobno bivališče ni tse, kar sodi k dobrim življenjskim pogojem? Jsla tem področju smo malo slabši, pa vendar se organizirano bavimo s tem. Največ jih vključujemo v športno društvo, med vsemi dejavnostmi pa jih najbolj zanima nogomet. Organiziramo tudi medtozdovske igre in tekmovanja, tako da se zaposleni spoznavajo med seboj. Nekaj ugodnih premikov pa opažamo tudi na kulturnem področju, čeprav se ravno ta dejavnost najpočasneje uveljavlja. Letos smo organizirali za naše zaposlene iz drugih repu- blik že dve prireditvi z ansambli po njihovem okusu. Večkrat pa. smo preko sindikata kupili vstopnice za razne prireditve, ki so bile v Športni dvorani. Vstopnice so dobili brezplačno. Glede obveščanja je šteti za napredek tudi to, da naš časopis izhaja v slovenskem in " Khrv srbohrvaškem jeziku. Vsi delav ci ne iz drugih republik so fri blokih je povsod zamuda Bršljinu in na Cesti herojev bi moralo biti že vseljivih čez 100 stanovanj, pa gradbinci kasnijo - Pri vsaki zamudi skušajo doseči višjo ceno 1 hrajajo. -v«i «°d spomladi dalje Ho^^ovanjsld blok v v o,0bčini ni dograjen v n0vih u?Ži k' moralo biti v *evzetih 59 J?*1 ž® K maia yeljal ,, l lanovani- Isli rok Vlek, r*1 j inski blokovski Se veri„pa v obeb primerih ^ Vedno traiain ipradbi uo8°tovitve stavb, V stanovanjska skup- te^nite™” pr?tivL Vsaka m10' vf«?”®111 namreč višjo TutUdi do 25 bfe Vjivi H ° StraŠki d?Jlnski d^iri SePtembra, K *°nia šeV u13 sePtembra, 5^ Pa °iSbeta-kV0beh Priznali LJub zakasnitvi , Najh nobenih višjih cen. C >“teUda j® "a Cesti Te , 1 moral biti blok V Novem mestu so cene stanovanj tako visoke predvsem zato, ker je všteta celotna komunalna ureditev terena, kar po pravilih ne bi smelo bremeniti cene kvadratnega metra stanovanjske površine. Ni pa druge rešitve, ker komunalna skupnost nima denaija, da bi zemljišča urejala z vsemi napravami, preden nanj pripeljejo gradbene stroje. potrjena Površin!?3 kva(hatni ^vrsine v h r* „ _ v ■•'»v: •161 dinaijev. preveč dalje (Foto: R. Bačer) OTOŠKI KAMP SE POLHI - Konec julij.., ko se je vreme ustalilo, se jc tudi kamp na Otočcu začel polniti. Te dni so prostori ob vodi stalno zasedeni, predvsem s tujimi prikolicami in avtomobfli. Gostje se radi kopajo v Krki, zato se jim ne mudi ludo pametno... 30. julija je okrog 14. ure nastala huda prometna gneča na križišču pred bifejem v Koštialovi ulici. Kar hitro so bile zaprte za ves promet Cankarjeva ulica, Koštialovo in še peš pot na Prisojni potu Na Cankarjevi so takrat polagali vrhnji sloj asfalta. To je delalo Cestno podjetje, na Koštialovi in Prisojni poti pa so delavci PTT Novo mesto prekopali cesto zaradi polaganja telefonskega kabla in urejanja Ceste herojev. Tako z nobenim vozilom dobro uro nisi mogel na celotni predel Mestnih njiv, kjer stanuje več kot 1500 ljudi Starši so ravno takrat pripeljali otroke z vrtca, nekateri so hoteli zdoma v službo, drugi iz službe domov Na cesti so stali kamioni, promet je bil onemogočen. Tudi tistim, ki so vozili po Cesti herojev v eno ali drugo smer, se je ustavilo, ker niso mogli dalje zaradi čakajočih vozil. Vrh vsega je bila takrat neznosna vročina in iz avtomobilov se je slišalo preklinjanje, otroški jok in še kaj. Prizadeti so poklicali miličnike, ti pa so odredili, naj vsaj eno cesto čimprej odpro. Tako so okrog 14.30 za silo pokrpali Koštialovo ulico, da so po njej iahko vozili, na ostalih dveh cestah so dela trajala še dlje. Kot so ugotovili za to pristojni organi, je do nevšečnosti prišlo samo zato, ker se poštarji in cestarji niso dogovorili, pa eden za drugega niso vedeli, da zapira cesto, čeprav bi se lahko videli Pa se niso! Vrh vsega so Koštialovo ulico prekopavali še brez dovoljenja. Občani pričakujejo, da bodo v obeh podjetjih odgovorni dobili ustrezno lekcijo, kajti tako ravnanje ob najbolj neprikladni uri povsem po nepotrebnem povzroča hudo kri pri občanih. R. B vključeni tudi v naše možnosti za letovanje pod istimi pogrni kot vsi ostali. Reči moram, da se te ugodnosti kar pridno poslužujejo.” - Morda na koncu še pojasnilo, zakaj sploh najemate toliko delavcev od drugod? „Moramo, da bi delo teklo nemoteno, ker se mladi iz domačih krajev redko odločijo za poklice v gradbeništvu. Za tesarja sploh noče nihče iti, za zidarje pa nam je letos na vsem območju z veliko propagando uspelo dobiti 40 mladih v uk. V nasprotju s tem pa imamo nič koliko prošenj za priučitev v avtomehanični stroki. Pri šolanju za gradbene poklice želimo dobiti čimveč domačinov, saj je zaslužek dober, izkušnje pa nam kažejo, da ti tudi obstanejo. Delavci od drugod nam večkrat po prejeti diplomi in končani šoli pokažejo fige: s spričevalom gredo v domače kraje in tam nastopajo kot »strokovnjaki, izšolani v Sloveniji”. Za nas so ti kadri izgubljeni. Prav tako pa moram reči, da vseh le ne gre metati v en koš in da je med delavci od drugod tudi več takih, ki se res čutijo pioniijevce.” R. B. KS Bela cerkev: kontno asfalt Letos še vodovod na Vinji vrh — Hrib in dokončanje kulturnega doma Cesta od Prinovca v Šmarjeških Toplicah do Bele cerkve v dolžini 2.700 metrov, katere razširitev in asfaltiranje krajani načrtujejo že nekaj let, bo letos končno dobila novo podobo. Z deli so začeli že decembra lani in do pomladi cesto razširili ter iz kamnoloma krajevne skupnosti napeljali 7.000 m3 gramoza. Opraviti bo treba še valjar ska dela, konec avgusta ali v začetku septembra pa bo cesta le dobila asfaltno prevleko. Pri tem je posebno pohvalno, da so kar 80 odstotkov potrebnih sredstev - kot že prej za napeljavo vodovoda in nekatere druge akcije - prispevali krajani sami, nekaj pa tudi vikendaiji, ki imajo nad šmarješkimi Toplicami počitniške hiše. Takoj po končanem asfaltiranju bodo začeli napeljevati vodovod na Vinji vrh in na Hrib, ki ga bodo prav tako financirali večinoma krajani sami in opravili tudi potrebna prostovoljna dela. Se letos naj bi dokončali tudi obnovo kulturnega doma v Beli cerkvi, ki bo razgibal kulturno življenje v krajevni skupnosti, pred dvema letoma ustanovljeno kulturno dmštvo pa bo tako dobilo prepotrebne prostore za aktivnejše delo. Novomeška kronika VENDAR DOKONČANO - Pred dnevi so na Cankarjevi cesti polagali vrhnji sloj asfalta, kar je zelo hvalevredno. Cestišče bo v kratkem povsem urejeno z bankinami vred in robniki, kar ni vselej primer ob rekonstrukcijah cest v mestu. Ponekod ostajajo dela veliko dlje nedokončana. Vse bi bilo v najlepšem redu, če se ne bi spomnili cesto zapreti ravno v č»su, ko je najbolj prometna ... VEDNO ZASEDENO - Posedanje pri Kettejevem vodnjaku na Glavnem Ugu je postalo že pred leti mestna moda. Ob večerih in po-puldnevih se tam zbira mladina, dopoldne pa zlasti ob tržnih dneh njihovo mesto zasedejo Romi. JE 2E KAJ VIDETI - Na Cesti herojev, kjer gradijo novo sosesko, je že dobro vidna gradnja Mercatof-jeve blagovnice. To bočna največjih trgov n v mestu, kjer bodo prodajali vse, kar potrebujejo ljuclje za dom in družino. Tudi pohištva' SAMA DOMAČA IMENA - Pretekli teden je v novomeški porodnišnici rodilo 6 mamic, ki so dale otrokom sama domača imena, kar sicer v zadnjih letih ni navad.«. Rodile so: Milena Rozman ir Kristanove - Katico; VidaJurečič iz Kristanove 2 Igorja; Rozika Šturm s Ceste herojev 32 - Filipa; Biserka Dolenc iz Scgove 8 -Primoža in Jožica Klobučar iz Scgove 4 Mojco. NAJVEČ BRESKEV - Novomeška tržnica jc bila tudi v ponedeljek polna vsega, največ pa je bilo ponudbe breskev, ki so tudi precej cenejše. Prodajajo jih po 25 do 35 din kilogram. Borovnice ženske še vedno nosijo naprodaj, jih je pa že precej manj kot pred tedni. Trg je bil dobro založen tudi z vsakovrstno zelenjavo,od solate do pes*, kolerabe in ostalega. Jajca so prodajali po 3,5 din. Ena gospa je rekla, da so dan po prvi televizijski vrsti o predvidenih novih cenah za ,Jta-tico” v tovarni IMV peli telefoni, nmpak prat vsi vodilni so , bili takrat odsotni. Nekateri so tudi nestadoma zboleli ... ROLgNJ&KI LIST 19 Sadjarstvo ima prihodnost Kooperanti bodo pridelovali sadje tudi za tovarne, zlasti marelice, hruške in ribez — S sirjenjem nasadov sadnega drevja nameravajo izboljšati pomanjkljivo ponudbo v občini Kooperacijska obnova nasadov sadnega drevja sega v brežiški občini komaj šest let nazaj. Osredotočena je na območje Arnovega sela, Okljukove gore in Dečnega sela, kjer so pogoji za sadjarstvo izredno ugodni. Tedaj so zasadili 2 hektara raniti in 2 hektara poznih sort jablan. Leta 1976 so že sodelovali na slovenski sadjarski razstavi v Mariboru in dobili prvo nagrado za svoje sadje. To je bia spodbuda za načrtnejšo usmeritev. Zdaj imajo v kooperaciji 2e 20 ha jablan in hrušk, 20 ha ribeza, 4 ha višenj, jagod pa samo za potrebe občine. Letos bodo na novo zasadili 10 ha hrušk, 10 ha jablan in nekaj višenj. Za odkup hrušk imajo dogovor s Fructalom iz Ajdovščine, za jabolka pa imajo prav tako že odjemalca. Večletne raziskave sort in podlag za marelice so že obrodile sadove. Odločili so te za domače pišečke sorte, ksr so najbolj kvalitetne. Sadike si zagotavljajo sami. Jeseni bodo posadili prvih 500 drevesc, prihodnje leto oa 5.000. 7.a marelice sc zanima zlasti Fructal, ki jih bo odkupoval za predelava Do konca srednjeročnega obdobja 1981-1985 bodo nasade pomnožili. Jablan bodo zasadili še 50 ha, hrušk 44 ha, breskev in višenj 19 ha in marelic 5 ha. Uveljavili bodo dohodkovno povezovanje od proizvodnje do prodaje, v občini pa izboljšali ponudbo kvalitetnega sadja. Naprodaj naj bi bilo tudi v kioskih, zlasti na turističnih območjih ter oh Avtomobilski cesti. Temeljna organizacija kooperantov sproti pismeno in telefonično obvešča sadjarje o zaščitnem škropljenju in drugih nujnih delih v nasadih, zato med njimi ni zamudnikov. Sadje je zdravo, žal pa že primanjkuje zaščitnih sredstev. J. TEPPEY Traktoristi in kosci tekmujejo £ , ,., HI_______________________________ NA ČOLNU - Čeravno šolarji iz brežiške občine nimajo več lastnega počitniškega doma, še redno letujejo v Savudriji. Občin&i Zvezi prijateljev mladine je ponudila gostoljubje ljubljanska Počitniška skupnost. Tako vsaj tisti otroci, ki so potrebni morja iz zdravstvenih razlogov, niso prikrajšani. Vsakih deset dni odpotuje na moije nova izmena. (Fota J. T.) Oranje v Cerkljah, košnja pa v Bu košku OB KRKI KOT PRED DESETLETJEM - Kopalci so v soboto in nedeljo zasedli sleherni prosti kotiček na bregovih Krke. Voda je bila izredno topla, tako kot že leta ne, le alge so se preveč razšopirile in skalile nekdaj bistro reka BREŽIŠKE VESTI MESNICE SO PREMAJHNE - V brežiški občini je trinajst mesnic, katerih glavna pomanjkljivost je utesnjenost Le Štiri imajo poleg prodajalne tudi razsekovalnico me sa, hladilnico, umivalnico in garderoba Za izpolnitev ureditvenih odločb, ki jih je izdala inšpekcija, je treba odšteti precej denarja, zato niso povsod ujeli predpisanega roka. V nedeljo, 10. avgusta, bo v Cerkljah in v Bukošku občinsko tekmovanje mladih zadružnikov pri temeljni organizaciji kooperantov brežiške Agrarie. Svoje spretnosti v oranju bodo tekmovalci pokazali na kmetijskem posestvu v Cerkljah, kjer bodo nato razglasili rezultate. Najboljši bodo zastopali občino na regijskem tekmovanju. K dopoldanskem delu tekmovanja sodi tudi preizkus teoretičnega znanja, ki bo prav tako v Cerkljah. Računajo, da se bo za tekmovanje prijavilo 20 do 25 udeležencev. Popoldanski program se bo odvijal v Bukošku. Tam se bodo pomerili najboljši kosci. Ti imajo vsako leto veliko gledalcev in navijačev. Po tekmovanju se bodo nastopajoči in občinstvo skupaj poveselili. Prireditev organizira strojna skupnost Bukošek. Novo v Brežicah, VEC POVRTNINE - Brežiško tržišče je slabo oskrbljeno z zelenjavo. Za kmetijsko občino se čudno sliši, če večino tovrstnh pridelkov kupuje drugod, razen tega je kakovost pogosto pod povprečjem, cene pa višje kot v nekaterih industrijskih središčih. Bodoča interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva ima v programu organizirano pridelovanje vrtnin doma. Tako bi potrošniki dobili cenejše blago brez nepotrebnih posrednikov in prevoznih stroškov. Enotnost, gonilna sila razvoja J Ob prazniku KS Tržišče: asfaltne prevleke na cestah — Priznanje posameznikom »vrši V spomin na tragične dogodke 2. avgusta 1942, ko se je pobesneli italijanski okupator neposredno soočil z dolenjskimi partizani, in se je v nemoči znesel nad Malkovčani tako, da je pobil sedem vaščanov in požgal vas, praznujejo ljudje KS Tržišče svoj krajevni praznk. Enotnost vaščanov, kije prišla do izraza že med vojno, je eden bistvenih vzrokov za razmeroma hiter napredek te krajevne skupnosti. Osrednja proslava 3. avgusta na Malkovcu je bila priložnost za primemo počastitev 30-btnice gasilskega društva Tržišče in domačih upokojencev, predvsem pa za pregled izjemno uspešne enoletne bilance. Razvojna pot vasi in zaselkov v tržiški krajevni skupnosti je na moč podobna drugim v sevnišla občini in na Dolenjskem. V obdobju povojne obnove in graditve so najprej USPEŠNA TEKMOVANJA RIBIČEV Ribiška družina heroja Maroka iz Sevnice je v teh poletnih mesecih pripravila več tekmovanj v lovu rib s plovcem. 20. julija je na sevniškem ribniku na izbirnem tekmovanju med 15 člani zmagal Stanko Kolman; ujel je kar 172 rib. Drugi je bil Martin Šalamon s 140 in tretji Viki Košar ml. z 69 ribami. Ob dnevu vstaje so pripravili meddru-žinsko tekmovanje. Ob sevniškem ribniku se je zbralo 9 ekip. Prva ekipa Sevničanov (S. Kolman, V. Košar ml. in Stane Plazar) je premočno zmagala z 225 ulovljenimi ribami. Nadaljnji vrstni red: Sevnica III. (140 rib), Brežice (112), Brestanica - Krško (93), Litija (56), Novo mesto (50), Velenje (41), Kostanjevica (32) in RD Zagoije (19). 27. julija pa je 24 članov in 10 mladincev na ribniku v Krmelju tekmovalo za Helčijev memorial. Zmagal je Košar, drugi je bil Plazar, tretji Kolman. »Dolenjski list«j v vsako družino napeljali elektriko v sleherni zaselek. Zatem je veljala vsa skrb zdravi pitni vodi. Vode nima le še 9 hiš v štiri kilometre razvlečenem zaselku Gredice nad Spodnjimi Vodalami. Več kot 4,3 milijona pa so v zadnjem letu namenili za posodobitev cestnih povezav v krajevni skupnosti. Zaporno, vrhnjo plast asfalta so položili na že rahlo načet in ogrožen asfalt ceste od Tržišča do Malkovca. Povsem na novo pa so asfaltirali cesto do železniške postaje, v Kapljo vas in zaselek Podgoro, asfaltno prevleko pa pričakuje še odsek vinske ceste Kompoljca - Jančeva dolina. Med največje in najpomembnejše zalogaje tudi za v prihodnje pa sodi kar 7 kilometrov ceste od Malkovca do Telč. Zaenkrat so cesto razširili, prihodnji teden pa bodo cestišče utrdili s 1500 m^ gramoza. Delavski avtobusi bodo poslej bolj varno vozili delavce, predvsem v krmeljsko Lisco in Metalno, saj tržiška krajevna skupnost nima industrije. Nikakor ne gre prezreti pomena posodobljene ceste tudi za številne učence. Pripravljenost vaščanov delati in še veliko prispevati v denarju je izrazita. Prispevki za ceste se vrtijo od IOlOOO do 15.000 dinarjev za telefon na Malkovcu pa so gospodinjstva prispevala celo do 25.000 dinarjev. Krmeljska telefonska centrala je premajhna, da bi se štirim telefonskim naročnikom na Malkovcu pridružilo še šestnajst, Dobro pa je, da ostajajo odprte duri tudi za Telčane. Na nedeljski proslavi na Malkovcu so podelili številna priznanja. Med petdesetimi gasilskimi izstopa priznanje Francu Hribarju iz Pijavic za petdesetletno delovanje, GD Tržišče pa se je spomnilo tudi bivšega sektorskega poveljnika in ustanovitelja društva Franca Mirta. Ob svoji 3Obletnici je društvo upokojencev poudarilo ustanoviteljske zasluge Franca Gorenca iz Gabrijel. Ob letošnji krvodajalski akciji v Mirenski dolini je dala krajevna skupnost Tržišče nad polovico vseh krv«*®^ ST-scev, zato sta krajevna organa*^ Ed RK in KS prejeli zahvalno lisun . tmQ| gasilcem pa je re publiški odD<* »bčii Rdečega križa podelil diplomo- ta^l0 Brez marljivih, za razvoj nen olja, zagretih posameznikov, ki jun ^ žrtvovati prosti čas, M ' ^ Vp napredek, ne bi šlo nikjer. 'ešili Tržišče so spodbujevalci štetf1*1 občir akcij Igor Malus, Ivan .-ftinp® ' lovol Janez Valant in Lojze Udovč. U __________ so jim izročili zaslužena bron** odličja OF. pAVELPERC Prisrčno srečanje Sevniški invalidi so se drugič zbrali pri lovski koči nad Loko Pri lovski koči nad Loko pri Zidanem mostu je bilo 27. jolfl* drugo srečanje članov D rus tv* invalidov Sevnica. V Čeprav so lani bogat kulturno-družabni program popestrili pe*0 prosvetnega društva Primož Trubar iz Loke in pionirji tamkajšnje osnovne šole, je bilo letos vse še bolj domače in prisrčna Loške žene m dekleta so spekle okusno pecivo, godbenik, ki le je kljub nujnun opravilom na kmetiji pridružil invalidom, pa je poskrbel za prijetno razpoloženje blizu 200 gostov. Pr«1 so celo iz najbolj oddaljenih krajev pa tudi invalidi društev iz sosedtflin občin. Tovariško srečanje v mal<* zapoznelo počastitev dneva ne bi bilo tako uspešno, če ne bi organizatorjem (komisiji za šport in rekreacijo pri sevniškem društvu m zelo aktivnemu odboru invalidov v KS Loka) priskočili na pomoč los*1 lovci, krajevna organizacija Rdečeg* križa, gasilci z Brega in delavci Trubarjevega doma. p P. * * SDVNI&KI VKSTSU noi iii in nel od dii kn na Po & ti A ,ti >4 Tudi cviček za izvoz Agrokombinat se poskuša uvrstiti med izvoznike — Ker nima deviz, v njegovih trgovih primanjkuje rezervnih ________________________delov_______________________ Stidca za devize sli gospodarske organizacije k pospešenemu idcanju odjemalcev naših izdelkov in pridelkov v tujini. Letos bo Agrokombinat izvozil manjšo količino cvička. Išče si tudi tržišče za izvoz nekaterih sort idja. Sadje sadja. Sadje v krški občini izredno dobro uspeva, zato bo v naslednjih petih letih kombinat še vlagal v nasade hrušk, jablan, breskev, jagod, ribeza in vinske trte. Prednost bodo imele nadalje naložbe v živinorejo, v adaptacijo hlevov, v modernizacijo klavnice, v gradjo farm za rejo prašičev in nakup plemenske živine. Tudi v krški občini se trenutno otepajo s pomanjkanjem mesa. Tozd „Meso“ je napovedal izgubo ob polletju, ker so ble odkupne cene mesa zamrznjene, cene živine in prašičev pa proste. Sicer pa živine povsod primanjkuje in je zdaj niti za dobro plačilo ni mogoče dobiti toliko, kot bi je sicer odkupili za redno preskrbo. Ob manjšem izkoriščenju zmogljivosti se bodo » 'J s, * BRESKVE SO DOZORELE -Vročina zadnjega tedna je pospešila zorenje breskev v nasadih Agrokombinata in pri kooperantii. Sladke sadeže razvažajo kupcem od Zagreba do Ljubljane in drugii potrošni-Suh središč. Tudi hladilnica se polni. Obiranje breskev bo trajalo ves avgust. Največ povpraševanja je po tistfli za vlaganje. (Foto: J. T.) klavnice še vedno borile s finančnimi težavami, dokler živinorejci ne bodo ponovno napolnili hlevov. V krški občini je ta čas zadrega tudi za rezervne dele pri kmetijski mehanizaciji. Agrokombinat doslej ni izvažal, zato si ne more pridobiti uvoznih pravic, in tako obstajajo kooperanti praznih rok. Dobrih 70 odstotkov kmetijskih strojev jc namreč uvoženih. Stopnjuje se tudi pomanjkanje zaščitnih sredstev in umetnih gnojil. Proizvajalci teh želijo namreč od kupcev dobiti devize, in kdor jim ne more ustreči, ostane brez blaga. Vsega najbrž ni kriv samo zastoj pri uvozu, saj manjka tudi dušičnih gnoj3, za katere surovin ni treba uvažati. Neredno dobavo povzročajo po vsej verjetnosti tudi kolektivni dopusti v tovarnah. j ^ KRŠKE NOVICE MESTO SE BREZ TR2NICE -Krčani jo močno pogrešajo in zatrdno računajo^ da jo bodo dobili v novem srednjeročnem obdobju. Stala bo pri nekdanjem hotelu ,.Sremič”. Imela bo tudi specializirane prodajalne za ribe in meso ter vse lokale za popolno oskrbo z zelenjavo in sadjem. USPEHI IN MEDALJE - Dve državni plavalni prvenstvi, za starejše pionirje in mladince, sta Vesni Jelen in Tončki Škafar navrgli lepo bero medalj. Zlatih med njimi sicer ni bilo, vendar so tudi bronaste loj» uspeh, sad bosta obe tekmovalki krškega Celulozarja še drugo leto starejši pionirki. Z LUČJO JIH lSČEJO - Pralni prašek, kava, gradbeni material, stavbno pohištvo, sanitarna keramika, gradbeno železo, pralni stroji in hladilnici so še vedno na seznamu blaga, ki ga primanjkuje. Najbolj so prizadeti graditelji, saj morajo odpreti nešteto vrat, preden se jim posreči za silo skrpati skupaj najnujnejše od cementa naprej. Včasih dobijo to, kar so prej kupili v eni trgovini na petih ali šestih mestih v Sloveniji. V vročini tudi potrpljenje mine Nejevolja zaradi zaprtega mostu čez Savo v Krškem Zapora mostu čez Savo v Krškem je domačine precej prizadela. Veliko več morajo pešačiti, najbolj pa jih je razjezilo to, da so z mostu v nedeljo posneli asfalt, potem pa ves teden niso na njem skoraj nič delali. Na prste ene roke so lahko prešteli delavce, ki so se zadrževali na njem. Številni vozniki so se zato z osebnimi in celo s tovornimi avtomobili prepeljevali čez ,.zaprti” most, kar je nekatere veljalo nič več in nič manj kot 500 dinarjev kazni. Postopek ..Slovenija cest” je občane močno razburil in menili *o, da je skrajno neodgovorno delati tako počaa in podaljševati zapora Obvozi čez brestaniški oziroma brežiški most so zelo dragi in „požro” veliko bencina. Avtobusi Brežice - Krško, ki vzdržujejo na tej progi redno zvezo, vozijo celo samo do železniške postaje, naprej čez most pa morajo potniki pešačiti vse do mestnega središča. Tako bo še ves mesec, zato ljudem ni vseeno, kako so se cestami lotili dela. J. TEPPEY BRIGADIRJI NA PAUČU Minuli teden je 18 mladincev in mladink iz krtke občine krenilo v Bajino Bašto. Tam so se pridružii vrstnikom iz pobratene občine s katerimi sodelujejo na zvezni delovni akciji „Palič 80*’. Brigada nosi ime Bratstvo in enotnost Mladi so odšli na delo v prepričanju, da bodo osvojili čimveč priznanj ns lc za delovne uspehe, ampak tudi za širjenje tovariških in prijateljskih vezi z mladino iz drugih krajev Jugoslavije. Kriki brigadirji doslej še nikoli niso razočarali Ležišč za turiste primanjkujeji Putnikov motel v Trebnjem je letos prenočil že več kot 3000 gostov — Največ tujc^, ^ Že dvajset let teče preko Dolenj&e velika magistralna cesta, po kateri se odvija ves promet proti vzhodu, v zadnjih nekaj letih pa tudi proti moiju. In v tem času se Dolenjska turistično ni kdove kako razvila. Turisti namreč čeznjo samo zdrvijo, ne da bi se kje ustavili, ker se pogosto niti nimajo kje. Dolenjski še vedno primanj- znajdejo v sedanji stiski kuje hotelskih, motelskih ležišč Sa privatnih sob in kampov. Ibstoječe kapacitete so zdaj, na višku turistične sezone, premajhne za . veliko število gostov, ki potujejo mimo nas. Tudi Putnikov motel v Trebnjem, ki ima 25 ležišč in 80 sedežev v restavraciji, je že zdavnaj premajhen. Vodja te Putnikove poslovne enote Franc Novak je povedal, da načrti za širitev sicer obstajajo, vendar ne vedo, kje bodo gradili. Tam blizu bo tekla nova avtocesta, zaradi katere bodo Eorušili bencinsko črpalko, rez katere pa motel ne more biti (tako določa naša zakonodaja). Kako pa se gostinci v sedanu stiski s prostorom? „V povezavi s turističnim društvom Trebnje naše goste napotimo v privatne sobe, ki premorejo okoli 40 ležišč. In tudi ta ležišča so skoraj vsak večer zasedena, saj je letošnja turistična sezona precej boljša kot lani. Med turisti prevladuje- i tujci, med njimi Nemci, dandci, Francozi in Italijani. Tako smo v prvih šestih mesecih imeli 3.000 nočitev.” Zal pa tudi tu ostaja le pri nočitvah. V Trebnje ali njegovo okolico le redko kdo zaide, tudi trebanjska galerija je še vedno brez table ob cesti, v motelu pa trenutno niti prospekta niso imeli na voljo. In turisti se morajo ob takem nač111 l ponudbe znajti sami, kot j ^ vedo in znajo.'-Ponavadi ^ znajdejo tako, da prespe, p°te ^ pa hitro nadaljujejo pot. j IfclLV Iz kraja v „ POČITEK ZA D^ESJ Trebanjska občina j* Jf-dnifc' dneh kot izumrla; mnof1 j od<% namreč odšli na odP0^!! Tačas pa se bodo tudi trebanjski delegati.*« ^ w po vsej verjetnosti skupščine občine al> interesnih skupnosti. ^ „ ALI JE BIL M0SJd TrtStf Nadvoz nad progo Sevnico* že nekaj č** u t^ tovore, ki so j*i vozili ENA SAMA .^ss&rs TOVARNA JE ŽE POD STREHO - Nova Iskrina tovarna v Mokronogu je ie pod st rdi o. V njej so montiani že tudi novi stroji, s katerimi bodo bistveno povečali proizvodnjo elektrolitski kondenzatorjev. Tehnični prevzem tovarne bo okoli 15. avgusta, davnostna otvoritev pa bo v septembru za trebanjski občinski praznit. 20 DOLENJSKI LIST - T7ici7) 7 av'gu?H i, St 32 Najbolj primanjkuje praška 1 Bo nerazvitosti odklenkalo? Vr$ni svet o težavah pri preskrbi z živili — Olja je dovolj, ni pa steklenic — Pomanjkanje ^ skladišč reševati tudi v okviru regije in skupaj s sosednjo občino trnonTr.t to*®co pomembnejša točka dnevnega reda zadnje seje °bčinsk» jziyršne8a Je bila preskrba občine. Da se je Dozdajšnje pridobitve krajevne skupnosti Kostel obetajo hitrejši razvoj — Dve tretjini krajevnega samoprispevka za novo šolo — Možnosti za turizem so velike Mo® 3 ”V,ada: ta^° resno lotila tega vprašanja, je dovolj dia ni’ V za^nJem času v občini najbolj občutijo pomanjkanje J > pralnega praška in mesa. prcskrbe z oijem s° .... aK0> da so ga dali v prodajo iz olja primanjkuje, Zato skladišč nosilci delovne naj bi za gradnjo novih združevali sredstva vsi preskrbe pa tudi tiste organizacije, ki imajo lovnli**! tezenr; sPloh Pa je VolJ- le steklenic VISKI SIS ZA POPRAVILO STREHE no«? P*5«3«« interesnih skup-zdm« 50 osta^ *a vrnitev čr^en!mU ddu> Je P»51o na /"“■naljsko občinsko upravo manj kot 214 tisočakov; “•* *“ skoraj 42.000 tega ta.t, an>mei>ai za financiranje na ,1?" s'cuPn«sti, ostalo pa so ddavcev namenii za gradu v-Stlehe etnon»8*ega sed.»’ nJer 11112 obč>na svoj Dr_ j r°ptavilo strehe bo po poračunu stal 280 tisočakov, zato lahko v občini vsak dobi le toliko olja. kolikor prinese praznih steklenic. S tem so tudi preprečili nerazumno, že kar bolestno kopičenje zalog. Najbolj pereče je vsekakor pomanjkanje pralnega praška. Že v trgovine v občinskem središču pride (kadar pride) tako malo praška, da ga ljudje dobesedno razgrabijo, tako da ga v trgovine v drugih krajih sploh nič ne dobijo. Med drugim je izvršni svet zadolžil trgovske organizacije, ki skrbijo za preskrbo občine, da do S. avgusta sporočijo, koliko skladiščnih prostorov je na voljo, prav tako pa morajo poiskati druge primerne prostore, ki bi jih lahko preuredili (vsag začasno) za trgovska skladišča. Pomanjkanje skladišč je eden ključnih problemov, ki jih je treba odpraviti, če naj, gledano dolgoročno, zagotavljajo, da bo preskrba občine z živili taka, kot mota biti. kjež pa bo prispeval tudi unjt> ki ima v gadu organizirano lastno družbeno prehrano. Poleg tega v Črnomlju menijo, da je treba vprašanje skladišč reševati tudi v okviru regije, nato skupaj z metliško občino za Belo krajino in seveda posebej v občini. A. BARTEU POVABILO IZ ITALIJE Folklorna skupina s Preloke, ki šteje skupaj s plesalci in tamburaši okoli 35 članov, je pred kratkim dobila povabilo za nastop na folklornem festivalu v italijanski pokrajini Frosinone. Pieločani še ne vejo, če bodo lahko odšli na pot, kajti skupina nima denarja. Vse, kar so v zadnjem času zaslužili z nastopi, so prispevali za gradnjo kulturnega doma. Itasova tovarna, ki bo prihodnje leto nudila delo sto dvajsetim ljudem, banka, telefonska centrala, bencinska črpalka, družbena in zasebna stanovanja, zlasti pa sodobna cesta - to so gavne stvari, ki jih je zadiha leta pridobila krajevna skupnost Kostel, a se še vseeno ni izkopala iz nerazvitosti. O prizadevanjih krajanov, da bi v naslednjih petih letih nadoknadili razvojni zaostanek za drugimi področji kočevske občine, smo se pogovarjali s Francem Volfom, predsednicom sveta KS. „Že doseženo je porok, da se tukajšnje vasi ne bodo še naprej praznile, predvidevamo celo, da se bo število krajanov povečalo. To je dober obet za zemljo, saj je je zdaj preveč neobdelane. Je precej zanimanja za zidavo, kaj in kje se lahko gradi, pa bo jasno, ko bo izdelan urbanistični načrt.” Krajani hočejo napredek, a ne za vsako ceno, veliko dajo ČRNOMALJSKI DROBIR DOČAVA - Tako a je mislil marsikateri gost na “''P'1' ko se še do pred kratkim poletje ni in ni hotelo *> Čak V- S^C*’ P””* Podob*- Kdor je bil vztrajen, se mu je nekaj ?•? “plačalo. Tople Kolpe in iger po prostranem travniku * najbolj Mtseli otroci. PUŠČAVSKE NAVADE - V teh pasjih dneh v Črnomlju človek ne more dobiti v gostinskih lokalih mizle pijače. Če si gost zaželi piiače z ledom, ga samo začudeno gledajo, češ od kod naj v največji vročini dobimo led. Očitno pa tudi hladilniki ne delajo, saj ima pivo približno toliko stopinj kot Kolpa. Očitno črnomaljski gostinci upoštevajo bogate izkušnje saharskih ljudstev, da najbolj odžeja topla pijača, mrzla pa človeka le sili k prekomernemu pitju... FOLKLORA ZA BRIGADIRJE - Črnomaljska folklorna skupina je za brigadirje iz Maribora in Sežane, ki delajo v tretji izmeni MDA Bela krajina 80, pripravila v naselju v Kotu nastop. Zaplesali so 15 belokranjskih plesov in pripravili izbor ljudskih pregovorov in rekov. poro£en&/ec „Z razvojem krajevne skupnosti se bo večalo tudi število šoloobveznih otrok, zato bo nujna gradnja . nove šolske stavbe, saj stara ne omogoča niti varnega niti sodobnega celodnevno zastavljenega pouka,” pravi Volf. „Hkrati s šolo bi bilo moč rešiti tudi vprašanje otroškega varstva. Krajani se zavedamo, da brez pravih možnosti za šolanje vasi ne bodo napredovale, zato bomo kar dve tretjini denarja (blizu 3 milijone dinarjev) iz krajevnega sami loprispevka dali za i V naslednjih letih bodo v kostelski krajevni skupnosti še / ^ ,11 Franc Volf: „Brez pravin možnosti za šolanje vasi ne bodo napredovale.” tudi na neokrnjeno in zdravo okolje. Zato je v teku gradnja čistilne naprave za področje Vasi in Fare, Pirče in Itasova tovarna pa sta na tako napravo že priključena. Za kostelski konec krajevne skupnosti, ki ne premore industrije, pa čistoča še ni vprašljiva, tamkaj se ljudje veselijo čiste pitne vode, ki jo bo dajal vodovod, o katerem smo pisali zadnjič. KAJ BO Z DELAVSKO UNIVERZO? V okviru OK SZDL Kočevje že tečejo priprave na septembrsko problemsko konferenco o družbenopolitičnem izobraževanju in izobraževanju odraslih. Konferenca bo priložnost za rešitev vprašanja Delavske univerze, od katere se bosta v novem šolskem letu ločila oddelka trgovske in administrativne šole, ki se bosta priključila Centru poklicnih šol oz. gimnaziji. KOČEVSKA DELEGACIJA JESENI NA KONGRESU AN Pl Kočevsko ZZB je konec junija obiskala delegacija antifašistov in komunistov iz italijanskega Tolenti-na. Pogovore . d sodelovanju na antifašistični fronti, neuvrščenosti in podobnem bodo nadaljevali jeseni, ko se bo delegacija kočevskih borcev, komunistov in mladine udeležila kongresa ANP1 v Tolenti-nu. več storili za ostarele ljudi, vodo in telefon bodo napeljevali v oddaljene vasi in zaselke, posodobitve bodo deležne ceste in vaške poti, morebitni obrat za predelovanje zdravilnih zelišč bo odskočna deska tudi za razvoj kmečkega turizma, izboljšanje oskrbe, motel, kamp in kaj podobnega bi bilo osnova za turistično izrabo lovnih in ribolovnih pogojev. D. R. DROBNE IZ KOČEVJA ZIMSKO OGREVANJE - Vse bolj nas skrbi, saj z nabavo tekočih gonv slabo kaže. Preiti bi morali na trda goriva, vendar je vprašanje, kako, kajti vse novejfe zgradbe so prirejene ta uporabo tekočih goriv. Ljudje na veliko pripravljalo drva, toda mnogi ne bodo na toplem, ker niso bili pripravljeni na take spremembe pri ogrevanju. ..OBNAVLJAJO” DNEVNI KOP - Na opuščenem dnevnem kopu premogovnika in celo na okoliških njivah občani nabirajo kose premo-iz brskajo Najvztrajnejši toliko, d; ga- ga mesto. Torej velja a ga s traktorjem vozijo v načelo: znajdi se! UTONIL ZARADI STAVE -Dva sta stavila za liter vina, kdo bo prej preplaval Rinžo. Poskusila sta se za avtobusno postajo, kjer je zaradi zapornice reka precej globoka in široka. Enega od obeh navdušencev so rešili, drugi je izginil pod vodo. Podobna tragedija se je zgodila že pred leti; takrat je nekdo utonil - prav tako zaradi stave - v Rinži pri mostu. KAVE NI - Tako so se razburjali kavopivcL Zadnje dni smo dobili kavo, in sicer po dva zavojčka . posamezni:. Za ene je bil to tolažilni nakup, za druge oa povečanje že prej kupljenih zalog, ki so si jih zagotovili v strahu pred podražitvijo in pomanjkanjem. KOČEVSKE »u; industrija še nosilka razvoja Etilni industriji si bodo prizadevali za njeno prestrukturiranje v naslednjem Planskem obdobju — Kovinskopredelovalna industrija postaja pomembnejša prihodnjem srednjeročnem obdobju meri odvisen od uspešnosti gospodarstva. V dogovoru o ^ PrcJLC,nembnej5imi proizvodni-teč"'-!* vsekakor n* prvem ES inrt.,.A .n?' industrija, pogla- občine v ‘klenega plana občine za obdobje 1981-1985, ki so ga o » z?dnji seji vseh zborov občinske skupščine, so v poi odaSi?^’ da si bodo prizadevali za nadaljnji dinamični obn’U razv°j občine, ki bo temelji med drugim tudi na vlEf0*? Da bodo to lahko dosegli in doma naredili čimveč končnih izdelkov, je treba v prvi vTSti posodobiti sedanje zmogljivosti, tako v osnovni proizvodnji kot v specializiranih programih. Z zgraditvijo nove tovarne 1MV na Suhorju postaja kovinskopredelovalna industrija vse pomembnejša za hitrejši gospodarski napredek občine. Seveda pa bo potrebno doseči na tem področju večjo specializacijo; da bo proizvodnja kar se da smotrna, pa sije treba prizadevati za ’ izdelavo večjih serij, uvajati tehnološke novosti in še razširiti proizvodne zmogljivosti. Za nadaljnji uspešni razvoj Novolesovega tozda je v prvi vrsti treba zagotoviti nove proizvodne prostore za izdelavo kopališke opreme, poleg tega pa še ustrezna skladišča. Med pomembnejšimi panogami v občini je vsekakor tudi gradbeništvo, v okviru katerega je Oapre! Panoga v občini. 110 Pieit,**!. *30do Prjzadevali za v v nLi ItUriranje> fc*0 da nai H)bju *‘^njem srednjeročnem l'V8*4 visnir a Proizvodnja izde-'SoT.0 kvalitetne izdelke, trEa 401 domačega in w «« P° vedno boljši kvaliteti. počitniški koncert ? kratkimt8tV,Vitis“ * bB n, *° delava. pri Portorožu, k 'etovanju m ”Beti<‘> ,ki so tam m Priiot’ PnPravili večerni razbila k *aiie P0?tniJkega vsakanji- &ie • Niih °Panje’ k°P^-kalili, ftnT°v° Petje so vsi Ih, Oni ?3u0 tudi zadovolj- > in ^'kulturno poslai UWža£nd0,bili nekaj a Jesenske nastope. potrebno doseči tako povezovanje I dela in sredstev ter tako strokovno | usposobljenost, ki naj omogočita I večjo specializacijo in nastop na | tržišču zunaj občine. A. B. I METLIŠKA BRIGADA NA KRASU V nedeljo je iz Metlike odšlo v Kostanjevico na Krasu 40 mladih fantov in deklet, ki bodo na mladinski delovni akciji Kras 80 delali v Brigadi Janka Brodariča. Metliško brigado sestavljajo v glavnem srednješolci in mladi delavci, študentom pa delo v brigadi očitno ne diši, saj med 40 ni niti enega. SPREHOD PO METLIKI 'ST n,, , . POD ARKADAMI MURNOVE HI SE stoje stojnice, na katerih je lepa izbira sadja in povrtnin. Prodajalci z juga skrbe, da so vedno dobro založeni, zato ni nič čudnega, če je okrog stojnic vedno dovolj kupcev. Pa še nekaj je: ponujena roba je kvalitetna, prodajalci so prijazni, hitri in Metličani so prav zadovoljni z njimi. Glej čudo: prodajalcem pod Murnovimi arkadami celo limon nikoli ne zmanjka. ČE JE ŽE MED tednom v mestu kljub turistični sezoni velik dolgčas, so živahnejši nedeljski večeri na metliškem kopališču Bife Breza se je zdel Viatoiju neizkoriščen, pa je zdaj tam disco, v katerega zahaja v glavnem mladež. Starejši se hladijo ob toplih večerih po gostilniških lokalih, nemalo pa jih sedi na terasi hotela Bela krajina. Seveda samo do dvaindvajsete ure, dokler ne 9crtne ključ v ključavnici. Dlje je odprto gostišče Veselica in posamezne gostilne v zasebnih rokah. Po daljšem presledku so pred kratkim fcnS'*1 vasio „„”a pri Trnovcu. Novi del gorjanske ceste bo 1 Zahtev«! v?T.I*varnega ovinka, ki je povzročil že ogromno ^ življenja, ne bo wč metliški tednik Kdaj bazen? Inflacija zavlekla gradnjo ribniškega bazena Pred tremi leti je Ribnica dobila novo športno dvorano, v kateri lahko prirejajo tudi največja športna tekmovanja, poleg tega pa služi ta koristni športni objekt tudi za rekreacijo delovnih ljudi in občanov. Hkrati z dvorano so začeli graditi tudi pokrit 25-metrski bazen. Žal se gradnja bazena zavlačuje, tako da danes ni moč napovedati otvoritve. Zakaj je prišlo do zamude pri gradnji bazena? Po predračunu iz marca 1979 so celotni stroški za gradnjo bazena znašali 2,80 milijona dinarjev. Pri Ljubljanski banki so zaprosili za posojilo v višini 2,40 milijona dinarjev, ostalo pa naj bi prispevala krajevna skupnost Ribnica. Medtem ko je krajevna skupnost denar takoj nakazala, je banka nakazala posojilo šele konec leta. Seveda so se v tem času cene precej povečale, tako da denar ni zadostoval za dokončanje gradnje. Vendar je odbor za gradnje športnega središča odločil, naj se dela nadaljujejo, dokler bo pač denar. In kaj, ko ga bo zmanjkalo? Nekaj je gotovo: potrebna je skupna akcija in razumevanje vseh struktur družbenopolitičnega življenja ribniške občine, da bi zbrali še ostala potrebna sredstva. Sedaj delavci splitskega Monterja urejajo talno ogrevanje, ko bodo ta dela končali, pridejo monterji iz kamniške Zarje. Do tu je še denar. Kaj pa za nadaljnja dela? M. GL A VONJIČ Ni mogel mimo izročila Kiparjenje je za L. Čampo čedalje resnejša stvar Eden najzanimivejših udeležencev nedavno končane druge ribniške slikarske kolonije je bil Lojze Čampa, kipar iz Zapoto-ka v ribniški občini. Po poklicu je inženir elektrotehnike in živi sedaj v Ljubljani. „Vsemu je ,krivo* izročila Moji predniki so bili rešetarji, tudi oče je hodil s krošnjo. Zaradi tega sem se še sam odločil, da bom navadne kose lesa spreminjal v figurativne like,“ pripoveduje Čampa o svojem kiparskem začetku, ki sega v gimnazijska leta, ko se je kot petnajstletnik ukvarjal z izdelovanjem drobnih figuric. Po srečanju z akademskim kiparjem Stanetom Jarmom'iz Kočevja je čutiti v njegovih stvaritvah resnejši pristop h kiparski umetnosti. Kritika je pozitivno ocenila dela, ki jih je Čampa razstavljal v Kranju, Idriji, Kočevju, Ribnici in drugod. Navdušuje se za samo- stojno ustvarjanje. „V skupinskem delu človek ne more izraziti vseh sposobnosti. Ideja o pripravljanju kolonije pa je vseeno dobra, zato moramo s tem nadaljevati.14 M. GLAVONJIČ S SODELOVANJEM DO BOLJŠIH REZULTATOV Hitrejši razvoj kovinske industrije bo v ribniški občini mogoč le v sodelovanju sorodnih delovnih organizacij. O tem so govorili že na več sestankih, šutdija o takem poslovno -tehničnem sodelovanju pa govori, da bi bilo moč urediti delitev dela in celo preusmeriti proizvodnjo v tistih ozdih, ki imajo težave z dobavo surovin, oz. zdaj izdelujejo stvari, ki ne gredo v prodajo. Tehtno preusmeritev na izdelke, ki jim bo tudi vnaprej zagotovljeno tržišče, bi morali izvesti ncglede na to, da so posamezni tozdi v drugih občinah. DELO L. ČAMPE - Tale kip, ki ga ustvaril v letošnji dikarski koloniji, je razstavljen na dvorišču ribniškega gradu. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Šifrer na travni gori - Znani kranjski izvajalec in kantavtor zabavne glasbe Andrej Šifrerje pred kratkim gostoval na Travni gori pri Ribnici. Izvajal je dobro znane skladbe, ki so zadovoljile poslušalce. JUBILEJNO SREČANJE - Vsako leto avgusta je v turističnem domu Grmada na Velikih Poljanah t. i. srečanje dolenjskih turistov. Letos bo srečanje jubilejnega značaja, ker poteka že dvajsetič, obenem pa mineva dvajset let, odkar je turistično društvo iz Velikih Poljan odprlo dom na Grmadi. PROSLAVA - V drugi polovici avgusta bo gasilsko društvo iz knjevne skupnosti Sv. Gregor proslavilo pomemben jubilej, 80-let-nico delovanja. Tedaj bodo odprli moderno urejen gasilski dom. REŠETO ^fusta 1980 MfEMJSK* LIST M > 4 * nje nakupa dam 10.000 din nagrade. Naslov v upravi lista. (2949/80). tedensK6le m Četrtek, 7. avgusta - Kajetan Petek, 8. avgusta - Dominik. Sobota, 9. avgusta - Roman Nedelja, 10. avgusta - Lovrenc Ponedeljek, 11. avgusta - Klara Torek, 12. avgusta - Hilarija Sreda, 13. avgusta - Liljana Četrtek, 14. avgusta - Anastazija LUNINE MENE 10. avgusta ob 20.09 uri - inlaj BRESTANICA: 9. in 10. 8 ameriški barvni film Hvala Bogu, danes jepe tek. BREŽICE: 8. in 9. 8. italijanski barvni film Ginekolog socialnega zavarovanja. 10. in 11. 8. ameriški barvni film Nebo lahko počaka. 12. in 13. 8. ameriški barvni film Umazana igra. ČRNOMELJ: 8. in 10. 8. ameriški film Aleja prokletstva. 10. in 11. 8. ameriški film Nevami prehod. 12. 8. ameriški film Svatba. 13. in 14. 8. angleški film Velika ljubezen lorda Nelsona. KOSTANJEVICA: 9. 8. angleški film Doživljaji čistilca oken. 10. 8. angleški film Ljudje, izgubljeni v času. 13. 8. ameriški film Izkušnja prve ljubezni. KRŠKO: 9. in 10. 8. angleški film Kraljevič in berač. 13. 8. francoski film Kako posneti pomo film 14. 8. ameriški film Vrnitev vojaka. MIRNA: 9. 8. ameriški film Zbogom, lepotica. 13. 8. ameriški film Herbie znova tekmuje. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 8. do 10. 8. ameriški barvni film Dominika - duh, ki ubija. 11. in 12. 8. brazilski barvni film Dona Flor in njena dva moža. 13. in 14. 8. ameriški barvni film Dandy, pravo ameriško dekle. SLUŽBO DOBI ISCEM žensko za varstvo šoloobveznega otroka. Lahko je mlajša upokojenka ali lažja invalidka. Nudim sobo s pripadajočimi sanitarijami. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite pod šifro „NA OTOČCU JE LEPO". FRIZERSKO POMOČNICO sprejme Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto, tel. 23-830. STANOVANJA DEKLE iz Bele krajine išče sobo s 1. 9. 1980, možnost za kuhanje in souporabo sanitarij. Ponudbe pod šifro »VISOKA IZOBRAZ-BA“. V Dol. Boštanju pri Sevnici prodam trisobno stanovanje s pritiklinami v 1. nadstropju in vrtom. Pojasnila: Zupančič, 61234 Men- J>, Loka, Stoparjeva 7. ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo, po možnosti s souporabo kopalnice v Novem mestu. Martina Predanič, Crešnjice 8, Cerklje ob Krki. Motorna vozila PRODAM RENAULT 4 v dobrem stanju. Franc Jenič, Gotna vas 50 a. Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1974. Franc Božič, Šmihel 48, Novo mesto. PRODAM Z 101 in Z 750. Gotna vas 51 c, Novo mesto. SIMCO 1005/LS in fiat 126 P Rrodam. Golob, Ivana Roba 37, lovo mesto. PRODAM AUDI 60 1, letnik 1969, za 25.000 din, lahko tudi na kredit. Franc Koželj, Ljubljanska 20, Novo mesto. PRODAM FIAT 124, registriran do marca 1981. Anton Bučar, Zalog 9, Novo mesto. ZASTAVO 101 (prva registracija 1976) v odličnem stanju prodam, tudi na kredit. Hočevar, Dol. Brezovo 16,68283 Blanca. PRODAM RENAULT 4, letnik 1974, po ugodni ceni Janez Jordan, Ostrog 38, Šentjernej. PRODAM 126 P, letnik 1979. Brumat (pri Pavlič), Vel. Bučna vas 39, Novo mesto. PRODAM Z 101 (1300), december 1978. Mišjak, Majde Sile 16, Novo mesto, tel. 23-556. PRODAM NSU 1000 C, letnik 1970, cel ali po delih. Jeruc, Goriška vas 4, Škocjan. PRODAM ŠKODO, letnik 1974, registrirano do 20. maja 1981, v dobrem stanju, za 60.000 din. Ivan Meserko, Ljubljanska cesta 4, Novo mesto. PRODAM osebni avto 750 kombi, potreben marjšega popravila. Ogjed od 17. ure dalje. Jože Kastelic, Žužemberk 14. PRODAM Z 750, staro pet let, obnovljeno. Slak, Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1975. Stane Kopar, Male Rojane 9, Škocjan. PRODAM KATRCO, letnik dec. 1974, za 46.000 din. Ogled od 16. ure dalje. Ludvik Vene, Škocjan 7. PRODAM R 4, letnik 1974. Bregar, Šentjernej 181. PRODAM Z 750, letnik 1971, obnovljen, za 1&000 din. Vel. Bučna vas 35, Novo mesta PRODAM LADO SL 1500, letnik november 1979, prevoženih 14.000 km. Informacije po tel. (068) 83-208. ZAHVALA Na Dolenjsko, ki jo je imel rad z vsem žarom svojega od dobrih obetov prekipevajočega srca, ne bo več hodil na prijetna srečanja k prijateljem in znancem moj dragi mož FRANCI KOLAR partizan, politični komisar, nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih odlikovanj, rezervni polkovnik, nekdanji republiški poslanec za področje Trebnjega, predsednik Izvršnega odbora Partizanskega pevskega zbora, član Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, predsednik skupščine Ljubljanske kulturne skupnosti in neutrudni snovalec napred . lblJa fsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in vsem tistim, ki so ga v petek, 18. julija, pospremili na zadnji poti v Ljubljani na Zalah, se zahvaljuje žalujoča žena Marija O ra že m Kolar— Cica Ljubljana, 28. julija 1980 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško oodjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina :lovnc i 32 i tej \ 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenj- 298 cin, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 600 itvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM — Devizni račun din - Ža" inozemstvo" 600 din ali 32 ameriških dol; (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) ska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije. IS ' pščine SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne skupš placu plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pr ‘ 52100<>03-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon pri podružnici SDK v Novem mestu: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefo (068) 23-611 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (06"8) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM OPEL ASCONO, letnik 1973. Jože Slivšek, Zdole 36, Zdole pri Krškem. PRODAM R 8 po delih Češarek Ciril, tel. 25-912. PRODAM PRODAM električni štedilnik in motor za Z 750. Cveto Kostrevc, V Brezov log 33, Novo mesto. UGODNO PRODAM čoln Beograd šport in motor TOMOS 4. Tel. 83-278. PRODAM 25 obrezanih špirovcev 1 1 x 1 0 x 5 0 0, 5 12x11 x 700 cm, skoraj nov 800-litrski vinski sod, 1000-litr-sko vinsko kad in slamoreznico v dobrem stanju. Mima peč 8. ČOLN ISTRAN KA in motor YAMAHA 15 KS prodam za 13 M. Naslov v upravi lista. (2944/80). Štedilnik gorenje na trda goriva, malo rabljen, prodam. Pcklar, Šmihel 12, Novo mesta NOVE 12- 13- 14- 15 in 16-colske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stanc Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana-Rakovnik. PRODAM odlično ohranjeno Adria camp prikolico 450 Q z zaprtim predsotorom. Jožko Papež, Cesta na Dobravo 33, Sevnica. PO UGODNI CENI PRODAM spalnica Miletič, Majde Sile 19, Novo mesta PRODAM nov družinslči šotor za tri osebe. Informacije v popoldanskem času po tel. 21-923. POCENI PRODAM 2000 kosov starega bobrovca in 300 kosov cementnega zareznika. Kump, Trdinova 8, Novo mesto. PRODAM KRAVO, v 9. mesecu brejo; zna tudi voziti. Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto. PRODAM kombinirano omaro in peč na olje. Ogled vsak din od petka cbljc pri Anici Schmidt, vikend nad gostilno Prinovec v Šmarjeških Toplicah. POCENI PRODAM spalnico, staro dve leti. Andrej Pavčnik, Vel. Bučna vas 43, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen športni in globok otroški voziček. Drago Bcrend, Cankarjeva 1, Krško. KUPIM staro hišo (lahko z nekaj zemlje in gozda) v bližini Novega mesta. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro „DO 20 M“. LEPO NAGRADO izplačam tistemu, ki mi posreduje nakup zazidljive gradbene parcele v okolici Novega mesta (od 800 do 1000 m2). Pismene ponudbe pod LEPA LEGA“. PRODAM PARCELO z vinogradom v izmeri 26 a nad Dolenjskimi Toplicami. Dostop po asfaltni cesti čez vas Drganja sela. Matija Kren, Dilančcva 5, Novo mesto. PRODAM 43 a vinograda v Sred. Grčevju z zidanico. Polovico vinograda je šest let starega na terasah z betonskimi stebri. Naslov v upravi lista. (2948/80). PRODAM enonadstropno dvostanovanjsko hišo z dvema garažama, lepim vrtom, polovica hiše vseljiva takoj. Nahaja se v lepem kraju v Sevnici. Naslov v upravi lista. (2951/80). HlSo z lokalom na prometni točki v Krškem, prodam ali zamenjam za manjšo. Lavrinšek, tel. 71-278, zvečer. RAZNO INŠTRUIRAM matematiko, angel-ščino in francoščina Naslov v upravi lista. (2945/80). ISCEM INŠTRUKTORJA matematike za drugi razred gimnazije v okolici Trebnjega. Naslov v upravi lista. (2952/80). ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO za izpite poučuje profesor. Informacije med 13. in 14. uro ter med 20. in 21. uro po tel. 22-877. H:C6MlHSa DRAGIMA JOŽEFI IN VIKTORJU KOČIJAŽ iz Gor. Straže 100 za 50 let skupnega življenja iskrene čestitke in še mnogo let želijo brat Jože z družino in nečakinje Marica, Jožica ter Anica z družinami. DRAGI MAMI FRANČIŠKI KUMELJ iz Dol. Kota 6 pri Dvoru za rojstni dan najlepše želje, očeta pa lepo pozdravljamo hčerke Ana, Fani in Pavla z družinami. NASI LJUBLJENI MAMI, BABICI in PRABABICI MARIJI MARC iz Mihovega, stanujoči v Dol. Vrhpolju, iskreno čestitajo za njen 83. rojstni dan in god z željo, da bi bila še dolgo med nami, hčerke z družinami in snaha z družina Devetnajst vnukov in 12 pravnukov jo toplo pozdravlja in poljublja. foVESTItA I PRI MLEČNIKU sc dobi kava in pralni prašek vsak dan od 6. do 22. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Pridite do gostišča Mlcčnik, črpalka Shell. J. MLET-SCHNIG, Restaurant, 9162 Kirschcn theucr) Austria, tel. 2279. NOVOST! V eni minuti izdelam 4 čmobcle ali barvne fotografije za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in potni list. Fotografiram samo na domu. Cena fotografij je zelo ugodna. Fotografiram tudi otroke ob rojstnih dnevih (na domovih), poroke in pogrebe. Vsako soboto fotografiram poroke na magistratu v Novem mestu. Sc priporoča fotograf Cvetko Tramtc, Breška vas 3, Šmarješke Toplicc. KUPIM KUPIM zazidljivo parcelo do 10 km od Novega mesta. Za posrcdova- KUP1M dober moped trobrzinec, tip 12. Naslov v upravi lista. (2946/80). Kmetijski stroji PRODAM TRAKTOR DEUTZ 25 s kosilnico in kabino. Franc Longo, Vel. Podlog 1, Leskovec pri Krškem. PRODAM TRAKTOR ZETOR 4911 s kabino, skoraj nov. Cveto Kocjan, Dol. Zabukovje 1, Mokronog. PRODAM nove traktorske grablje SIP Šempeter TO 200 po zelo ugodni ceni. Ogled možen vsak dan. Martin Suklje, Črešnjevec 26,68333 Semič. PRODAM nakladalno prikolico, 15 kubično (POETTINGER). Naslov v upravi lista (2947/80), PRODAM BCS v odličnem stanju. Naslov v upravi lista. (2950/80). JREKUCI^ MATIJA PLUT iz Metlik e, Partizanski trg 10, prepovedujem vsako vožnjo po mojih travnikih imenovanih v Lokah (Bočki). Kdot tega ne bo upošteval, bo sodno preganjan. IZ BR£žlŠk€,; PORODNIŠNICO' V času od 12. 7. do 31. 7. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Albina Zorčič iz Kapel - dečka, Ana Petan iz Velikega Dola - Mirana, Ljubica Knezič iz Kraljevca - cbčka, Jožefa Gnidica iz Lončarjevega dola — dečka, Vera Latkovič iz Mrzlega Polja - Milverja, Katica Miholič iz Kerestinca - Heleno, Marija Ferenčak iz Brežine - deklico, Dragica Novoselič iz Male Jazbine -deklico, Zorica Križetič iz Draganjega sela — Pera, Katica Reščič iz Vel. Lipovca - deklico, Jožefa Janžič Merslavič iz Sel -Dragota, Jožica Turk iz Planine -dečka, Jelka Bruderman iz Zakota - Borisa, Zvonka Kladušek iz Kozjega - deklico, Ivančiča Glas iz Sel - Martino, Helena Černelč iz Hrastja - dečka, Jožica Barbič iz Bušeče vasi — dečka, iKatarina Tovornik iz Stolovnika - deklico, Samobora - deklico. Vesna iz Otoka - Martina, Marica' Vel. Rakovice — Maria, IvB iz Samobora - dva dečk* Oklobdija iz Sentlen?? Milorada, Blanka Samobora - deklici Horvatin iz Pušave - __ Sivac iz Brega — Medi®1' Omerzu iz Sentlenartt ' Ema Djapič iz Krškega Marjeta Možic iz Boštanj* Anica Kodrič iz Brezovic* Dragica Dremelj iz Se Rebeko, Anica Žofič iz - - dečka, Jožica Novak iz-Lidijo, Nuša Lapuh iz ” Matejo, Antonija Zup*® Kostanjka - Ines, MaijetaJ Krškega - Sonjo, Marica N1 Pušče - Anico, Stefica žup Vukovega sela - deklicft Kunej iz Zagaja - Marja* Volavšek iz Podgorja ' Ljubica Bere iz Kladnika ' , Marjana Levičar iz deklico, Antonija Boi Podsrede - Primoža, Gorupec iz M. Magdalene Ivana Popovič iz Štolo Petra, Ivančiča Šabič iz Sam®) Filipa, Milka Koščica iz ^ dečka, Danica Skoberne Presladola - dečka, ^ Vojvodič iz Kerestinca -Stanka Vervega iz Brežic -Rozalija Šetinc iz Sel - "Zr Klavdijo, Branka Matasič iz Z* — Tomislava. Čestitamo! Snježana Petrinič iz Bestovja — Josipo, Ivanka Babič iz Orešja -dečka, Dragica Markovič iz Josipo, Ivanka Babič iz Ore Bedekovščine — dečk;.,'Marija Pezič iz Brodovca - Vladata, Nevenka Brdarič iz Vratnika - deklico, Dragica Tušin iz Podvrha - Martino, Olga Molan iz Bukoška - deklico, Stefica Sučcvac iz Horvatov — dečka, Vesna Trajkovič iz V času od 24. do 30. jul#* novomeški porodnišnici 10 niii da Piškur iz Bogneče vasi -Draginja Cosič z Mirne -Marija Metelko iz Površja -Štefanija Dolžan iz Stana - J Marija Kovačič iz Cerovega Luka, Urška Planinšek jj Loke - Anito, Katica Matko Tanče gore - dečka, Majda r* iz Trebnjega - Mitja, Cvetka B Mihovicc - Jemeja, Majda M J Črnomlja - Tino, Milena riu Brezove rebri - Natašo, Ani Plut iz Lašč - Marka, Vesna K°*j iz Starc Lipe - Petra, Marijai n*J. iz Velikega Cerovca - Marka, Zore iz Leskovca - Barbar Oj. Gorišek iz Gornjega VrhpoO Andrejo, Jožefa Z.orko s ^' Mileno, Miroslava Frankovic s - Ines, Zdenka Papič iz Damjana, Ivanka Skl'»*■, Dolnjega Suhadola - Roka, LJU la Bogolin s Senovega - DjjS Ana Skrabar iz Leskovca Milica Per iz Metlike - ^ i, Neža Staniša z Dolnje Težke vo» Simona, Antonija Kovačič iz D\ Brezovice - Daijo, Ana Kolen* Metlike - deklico, Lojzka P*I?, Dobrniča - deklico, Vida B>z_r Odrge - ucklico, Nada PečfJJ Krškega - dečka, Anica KalPj Bršljina - deklico, Silva Županj Imenja - dečka, Zdenka Dolnjih Jesenic - deklico ■? Radovan iz Loke - dekl* Čestitamo! ZAHVALA 28. julija 1980 nas je v tragični prometni nesreči nepričakovan0 zapustil naš/skrbni oče JANKO BARBIČ iz Srednjega Grčevja 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znanpe/j^ ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, izrekli s? 0p. darovali cvetje in vence ter spremili pokojnega na zadnji P j Zahvaljujemo se tudi delovni organizaciji SGP Pionir, še p0-' njegovim bližnjim sodelavcem za venec in pomoč. Žalujoči: žena Martina, sinovi Janko, Martin, Slavk0 ^ ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, o strica JANEZA KONDA z Gradnika 4 rn 1 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem sosedom za izraženo sožalje ter vsem, ki ste ga obr J>oSCbcj * cvetjem in ga pospremili na njegori zadnji poti- -g v le zahvaljujemo vaščanom Gradnika za vsestransko P° ,i[Ctne’r'. težkih trenutkih; Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in - Iski*fV osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mc ^ gafl*1’ hvala govornikom Darku Plutu in Alojzu Vidman poslovilne besede, metliški godbi na pihala in du opravljeni obred. _ sinov«* Žalujoč: žena Anka, hčeike Anica, Mima >n/vl^ ostal0 Lojze in Ivan z družinama, sestri in biatje sorodstvo .2. DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob težki izgubi dragega brata TONETA JANEŽIČA Blato 18 tr 'Z Tl za*lvaljujemo vsem za veliko pomoč v najtežjih ’ EOSebno Pa Fortunovim, Lojzetu Pajk, Mariji sn It V* av*cu Povhu ter Francu Novaku. Hvala j robnikom in vsem za udeležbo na pogrebu ter za ečeno sožalje in podaijeno cvetje, kaplanu pa za pravijeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: brat France,sestra Milka in drugo sorodstvo ZA H V A L A Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega in ljubega moža, očeta in brata FRANCA CIMERMAN-ČIČA iz Bereče vasi ki nas je zapustil v 45. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnicom, prijateljem, znancem za darovane vence in cvetje, za izrečeno sožalje in tolažbo. Posebno zahvalo smo dolžni Mariji Eršte, družinam Penič, Videtič, Fir in ostalim vaščanom ter zdravniškemu osebju. Posebej se zahvaljujemo tov. Jožetu Videtiču za govor pred domačo nišo, tov. Ivanu Cmugclj, ki je govoril v imenu IMV-obrata Suhor, tov. Jožetu Žlogar, ki je spregovoril v imenu GD Suhor prcdodprtimgrobom, ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ivanka, sin Franci, sestre Marija, Anica, Francka in brat Martin z družinami ter ostalo sorodstvo Mercator Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR — PRESKRBA Krško objavlja naslednja prosta dela in naloge v nakupovalnem centru krško J. POSLOVODJA DISCONTA 2- POSLOVODJA SAMOPOSTREŽBE 3. POSLOVODJA SAMOIZBIRE 4- POSLOVODJA ODDELKA S ČEVLJI 5. POSLOVODJA ODDELKA S POHIŠTVOM 6. POSLOVODJA OTROŠKEGA ODDELKA 7-POSLOVODJA ODDELKA Z MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO, . perilom in metrskim blagom » POSLOVODJA ODDELKA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, GOSPODINJ-Q SKIH PRIPOMOČKOV IN ŠPORTNE OPREME 9- POSLOVODJA SNACK BARA JJ- ODDELKOVODJA - 8 DELAVCEV J1- BLAGAJN IK - 8 DELAVCEV J2- PRODAJALEC V DELIKATESI -2 DELAVCA '3- PRODAJALEC KRUHA IN PECIVA - 2 DELAVCA J4. PRODAJALEC V SAMOI ZBIRI - 7 DELAVCEV PODAJALEC ČEVLJEV - 2 DELAVCA PRODAJALEC POHIŠTVA - 3 DELAVCI J/. PRODAJALEC V OTROŠKEM ODDELKU - 6 DELAVCEV 18. PRODAJALEC MOŠKE IN ZENSKE KONFEKCIJE, PERILA IN _ METRSKEGA - BLAGA - 14 DELAVCEV '9. PRODAJALEC BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, GOSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV IN ŠPORTNE OPREME - 11 DELAVCEV 20. MESAR - SEKAČ 21- MIZAR ZA DELO V ODDELKU S POHIŠTVOM 22. VZDRŽEVALEC STROJNIH IN ELEKTRO NAPRAV 23. KUHARICA - 2 DELAVKI 24. NATAKARICA - 2 DELAVKI 25. POLNILEC V DISCONTU - 2 DELAVCA 2». POLNILEC V SAMOPOSTREŽBI - 4 DELAVCI 2'- ČISTILKA -2 DELAVKI STROKOVNI delavec v administraciji fep°ii: od j9 *P*°*n'h, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: do 8 - poslovodska šola ali wsok> kvalificirani delavec v trgovini z najmanj tremi leti Podg°Vni!1 izku*eni na takih ali podobnih delih. Poskusno delo 60 delovnih dni. -vi«*0 kvalificirani delavec gostinske smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na Pod iti a*' P°3°bn'h delih. Poskusno delo 60 delovnih dni. DrnrT- kva,ific'ran' prodajalec tehnične ali mešane smeri - 5 delavcev ter kvalificirani rodajalec tekstilne ali mešane smeri — 3 delavci. Za navedena dela se zahtevajo enoletne Pod n°Vn® 'skušnje na takh ali podobnih delih. Poskusno delo 30 delovnih dni. na ai”'cirani prodajalec živilske ali mešane smeri z enoletnimi delovnimi izkušnjami od 12 d i »Ojnika v trgovini. Poskusno delo 30 delovnih dni. takih0 i- ~ *cvaHficirani prodajalec ustrezne smeri z enoletnimi delovnimi izkušnjami na Pod 2o ’ p°d°hmli delih. Poskusno delo 30 delovnih dni. »°lovnih d *^C'fan' meIar ~ z »noletnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo 30 dni ~ kvalificirani mizar z enoletnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo 30 delovnih Pod 22 Po«k.7 poW'cna *ola elektro ali kovinske smeri z enoletnimi delamimi izkušnjami Pod 23 u ddopoid^1 (j(en?ru *e otro^k' vrtec, v katerem bo možno varstvo otrok zaposlenih in popoldanske izmene. 595/32-80 ZAHVALA Po mučni bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja ANGELA DERNJAC roj. Zelič iz Sevnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje, ter za vso pomoč v težkih urah. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju iz Sevnice, duhovniku pa za poslovilne besede in opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za nega pokojne v času njene bolezni. Žalujoči: mož Anton, sinova Vojo in Robert, hčerka Zdenka z družinami, vnuk Robert ter ostalo sorodstvo. J TURISTIČNE ZANIMIVOSTI AJDOVŠČINA - V PILONOVI GALERIJI je odprta razstava 26 Pilonovih prijateljev, ki obsega 30 grafik, slik in kipov. KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Wagnerjevih in Grefejevih vedut Kranjske, v Mali galeriji Mestne hiše je razstava štirih poljsklt slikarjev, v galeriji Mestne hiše pa razstava del 14-ih beograjski! grafikov. KRANJSKA GORA - V hotelu ..Prisank" je odprta razstava slik, ki so nastale v planinski slikarski kolon*! VRŠIČ ‘80. LUČE — 9. in 10. avgusta bo 11. tradicionalna turistična prireditev LUČKI DAN. NOVO MESTO - V DOLENJSKEM MUZEJU je odprta razstava 30ih slik slikarke STANKE GLAVAN, v veliki dvorani DOLENJSKE GALERIJE pa je do 18. avgusta odprta razstava akvarelov, pastelov in akrilov akademskega slikarja VIDOJA ROMAN Dl ČA na temo MOTIVI DJERDAPA. ZASEDENOST HOTELO/: BLED — Zasedeni so hoteli Park, Golf, Krim, Kompas in loboda. Hoteli Toplice, Lovec in Jelovica imajo še prostor; priporočajo rezervacije. V zasebnih turističnih sobah je še dovolj prostora. PREDDVOR — V zasebnih sobah in hotelih je še dovolj prostora. MARIBORSKO POHORJE - Za hotele in planinske domove priporočajo rezervacije. Partizanski dom pa je od 4. do 25. avgjsta ZAPRT. POMURJE - Vsi hoteli v Radencih, Gornji Radgoni in Moravski Toplicah so zasedeni do konca avgusta. Za hotela Diana in Zvezda v Murski soboti so potrebne rezervacija. V kampih v Moravcih in Banovci je dovolj prostora. OBALA — Zasedenost prenočitvenih zmo^jivosti: Portorož 91 odstotkov, kampi 81 odst,, ostala obala 101 odst.. Kras 69 odst. SE ENA CRNA ŠTORKLJA Znamenita črna štorklja, ki ima pri nas gnezdišče samo še v Krakovskem gozdu, je dobila sorodnico v vzhodnem delu Slovenije. V družini Marije Furjan iz Središča ob Dravi so od aprila negovali črno štorklja Ptico so našli, ker zaraii zlomljenega krila ni mogla leteti V tem času si je redka ptica že toliko opomogla, da je ušla na prostost, vendar še ne more leteti Potika se ob potoku Trnova ln čaka na strel ali na usmiljene roke, ki jo bodo spravile v živalski vrt VINO V KOCKAH Iz Petrovaradina so na Japonsko poslali prve vinske ledene kocke. To je prvi primer takšnega transporta pri nas. Vinski mošt so pri 30 stopinjah pod ničlo zamrznili v kocke in jih prepeljali na Japonsko, kjer bodo mošt dozorili. Doslej so vino pošiljali v lesenih sodih, ki pa dolge poti niso najbolje jucnašali. Ce bo poskus transporta vina v ledenih kockah uspel, bodo v nekaj letih prešli na ta način transporta ZAHVALA 21. julija nas je v 68. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja REZKA ŠTANGEU z Jame 1 Najlepše se zahvalujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, pevcem, kolektivu IMV in Krojaču za podaijene vence in izrečeno sožalje. Iskrena hvala župniku in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin cvetje s solzami svežim o a v srcu je polno bolečin V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša preljuba hčerka, sestra in teta MARTINA AJDIŠEK iz Stran&e vasi Iskrena hvala vsem, ki ji prinašate cvetje, prižigate svečke in se je spominjate. Žalujoči: vsi njeni IGM „SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje 1 RUOARSKEGA NADZORNIKA s tremi leti delovnih izkušenj za opravljanje nalog operativnega vodenja, del za nedoločen čas s polnim delovnim časom; delo je v dveh izmenah. Pogoj: dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM ..SAVA" KRŠKO, CKŽ59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 597/32-80 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v DOLENJSKEM MUZEJU objavlja prosta dela in naloge kustosa - pripravnika za etnologijo. 1 Pogoji: diploma filozofske fakultete — smer etnologija. Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Nastop dela po dogovoru. Kandidati naj ptfljejopismene prijave z dokazili v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Dolenjski muzej, odbor za medsebojna razmerja delavcev. Novo mesto, Muzejska 7. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po dnevu objave. 594/32-80 jj^iusta 1980 DOLENJSKI UST 23 HMMMI j Zdaj nas ni več sram ^ * * 0 * * * \ \ „Ne vem, s kakšnim metrom so merili in kaj so vse upoštevali, da smo prišli zraven," je komentiral prejeto plaketo Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije z odlikovanjem Stanko Ku-šljan, predsednik Šentjernej-ske borčevske organizacije, ki je bila med osmimi dobitniki tega visokega priznanja v Sloveniji Predsednik Kušljan je v Šentjerriejski dolini splošno znana osebnost še iz medvojnih časov. Bi je med prvimi organizatorji upora v tem koncu, saj je spomeničar, bU je v Gorjanskem bataljonu, v Cankarjevi brigadi in nato načelnik Narodne zaščite za področje Kostanjevica. Tudi po vojni je imel odgovorne dolžnosti „Bil sem med drugim predsednik občine Šentjernej. Ravno toliko časa, da smo občino zapravili”, je zafrkljivo dejal. „Sploh pa niti malo ne mislim, da je prejeto priznanje moja zasluga, temveč je zasluga nas vseh, ki smo zadnja leta precej delali, posebno v sodelovanju z mladino. ” Ko mi je našteval - še ves oznojen od dela pod kozolcem, kjer pa se po besedah svoje žene kaj malo zadržuje - kaj vse so šentjemejski borci v zadnjih letih naredili, je bilo kaj povedati: ,£.ani smo postavili spominsko obeležje 35 padlim borcem Gubčeve brigade v Ledeči vasi, vse spomenike in obeležja na našem področju pa smo tako uredili, da nas zdaj ni sram, če jih kdo obišče. Prav tako smo uredili grobišče na Javorovici, kjer je največ obiskovalcev. Zdaj imajo tam pokopani borci Cankarjeve brigade dostojno počivališče, medtem ko je prej trava rasla čez njihov grob. Najbrž so nam šteli v dobro tudi to, da smo napeljali vodovod do partizanske Javorovice. Dela so sicer potekala v sodelovanju s krajevno skupnostjo, mla- dino in drugimi, vendar je naša organizacija pri tem največ udarniško delala. Tako je vodovod napeljan do parcele, kjer bo nekoč stal spominski dom padlim borcem IV. bataljona Cankarjeve brigade. Ta dom bo tudi turističnega pomena, saj bo odprl širši javnosti celotno partizansko področje Javorovice. Ker že imamo vodovod in cesto in je tudi elektrifikacija končana, so pogoji za gradnja Zavedamo pa se, da v zdajšnjih stabilizacijskih časih ne moremo sitnariti glede gradnje. ” Ko sem le hotela izvedeti, kaj je on kot predsednik 5 organizacije naredil izjemne- ^ ga, sploh ni hotel o tem nič S slišati „En sam ne more nič. ^ priznanje je dobila J organizacija, ne jaz. Krajev- 3 na organizacija ZZB NOV J Šentjernej šteje danes še 196 s In članov in kar ždostno je, če vemo, da smo jih imeli pred leti tudi čez 300. Toliko jih je že pomrlo. Med zdajšnjimi člani je večina aktivnih v vseh organizacijah, posebno pa pri SLO, če so le pri zdravju. - Kakšna je sicer skrb za borce navašem koncu? Ali se sostareli čutijo odrinjene od dogajanj? ^ „ Vsako leto dvakrat obiščemo z delegacijo bolne v bolnišnicah ali nastanjene po domovih in tudi tiste, ki so ostareli ali bolehni doma. Taki obiski so v navadi pred 4. julijem in za Novo leto. Ob tej priložnosti se pogovorimo, prinesemo skromna darila, pa obdržimo stike.” Nedavno prejeto plaketo z odlikovanjem v obliki zvezde ibodo šentjemejski borci dali v okvir pa v avlo domače osemletke. „Pred-vsem zato, ker nam je mladina pomagala do tega priznanja, pa zato, da bodo vedeli da smo tudi mi nekaj naredili za to družbo. ” R. BAČER MALO ZA ŠALO, MALO ZARES - Dekleta so se izkazala pri vožnj: vdvokolnici z vedrom vode na glavi. Kmečke igre navdušile gledalce Na nedeljskih Kmečkih igrah v Dragatušu so tekmovanje v 8 disciplini spravila v smeh številne gledalce Na letošnjih Kmečkih igrah, ki so bile zadnjo nedeljo v Dragatušu v organizaciji OO ZSMS iz Dragptuša, je sodelovalo 8 ekip. Vaške ekipe iz Butoraja, Obrha, Šipka, Velikega in Male-ga Fferajca, Suhoija, Gol ek a in Dragatuša so se pomerile med sabo v osmih disciplinah. Najprej so se mladi kosci „zapodili" v tiavo, sodniki pa so ocenjevali težo pokošene trave. Zmagovalec je v kratkem času in veliki vročini »položil” kar 31 kilogramov trave. Naslednja točka je vzradostila marsikatero mamo, ko je videla, kako hitro zna njena hčerka saditi fižol. Tildi prenaš anje drv pod ovirami ni bilo lahko, saj so bili tekmovalci do pasu v vreči. Ruženje koruze spada sicer bolj med zimska kmečka opravila, vendar so fantje na razbeljenem asfaltu šolskega igrišča pokazali. Kako hitri znajo biti pri tem delu. Tildi tokrat je tehtnica pokazala, kdo je boljši Da mladi obvladajo tudi vlečenje vode iz vodnjaka, čeprav ta spretnost danes, ko ima večina vasi že vodovod, ni več potrebna, so pokazali v naslednji disciplini. Da delo ne bi bilo prelahko, sta vsakega tekmovalca pri delu ovirala dva člana drugih ekip. Pri tem se je malo vode seveda razlilo in osvežilo tako tekmovalce, kot v bližini stoječe radovedneže. »Osvežilna” je bila tudi igra, v kateri so fantje z dvokolnicami vozili dekleta z vedrom vode na glavi; vodo je bilo treba prepeljati do druge posode. Zelo zanimiva je bila tekma z lojtmim vozom. Fantje so ga morali najprej pripraviti, ga naložiti z balami slame in ga kar najhitreje pripeljati na cilj. Po trije tekmovalci vsake ekipe so bili nalogi z lahkoto Grozdje s stoletne trte Ob Firovi hiši v Bereči vasi se že sto ali še več let opleta trta, ki še vedno bogato rodi — Ne bodo je posekali kos. V zadnji točki so mladi dokazali, da jim tudi ravnanje z moderno mehanizacijo ne dela težav: v spretnostni vožnji so se pomerili traktoristi z dvoosno prikolico. Po zaključnem tekmovanju so številni gledalci navdušeno zaploskali vsem tekmovalcem, posebno pa ekipi Goleka, ki je letos nastopila prvič in zmagala ter tako prejela prehodni pokal. Veselo razpoloženje med tekmovalci in gledalci se je obdržalo do poznih nočnih ur, saj so Kmečke igre podaljšali z vrtno veselico. JOŽE MATKOVIČ VOŽNJA BREZ IZPITA SE JE KONČALA V BOLNIŠNICI ponedeljek ob 8.50 je prišlo do nja na križišču cesta na Sadež in Črnomlju. Zbira orožje _ Tudi Zbiralec starega orožja Podlogar ima 300 let stari pištoli orodje Veliko materialnih ostank°* naše preteklosti bi požrl zo časa, če bi ne bio anonimnih zbiralcev, ki staro orodje, noše, novce, or je idr. Pred tremi leti se je mea zbiralce starega kmečkega d ja in orožja zapisal tudi J* Podlogar, uslužbenec KPD pri Mimi. . . V svoji zbirki hram kak petdeset kosov starega orozj* Najbolj je ponosen n® * pištoli. Pri njem pa se najdejo IZ PODLOGARJE^ ZBIRKE - Med najb0*J dragocenimi prim®*' . Podlogaijevi zbirki statfg* orožja je tale tnsto let pištola. tudi stare puške in nekaj iz druge svetovne vojne. ^ tudi puško, ki jc b"a w izdajalca Milana Majcn Jančka Mevžlja. V. zbirki čkega orodja je najtl . kaK- zanimivih predmetov, 1,1 .-gu rimi posebno pozornost pr . strojček za zapiranje ste pa kitajska tehtnica, svednJnj Podlogar, ki je, dokler reCej bil samostojen zbiralec,, P ^ gradiva nabral tudi za muzej na Veseli gori, PraV1’ tega gradiva še najti po ^ Podlogar namerava še nadalje z zbiranjem. V kratkem ^ namreč svojo zbirko oboga z dvema starima puškama. Vil če sin i C, ob «1 Vi P« de Qa »i ke bo st« na jei G, °P od P« ml tei »3 Ptt orj Pre vo( PO| čni Vil sto Prv Gospodar Alojz Fir iz Bereče vasi pri Suhorju se pripravlja, da bo popravil in predelal rojstno hišo, ki je, . odkar je bila pred 110 leti sezidana, doživela kaj malo sprememb. „Ce se bo le dalo, bom ohranil staro trto, ki se ovija ob hiši in gan-ku, saj je ta trta tako rekoč že del hiše in njene zgodovine ” pravi Fir. Kaže, da so trto zasadili takrat, ko so sezidali hišo. ,Moja mama ki se je sem primožila leta 1906, mi je pripovedovala, da se je trta takrat že krepko opletala okoli hiše. Čeprav je Firova trta stara sto ali celo 110 let, vsako leto še prav do bro rodi. »Največ grozdja pozobljemo, ko je tako pri roki, da kar s kuhinje lahko posežemo po njem; pred tremi leti, ko je bila zelo dobra letina, pa smo kljub temu nabrali še za tri brente kraljevine.” Firovi imajo sicer precej vinograda in ob dobrih letinah pridelajo tudi po 25 hektolitrov vina. .Grozdja nam res ne manjka, vendar nam je s te trte najbljub-šc, saj so z njo povezani tudi nešteti lepi spomini na otroštvo; res je trta v teh letih postala del hiše.” Da kljub visoki starosti še vedno tako dobro rodi, razlaga Fir s tem, da so jo v prejšnjih časih redno gno- jili s pepelom sedaj pa njene korenine najbrž segajo že pod gnojišče. A. B. 1 SE BOGATO RODI — Firova trta, ki se že sto in več let opleta ob hiši in po ganku, še vedno dobro rodi. VL trčenja Vrtne ulice . , 16-letni Duško P. iz Črnomlja se je brez vozniškega izpita peljal na neregistriranem motornem kolesu po Vrtni ulici, v križišču pa trčil v tovorni avtomobil, ki ga je prav takrat pripeljal domačin Janez Golobič. Pri trčenju se je Duško teže poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. DVAKRAT PREGNALI VLOMILCA V Klenoviku jc bil minulo sredo na delu vlomilec. Najprej je skušal vdreti v nedograjeno hiso Ivana Giodanija iz Grosupljega, pa ga je pri delu zalotila soseda in pregnala. Le malo kasneje pa je dnlg vaščan pregnal vlomilca od hiše Alojza Smrekarja, ko je storilec že odpiral okno in skušal splezati v prostor. Kriminalisti so vlomilcu že na sledi. MRTEV OBLEŽAL NA CESTI Enega najbolj nemirnih^j^^-me dolenjskih cestah ji vsezgodaj ob 1.15 za; poneacij; ključil* } še en "smrtnim iz1 prometna nezgoda s _ dom. llalim Gerzič, 29, iz <* pri Bosanski Krupi je 0I7? ^ noči peljal osebni avtomobu od Zagreba proti Ljubljani- ^ vožnjo po Karteljevskem »1» navzdol je na preglednem vC‘ ^ '•H zišča, označenim z belo P1 n> | črto zaradi utrujenosti zap^J. ^i-levo, v trenutku ko je naspfO „j-peljal tovorni avtomobil s kom, ki ga je upravljal » državljan Rudolfo CantanaiB-lovitem trčenju je osebni pr| ‘‘7'po * odbilo po nasipu navzdol ■ - ' Jel ' nMO- tem pa je iz vozila izpad*1. "ojU0" Husein Gerzič, prav tako •* ^ce žnice. Hisein je mrtev ob*e®^o<10' sti, medtem ko so bili id *? «? vani voznik in dva ^PfJbolni^ jih prepeljali v novomeško ^ din- | co. Materialne škode je z ‘ čin 2 S OGLAŠUJTE V 0il Z goljufijami do odškodnjU dolenjski območni skupnosti Triglav odkrili več primerov goljufij zavarovalnih polic — 20 primerov predlaganih za kazenski postope*_ Očitno je pri prenekateiem občanu še vedno prisotna miselnost, da goljufanja ni nič slabega, če gre za družbena sredstva. To se kaže v primerih, KER SEM KRAJAN, VARČUJElVf Spet je četrtek, ko ne smem s svojim avtomobilom na cesto, da bi privarčeval nekaj litrov bencina in s tem državi devize, ki jih potrebuje za uvoz te dragocene tekočine. Dopust imam: prebral sem že vse časopise, revije in pol ljubezenskega romana, ko se spomnim, da ne bi bilo trapasto poklicati našo repiško oblast in jo povprašati po učinkih varčevanja z gorivom. Gotovo bom dobil vse predstavnike oblasti na njihovih delovnih mestih, kajti tudi oni so prikovani k stolčkom v teh kriznih energetskih časih, se mi mota po glavi, ko zaslišim na drugem koncu telefonske žice zdolgočasen glas: ,.Prosim, oblast tu.” „Rad bi govoril s tovarišem predsednikom,” sem ponižen, kot vedno, kadar imam opravka z oblastjo. „Ne bo mogoče, tovariš, kajti našega predsednika so ta trenutek s helikoptetjem odpeljali na važen sestanek v Belo mesto,” pove zdolgočasen glas. „Pa mi dajte njegovega namestnika, če je mogoče.” „Žal, tudi njega ni, pred pol ure ga je odpeljal službeni avto v Belo mesto. Tovariš namestnik bo danes podpisal pogodbo o gradnji otroškega vrtca v našem kraju.” „Kaj pa tovariš tajnik je dosegljiv? ” nočem odnehati, malce iz radovednosti, še bolj pa iz dogočasja. ..Trenutek. Ne, tudi tovariša tajnika ni. Naš drugi šofer Ante ga je naložil že zgodaj zjutraj v mercedesa in ga odpeljal v Belo mesto na sestanek s predstavniki pobratenega mesta iz Romunije,” se je nekolikanj razživel zdolgočaseni glas. ..Potem pa bom govoril s predsednikom Združenja za promet in zveze. Saj lahko, kajne? ” „Nimam nič proti, toda tovariš predsednik bo odpotoval natanko čez pet minut v Belo mesto. S svojim avtomobilom, kajti naš tretji šofer Volančič je tik pred žetvijo zbolel.” „Kaže, da dejansko nimam s kom govoriti.” „Kako da ne, tovariš? Saj se domala že deset minut pogovarjate z menoj. Vendar bom morala prekiniti, veste. Pravkar mi je pripeljal mož avto, grem namreč v Belo mesto nakupovat garderobo za dopust Pa na svidenje!” se je poslovil glas, ki je iz dolgočasnosti prešel v razigranost. Jaz pa sem pogledal na dvorišče, kjer je mimo stala moja stoenka. Z bencinskim vžigalnikom sem si hotel prižgati cigareto, a sem se spomnil, da je četrtek, in zagorela je žveplenka. Red pa mora biti, kajne? TONI GAŠPERIC ko so posamezniki skušali priti do zavarovalnine, do katere niso upravičeni. Zavarovalna služba in organi pregona so odkrili vrsto primerov, ko so posamezniki barantali med seboj s kuponi, misleč da se ne bo razvedelo in odkrilo, pa da bo dobil prizadeti škodo povrnjeno, čeprav ni bil zavarovan. Za kakšne primere gre? Micka se je z avtom zaletela in ni bila zavarovana, njen prijatelj Janez, ki je imel plačano zavarovalno kasko premijo ali pa obvezno zavarovanje, je njej dal kupon, prijavil pa zavarovalnici, da se je on s svojim vozilom zadel v njen avto, pa da na srečo pri tem sam ni utrpel na vozilu skoro nobene praske. Med takimi je bil tudi en zavarovalniški uslužbenec s terena, ki so ga takoj odpustili, sicer pa gre pri tovrstnem goljufanju tudi za dokaj znana imena. Ko bo zadeva dobila epilog pred sodiščem, bo možno povedati še kaj več. Do avtomobilski1 ^ ^ bolj i zavarovalnic« ajat., pozorni, tako da sc , G & -.............j sP*?eLdstv»: poslej v da bi lahko kaj ~r ~ sre- za družbe^i rizi*" prometni^ ^ kate- namreč zbrana s --rSsriž ^ovkp°*r»«-ik5d.>, kovito naraščajOj. Cni bjjajjC vsako leto ob zaklj pokaže izguba- R. Te svinina §E MUKA govedi ^ le za. prozn* obvisi na mesnici J* klinih, smo G{avnem novomeškem ček slišali tale P°fLa sveža?J* ,,Pa ie se P*? bila ^nvzriiTčanka. nima Novomeš ^asa jalka Pa.fc,as Jj totiko & zamrzniti, muka! K i