Poštnina za kraljevino Jugoslavijo i' gotovim plačana.
BOGOSLOVNI VESTMI K
BOGOSLOVNA AKADEMIJA
LEIO XIII ZVEZEK I II
LJUBLJANA 1933
KAZALO.
(INDEX.) I. Razprave (Disserta üones):
Grivec, Nova smer srbskega pravoslavja (Une nouvelle
tendance de I'orthodosie serbe]....... , „ . I
Il oh n j ec , Duhovstvo katoliške akcije (De sacerdotio Actio-nis catholicae).....................32
II, Praktični del {Pars practica): Od ar, Vprašanje o cerkvenih davkih.........61
III.	Slovstvo (Litteralura):
a)	Pregledi:
Nove Študije o Kerulariju (J, Turk]..........- 89
b)	Poročila in ocene:
G a 1 d os , Commentarius in Tobit (M. Slavičl 94 ■ S c h o l z, Schuld- und Sündopfer im Aiten Testament (M. Slavič) 95 — K.y:|](ilntr, Cananaeorum jiuctoritas num ad rcligionem Israelilarum aliquid pertinueril (M. Slavič) 95 D a u s c h , Die drei-älteren Evangelien. 4. Aufl. (A. Snoj) 95 — Meine r t y. , Die Pastoral brie Ee des heil. Paulus. 4. Aufl. (A, Snoj) 96 Î uvič, Nedjelja dan Gospodnji (A. Snoj) 97 — II I on d, Um die christlichen Grundsätze des Staalslebens (A. U.) 97 — Lippert, IJie Kirche Christi [F. Grivec) 98 — Rädern a c h e r, Die Kirche als Gemeinschaft lind Gesellschaft (K Grivec] 99 H i h 1 m e y e r , Kirchengcschichte. [|. Teil: Das Mittelalter. 9. Aufl. (,J. Turk) 100 — Brow e, De ordaliis; Bri>we, De frequenlt comtnitnione in ecclesia occidental!; Hûfmann, Photius et ucclesia Romana I; Tromp, De Spirilu saneto anima Corporis mystiei II (F. K. Lukman) 100 — Lang, Henrici Totting de Oyta Quaestio de sacra Scriptum (F. K, Lukman) 101 — Baumgarten, Saint .Vladimir et la conversion de la Russie (F Grivec) 102 - d'H e r b i g n y et Deubner, fivêques russes en exil (F, Grivec) 103 ■— Statistics con cenni slodci délia gerarchia e dei fedeli di rito orientait! (F, Grivec) 104 — Brink trine. Die heilige Messe; Das Römische Brevier (F. Uše^ičmk] 106 — Pctrani, De relatione iuridica inter diversos ritus in ecctesia cathoüca (F, U,) 109 — Sala ville. Liturgies orientales (F. Grivec) 110,
IV,	Razno (Miscellanea):
Ob obrambi sv, Terezije Jezusove (J, Turk] 111 — Nov leksikon ascetike in mistike (F, K. Lukman] IIB — Acta Conciliomm oecu-menicoruni (F. K. L.) 119 — Dodatek k članku Kova smer srbskega pravoslavja 120.
NOVA SMER SRBSKEGA PRAVOSLAVJA
(Une nouvelle tendance de rorthodoxie serbe.)
Dr. Fr. Grlbec, Llubljiinn
Pregledi 1. Uvod. - 2. Iz bogoslovja melrOpolita Antonija. — 3, Volga. Volga! — 4, Svetosavlje. 5. Dostojevski j in Solovjev. — 6. - Pazile, Rim se iirtl« — 1. Zaključek. Rusume (en francais).
1, Uvod,
V zadnjem desetletju se je po vsem svetu razlil vai verske prenovitve, poživljenega zanimanja za večne verske vrednote in za cerkev. To versko gibanje se je na svojski način pojavilo tudi v balkanskih pravoslavnih cerkvah, Pojavilo se je toliko bolj, ker so se tri balkanske pravoslavne cerkve (srbska, romunska, grška) na zunaj ojačile s spojitvijo stoletja ločenih delov narodnih cerkva.
Kakor v katoliških deželah napreduje katoliška akcija, podobno se v pravoslavnih cerkvah pojavlja neka pravoslavna akcija V obliki pravoslavnih krščanskih bratovščin in raznih verskih manifestacij. Med Srbi se je ojačilo ljudsko gibanje »bogomoljcev«, Olreslo se je primesi sektantstva; pridružuje se hierarhiji. Podobno katoliški akciji pospešuje sodelovanje vernikov s hierarhijo.1 Srbska hierarhija prireja verske manifestacije is vnema k poživljenemu dušnopastirskemu delu. V grški cerkvi so se močno razmahnile pravoslavne bratovščine ter razvile živahno religiozno in verskoprosvetno delovanje. Bolgarski škofje so se direktno obračali na katoliško duhovščino in na katoliške organizacije (zlasti na Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Olomueu in Zagrebu), naj jim z vzorci katoliške nabožne literature in verskih organizacij pomagajo, da bodo mogli s podobnimi sredstvi poživljati versko življenje med svojimi pravoslavnimi verniki. Bolgarska pravoslavna hierarhija in duhovščina je ustanovila pravoslavne cerkvene bratovščine, ki so se združile v zvezo pravoslavnih bratovščin in prirejajo vsako leto veliko skupno zborovanje in manifestacijo.
1 O bogomoljcih je piial BV 192?. Str. 290—300; 1926 sir, 153—t i 7.
Bcjfoiilcvni Vitlnik	I
2
Paralelno s pospeševanjem sodelovanja vernikov in hier arhije v okviru po edinih pravoslavnih cerkva se pospešujejo tudi stiki med a vtoke talnimi pravoslavnimi cerkvami. Cari-grajski patriarh se po svojem ponižanju [po razpadu evropske Turčije) in po katastrofi ruskega pravoslavja, ko je bil rešen mogočnega tekmovanja ruske cerkve, še bolj zaveda poslanstva, da svoje častno prvenstvo na vzhodu uveljavlja v korist tesnejšim stikom med avtokefalrlimi pravoslavnimi cerkvami V ta namen sklicuje vse pravoslavne konference.
Tako se dviga samozavest pravoslavnih cerkva. S tem napreduje tudi borbenost pravoslavja. Zaradi tesnih z ve?; med pravoslavjem in narodnostjo se ta borbenost pojavlja v oblik! nekega v ersk ona rodnega fašizma, tako zlasti v Bolgariji in Grčiji. Pravoslavna borbenost se obrača pred vsem pruti katoliški cerkvi in deloma proti protestantskim se>ktam. Na programu vsepravoslavne konference, ki je bila sklicana o bin-koštih 1932. a potem odložena, je tudi točka o odnosu pravoslavnih cerkva do drugih veroizpovedi: a) prijateljski odnos do koptske, armenske, starokatoliške in anglikanske cerkve; b) previdnost in obramba proti drugovercem, ki vrše prose-litizem, namreč proti katoličanom, uniatom(!), protestantom i, dr
V srbski cerkvi se obnovljena pravoslavna aktivnost javlja na povsem svojski način. Razen posebnega položaja srbske cerkve vpliva tudi ruski metropolit Antonij H r a p o v i c -kij in osebnost njegovega učenca, srbskega patriarha V a r -na ve. 0 tem sem v BV objavil že dva članka: 1. Borci za zemeljsko Kristusovo kraljestvo (BV 1931, sir, 209—21S), 2. Nova smer v srbski cerkvi (BV 1932, str. 105—136). Drugi članek je izzval toliko odmeva, da so se mnoge njegove trditve potrdile z novimi dokazi. Nabralo se je mnogo gradiva za nadaljevanje razpravljanja o novi Smeri V srbski cerkvi. Nova smer se ojačuje in ukoreninja.
Znana velikonočna poslanica srbskega patriarha (1931) je dala povod polemiki, ki se je v najostrejši obliki nadaljevala v "VesniJtu srpske crkve«, a je na zahtevo neke oblasti tam nepričakovano prenehala. Oblika one polemike je bila pač taka, da se ni mogla in ni smela nadaljevali, A v drugi obliki se še vedno nadaljuje v službenem -»Glasniku srpske patrijar-sije«. Ostreje se nadaljuje v novem bogoslovnem listu »Sveto-
3
savlje«, organu -Udruženja studenata pravoslavno^ bogoslov-skog fakulteta« v Belgradu,
Službeni »Glasnik srpske patrijaršije « v neslužbenem oddelku, v razpravah, ocenah in vesteh večkrat ostro napada katoliško cerkev v duhu one bogoslovne smeri, ki se je pojavila v patriarhov! velikonočni poslanici in v polemiki po povodu te poslanice.
Belgrajska pravoslavna bogoslovna fakulteta ne more soglašali 7. neakademsko polemiko Dimitrija Najdanovica in Lo-Yarišev, A >Svetosav]je«, glasilo njenih slušateljev, je okoli sebe zbralo vprav glavne predstavitelje one polemične smeri, namreč metropolita Antonija Hrapovickega, Dimitrija Najdanovica, meniha dr, Justina i- dr. List je urejevan v duhu one nove smeri, Oslra protikatoliška polemika se je iz glasila srbske pravoslavne duhovščine (iz -Vcsnika<) preselila v glasilo srbske bogoslovne mladine. Srbska bogoslovna mladina junaško stopft na polje, za katero ni kompetentna.
Glasilo srbske bogoslovne mladine (»SvetosavljeO se je čutilo pozvano, da s samozavestjo zrelih strokovnjakov poseže v boj, Ostro je napadlo moje razprave in povrh lega objavilo načelni Antonijev članek o razlikah med pravoslavjem in zapadnimi veroizpovedmi.
2. Iz bogoslovja me Iropolila Antonija,
0 bogoslovju metropolila Antonija Hrapovickega sem nekoliko govoril že v razpravah »F, Dostojevski) in Vlad- Solov-jev« (BV 1931, str. 128; v odtisu na str. 32) in »Borci za zemeljsko Kristusovo kraljestvo« (BV 1931, str. 215—21i>). V razpravi o »Novi smeri v srbski cerkvi« namenoma nisem naglasa! Antonijevega vpliva, ker nisem hotel niti namigavati na njegov vpliv, da hi ne padla kaka senca krivde na nesrečnega izgnanca iz Rusije in gosta Jugoslavije; skoraj nisem mogel misliti, da hi bil Antonij kot gost v direktni zvezi S taJiO strašnimi napadi. A predstavitelji nove smeri srbskega pravoslavja se tako očitno naslanjajo na njegovo teologijo in avkloriteto, da se njegova Zveza z novo smerjo srbskega pravoslavja ne more več prikrivati- Ko sc je po povodu omenjenih polemik največ razpravljalo o razlikah med katoličanstvom in pravoslavjem, ko je pravo» slavna polemika prestopila že vse dovoljene meje, pa je metropolit Antonij celo javno posege! v to razpravljanje. V istem
1*
4
zvezku »Svetosavlja«, ki odgovarja na katoliško kritiko nove srbske smeri, je na uvodnem mestu objavljen članek metropolita Antonija: »Čime se razlikuje pravnslavna vera tid za-padnib veroispovesti« (zv. 3, str. 97—104).
O tem vprašanju je metropolit že pred desetletji mnogo razpravljal v svojih spisih, ki so po večini apologetsko in polemično usmerjeni. Svoje misli je po bistvu ponovil v knjigi »Slovar k tvorenijani Dostoevskago« (Sofija 1921) in v krajših člankih, n. pr. v belgrajskem ruskem dnevniku »Novoe Vrentja« 19. sept, 1924,
Rimski primat pojmuje kot laiško oblast. Katoličana Ivo po njegovem mnenju krivo pojmuje bistvo krščanskega življenja Katoliško versko življenje je vtiaiije, juridično; pravoslavno pa bolj notranje in duhovna." Pravoslavje je pred vsem asketska in meniška religija. »Latinska herezija* pa je izgubila celo pojem o nravstvenem prerajanju kot glavnem cilju človeka, o borbi s strastmi, o očiščevanju srca.
Knjigo »Slovar k tvorenijam Dostoevskagoi je pisal, ko jc bil 1< 1919 interniran v kamaldulskem samostanu Rielany pri Krakovu, kjer so ga — kakor sam pise — »predobri katoliški menihi obsipali z znaki svojega bratskega sočutja« (str, 156). To je trenutno vplivalo nanj, da je skušal svojo (in Dostojevskega) ostro sodbo o katoličanstvu ublažiti in je zapisal besede: Dostojevski; govori samu o socialnem vplivu papeške politike na Življenja narodov, a nikakor ne taji, da ne samo v katoliški cerkvi, marveč tudi med katoliškim klerom in redovništvom morejo bivati in bivajo osebe, občine in celo smeri, prežete z najčistejšim stremljenjem k svetosti, k nebu, h Kristusu, in nikakor ne odobravajo one nepravilne smeri vatikanske politike in vlade, vsled katere se Evropa ne more iztrgali iz krempljev ateizma in socializma . . , Dostojevskij ne napada dogem katoliške religije, marveč stremljenje Vatikana, vzdržati svetno papeževo oblast, v čemer pisatelj (Dostojevskij) upravičeno vidi nasprotje z osnovnimi idejami krščanstva, ker vsak vladar mora nehoté biti rabelj ... S temi svetnimi stremljenji Vatikana je tesno zvezana dogma nezmotnosti, ki praktično biva v vsaki državi« [str, 157}. A že s tem kontekstom, še bolj pa na naslednjih straneh indirektno zopet izključuje možnost pravega krščanskega duha v katoliški cerkvi,
Na jugoslovanskih tleh ni toliko obziren. Izdal je zelo neprijazne, odurne Besedy pravoslavnago svjaščenika s uniat-
5
¡¡kini o zabluždemjah latinian i uniatov< (Srem, Karlovci 1922). Najnovejši članek v Svetosavlju« pa razodeva Antonijevo zvezo z ostro srbsko protikatoliško smerjo. Ta članek je dopolnilo teologije »zaslužnega Homjakovat, kakor pisatelj sam naglasa, obenem pa kratek pregled Antonijeve teologije in dopolnilo njegove proti katoliške polemike. Zato je vreden, da si ga bliže ogledamo/
Najprci kratek posnetek vsebine.
Latinstvo (katoličanstvo) in protestantstva, ki poteka iz lutin-stva, sta enako tuji nekaterim zakladom Kristusove resnice. Pravoslavna vera se od zapadnih veroizpovedi razlikuje po izključno svoj-ski vsebini, a ne samo po obredih ali poedinih dogmah. Slavjano-Ftliika teologija, s Homjakooom no čelu, ima zaslugo, da je Eo razliko prv:t označila na podlagi splošne odličnosti notranjega ideala pravoslavne cerkve. V tem je ogromna zasluga Homjakova pred pravo-slavjem in celo pred kulturnim z.a p a dom. To mu priznavajo tu: ruski izobraženci foiknjiicvni ljudi«). In t>,*i evropski teologi, ki simpatično sodijo o pravoslavju. govore o njem baš v duhu Homjdkovega pojmovanja verskih razlik-
Glavno veroizpuvedno razliko vidi Homjakov v učenju o cerkvi. ki je na celem nepravoslavnem zapadu popolnoma izkvarjeno ali skoraj izgubljeno. Homjakov jasno dokazuje moralno vrednost našega duhovnega ideala in vzvišenost pravoslavja, Cerkev mu ni toliko oblast, marveč vzajemna zveza duš po skrivnostnem obsevanju s Kristusom. V zahteve cerkvene discipline in v spoznavanje hožjih resnic vnaša Homjakov radostnega svobodnega duha. Tako je Splošno dosti jasno predstavil prednost pravoslavja nad zapadnjmi veroizpovedmi, ki so izgubite pojem o moralni zvezi vernikov in so boije kraljestvo ponižale ali na stopnjo individualnega podviga (protestanti), ali vnanje j u r i <1 i £ n c .državne organi-z a c i j e.
Klanjamo se pred bogoslovno in misijonsko zaslugo Homjakova, Toda njegova definicija pravoslavja, oziroma resničnega krščanstva, kar je isto, je nepopolna. Davno smo želeli, da ju dopolni m o
Razlika med pravoslavjem in nepravoslavjem je mnogo globlja. Ne samo v dogmi o cerkvi, marveč tudi v določanju odnosa do Boga in do življenja opažamo globoke Tazlike- Te razlike opažamo celo v malenkostih.
A ko hočemo to prav spoznati, moramo ločiti med šolsko teologijo na eni strani in med bogoslovjem naših bogoslužnih molitev, pesmi in patrističnega učenja na drugi strani. Naše šolske bogoslovne
1 Ruski Izvirnik tega čknka je objavljen v zbranih spisih Antonijevih ¡Polnoe iobriilie sočinenij .irhiepiskcpn Antonija): posnetek njegove vsebine jte objavil A. Pa Iran ri, Theologia dogmatica orlhodojta II, str. 152 do 155 ¡Florentiae 1913).
6
knjige o duhovnem (moralnem) življenju so posnete po katoliških in protestantskih; izpuščene so samo vsem znane od cerkve obsojene zmote. Druga navodila duhovnega življenja, dostopna izobraženim in preprostim, pa so povzeta iz bogoslužja. Toda čudno! Med knjigami le dvoje vrste skoraj ni notranje zveze. Naši diplomirani hogo-slovci ne poznajo naših dogma lični h pesni in življenjepisov svetnikov; ako pa jih poznajo, jih poznajo samo kot ljubitelji pobožnega življenja in cerkvenega petja. Toda ta cerkvenoslovanska literatura je skoraj edina vzgojila pravo živo rusko vero.
\ iišu bogi/sloDnu znanost, stoofjenži ¡>i> zap&dniii načelih, duši brez zupadnih zmot, je. dafac od utofirn-ega dithootiega '¿ioljenja priiotinlaoiiili uernikop; t&ko mu je nesomdtia, da gu ne umre nil i pod Hi nil i s <j mu celo približati.
To je zalo, ker sc zapadno bogoslovje od pravoslavnega razlikuje ne samo v učenju o cerkvi, marveč ker so zapadne religije izpremenile sam pojem 0 krščanskem življenju, o njegovem cilju in o pogojih.
Pravoslavna vera izhaja iz pojma o krščanski popolnosti ali svetosti in s tega stališča ocenja vse; zapad pa je osnovan na status quo življenja in priporoča oni minimum religioznih del, ki omogočajo zveličan je, ako že biva večnost V tem je nizkosl zapadnega religioznega razpoloženja, iakvarjenost zapadnega religioznega življenja in mišljenja- Poleg Lega hočemo opozoriti Se na visoki princip, ki so ga izgubili.
Krščanstvo je podvig kreposti, biser, zaradi katerega je Cvan-geljski trgovec razprodal vse svoje premoženje. Pod tem so historično razumeli različne podvige: vstopanje v vrslo učuncev, ki so šli za Odrešen i kom; potem iipovedništvo in mUČeniStvo; od ■!. stoletja puščitviiiStvo in meniStvo. Te raztie oblike podviga so bile samo pogoji ene ideje, enega cilja — doseganje duhovne popolnosti na zemlji, t. j, prostosti od strasti «i doseganje vseh kreposti, Svetost se more doseči samo poleni, če postane glavni in edini cilj življenja. V tem je resnično krščanstvo; to je bistvo pravo-slavja in njegova razlika od zapadnega nepravoslavja. V tem SO vzhodne herezije (monofizitstvn) bliže pravoslavju nego zapadne.
Tudi zapadni kristjani priznavajo, da krščanstvo zahteva od nas popolnost. Toda oni v tem ne vidijo bistva krščanstva, a v pojmovanju popolnosti in v načinih doseganja se razlikujejo od nas v vsaki besedi. V Leni rta.s nič ne razumejo in ne soglašajo / nami, da jc vpTav mt.Talna popolnost osebnosti cilj krščanskega življenja, a ne *amo bogepoznanje (protestanti) ali blagostanje cerkve (pup sli), sa kar naj daje Rog človeku popolnost kot plačilo.
Moralna p< polnost se dosega po notranji borbi in prisebno pO satnoponižcvanju. Pravoslavni kristjan že s samim življenjem po duhovni disciplini izvršuje znaten del tega podviga, ker je vsa naša disciplina tako usmerjena. K temu pomaga vsebina naših molitev in oni skoraj meniš ki način življenja pO načelih pravoslavne kulture.
7
Skratka, pfftv o slavje ji asketska vera. Pravo pravoslavno bogoslovje je raziskovanji: polov duhovnega usovrševanja, kakor priča vsebina bogoslužja.
Vse to ni popolnoma tuje zapadu. Toda lam se zveličamo smatra kot vnanje plačilo za določeno Število (vnanjih) dobrih del (katoličani) ali za trdno vero v božanstvo Kristusovo (protestanti!), Tam ne /najo razpravljati o tem, kako se mora duša stopnjema osvobajali svo)e podrejenosti strastem, kako se vzpenjamo k brezslrast-rtosti in polnosti kreposti, Tudi tam so asketi, a vse njihovo življenje je prežeto z mračnim nesvcslnim izpolnjevanjem davno določenih disciplinskih zahtev, za kar jim je obljubljeno odpuščanje grehov in bodoče večno življenje, A da se je to večno življenje že javilo in da -se to blaženo občevanje z Bogom dosega že tu z vztrajnim pod-vižnišlvom, vsega lega zupad ne razume,
Nerazumevanje postaja vedno hujše. Sodobni zapadni teologi so izgubili misel, da je cilj krščanstva in Kristusovega prihoda na zemljo vprav ta moralna popolnost osebnosti. Oni so zaslepljeni (zaludeli) v izmišljotini, da je Kristus prišel, da pTinene srečo nekemu človeštvu nekih bodočih vekov, dočim je sam jasno povedal, da bodo njegovi učenci morali nositi križ in biLi preganjani od sveta, bralov in roditeljev, a ob koncu sveta Še posebno. To blagostanje, ki ga oni pričakujejo na tem Svetu, je Kristus obljubil v bodočem življenju, a niti latiilci niti protestanti se nečejo s tem Sprijazniti, ker slabo verujejo v splošno vstajenje, a trdno verujejo v Srečo tega življenja. Zato psevdo-krščanski zapad ne more razumeti odpovedi krščanstva od tega življenja.
Kdor hoče hodili po tej poti krščanske odpovedi in kreposti, mora pokoriti telo in molki, pred vsem pa sebe zatajevati, poniževati, razmišljali o bodočem življenju, boriti se z mislimi, kesati se in spovedovati se, sovražiti greh. V teni je glavna vsebina krščanstva kot podviga življenja, vsebina, pozabljena od zapadnih veroizpovedi. Bistvo krščanskega podviga je askctize.m; v tem je bistvo krSča.* sk ega b ogosl o v ja.
Vse verske in moralne zniote zapada so v tem, da se krščanstvo ne pojmuje kot podvig človeškega usovrševanja. Tako je latinsko-protestantsko učenje o odrešenju kot o Kristusovem zadoščenju (satisfaelio) po Adamu razžaljenemu božjemu veličnsLvu5, učenje, ki je nastalo po fevdalističnem pojmovanju o viteški časti, ki se pOvrača s prelivanjem žalilčeve krvij tako je mehanično pojmovanje zakramentov; tako je učenje o papežu kot organu božjega razodetja (!) brez oziTa na njegovo življenje; učenje o odvečnih zaslugah i. dr-Tako je naposled protestantsko učenje o zveličavnosti vere in zametanjc vse organizacije,
V teh zmotah je jasno izraženo naziranje o krščanstvu kot tuje naši vesti in zavesti, relativno, kot kotfkordat z Rogom, ki — ne vemo zakaj — zahteva od nas, da priznamo neke nerazumljive
Srbski tekst se glasi; učenje o iskupljenju kao o odmazdi uvr«deoo£ od strane Adama božanskog veličanstva na liusu Hrietu.
8
formule in nas za to plačuje z večmm zveličan jem. Da bi se zavarovali proti naravnim ugovorom proti temu, so zupadni teologi ojačali učenje o popolni nedoumnosti nc samo božjega bitja, marveč tudi božjega zakona, in so s sholastiki na čelu, z Lutrom in celo z Ritschlom proglasili razum za sovražnika vere, s katerim se je treba borili^ a nasprolno cerkveni očetje razuma ne smatrajo za nasprotnika vere, marveč človeško nespamet in upornost, Ako od religioznih zmot preidemo na zapadne moralne nazore, bomo v nekaterih izmed njih našli direktno tzmaličenje krščanskih zapovedi, ki je tako globoko prešlo v zapadno javno in osebno življenje, da niti največji pretresljaji, ki so zrušili prestole, niso mogli ovreči teh divjih in nemoralnih predsodkov,
Poslednji ruski prosjak in deloma celo polkrščanski inorodec, ki se tajno klanja fetišu, bolje Tazlikujc dobro in zlo nego slični moralisti tisočletne zapadne kulture, ki je ostanke krščanstva tako žalostno pomešala z lažjo klasicizma-
A osnova vseh zmol je nerazumevanje preproste resnice, da je krščanstvu axkelsk& religija, učenje o izkoreninjanju strasti, o sredstvih in pogojih pridobivanja ikreposti; da so li pogoji notranji, ki se izražajo v podvigih, in vnanji, ki so obseženi v dogmah in milostnih bogoslužnih činih; da ju nje edini namen: leči ti človeško grešnost in dvigati ljudi k popolnosti.
Antonij torej soglaša s Homjakovom, da se katoličanstvo razlikuje od pravoslavja po vsem svojem duhu, po svojem verskem idealu in po pojmovanju krščanstva. K teoriji Homjakova dodeva, da je razlika še mnogo globlja, namreč v pojmu o krščanski morali in askezi, o cilju in pogojih krščanskega življenja. Tolik prepad skuša dokazati z dvojno metodično potezo: 1. Katoličanstvo meša s protestantstvom; pripisuje mu napake protestantitva in odgovornost za protestantske zmote, d.i s tem katoličanstvo kar najbolj poniža. 2. Pravoslavno znanstveno šolsko teologijo ostro loči od liturgičnih in patrističnih virov teologije, da bi mogel zavreli tradicionalno pravoslavno bogoslovno učenje o verskih razlikah, dokazati globoki prepad med katoličanstvom in pravoslavjem ter podpreti svojo Irditev o globokih moralnih in asketskih razlikah. A v obeh teh potezah je zagrešil metodične in stvarne napake, ki so svojske tako-zvanemu slavjanofilskemu (holje: nacionalističnemu ruskemu)
bogoslovju,
4 Tu je Antonij v ostrem nasprotju z drugimi slavjanotilskim: teologi, ki ostro napadajo »racionalizem* katoliške sholastikc iti cerkve. Antonij pa sholastiki oiita protestantski afinoslieiicm. To je v kričeiem nasprotju z dejanskim stanjem in s historično resnico, Vprav nasprotno je resnično, Protestantski agnosticizem je globoko zašel v slavjanofilsko in v Šolsko pravoslavno teologijo,
9
Kakor Homjakov in njegova šola, tako tudi metropolit Antonij v nasprotju s historično in bogoslovno z-nanostjo na eni strani predstavlja neko idealno cerkev, kakršna bi po njegovem mnenju morala biti Kristusova cerkev, in to istoveti s pravoslavjeni. Na drugi strani pa slabosti človeškega elementa v nistorični cerkvi pripisuje samo katoliški cerkvi in jo svojevoljno, brez ozira na historično in bogoslovno resnico, predstavlja v drzni karikaturi in strašni spaki.
Neskladnost Antonijeve teorije s historično znanostjo in z dejanskim položajem je očividna celo v tako preprostih trditvah, kakor je n. pr. trditev, da s Homjakovom soglašajo vsi ruski izobraženci in oni evropski teologi, ki simpatično sodijo o pravoslavju. A nasprotno je znano, da mnogi ruski izobraženci odločno obsojajo Homjakovo karikaturo katuličan-stva ter v tem soglašajo z zapadnimi teologi in znanstveniki. Odlični predstavitelj ruske inteligence in znanosti, Peter S truve, je v soglasju z objektivno znanostjo to slavjanofilsko teologijo jako nazorno označil kot spojino bizantinske teologije in nemške filozofije, spojino one teologije, ki je krščanstvo in cerkev podrejala državi in narodnosti ter mu vtisnila značilni bizantinski pečat, in spojino one subjektivistične filozofije, ki je najbolj omajala osnove objektivne razodete religije in cerkve kot hraniteljice krščanskega razodetja.
Eako velika neskladnost z objektivno znanstveno resnico in z dejanskim stanjem se ne more zakriti z razlikovanjem med pravoslavno znanstveno šolsko teologijo ter njenimi liturgičnimi in patrističnimi viri. Ta Antonijeva metodična poteza je zanj samo toliko ugodna, kolikor v teh virih tli sistematičnih bogoslovnih razprav, ni zaokroženega hogoslovnega sistema. Zato skuša s temi viri zakrivati one drzne slavjanofilske konstrukcije, ki ne prenesejo znanstvene bogoslovne kontrole. A taka globoka razlika bi bila malo častna ne samo za pravoslavno bogoslovje, marveč tudi za pravoslavno cerkev. Zakaj ni mogla pravoslavna cerkev bolje čuvati soglasje med šolsko bogoslovno znanostjo, ki se predava v cerkvenih hogoslovnih semeniščih, ter med pravoslavnimi tradicijami.
Se bolj nesrečno je to razlikovanje, kolikor hoče dokazovati prepad med katoličanstvom in pravoslavjem. Saj one litur-
' To misel je ponovil v tedniku Slavjanstvo i Rosiljn« (Pariz), 23. januarja 1932.
10
gične in patristične tradicije segajo daleč nazaj v dobo pred razkolom, ko še ni hilo Lake razlike in tolikega prepada. Predobro je znano, da so one tradicije po bistvu skupne vzhodni in zapadni cerkvi ter da so tudi zapadni cerkveni očetje in asketi znatno prispevali v ono zakladnico, ki tako harmonično ožarja Kristusovo cerkev in iz katere še vedno črpa teoiogija in askeza. Kakor so obširni registri verskih razlik tvorba bizantinske teologije, ne pa tvorba liturgičnih in patrističnih dokumentov, tako je tudi glohnki prepad med vzhodnim in zapadnim krščanstvom drzna fikcija slavjanofilske bogoslovne šole, torej tvorba neke Šolske bogoslovne smeri, ki bogoslovje prikraja za pravoslavne dušnopastirske in polemične namene ob verskih mejah. To izjavlja sam metropolit Antonij, ko se »klanja pred bogoslovno in misijonarsko zaslugo Homjakova«.
Enostransko pretiravanje misijonarskih in polemičnih proti-katoliških namenov je posehe metropolita Antonija zavedlo tako daleč, da je protikatoliško ost slavjanofilske teologije tako zaostril. Metropolit Antonij je mnogo deloval ob verskih mejah, v Holniu {Chelm). na Vol in ju in Kijevu, kjer so bili najljutejši boji s katoličanstvom zapadnega in vzhodnega (uniati) obreda. Za objektivno znanstveno teologijo ni imel dosti priložnosti; odlikuje se pred vsem kot popnlarizator bogoslovne znanosti, kakor ga označuje ruska »Pravoslavna enciklopedija« (1, 905). Služil je ruski carski politiki, ki je hotela zatreti katoliško cerkev vzhodnega obreda in oslabiti moč poljskih katoličanov.
V	tem boju se je carska Rusija ozirala samo na svoje domnevne državne koristi in se ni veliko brigala za vprašanja, kje je verska in bogoslovna resnica. V tej atmosferi in v tej službi se je bujno razcvelala slavjannfilska karikatura katoličanstva. Tako moremo razumeti skrajnosti in ostrine slavjanofjlske (pravzaprav ruske nacionalistične) Antonijeve teologije',
Ako se more vzhodno krščanstvo v nekem oziru označevali kot meniško In asketsko, potem se ta znak nikakor ne sme prenašati na teologijo, ki enostransko služi polemičnim in domnevnim državnim namenom, To ni vzhodno krščanstvo, marveč bizantinstvo z onim bizantinskim pečatom, ki ni več v soglasju z vzhodnim krščanstvom. Te teorije niso dozorele v samostanski tišini meniške askeze, marveč v ostri borbi in
V	bizantinski atmosferi absolutistične države,
" BV 1931, str. 215 in 1, str. 131—132.
11
Metrupolit Antonij, kakor pripovedujejo, ima nekatere asketske poteze, A njegova protikatoliška polemika je daleč proč od krščanske askeze. Asket ne sme tako ostro in brez dokazov obsojati katoličanov in vse katoliške cerkve, Njegove sodbe o katoliški dogmatiki, morali in askezi so tako drzne, žaljive in krivične, da niso več v soglasju s krščansko moralo in askezo. To ni več vzhodno meniško in asketsko krščanstvo, marveč nekaj drugega.
Znano je, kako mnogi pravoslavni občudujejo novejše katoliške svetnike, askete in redovnike ter naglašajo njih so-sorodnost 7. duhom vzhodnega krščanstva, istntako katoličani stare vzhodne askete, menihe in cerkvene očete ne samo občudujejo, marveč ludi i/, njih črpajo ideje za bogoslovje in navodila za krščansko življenje. Torej nikar ne iščimo prepadov in nasprotij tam, kjer so stari mostovi edinstvs in spomini na nekdanjo skupnosl ene krščanske družine.
V	dveh že omenjenih razpravah v BV sem dokazal, da se v znani velikonočni poslanici in v polemiki po njenem povodu skriva sistem zastarele ruske slavjanofilske teologije. Iz zgoraj navedenega članka metropoli ta Antonija o verskih razlikah je razvidno, da so mnoge misli skoraj doslovno povzete vprav iz Antonijeve Leologije. Tukaj pnsebe opozarjani, da so trditve velikonočne poslanice o Kristusovi poti pravoslavne cerkve v ponižanju in trpljenju ter o poti svetnega blagostanja, gospostva in sijaja katoliške cerkve' skoraj doslovno vzete iz Antonijeve teologije.
3. Volga, Volga!
V	isti poslanici je zapisana nesrečna krivična misel, da se katoličani pohujšujejo nad trpljenjem ruske cerkve. N a j d a -n o v i č je to misel pritiral do skrajnosti in zapisal nečuveno trditev, da je katoliška vera sadistična; govori o satanskem sadizmu". Odkod je ta misel? Povzeta je deloma iz Dostojevskega, ki v bolestnem romanu »Idiota nekoliko namiguje, da imajo nekateri katoličani sadistično uteho nad Kristusovim trpljenjem. Bolj izrazito in drzno je to misel razvil srbski dramatik in časnikar Dušan Nikolaje v ič v drami »Volga, Volga!...», ki je v začetku leta 1932 dvignila mnogo prahu v srbskih literarnih in bogoslovnih krogih,
7 Glej BV 1931, sir. 211. " Vesinik 1931. str. 1055; BV	Str. 121.
12
Dušan Nikolajevič je objavil že mnogo spisov in člankov, ki ne soglašajo s krščanstvom. Večkrat je pokazal in izrazil posebne simpatije do framasonstva. A obenem je že nekoiiko-krat nastopil kot prcdsiavilelj pravoslavja in nasprotnik kato-ličanstva. Taka je tendenca njegove drame "Volga, Volga! ,.
V	drami nastopajo simbolične osebe: Dostojevski), Ljenin, razni predslavitelji ruskih emigrantov i. dr. Prolikatoliške misli Dostojevskega so tu ostreje stiliiirane kakor v spisih Dostojevskega. O katoliški cerkvi izjavlja simbolični Dostojevskij v tej drami: »Romani jlatinci) mešajo Boga in vraga. Rim! Pa Petrova cerkev. A kaj je ta Michelangelov Mozes? Imaš vtis, da so Judje morali iti za njim, ker bi vsakega, ki bi ne hotel, ubil z golo pestjo. Moč, oblasti To je katoliška cerkev. Ni duha v Michelangelovem Mozesu. Samo moč, imperator [sir. ... Evropa je ubila Boga ... Ne išče ga . ., Nima nagona Boga. Ne išče ga iskreno . . (str. 11).
Na koncu drame se Dostojevskij vrača v Rusijo. Na meji se sreča z Ljeninom in se z njim spravi. Predstavitelj ruskega pravoslavja in predstavitelj boljševiike brezbožnosti se spravita na podlagi skupne mržnjc do katoliškega zap&du- Dostojevskij kliče Ljeninu: -^Raznesi z bombami Michelangelovega Mozesa .. . Razbij in podri vse katoliške Kristusove kipe. Naj izgine z zemeljske površine rimsko krščanstvo! Naj ostane samo ona, pravoslavna, slavjanofilska Rusija, matuška naša! ... Naj se razlije Volga, sveta reka naša! Naj potopi vso Evropo, vse njene hrame! Volga. Volga! ., , Glej, kakn Volga poplavlja Evropo. Potop Evrope! Potop iz Rusije. (Dviga ikono Bogo-rodice): Nima ona solz za propast Evrope, nima! Volga! Volga! Srečen sem! Prikuj me na križ, Vladimir Iijič, a uniči Evropo!« Na to Ljenin: »Dragi moj, ljubim te, brate moj in naš genij! Rusija bo uničila Evropo, uničila .. {str. 80). Objameta se. Zavesa pade.
V	tem okviru vrže Andrej, glavni junak drame, proti katoliški cerkvi očitek sadizma. Z »Idiotom. Dostojevskega se pohujšuje nad Holbeinovim snemanjem Kristusa s križa, a gre še korak dalje in trdi, da so katoličani imeli v duši neko temno misel, preden so prišli do takih slik in kipov mrtvega Kristusa. V njihovi duši je bila že prej ubita vera (str. 17). »Na vseh straneh kipi mrtvega Kristusa ... Pred kipi mrtvega Kristusa
" Drama v/, izbeglifkog ruskog života. Beograd 1927.
I
13
zadoščajo ljudje svojim zločinskim nagnjenjem... Ljudje gledajo vsak dan mrtvo truplo Boga na kipu, na sliki- Vsi delajo to, ker vsi oni peklensko uživajo, ko vidijo truplo in muke na njem... Uživajo v uničenju Bogočloveka in v mukah. In ni res, da se bore za vrnitev vere , ., Kdor ubija Boga, noče več Boga, A ženam Ugaja to razgaljeno teh) na križu. Vidijo ga in ne morejo do njega , . . Naslajajo se in ta naslada jim izvablja solze« (sir. 18).
Strašno! Sam Dostojevskij se v drami zgraža, ko posluša Andreja; a naposled mu indirektno molče pritrjuje.
To dramo so hoteli predstavljati meseca februarja 1932 v Belgradu. Končno je ravnatelj Narodnega gledališča v Belgradu izjavil, da iz tehničnih razlogov ne more dati igralcev Za to igro (»Pravda«, 9. febr. 1932). Proti igri so protestirali katoličani. A verjetno je, da je vlada zabranila predstavljanje zaradi čudnih, ob koncu igre izraženih simpatij do Ljenina, V javni polemiki po povodu nameravane, a zabranjene predstave te igre se je pokazalo, da je slavjanofilsko (t. j. zastarelo rusko nacionalistično) pojmovanje pravoslavja in kaloiičanstva i^ašlo že daleč v srbske literarne kroge,
R, Vesnič, glavni sekretar Narodnega gledališča, je V bel-grajski »Pravdi- [6. febr. 1932] izjavil: *>V drami se predstavlja Ni-kolajevičevo pojmovanje krščanstva in pravoslavja na visoko člove-čanski način: in eden naših najmerodajnejših teologov se je o tem predstavljanju krščanstva v Volgi« izrazil zelo_iaskavo.«
Ne vemo, kdo je ta teolog, A v »Pravdi ' J 4. febr. je dr. Vojislav danit, bivši glavni utednik in lastnik j Hrišč- Života« (v katerem je menih dr. JusLin1™ kot sotrudnik i.n kot urednik vse presojal s stališča sliivjanofilske teologije v duhu Homjakova in Dostojevskega), izjavil: Nikolajevič je ves pravoslaven ,., Dostojevskij je brez dvoma eden največjiih novih interpretatorjev in komentatorjev učenja vesoljnih zborov pravoslavne cerkve, v tem slučaju ruskega pravoslavja... V tej drami rešuje problem odnosa zapadne in ruske kulture, problem doktrmarnega zapadnega krščanstva in velikega, preprostega (prostog). resničnega (istinskog) ruskega pravoslavja... Nihče ni tako občuLil tega konflikta, ki danes postaja vedno očitnejši, konflikt (sukoh) zapada in vzhoda, kakor Nikolajevič.«
UdTuienje dramatskih pisateljev v Belgradu je izjavilo, da je Volga* ena prvih stvari, ki se morajo v Belgradu igrati (»Pravda^, 9. Febr 1932),
Sredi te časnikarske borbe je sam Nikolajevič o svoj sporni drami izjavil (» Pravda , 9, febr.): »V »Volgi« sem se skušal vglobiti v najtežji problem našega veka, v konflikt vzhuda in zapada. Te-
" Glej BV 1932, sir. >25—127,
14
žišče drame je konflikt pravoslavja Dostojevskega s katoliškim za-padom. Pravosla vje je Dustojevskega privedlo V neki nilulizem, ki neodoljivo želi uničili ves nepravoslavni svel. Ta nihilizem obsega usodno resnico, ker je zapad znotraj strohnel.,. Zapad nima več psihološke sposobnosti, da usLvuri religijo, ki bi ga mogla rešiti. V toliko je nihil ¡stično protizapadniStvo Dostojevskega pozitivno, jNihili/em Dostojevskega je zmagovit, Ali čutimo to zmagovitost. Moramo čutiti kol Slovani in kol ljudje, ki v duši nočejo z zapadom, v prvi vrsti ne z onim zapadom, ki se izraba v katolicizmu «
Dokler bo vplival Dostojevskij, toliko časa bo na nekatere pravoslavne Slovane vplivala tudi njegova slavjanofilska pravoslavna ideologija. A da bi šel ta vpliv tako daleč in do takih skrajnosti, tega nismo pričakovali. Prolizapadniški nihilizem je Nikolajevic pritiral Lako daleč, da predstavlja zvezo pravo-slavja in hrezboinosti proti katoličanslvu. Iz takega vira je povzet nečuveni očitek sadizma.
4. Svetosavlje.
Udruženje slušateljev belgrajske pravoslavne bogoslovne fakultete je L 1933 pričelo izdajati svoje glasilo »Svetosavlje«. Naslov časopisa pomeni, da hoče gojiti srbsko narodno pravo-slavje sv. Save. Kakor sem že omenil, je list urejevan v duhu slavjanofilske bogoslovne smeri. Zato se je lotil tudi mojih razprav'. Razprava »Borci za zemeljsko Kristusovo kraljestvo« mu ni znana, Pač pa je po neki knjigarni dobil odtis razprav ■-Dostojevskij in Solovjev« in »Nova smer v srbski cerkvi«, Branko Kapajič, član uredniškega odbora, je o obeh poročal v 3. zvezku. Obe poročili navajam tukaj z malimi okrajšavami,
t.
Dr. brane Grinec, profesor na bogoslovskom fakultetu u Ljubljani, budan je pratilac religiozne misli pravoslavnih Slovena, specialno Kusa. Naročilo se mnogo bavio s t udi jo m S o l o v j t v a , nndajllči se, dače, preko S o I o y j c v a , v etilen pravoslavnu rusku stihiju pudvesli pod s k i p I a r o c a pipe. Die Wiederherxtcllunfä und Anerkennung der Süu-vcriinilSU des; Papiten ist ein Ereignis von epochaler historischer Dedeutung. Solovjevn je, i njegovu tragičnu, u osnovi samo pravoslavnu, Audnju za uni-verzalnom bogovladnm, na jednn uskogrudi i trgovaiki. 4i iir -ski i latinski naiin trebnlo iskoristiti. Taj neolmeni zadalak Uzeo je nn sebe fi. Grivcc, i plod tog njefiovog rada jeste Monarctlia Sancll Petri, die kirchliche Monarchie des hl. Pelms als freie und universelle Theo-krafie im Lichte der Weisheil aus den Hauptwerken von Wladimir Sulow-jew, zatim i ova broiura — Fjodor M. Dostojevskij in Vladimir Solovjev, koja, nisivitpo, pokuiava da falsifikujc i samoga Dosto-
15
jevskog, njegovu kritiku katolicizma, Po ¿. Grivcu Doslojevsaaga kritika katolicizma, koja je dala genialne izraze it »Valiliom Inkvizitoru«, samo je vnanja formai, ispod koje se krije kritika — pravoslavne jerarhije, ulici-elne pravoslavne ruske crkve [inaie kako razumeti autorove reči: »da ne hi razburil ruskih cerkvenih krugov«] ¡šalim »proti ruskemu bie/ver&tvu in socijalizmu*. Apsitrdno je i drsko ovakvo izvodenje, Po g, Grivcu, Solovjev je iinao veliki utieaj na Dostojevskega . . . Sve to postaje odvratno: katolici če uvek nači, iščeprkati, falsilikovati... Zar ne vidite T Me /.naju oni, »Vi li razni fralri. da su Lu posredi dve razni: psihologije, da je lu pitanje osnova, i da se tu ne moie hvalati na »dokumente*, na logiku, več da tu. u nama, duboko, vri pobunjenost protiv svakog posredniSLva iz medu čoveka i H r is t a Boga, pobunjenost protiv svake seku-larizacije, protiv svakog znaka z eni a I j sk os L i, — a katolicizam je sav jednu očajna ulonulost u zerolju, u pa£anstvo, on, jedna zhrkana, mučna, ¿emaljska, evropska, zapadnjačka, crvska, interprrelacija Hrista Gospoda i Cara, Hrista Ncbesnoga! — I tako, po g. Grivcu, Dostojevski je dozvulio Sebi tu neetičnost i kukavički, pod spoljainom iormom napada na katoli-cizam, napao ustvari sve drufo samo ne k □ to lic iz aru. ! shvatiti »Velikojj Inkvizitora« kao bunu na katolicizem, pO g, Grivcu, »to bi bil nedopuitin in neodstopen anahronlzem«. ■. Nije to, medutim, anahronizam, jer je duh i psihologija i fiziologija evropskog, za pa d nog, katoličkog, čoveka tak va u Osnovi i suštini: i ne menjaju je pCVrimske zgudovine, enciklike, deiliarši, izjave, poruke, latinske molitve. Zapadni buržuj, kapitalist, marksist, vernik, ateist - sve to osnovu, temelj, dušn, L ma jednu! pagansku, nehriičansku. Pagansko, antihristovsko, deluje kroi sve te: i vernike i ateiste i kapitaliste i marksiste i buriuje zapadne. Jedna je misao o svetu, materialistična, rečena na nekoliko dialekata. Éto je najjadnije u celoj ovoj brošuri, ¿to je g. Grivčev résumé > Vetikog Inkv izito:ra*i »Spoîtovanje Človeškega dostojanstva in svobode je nujno spojeno z vero v Boga in v Bogačloveka«, Ovo je »vodilna ideja* Dostojevskega! Ova a kategorijama i hvatanjima zapadnjnč-kim! Covek! Dostojanstvo čovckovol J a d o s t ! I /bog tog poitovanja vekovffl dostojanstven potrebno je verovati »V Boga in v Bngačloveka«! Tu. na zapadu, u Rimu. Bog je radi čoveka, sluga ■ izmečar njegov, garderobar njegovih ¡-dostojanstava« ,,. — Samo je jedna misao taina u ovoj brnSuri, Samo jedna jedina, i to ne g. Grivca, nego Solovjevai »Čim bliže Kristu. tem bliže edinstvu*. Doda jemo: lim dalje od --- od p&pel ,1. de Ataislre je fekao (veliku bogohulnu rei)î L'Bglise ou le Pape, c'est tout un .. Mi pri-niamo prvi deo oVe rečeilice: Crkva iti papa, i dodajemo: jedno ili drugol I druge alternative nema.	Branko Rapajic.
(Svelosavlje, str, Ï42—143.)
2.
Nova smer v srbski cerkvi,
Pod lim naslovom iziSao je jedan uvodnik u Slovencu a pre toga oveči informativni elanak g. Grivca u Bogoslovnem Veslniku. Mi čemo da odgovorimo utoliko ukoliko to tatigira n:i5 časopis i naiu ideologiju, Novi smer U srpskoj crkvi bio hi, nntrnc, novi stav prema katolicizmu, To je oeoprav-dana postavka. Uvek je stav pravoslavlja, kad je ono moglo imali stav, bio
Iti
¡tdsn Lili. I sad s« ta j stav n« razlikuje mmalo od ma kojeg pravoslavno^ Stava. Bilo je vremena kad je ono i spavalo, sahnulo, Čutalo, zamiralo, ne-stajalo, NaitO sa litn vremeniuia uporedivati sadain j i i večni slav pravo-stavlja. kad uporedenja ne mož v biti? Uvek kad se pravoslavlje budilo, kad je oiivljavalo, kad Se podizalo, kad se pokaži v a I n , imaio je ovakav i isti Stav. [ nikako drujji. Nije to dakle nova smer u srpskoj crkvl, več itari. večni, smer u vaskrskoj, oživeioj, osvučenoj srpskoj crkvt, M.i ne moiemo sholastiku primiti za pravoslavlje, i vremena shol asiička ne ino£emo nazvati pravoslavnima i sa njima nas ne treba uporedivali. Dok smo iniaii udibenike, ideje, shvatanja, sbolaslička, kalolička, a nalivali smo se nekim bajnim »pravoslavnima«, dotle se »onkraj« čutalo i radovulu, i nije se nala-zila nikakva nova smer v srbski cerkvi A sad, kad su se pojmovi poieli raifiscavati, kad se počelo iz dubokih i bogatih i slarostuvnih rizilba pravoslavna i pravoslavne misli da izvlaie putiri i sakosi i cdeide blagočestivin viteza pravoslavlja, onda se čelom kalolickom Evropom rasprostro glas: De novis tcndentiis in ecdcsia Serbieal... Pravilno i polpuno doživljen liristos pruže mogočnost pravilne i potpune ocefle katolicizma, kaloličke interpretacije Hrista, kaloličkog Imitatio Christi (dok j« pravoslavno samo repetilio Christi). Osnovni ta j doživljaj došao bi do izraza u ovome, Hristos je došao da uspostavi direktno vezu .^a Bogom. Našlo tu papa? nantesnik? naslednik? zamenik? Gde je Hristov zamcnik — tu nema Hriftal .. . Nama su potrebne stepenice, lestvice — to je vojujučn erkva. tajne, jerarhija. 1 papa mora da poslane stepenica, pečina, a ne pilj i tronos, — Prcbacuju oflt, katoliki, nama neki »nacionalizem«, a oni, katolici, razmeču se nekim svojim tobožnjim univerzalizmom. Prebaeuju pravoslavnima da su sluge država i vlada, da su podlegli nacionalizaciji, u kojoj oni vide krah univerzalizma. Medulim. lačno je: pravoslavlje je uvek služba namdima, katolicizam je tivek gospodarenje narodima. Pravoslavlje s« uvek moglo prilagoditi raznim nacionalnim lipovima. a baS u tome i jeste pravi univerzalizem — pravoslavni i britanski. Čovek može dostiči samo u služenju univerzalnosti. Univerzalna služba — to je jedini univerzalizem dostupan inveku. Posloji i drugi univerzalizem, suprolan i polaran prvome, lo je — univerzalno gospodarenje. To je ne-dostižno foveku, jer je to Božje pravo j Božja dužnost. Kalolirizam i nauka (dva izraza jednng te istog duha, duha evropskng) uzurpiraju I o Božje pravo u lu Božju dužncsl; u njima je potreba i nagon za gospodaren jem, za univerzalnim gospodarenjem A univerzalno gospodaren[e — to zaboravlja Evropa — vri! se i jedino je moguče kroz univerzalno služenje. Božje jospodarenje se vrli kroz Božje služenje. I pravoslavni univerzalizem složenja svrlava se univerzalizmom gospodaren j a. (Imanentno je to gospodarenje, ne pjvriinsko i često ne vidljivo). Eto do Čega pravoslavlje dolazi mada ne traži, Elo do tega kiiiol icizam ne dolazi, mada traži i hoče po svaku cerui UniveTzalizam katolički je jedna fikclja — samo pravoslavlje je univerzalno, jer je nacionalno. Jer univerzalizem nije k&tolička i socialistička i bolj še v >tk j — sve sestra do sestre — uniformnosi. Univerzalizem je bogati izraz Boije moii — lo je poliformnost. K a t o I i č k i «niverzalizam je, u samoj stvari, iovinizam, kritički i iazavaCki familiarizam, iskifučivosl svega itn nije katoličko, sv od en je s Vega na jedan lip, na katolicizam, na zapadni lip, na plan zapadne psihologije. Katolički univerzalizam krije u sebi tu duboku imulrainju protivureČnost. (Kftto-
17
liciiain ti op št« mnogo Sto&ta U sebi krije!) Borne, kao da |e Ifristos katolik, iitpadnjak, rimLjailUl. pa sad celi svet treha staviti na katoliiku, CrVfOpsku, poslelju — prokrustovsku — i anda Sto je predugačko olseii, Sto je prekratko iilegnuti!?	B. Rapajic.
(Svetosavije, str, 143—144,)
Razume se, da se ne morem spuščati v polemiko s tako neaka-demskiiu in nestvarnim pisanjem univerzitetnih slušateljev, A ker je v teh dveh v javnem listu objavljenih poročilih nagromadenih toliko žalitev proti katoliški znanosti in cerkvi, sem se pismeno obrnil na dekanat belgrujske pravoslavne fakultete. Udruženja univerzitetskih slušateljev so namreč podrejejia univerzitetnim oblastim in se nikakor ne smejo haviti s tako neakademskimi podi, kakor so ti napadi. Dekan pravoslavne fakultete mi je dne 4. junija 1932 odgovoril: »Pozvuo sam gospodu iz uredivačkog odbora ¡>Svetosavlja« i saopštio im sadržinu Vašeg pisma, upučenog dekanatu bogosl, fakulteta u Beogradu, Gospoda su mi izjavila, da če oni štampati u svomc listu Vaš ispravak. Zalo se Vi, g. kolega, izvolite obratiti s ispravkum direktno uredništvu Svetosa vlja.n
Ker smo z belgrajsko pravoslavno bogoslovno iakullelo vedno v kolegialno prijateljskih odnosih, zato sem ravnal po leni nasvetu, dasi se mi ta pot ni zdela popolnoma varna. Poslal popravek v dveh izvodih, enega belgrajski bogoslovni fakulteti, drugega uredništvu, v upanju, da bo fakulteta pazila, da se s tem stvar likvidira,
V	popravku sem navedel sledeče točke;
1.	Ni resnično, kar piše recenzent o razlogu mojega itudija Solovjeva. Knjigo »Monarchia Sancti Petrin je sestavil pravoslavni Rus Kobilinski, a ne jaz,
2.	Razprava i,Dostojevskij in Solovjev« je resno, objektivno Znanstveno delo, kar priznavajo moji ruiki kolegi, univerzitetni profesorji, in ocene v ruskih listih.
Neosnovane in žaljive opazke v Svetosavlju« dokazujejo, da g, recenzent tie pozna niti predmetnega vprašanja niti znanstvene metode; zato na te napade ne bom odgovarjal,
3.	Razprava »Nova smer v srbski cerkvi« znanstveno oeenja pisanje g, D. Najdanoviča in tovarišev proti Jiatoličanstvu. Znano je, da i mnogi merodajni srbski krogi ne soglašajo z onim pisanjem g, D. Najdanoviča,
4.	O mojem odnosu do srbske in ruske kulture morejo pričati predstavitelji ruske in srbske znanosti v Belgradu in Ljubljani,
Toda moje boječe slutnje so se, zal, uresničile. «Svetnsavlje« je popravek pač objavilo, a ga oblatilo z novimi, še besnejšitni napadi in z nadaljevanjem prejšnje neakademske metode. Na pomoč je poklicalo še samega Dimitrija Najdanoviča,
V	ognjeviti borbenosti so razodeli zelo važne stvari za presoje vanje nove pravoslavne smeri, njenih zaveznikov in metod. Zanimiva je 3. točka Rapajičevega ponovnega napada.
&[>l{o|ji]vni Vtilnik
2
18
Odkriva nam, zakaj je morala v Vesnikti prenehali polemika Dimitrija Najdanoviča in tovarišev.
Je bo!j važna je samohvala g. Najdanoviča o njegovih odličnih somišljenikih. Prej smo mogli samo iz notranjih razlogov sklepati na neko zvezo med znano patriarhovo poslanico in Najdanovičem ter metropolitom Antonijem, Tu pa Najdanovič še pu svojih nečnveno strašnih napadih proti katoliški cerkvi izrecno navaja, da so njegovi zavezniki: patriarh Varuava, škof Nikolaj Ohridski, niviropolit Antonij, protosindjel (patriarhov tajnik) menih Justin, Menih dr. Justin je svoje zavezništvo z D. Najdanovidem še po njegovih groznih napadih manifestiral na izreden način, ko je svojo *-üugxuaiik°* (izšla v drugi polovici L 1932 v Helgradu) posvetil: S. N. Rajkoviču i D. Najda-noviču u bratskoj ljubavi,
Rapajičevi napadi na moje članke, na katoliško znanost in cerkev v nekoliko premenjeni obliki nadaljujejo netuvene napade D. Najdanoviča, ki so bili ustavljeni, ker so preveč žalili v državi priznano veroizpoved, Po obliki so taJio nL*akademski. po vsjbini pa tako nestvarni in razodevajo tako veliko nepoznavanje predmeta in znanstvene metode, da niso vredni odgovora. Akademske oblasti naj ugotove, koliko se tako pisanju sklada z akademskimi običaji, z dolžnostmi univerzitetnih slušateljev ter z namenom Udruženja slušateljev bogoslovne fakultete.
Opozarjam samo na nekatere cvetke. V prvem napadu ne ve, kdo jc sestavil knjigo Monarchie S. Petri*. Ko sem ga opozoril na pravega pisatelja, pa trdi, da jc paradoksno in naivno reči, da jo je napisal pravoslaven Rus. A očividno mu je knjiga neznana; neznano mu je, da je to nemški prevod obširnejših citatov iz Solovjeva. Neznano mu je, da založnik v knjigi izjavlja: D.i Dr, Kobilinski Laientheologe . , . russisch-orthodoxen Bekentnisscs ist, schien es dem Verlag von Vorteil, einen römisch-kalholischen Fachtheotogen zu bitten.,,« Tako poudarja založnik razlog, zakaj je mene [v sporazumu z ruskim pisateljem! naprosil, da napišem uvod. — Brez dokazov v dveh napadih ponavlja, da se katoliški teologi s temi vprašanji bavijo iz ozkosrčnih, trgovskih, kramarskih, proselitskih namenov; to mu je istovetno s katoliškim, latinskim, uniatskim. — Nečuvena je in pred kazensko sodišče spada trditev, da skušani :>brezvestuo falzificirati Dostojevskega«; da katoličani sploh ogabno (od vratno j in vedno" £ a 1 z i f (c ir a j o , da je vse, kar pišemo, jadno (mizerno) in nepravilno: da je katoličanstvo obupno pogreznjeno v poganstvo, zmedeno, mučno, črvasto. — Na moj popravek odgovarja s tem, da vse žalitve, ki jih je napisal proti moji malenkosti, pretiiša na katoliško cerkev in katoliško bogoslovno znanost ter s tem ponovno nečuveno žali v državi priznano veroizpoved. Na 1. točko mojega popravka cilira A. Pogodina, a v citiranih besedah ni ničesar, kar bi potrjevalo njegovo trdilev. Pogodin je res v neki
19
ncrvoznosti vse vprek napadaj katoliško cerkev, a samo do L. 1925. Pozneje so njegovi napadi prenehali; ruska znanost jih je odklanjala. V osamljenosti ine je celo prosil, da bi mu pomagal dobiti katoliškega založnika za neki njegov spis.
Opozarjam na naslednje poglavje o Doslojevskcm in Solovjevu, D. N a j d a n o v i č v svojem odgovoru na značilen način osvetljuje svoje ideje in metode. Zanimiv je že nadpis. Človek, ki je tako neČuveno grdil katoliško cerkev, da je morala vmes poseči višja oblast, pa na mojo akademsko razpravo odgovarja s citatom iz Hemejg,! »WicdM scbimpft er — in po njem ravna. Ponosen je na svoje prijateljske zveze s hierarhijo in bogoslovno mladino. Važno odkritje. Zraven pa napada Rim kot Veliki Babilon in univerzalno grešmisL. — Ne morem navesti in zavrniti vseh žalitev uSveiosavlja«. Pozoren čilalelj jih bo \z navedenih odlomkov mogel sam razbrali in zavrniti.
3.
Povodom ispravke g. Dr. Franje Ksavera Grivca,
Koja zapravo n« ispravtja ništa, neka nam je doz vol jena refi leojil reč; <la obrazloiimo naime neispravtiosl te ispravke, koja ne samo da ne do-BUita nego nas prosto i pTimorava da ostanemo na svome ranijem it«novi3tU.
Prvo ito se ti£e neosnovanih i uvredljivih napadaja« na ličnost g- Grive* i na njegov naučni rad. Za naj prošli napis ličnost |J, Grivsa samo pc dala povod za general nija obohvatanja, samo je pružila jedan posebni konkretni primer ttoji, u naučnoj katoliško; crkvi, ima vid opiteg, uobiča-)eno£. svakidašnjeg, i, koji namcie opitijc zaključke. 1 u koliko, u najem prošlom napisu, ima neosnovanih i uvredljivih napadaja-, oni se ne zadr-žavaju na ličnosti GrivCa i ne odnose se na njegov naučni rad, več na onu opitu oznakti naučile katoličke crkve, oznaku lolikn opitu, tolikih razmera, da se g. Grivec prosto tu gubi iz vida i oka, Može se tu govoriti samo povodom njena, ne i u njemu,
A onda, prva tačka. Mi opet ovde oslajemo pri onom svom ranijem mišljenju, da je g, Grivec studimo Solnvjeva i njegovu misao iz onog istog razloga iz koga se uopštc Solovjev študira u katoliško j crkvi, i iz razlog — kratko i prosto rečeno — tipično katoliških prozelitskih, unijal^kih — A reči da je Monarohta Sancti Petri napisno pravoslavni Rus, i to istači. obilja je paradoksalno i — naivno, Pravoslavlje i — Monarchia Zaneti Petri! Ako je več u pitanju monarchia, onda Pravoslavlje može stali samo uz — Monarchia Cliristi, Dei,
Druga taCka. Niita nam ne govore priznanja i pohvalne ruske ocene- , 1 tna da logi č ki tako dobro može biti obrazložena teza Grivca; ma da ona počiva na »naučnoj objektivnosti« i ^iiauinom metodu"; sve to ne smela da ona bude živo t no n cist in i ta i fieobjeklivna. Tu na učno vrii samoizdsju, Da je1 to lačno, i bai (I ovom Specialnom slučaj» g. Grivca, Upnčujemo čitaoce (i g. Grivca pre svih i posle SVlh) da pročita skoro izašli članak prof, V. N, Speranskogi CuujthhihJJpcroeBOKarojiu:iiinhuxt> Hoctiojiiihiuuhmt,, II;i^kwrpohahhba Poccin, broj 23 |369|, Parit 4 jima 1932. Jedan znatan deo lo£ članka govori o odnosima izmedju Dostofevskog i
20
Solovjeva, Piie čovek koji je poznavao Solovjeva. s njim se raigovarao o Dostojevskom, interesovao se o d no j ima Lzmedju ova dva velikana ruska-On Iznosi isti&U iivota, objektivnost živoU, bez ikakvih snlističkih i sho-lastičkih nadtliudrivanja, i tn £to je on rak a a n tom svam članku ¡de direktno protiv postavke g. G r i v c ii , tuši njene osnove ma kako one bile *>n a u £ n e« : nije, ttatme, Dostojevski hio pod ulica j um Solovjeva, več obratno." Mada — „o; um no rftpHosimkklthi. aiioM-o::owt. ilocroenci;nro Cojtohmhi, ne otra.icn n. n peorto jiiiai. n a n tui h h vio «iaiNHotl>n:iii<iiryio crynenb flnoero npu^jfjuiH&aro :tyX0MHnr0 pocro. liepctue.TT> 1("F. cnnepmCuun Iiiwa iiarTi)neni)TM*i. n eoMll-nauiiiMb*. Nama je samo žao sto, ujled ograničenosti prostora, ne možemo celi taj deo Članka da citiramo, I da, ut. to i i tim, pokaiemo kako. često uula naučna objektivnost" i ^naučni metod« mogu da dovedu do čudo-viinih zabluda. do itrabovitog divergiranja 'naučnib* postavki od odgova-rajuče stvarnosti. U ostalotn. ne treba zaboraviti: svet je onakav kako se hoče da je. Od toga i natika, vrlo iesto. nije osiobodjena, ona egzaktna, empiriska, eksperimentalna, a tek humana! tek katolička!
T reč a ta£k,i_ Ma otu tačku može se dvojako odgovoriti i oba puta razumljivo: ali postom, u omotu; iti deklinirali, i u singularu i u pluralu, imenicu, Jalinskog jezika svetoga cenzura — senzure . .,
Zndnju, čelvrta tačka, Steduju reči pretstavnika ruske nauke 11 Beogradu, g. Alekseja Pogodina, upučenje g. Grivcu joS £odine 1923 u zborniku religiozno-iilosofskiii eseja ,,1 IpHUOC.miiie u KjvjuTjpa" (TpjjlU npoiji, ['piTMUM o iipaiiotviaiuii); ,,... J [n jm-uiU m. utoji i. /itjio? Pa.uih jiorra^aTeJn.oTiiD, npOHlK, vuftFiMii KHiirll mmyu, uo:uimiyti. juti, na luari, l>TO jtl^IO? CoeaHHC-nič nir	,'no(iitii — mm e.i,niiCTiie ii[i)-ny;Ki(iie u eniiHCTHCunijii peajiLMiil
iijrii in, hucTmiTe.il,hou v ejimiemm Kpoo^aHflKajrb uepKiisa, 11 On jia>ne Jiop-Ma:it,uoe e.iiinenic na Hatiim-Ou to i i 11 fiu.-io jc.umin.vb, «o C ¡m i. jiyx« jnoSnpf 11 e ¿ificrb mu; uit iim. mmu\i. cu.Tt. 14it upanocjiaiiho, »u iiHTO.-iu,iecTny"\
No k ar- ovake reči nisu več unapred osudjene da se razbiju o ohole i tvrde ztdine Rima. onojj grada, koji u večnom svom ¡mparnistu sa Nebom i Jagnjetom. naziva sebe večnim, da bi nvekovefio prkus zemlje i da bi se iav uodastro pod pune sise Vučice Pokrovitcljke. I da bi večno hio znak protivni^tva jedinom Večnom Gradu, Gornjem J erusa liniu
B. Rapajič. fSvelosavlje, str, 1S7 lf$9.)
-t.
«On opc t grdi •.
Opitla karakteristika Grivčevog članka Nova smer.., suramuM ius jiinima iniuria. Ili: "reči, reči, reči«, Svuda tamo, ultra montes, prazni razgovori lažno nazvanoga razuma» (K Tim. 6, 20), Svuda, pa i u nazovi-nauci, Samo Ričerdi verne sluge .pape, Isusa Hrisla na zemlji«, t kvc madc in Roma, Babilonu Velikom, pod frigiskom kapiconi univerzalne - grehov-rosti... Ali, o tom potom. Svima ču, Bože zdravlja! vraliti. Po apokalip-
Podfrlal jaz,
* Heine n Dilpulatin: Wieder schimpft er .
21
tičkoj meri: Ktijoni časom zahvali vama |ûna, Roma), znhvatajte joj po dvaput onoliko« [Apkl., 18, b). Sv liti a ,,, Po canll da mi prekunu aviA na ovc malo prozukle kinike u Ur. Grivievoj i s k r i v e i , kojoiu it, uzgred rečeno, zaliven i ceo članak Nova smer v srbski cerkvi, kinike u izrazu Najdanovič i drugcvj ovolikoi drligovi, koje je on uzeg na niSan i ovako »kroz prsten strelja jabuku*, stoje dnnas ili na čelu pravoslavne crkve, tli su vodi naie religiozne misli i svesti, I; oni meni čine čast. makoliko ih Grivec, more ridiculo, omalovaiavao- Nj. Sv. Patnjarh, Nikolaj Ohridski, metropolit Antonije, protosindel Justin - sve stanja, braca u Hnatu, braca po evan delu slave i, delimice učitelji moji po razumu duhovnom, po reči i i v o t a , po cvandelju H r i -» 11> v o m, A oni se mcii neče, valjda, za&tidcti, pa ma streljale »sve r&spaljene strele neiastivoga' |E(. (t, 16j, ma koliko to želela lažna brata U1 Kor, 11, 26) u nkamenjeloslj srca svog {E(. 4. B), Jer razlik u u godinama, iasti, mudiosti i iskustvu izmedu njih i mene premoičuje itdinritvo duha U zvezi mira" |Ef. 4, 3). Jer smo, na kraju krajeva, roda duhovnoma (Et. S, 9). Jtr je jedan Bog... u svima nama« (El. 4, 6). U pravoslavnnj smo zajednici, ztjedničari istoga cvandelja, zadru£ari k u č e nerukotvorne. Tako ju i s m la dom bratom mojom: mi smo povezani ljubavlju, i v e z o m savre-m e n s t v a : sjedinjuje nas consensus orthodoxiae. 1 rtike nam niita ne može, pa ni nova tendentia Grivceva.
Joi i ovo, št o se naročite odnosi na Grivčevu braču po papi, na slotinu zatrovanih rascioloba f srbotoba), Simraka, Juretiča, Sariéa, Srebrnika i dr.; Si m ¿e Boj!, u svoje vreme otvoriti crOe knjige i mnogobrojne i mnogo-iniune čitulje naše. Da iz njih stimo, datko-sanioučki, sv« svireposti tamo i Stradanja o varno. Mnoge su reeke na prostoaarodnom pravoslavnem rabošu. A dotle »krotosti radi i ttiine Hristove* ostajemo zapiepašccni. sa krstum Hristovim na ieht i grudima, pred črnim nem itn ima primajuči na se [po pravoslavnoj sveioveinoj samilosti) stid j greh onih, koji i samoga llrista iz zavisti i sv a de propovedaju (Filiblj. 1. 15),
A doti«, nitr i nemir ima vaiim!	D. Najrianovič.
(Svetosavlje, str. 189—19i).)
5. Dostojevskij in Solovjcv,
Moje dokazovanje o prijateljski zvezi med tema dvema velikanoma in o njunih vzajemnih vplivih za novejšo rusko znanost ni nič nečuvenega. Ruska znanost se zaradi tega prav nie ne vznemirja. Prav tako tudi moje tolmačenje »Velikega 'nkviziiorja po bistvu ni novo za rusko znanost. Saj so ruski znanstveniki sami objavili dokumente, ki omogočajo tako tolmačenje in so ga v bistvu že sami predložili. Tu ni nikakega razloga za vznemirjanje v nepotrebnem strahu za pravoslavje.
Znatni vpliv Solovjeva na Dostojevskega je dokazal že odlični ruski filozof E, Trubetkoj." Sel je tako daleč, da sem
11 CI. BV 1931, str. 109-116 m 121; odtis str. 13—20 in 25,
22
ga celo nekoliko korigiral v prilog originalnosti Dostojevskega. Kakor ni katoličanstvu prav nič nevarno, ako priznamo odvisnost Solovjeva od Dostojevskega, tako tudi za pravoslavje ni nevarno, ako prizna odvisnost Dostojevskega od Solovjeva, Pametnega teologa in znanstvenika take stvari ne morejo spraviti iz ravnotežja. Zato se nisem prav nič bal govoriti o iskrenem vzajemnem prijateljstvu in o vzajemnih vplivih; brez omahovanja sem priznal prednost Dostojevskemu in njegov vpliv na Solovjeva, kjer se more dokazati, n. pr. v primeri treh skušnjav in v centralni ideji Bogačloveka." Polemika s pravoslavnega ali slavjanofilekega stališča proti meni je v tej ločki brez stvarne podlage.
Rapajič je pri tem padel v past. ki si jo je sam nastavil. Proti meni citira članek Speranskega iz popularne revije Illjustrovannaja Rossija> (Pariz, 4. junija 1932). Iz konteksta je iztrgal stavek, o katerem zmotno misli, da govori v prilog vplivu Dostojevskega na Solovjeva. Neiskreno obžaluje, da ne more citirati celega odstavka iz Speranskega, ki je po njegovi trditvi direktno nasproLen mojim rezultatom in ruši osnove mojega članka. Toda Speranskij piše prav kratko, a krepko naglasa vpliv Solovjeva na Dostojevskega.
Na drugem mestu je Speranskij ohjavil obširnejše spomine na Solovjeva.1'1 Naj lukaj navedem zadnji odstavek onih spominov Speranskega o Solovjevu: »Na svetu ne stalni prebivalec, marveč v daljavo stremeči popotnik — brezdomni nesebični siromak Vladimir Solovjev je zapustil Rusiji in človeštvu nešteto in nestrohljivo idejno bogastvo. In res so skoraj vsi ruski religiozni misleci vsaj deloma njegovi nasledniki, odražajoč v svojih delih hote ali nehote, direktno ali indireklno, njegov mogočni kraljujoči vpliv (carstvennoe vlijanie). Ves proroški in učiteljski podvig Solovjeva bo mogla oceniti šele osvobojena in očlovečena Rusija bodočnosti." Tako ceni Speranskij originalno veličino in kraljevski idejni vpliv Vladimira Solovjeva.
Podobno i v tem najnovejšem članku naglaša, da je bil Solovjev najsijajnejši izmed zaupnih prijateljev Dostojevskega, kar jih je on osebno poznal. Z Dostojevskim se je »genialni ruski filozof duhovno zbližal, ko je bil (Solovjev) v polnem razcvetu svojih oslepilno sijajnih talentov .,. Dostojevskij je
" DV 1931, str, 113, 121 in 139: odtis 17, 25 m 43.
" Puli. nr. 2. Pariz 1925 6, str. 105—108; fflej moj Članek "Pesnik So-tuvjev v »Domu in svetu" 1926, str. 117.
23
bil očaran po osebnosti Solovjeva, potoval je z njim v Optino Pustvnj in je z vsemi močmi pomagal k večjemu uspehu (obisku) njegovih javnih predavanj,., Solovjeva je vzel za model svojega Aljoša Karamazova. Solovjev pa je bil po smrti Dostojevskega prvi zgovorni tolmač njegove idejne dediščine , . , Pozneje je premagal začetno slavjanolilsko stopnjo svoje duhovne rasti in prešel k popolnoma drugim nazorom«. Speranskij še bolj odločno kakor pa jaz naglasa originalnost Solovjeva in njegov vpliv na Dostojevskega ter njegov mogočni vpliv na vse poznejše ruske religiozne mislece.
Rapajič očita meni in sploh katoličanom »brezvestno falzi-ficiranje«. Kakšno pa je njegovo ravnanje v tem-le slučaju, ko bistveno potvarja mnenje Speranskega in to potvorbo za-slanja z neiskreno izjavo, da zaradi tesnega prostora ne more citirali vsega odstavka!
Ti ponesrečeni napadi niso samo slučajni, marveč v zvezi s slavjanofilskimi leurijami in metodami. Po slavjanoiilski teoriji je pravoslavje bistveno ruska in slovanska religija. Solovjev, veliki borec za krščansko univerzalnost proti slavjanofilski ozkosrčnosti, pa je pristen, genialen Rus. Torej ga je treba kolikor mogoče ponižali in ga predstaviti kot nesamostojnega. Na jugoslovanskih tleh smo že doživeli podoben poskus, a v nasprolni smeri. Kakor »Svetosavlje* naglasa odvisnost Solovjeva od Dostojevskega, tako je omenjeni P o g o d i n s podobnim namenom in s slično metodo skušal dokazati, da je Solovjev v svojih katoliških idejah' suženjsko odvisen od Stross-majerja, To trditev je tri leta ponavljal v raznih člankih in v raznih zbornikih in listih.1' Prezirljivo je govoril o v-bedneni in robsko odvisnem.^ Solovjevu, ki se je »zapletel v mreže« velikega hrvatskega škofa ter »robsko in šablonsko* ponavljal njegove misli, A ruska znanost se ni dala zbegati. Ob koncu leta 1925 je ruska inteligenca v emigraciji z velikim spoštovanjem proslavljala 25 letnico smrti genialnega filozofa, slavila njegovo originalnost in genialnost, kakor n. pr. vidimo V zgoraj
14 V zborniku ^Pravoslam i knljturo« (Berlin 19231, Str, 216 in 220 (to oceno izrablja »Svetosavlje* proti meni]; v belgrajikem ruskem dnevniku ■Novoe Vreiaja« 4. marca 1923 in 4. jan. 1925 ter v resni reviji »Russkaja Myslj« 1923 -24, zv. 9—12. str. 226—284, — Njegovo povrino in ponesrečeno «tokatovanje sem zavrnil v ruski razpravi ^Vladimir Solovjev i episkop Strosmajer«, Pariz 1925,
24
navedenih citatih iz Speranskega. Pogodin je ostal osamljen in je moral obmolkniti.
Najnovejši napad na Solovjeva je torej pojav nepoznavanja ruske in evropske znanosti, dokaz nepoznavanja predmeta in znanstvene metode.
6. »Pazite, Rim se širil"
■Ko srbsko pravoslavje napreduje v Jugoslaviji in podpira pravoslavno propagando v Podkarpatski Rusiji, ko se izgubljajo tisoči katoličanov v diaspori, ko katoliške družine v Bi-strenici (v južni Srbiji) in drugod prestopajo v pravoslavje, odmeva v srbskih listih in propovedih alarmantni klic: Pazite, Rim se širi! Tako je v belgrajski saborni cerkvi klical ohridski škof Nikolaj Velimirovič (RV 1932, 109). To je smisel znane velikonočne okrožnice. Ta klic odmeva v nečuveno žaljivih člankih Dimitrija N a j d a n o v i č a i. dr. Ta klic se ponavlja v »Svetosavlju«, glasilu bogoslovne mladine.
Ta klic je naslov najostudnejše polemične brošure, ki je sredi preteklega leta (1932) izšla kot 40, snopič zbirke nPobožne knjige za narod«. Na drugi strani ovitka ima natisnjeno: »S blagoslovom Svetog Arhijerejskog Sinoda Srpske Pravoslavne Crkve, br. 3135 — 1932«, Zbirko ureja in izdaja presbiter Hranislav Tomi i v Belgradu- Brošura nesramno klevetniško napada katoliško cerkev in papeštvo. Svojim pobožnim čitate-ljem pripoveduje najpodlejse klevete. Med drugim piše, da se pri volitvi novega papeža eden izmed kardinalov z roko prepriča, če je izvoljeni papež moškega spola, in da to ugotovitev spremlja slovesen obred. Rim nui je »nova Sodoma«, Vatikan pa -kuča greha«.
Značilno je, da podobne podle in bedasle klevete (n, pro spulu novega papeža) cesto srečujemo v raznih izdajah moskovskega -BezboitLika«, Značilno srečanje! Tako se praktično izvršuje ideja E^ušana Nikolajeviča (Volga, Volgal) o zvezi Dostojevskega z Ljeninom, zvezi slavjanofilske teologije v jugoslovanski izdaji z borbeno brezbožnostjo.
Brošura Pazite, Rim se Siri« je izzvala lako upravičeno /.gražanje, da se je sramuje tudi srbska cerkvena oblast. Službeni patriarški Glasnik* {str. 365) je proglasil, da rokopis te brošure ni bil predložen sinodi in da bodo poslej v tej zbirki
25
mogle najli samo lake knjižice, ki bodo odobrene od sinodal-nega cenzorja.
To brošuro je torej srbska cerkvena oblast indirektno obsodila ali vsaj desavuirala, Toda brošura je samo varianta nečuveno žaljivih napadov Najdanoviča. varianta bogoslovne smeri Škofa Nikolaja Velimiroviča in velikonočne poslanice L 1931, A, Najdanovjč ponosno javno proglaša, da z njim soglašajo voditelji srbske cerkve. Patriarhov tajnik dr. Justin Popovic še po onih nečuvenih žaljivih napadih javno poklanja svojo -Dogmatiko« Najdano-viču "U bratskoj ljubavi«, Najdanovič sam še v istem slogu nadaljuje svoje napade. Organizacija bognmoljcev«, ki je pod patriarhovim pokroviteljstvom, je ie pod vplivom nove bojevite smeri; na zadnjem občnem zboru je Najdanoviča izvolila v svoj književni nredniški odsek. Značilno! Njegov mlajši tovariš B, R a p a j i č je stalni sotrudnik belgrajske »Pravde« v verskih vprašanjih, isti Rapajič, ki je dokazal kričeče nepoznavanje vprašanj, o katerih tako samosvestno piše in pri tem porablja na književnem polju nedopustne metode.
Na vse strani torej prodira žaljiva in izzivajoča nova smer. Mnenje, da so bili omenjeni žalostni pojavi samo kratkotrajni vihar brez globljih korenin, se noče uresničiti. Koplje se prepad med krščanskimi veroizpovedmi in narodi. Z nečuveno žavljivimi sistematičnimi napadi proti najuglednejši krščanski cerkvi se nehote pospešuje brezhožnost in holjševizem.
7. Zaključek,
V Nikolajevičevi '-Volgi" kliče Doslojevskij: »Naj izgine z zemeljske površine rimsko krščanstvo. Naj ostane samo ona, pravoslavna, slavjanofilska Rusija, mntuška nasal« To je izraz osnovne ideje ruskega slavjanofilstva, ki je tako istovetilo slo-vanstvu in pravoslavje, da mu nepravoslavno slovanstvo ni re&nično slovansko, hslotako so bili slavjanoiili uverjeni, da je pravoslavje, kakor ga oni pojmujejo, izključno prava religija. V tem so bili ekskluzivni in nestrpni, kakor je bilo netolerantno in ekskluzivno moskovsko pravoslavje v dobi Ivana Groznega.
Pri starejših slavjanofilih iz prve polovice preteklega stoletja se poleg tega še razodeva neka plemenitost in svobodo-Ijubnost. Prostodušno so obsojali nekatere napake ruske cerkve in države. Zalo so jih nazivali -arheološke liberalce^. Vlada
26
jim tli bila naklonjena. V drugi polovici 19. stoletja pa so polagoma prešli v oboževanje carske Rusije; načelna nestrpnost in ekskluzivnost je postala odločnejša in bojevitejša. Slavjanofili imajo zasluge za rusko domovino in za ruski narod, Se večje bi bile njihove zasluge, ako bi bili bolj kritični, samostojni in solidni. A vprav originalnosti in znanstvene točnosti jim je vedno nedostajalo. Ta nedostalek je toliko usodnejši, ker so se proglašali za pristne predsla vitel je ruskega naroda in pravoslavja. Zato so se zapletali v usodna protislovja; pod firmo pristno ruskega in pravoslavnega so zanašali v Rusijo mnogo neruskega in nepravoslavnega. S tem so Rusiji, ruskemu narodu in pravoslavju zelo škodili: indirektno so pospeševali rusko katastrofo.
Slavjanofile je že s prvega počeika spremljalo protislovje v osnovnih načelih, Krepko so obsojali gnili zapad« in zapadno kulturo, a so vprav iz nje povzemali svnje ideje in dokazovanje. Vsi trezni ruski kulturni in literarni historiki trdijo, da so slavjanofili v svojih idejah, teorijah in metodah bistveno odvisni od zapadne romantike in od nemške filozofije.1 V svoji preprostosti in enostranosti so svoje ideje pretiravali do fantastič-nosti; bili so ekskluzivni in nestrpni,- Svoje bogoslovne konstrukcije so smatrali za nezmotne, Uomjakov n. pr, je bil trdno uverjen o originalnosti in ntzmolnosti svoje teologije; uverjen je bil, da bo z njo zmagovito pobil zapadne religije. V religiozni ekskluzivntjsii in nesLrpnosti so posnemali staro moskovsko bizantinstvo"', ki je bilo mnogo hujše nego carigrajsko, Tako so spajali nemško filozofijo m bizantinsko teologijo; s tem so se oddaljevali od duha vzhodnega krščanstva, od krščanstva vzhodne lilurgije in vzhodnih cerkvenih očetov. A kljub temu so se proglašali za najvernejše predstavitelje vzhodnega krščanstva in bogoslovnih idej vzhodne littirgije in patristike, kakor smo to videli zlasti pri metropolilu Anloniju.
Slavjanofilsko spajanje nemške protestantske verske filozofije in skrajnega bizantinstva je najbolj očitno v slavjanofilski borbi proti papešlvu. V papeštvu vidijo bistvo katoliške cerkve. Papeštvo je po njihovem mnenju v katoliški cerkvi bistveno izkvarilo Kristusovega duha in krščanske dogme. Zaradi pape-štva proglašajo katoliško cerkev za zemeljsko, nekrščansko,
n A, N. Pypin, Karakteristiki titeralurnyh mn«nij (Pntrograd 18901, str, 2-15—348.
" P y p 1 D str. 241 i. dr.
27
pogansko, antikristovsko, mehanično, juridistično. A v tem so bistveno odvisni od protestantske verske filozofije, ki odklanja vsako posredništvo med človekom in Bogom; s tem pro-tesLantstvo odklanja zakramentalno svedfiništvo in božjepravno hierarhijo. Ta protestantska slavjanofilska misel se prenaša tudi v srbsko cerkev, ^Svetosavlje« {str. 142) in službeni pa-triarški ^Glasnik« v raznih oblikah ponavljata, da pravoslavje odklanja posredništvo med človekom in Bogom, a ne pomislita, da se s leni odklanja pred vsem svečeuištvo in hierarhija; papešlvo je s tem Kadeta samo indirektno. Papež je namreč pO zakramentalnem Svečeništvll enak škofom, A slavjanofilstvo se malo zmeni za Lake nedoslednosti.
Kot laiki in samouki so bili slavjanofili v teologiji vedno diletantski in površni, netočni v dogmatičnih in historičnih vprašanjih, V kritiki in v obsojanju zapadnega krščanstva so se malo ozirali na historična dejstva in na dejanski položaj. Tako so stvoriii slrašno karikaturo zapadnega krščanstva in katoliške cerkve.
V izposojanju zapadnih idej so bili malo izbirčni in malo kritični. Tako je »Russkij Vestnik« 1. 1889 dokazal, da so ruski slavjanofilski nacionalisti svoje nacionalne politične ideje povzeti iz J. de Maislrea, znanega konservativnega francoskega katoličana in hranitelja papeštva. Kolika ironija! To dejstvo je dalo Vladimiru Solovjevu najmočnejše orožje, da je odločno razbil vrste slavjanofilskih epigonov.17 Dokazal jim je, da so ^prislne ruske ideje« prepisovali iz francoskih in nemških knjig, po duhu in usmerjenosti tujih in nasprotnih ruskemu pravoslavju. Obenem pa so se klanjali moskovskemu pravo-slavju Ivana Groznega. Ne moremo v vsem pritrjevati Solovjevu, ki je šel v ijutem boju predaleč. A nedoslednost, notranje protislovje, neizvirnost, nepravaalavnost, historična in dogma-tična netočnost ruskega slavjanofilstva je dokazano dejstvo.
To slavjanofilstvo, ki je imelo v svojskih razmerah carske Rusije preteklega stoletja nekoliko pogojev in upravičenja ¿a obstanek; to slavjanofilstvo, ki ga objektivna ruska znanost označuje kot spojino zastarelega, ekskluzivnega in nestrpnega moskovskega hizantinstva in subjektivistične protestantske nemške filozofije, se neznanstveno in nepravilno predstavlja kot čisto vzhodno pravoslavje v duhu vzhodne Hturgije in
" Sočincnija V, str. 163—168.
28
patristikc, To slavjanofilstvo, ki s svojimi nestrpnimi eksklu-zivnimi metodami po mnenju ruske znanosti spominja na dobo Ivana Groznega, se prenaša na jugoslovanska tla v bistveno
Î drugačne razmere in druge čase, a ne v ruski obliki, marveč v pretirani karikaturi, z nefiuvenimi žalitvami v državi priznane veroizpovedi skoraj polovice jugoslovanskih državljanov"1.
Quousque tandem!
V pričujočem in v prejšnjih Člankih navedena dejstva vpijejo v neho in dokazujejo, kako nesrečna je bila poteza, da so pričeli zastarelo rusko nacionalistino teologijo v režeči karikaturi prenašati na jugoslovanska tla, 2e smer le teologije je za katoličane žaljiva in vede — kakor smo videli — k najbolj nedopustnim žalitvam. Naj se torej ta bogoslovni sistem že končno umakne iz službenih glasil in iz resnih listov!
Résumé. — l,h 1 u t r O d u c t i 0 n. Ces dernières années, au sein des églises orthodoxes balkaniques, l'action tendant à fortifier 1 orthodoxie et la vie religieuse a fait des progrès considérables Dans les églises grecque el bulgare, des confréries chrétiennes orthodoxes, qui représentent, pour ainsi dire, une »action orthodoxe-' d'après le modèle de l'Action catholique, se sont développées. Par suite de ce développement, l'esprit agressif de l'orthodoxie qui se tourne avant tout conlre l'Église catholique, s'accroît. Dans
Ùudno je, du vodilni srbski cerkveni krogi iç sedaj ne uvidijo, kako neumestna in žaljiva je ta novejša protikatoliška polemika. -Glasnik srpskç pntrijar£ije<< (1^32, 536J n. pr. piše v člančiiu Crkvena aktuekin pitanja^: ■ Izgleda jedno ne mogu rimski kalolici da shvate: Kako tu da mi pravoslavni ne čutimo i ne umivamo, kad nun laku lepo nude spis. Ni smo uživali m za vreme Austrije, Nismo ni čutldl, Ali naviknuli na to da su u nadmočnosti nad ostalim Veroispovestima, rimski k a t o I i c i ne m o £ u da se pomire sa ravnopravnoSfu verskih z a j e d n i e a. Da se nnde neko ko se usudujc da njima oponira, da njima Iznosi slabe strane i tairme stranice njihove istorijc. Pa to je nefuveno! Tresu se nebesa. Ljulja se zemlja. Prokletslvof Prekletstvo nn narod i driavu i remiju i društvo, u kom se tako Slo može dogoditi! Oni nas mogli Vredati, pljuvati, omalovaževali, i itampom i sa predikonice i na primttiijimu i na procesijama i pri svesiinim radnjama po njih ne smcî ni imenom pravim nazvaii. Ne usuduj se ni sLranice istnrije protiv njih ¡znositi. Jer u.slače bis k upi i samostani i župnici i vernici i navaliče i uniitiic neprijatelja. Sto se ondn dr, Juretih pitau u čudu: ¡jde su vojske nn zemunskom polju? Fto gospo-dirte Juretiéu svrslavaju sc, dolaze. Jurij se sprema. A zbog čega? Zbog jednog članka u Glasniku, zbog dve broiiricc od kojih jedna i ne poliče Dri pravoslavnih, a druga ¡c zabranjena od državnih vlasti i ne rastora se. premda ne sndrži ničeg Sto več nisn objavili ljudi koji SU U rimsko j crkvi igrali vaine nlofe i vriili visoke funkcije -
29
l'église serbe, la vie religieuse plus intense se révèle par le mouvement populaire des ^bogomoljci« (pieux], qui s'est débarrassé des éléments sectaires et qui essaie de bâter la collaboration du peuple avec l'église et la hiérarchie. En même temps, l'esprit polémique auti-calholique s'éveille. La nouvelle tendance polémique de l'orthodoxie serbe a été inaugurée par le nouveau patriarche Varnava (élu en 1030), dans sa lettre pastorale de Piques 1931. Il attaque, dons cette lettre, 1 église catholique comme 'îiiilitimte pour le royaume terrestre, qui, en contradiction avec l'esprit du Christ, cherche sur la terre la gloire, l'éclat et le pouvoir. Dans l'article *Bocci za zemeljsko Kri-stovo kraljeslvoa (Propugnatores terrestres regni Chrisü; BV 1931, ■pp. 209—218) j'ai démontré que, dans ces incriminations, le système de la théologie russe laïque slavophile (nationaliste) du théologien russe laïque Homjakov et du métropolite Antonij Hrapovickij se cache. Cette lettre a provoqué une vive polémique entre les entbo-liques et les orthodoxes, ..Vesnik srpske crkve. (Bulletin de l'église serbe), l'organe de 1 Association du clergé serbe orthodoxe, a publié à la défense de la lettre du patriarche une série d'articles polémiques renfermant des attaques véhémentes contre l'Église catholique. Les articles les plus enragés sont ceux de Dimitrij NajdanOvié, membre du tribunal patriarcal. Il attaque l'Église catholique comme matérialiste, mécanique, païenne, dirigée contre le Christ, antiévangêlique. athée, salanique, lucileriemie, sadisle- Sur cette polémique serbe véhémente, j'ai publié l'article »Nova snter v sjhski cerkvi« (De novis lendentiis in ecclesia Serbica. BV 1932, pp. 105—136).
ï' De la théologie du métropolite Antonij, L'ancien métropolite de Kiev Antonlj vit comme émigré à Sremskl Karlovci (Yougoslavie) et exerce une influence considérable sur le patriarche Varnava, son ancien élève. Dans la leltre pascale de 1931 ainsi que dans la polémique serbe antic&tholique, on peut reconnaître l'influence de la théologie d'Antonij. Pendant la polémique la plus véhémente, la revue théologique »Svetosavlje, [1932, fase. 3, pp, 97—104) publia un article d'Antonij sur les différences religieuses entre l'orthodoxie et les églises occidentales. C'est la traduction serbe d'un article d'Antonij, publié en langue russe, il y a 30 ans [résumé lalin de cet article, par À. P al m i e r i , dans »Theo-logia dogmática orthodoxe. II, Florentiae 1923, pp. 152—155). Anto-lif fait l'éloge des grands mérites théologiques eL missionnai-r e £ du théologien laïque Homjakov et reconnaît l'exactitude de sa théologie qu'il complète, cependant, essentiellement. Homjakov affirme que le catholicisme a corrompu la conception de l'église eL qu'il a dégradé l'église au rang de l'état séculier. Antonij cependant ajouLe Sue, outre cela, le catholicisme a corrompu essentiellement la conception de la vie chrétienne, de la vie morale eL de l'ascétisme. La >ie religieuse catholique esl exlérieure, juridique, mécanique, mondaine, et attend la perfection chrétienne coanme payement pour le bien-être de l'église sur teTre. L'orthodoxie, au contraire, est la religion monastique et ascétique. Antonij s'en rapporte aux traditions liturgiques cl patrtstiques orientales que, cependant, la théologie
30
orthodoxe scolaire méprise; et ceci révèle la grande légèreté, l'inexactitude scientifique et l'illogisme de la théologie d'Anlonij. L'inexactitude, la légèreté et l'inconséquence siint d'ailleurs, en général, caractéristiques .pour la théologie slavophile quj représente, d'après le jugement des historiens et des savants russes sérieux (Fy.pin, Struve etc.J, une combinaison de la philosophie protestante allemande et de la théologie byzantine (point de la théologie orientale pure). Celle combinaison nonorthodoxe se présente à tort comme l'orthodoxie puTe des traditions liturgiques et patriotique«. C'est un fait reconnu que ces anciennes traditions liturgiques et patristiques sont le patrimoine commun de l'église orientale et occidentale et que, également, l'Église catholique el sa théologie présentent les anciennes traditions orientales, Cel article du métropolite Antonij démontre les rapports intérieurs e>t extérieurs enlre lui et la polémique serbe anlicathi.flique actuelle.
J' Volga, Vol gai Voilà le filre d'un drame de Dusan Niko-lajevic (publié à Belgrade en 1927}. Dans cette pièce, prise de la vie des émigrés russes, entrent en scène, comme symboles, Dostojevskij, Ljenin et un représentant de l'émigration. Le drame glorifie la théologie de Dostojevskij et les idées ant¡catholiques de son Grand inquisiteur«, Le héros principal, André, déclare que l'Église catholique est sadiste, ce qu'il démontre par les images et statues catholiques du Crucifié. À la fin du drame, Dostojevskij se lie d'amitié avec Ljenin vu leur opposition commune contre l'Occident catholique, et ils s'écrient que Volga submerge et détruise 1 Occident et le catholicisme. On voulait donner celle pièce à Belgrade, au début de 1932, niais la représenta lion fut défendue par le gouvernement. A celte occasion, plusieurs écrivains et théologiens serbes (p. e. le Dr. Vojislav Janjiéj onL déclaré que ce drame représente exactement l'orthodoxie et son opposition contre le catholicisme. L'auleUT Niko-lajevië a déclaré publiquement, déjà à plusieurs reprises, su sympathie spéciale pour la franc-maçonncne. Le drame développe 1 idée que l'Église catholique est sadiste, reproche que Najdanovic a répété.
4" Sve-tosavlje, l'organe des étudiants de la faculté de théologie orthodoxe de Belgrade. e»l rédigé tout à fait dans l'esprit de la théologie slavophiie anlicalholique. Parmi ses collaborateurs se trouvent les représentants principaux de cette théologie anli-catholique; le métropolite Antonij, Dimitrij Najdanovic et le moine Justin Popovic, docteur en théologie et protûsynkcllos du patriarche. Cette revue a publié trois réponses à mes articles sur la nouvelle tendance de l'orthodoxie serbe, écrites par Branko Kapajid et Dimitrij Najdanovié. Dimitrij Najdanovic fSvçtosavlje p, 1B9), après ses terribles attaques contre l'Église catholique (ses attaques dans le Vesnik ont été suspendues par la censure), déclare encore que tes chefs de l'église serbe pensent comme lui: le patriarche Varnava, le métropolite Antonij, l'évéque d'Ohrid Nikolaj Velimi-rovic, el Justin Popovic. De nouveau il répète que Rome est la grande Buhylone de la peecahilité universelle, Rapaijic affirme que la science théologique catholique fausse sans scrupule; que le catho-
705
licismc est tout â ¡ait enfoncé dans la terre, qu'il est terrestre, païen, dirigé contre le Christ, mangé par les vers [pp. 142 et 187) et que Rome est l'adversaire éternelle du Ciel et de l'Agneau (p. 189).
5" Dostojevski] et Solovjev, Rapajic affirme, dans Svetosavlje:, que seulement Dostojevski; a influencé Solovjev, tandis que Solovjev n'a pas influencé Dostojevskùj. (1 démontre son affirmulinn par la citation essentiellement corrumpuc d'un article de Speranskij, qui souligne fortement l'influente de Solovjev sur Dostojevskij et sur l'idée religieuse russe. Kapajié ne connaît ni la littérature russe concernant Solovjev ni la méthode scientifique.
6" Attention, Rome s'étend! C'est le titre d'une brochure. qui a paru dans la collection Pobožne knjige za narod« (Livres de piété pour le peuple), éditée par liranislav Tomié, prêtre orthodoxe à Belgrade, (in tète, la brochure porte la note qu'elle est imprimée avec la bénédiction (approbation) du Saint Synode de ' église orthodoxe serbe-, Cet écrit attaque l'Église catholique et la papauté de la manière la plus infâme et la moins cultivée. Contre la papauté, il répète les calomnies infâmes qu'on rencontre également dans la liltéra-Uirc athée hnlchévjsle [p. e. que, après l'élection d'un nouveau pape, un cardinal, avec la mam, examine, si le pape est du sexe masculinl. Ainsi se réalise l'idée du drame »Volga- de D. Nikolajevié, sur l'alliance entre Dostojev$kij [l'orthodoxie slavophile) et Ljenin (l'athéisme militant). Après des protestations indig-néex des catholiques le »Glasnika, l'organe officiel du patriarche, a proclamé {p. 65 66] que le manuscrit de la brochure n'avait pas été présenté à la censure du Synode, L'autorité ecclésiastique serhe a donc désavoué cette brochure insolente. Cependant, cette brochure n est qu une variante des attaques incroyablement blessantes de Dim. Najdanovié et de la lettre patriarcale de Pâques 1931, Notre espoir que la véhémente polémique serbe anticatholique nu serait tu un court orage sans fondement approfondi ne s'est pas réalisé. La nouvelle tendance théologique blessante et provoquante s'ust répandue dans le milieu serbe et s'y est enracinée. Dim. Najdanovié continue encore ses attaques incroyablement outrageuses. Cette 'ftndance se répand dans la jeunesse thèologique et également dans ' organisation des pieux »bogomoljci« qui ont élu D. Najdanovié dans Sa section littéraire et rédactionnelle. La paix religieuse est en danger. Sans le vouloir, on favorise l'athéisme et le bolchévisme.
711 Conclusion. Pypiu, Solovjev et d'autres Ont démontré 1ue la philosophie et la théologie slavcphiles russes sont une combinaison inconséquente, contradictoire, superficielle, nonûrthodoxe non russe de la philosophie allemande cl du byzantinisme. Celte théologie slovophile, extrême paT toute sa tendance, blessante et provoquante puiir les catholiques est transplantée en Yougoslavie, *t blesse d'une manière inouïe la foi catholique, qui est la foi Presque de la moitié des citoyens yougoslaves. Elle enlraine ¡comme nous 1 avons vu) des outrages inouïs et inadmissibles, — Quousque tûndem !
706
DUHOVSTVO KATOLIŠKE AKCIJE.
(De sacerdolio Action is catholicae,)
Dr, ]ostf> Hohn/ec. Maribor.
Sumroarium. — Actio tu Ilm lica, cui promovendae Pius PP. XI soilici-tani iiupuudil turam. eo tendit, uL laici hierarchicum invent apostolatum, regale ilhid sacerdotium, de quo Petrus apostolu; in 1. t pi 3 tola (2, 9). exercenles. In dissertations nostra es ordine proponitur, quid mix i mi do-ctiircü Augustinus et Aquinas de hoc sacerdolio ciusque "»lercitio docuerini.
L Dominant idea theologian i August ini est sacerdotium, ad cuius officium et curam pert i net reconcile tio cum Deo. Unus mediator Dei et hominum, homo Christus Jesus, eil sacerdcs	-;,jX7jV, cuius sacer-
dütiiini conlinuatur in Eccle.sia, quam ir&nsfigur&vil in ge tamquam corpus auum, cuius ipse caput est. A Christo descendit sanetificatio spirituals. Extra hoc corpus neminem sanetifieat Spiritus sanetus. Quantum quisque amftt Eeciesiam Christi, tarnt um habet Spiritum sanctum. Sacramenta Eeelc-siae qua media sanctificalionis profluierunl e latere Christi in cruce pen-dentis. Semper Dei est gratia et Dei est sacrninentum, hominis est solum ministerium. Homo praebet ministerium corporis, Dens autem adiutorium maiestatis. Homo plantat et rigat, Deus dat incrementum. Quibus dedit Dens sacramento ordtnis, Christi characterem imprimentis, potestatem pa-scendi oves sacramentorum administratione et verbi divini praedicatione, illns gubernatores quoque Ecclesiae eonstituit eosque ipse muneri allig&vit vineulis caritatis, nunquam rumpendis. Praeter ho.s, qui proprie vocantur in Ecclesia sacerdotcs qui que sunt episcopi et preäbyleri, Christus saeer-dotium suuni e.tercet etiam in litis, qui aunt membra Ecclesiae trt qui ideo appellantur sacerdoUs, quia membra sunt unius sacerdolis. Christus unclus inVisibili ut spiritual! chrismate in incarnations secundum natu ram humanuni, huius unctionis participc.s reddit sacramcnlo baptismi omnes christianos, qui ab hac unctione de no min an tur, Quo Sacramento homines incorporator Ecclesiac, corpari Christi, cuius caput est ipse, summus sacerdos et unicus mediator mister. Sic omni; christians particeps lit saeerdotii Christi; eo niagis saccrdos, quo ¿tmilior Christo. M unus huius sacerdotii est; Offerre spirituals host Us, acceptabiles Deo per Jesum Christum« ft Pete 2, 5). Tale sacriücium est umne opus, quud agitur, lit sancta societate inhaere&raus Deo. Corpus nostrum, si membra nostra non exhibemus aritia ¡niquit&tis peecato, sed ainia iustiliae Deo (Horn 6, Ui, sacrificium est. Qoanto magis anuria, quando igne amoTiS suecensa fertui* in Deum, ut formam concupiscen tiae saeeularis aniiltat eique lamquam incommulabili icrmac subdita ruf o rine tur. Quae reformatio in Deo finis est caritatis. Tu sal ub riter diligis, si plus quam te diligis Deum; id cum proximo quoque a¿andum, ut ipse ctiam perEccto a more diligat Deum. In proximo, qui malus et adversarius est, diligendum est non quod est, sed quod vis, ut sit. Proximum igitur diligis, si quem potlieris hominem vel beüt-ficentiae eonsolatione vel in form a t ione doclrinae vel disciplinae coercitionc adducis ad coletidum Deum. Agro et vineae Domini colendis operam dare est pragcipue episeoporum et presbylerorum, Fideles slant lutiore loco audigndo, quam sacerdotcs praedicando. Consolallir vero Sacerdatcs, quod
33
ubi periclitan tur in ministe ri is suis, a diu Ven tur fidclium oralionibus. Laicis in agro Dgmini cum sacerdotibus collaburandum «Si, ul du cummuni mur-cede gaudeant. Fides sine dikcliune el Opere Sterilis est. Dilectio vcre nsin-quam vacare potest, Da mihi vacant ein amorern el nihil opcranteml In malis quoque operatur amor, Purga ergo ainorem luum. Talenlum, acceplum a Creator!!, erogandum est a clericis el laícis. Ubi rCpreheudilur Christus, delendit c: murmura tor ¡bus respóndele, bl&SphetU&uleS corripile. Sie ero-istis, si aliquo; lucramini, Sí quis caput est domui suae, debet ad eum pertincre episcopatus officium, ut superintendat el CUrel (idem et vilam suorum, ne quis eorum a tramite fidei deerret, üe uxor, ne tiliuS, ne tilia, ae ipso scrvus. Praeceptum aetionis valet pro his quoque, qui genua vitae Otiosum elegerunt. Neque tpsis monachis, si Ecclesia Operam ¡Horum desi-deraveril, otium suum Ecclesiae neeessitatibus praepouere fas est. Recta actio ilia est, quae ocutos semper habel ad Dominum; talis enim nee Iranjjitur negotio nee frígida est otio, aee turbulenta, nec marcida est. nec fiudax, nee Iu¿ax. nec praeceps, nee iners, Quae actio omnibus viribus contendal prohiber«, ne mala publica fiant, quod est omnium sincerurum cliríjtlanorura; occulta mala fieri prissent publica non pussent, prohiben-tibus (hiiïlianis. Si malls opprimilur Ecclesiae navLs, defensio ac propulsio non solum il Ii:. est commitlenda, qui ad gubernacula sedent, sed tonnes fide les oralionibus et actionibus enitantur, ut arceatur naufragium, omnibus aequaliter fatale. — 11. S, T h o m a e A q, explicatio, non fuco or&tionis, nilore ration il insigáis, haec est! Jesus Christus, sura ra us sa cerdo s, fonj es[ lotius sacerdolii. Totus rilus chrlstiauae religionis derivatur a sacerdotio Christi. Sacramenta novae legis orduiantur non solum ad remedium contra pcccala, sed ctiam ad perfieiendam atiimam in hts, quae périment ad cultum Del, Sub quo respectu sacramenta insigniunt [id el es character« spiritual!, qui est character Christi, cuius sacerdotio cuafigurau-tur fideles. Character importât quamdam potentiam spiritualem ordinal am ad ea, quae SUnl cultus divini. Potestas proprie nominal potentiam aciivam tum aliqua praeemínentia. Conceditur ordlnts sacramento, quo hoino accipit potestatem agendi aciones sacramentales, Sacerdos habel duos actus, unum principal™ supra corpus Christi verum, et alterum secunda ri um supra corpus Christi mysíicum. Praeter hoc sacerdotium proprie diclum est eliam spiriluale sacerdotium ad offerendas hostias spiritual es (Ps SO, 19; Rom 12. 1 : ! Petr 2, 5), quod constituunt îaie i iusti, itniti Christo un lone spirit uali Per fidem et caritalem, non aulem per sacraméntale™ polestalem. Ad hoc sacerdutium consecranlur homines sacramento bapliími, quo imprimatur Charac[eri qui est indelebilb, et cum aliqua consecration« da tur. Baptiza Ists n°n consecra I tir ad nliquid speciale, sed universal iter ad spiritualem vi tarn ^ínndam ci a(j spiritualem actione* faciendas. Complementum baptismi, qui Cst "Jfeneratio in spiritualem vitan, qua homo vivit in seipso, est eonfir-"latio. quae non solum ordiualur ad hoc, quod homo sanclificctur ia seipso, exponitur enidam pugnae e*teriori, Characters, qui hoc sacramento uaprimitur, conferlur potestas ultra illam, quae baptismale conceditur. Nam n haptismo accipit homo potestatem ad ea agenda, quae ad propria™ Pertinent sa lu I em, proul scilicet secundum seipsum vivit, In confirma lions t.ero accipit potestntcm ad ajjendum ea. quae pertinent ad pugnam spiritualem contra hostcs fidei. Baplizatus accipit quideni poleslatcm ad pro-Böjojlovrn V«rtnik	3
34
test an J am tide-m per susceplionem alÍQtüffi SaerauieutorLun, confirm .it, us aulem polestlleirt publice fidem Christi verbis profit end!, quasi es officio. Quem in finem act ¡pit Spirilum sanctum ad robur spiritual is pu£nae, ut Icrtiier, eliam inter adversarios fidei, Christi fideiu confitealur. Confessio fidei, opus apostolskim el officium omnium chrislianorum, no« fit solum per verba, s«d eliam per facta. Omnia virtutum opera, secundum quoit referunlur in Deum, sunt pro tes t aliones ÖdeL Operatic est manifcslatio v i tac, immo ipsa vita, quae diciluf non Solum i p sum ess« viven t is, sed etiam operatic viventis, Modus operation» consequilur formam, quae est operations principium. Nobilioris a¿entis nobilior est actio. Pcrfectiisima forma chris L i an i 5 ni i est Jesus Christuü. Vita Clus conveniens erat fini inear-nationis ideuque non eral solitaria, sed publica. Vita contemplativa est püciter quidem ineliur quam activa, quae occupatur circa corporales actus Activa autem vita, qua quis praedicandu et doccndo cuniemplata aliis Iradit, est perfectior quam vita, quae solum est contemplativa, quia supponit abundan t i am CDnlempfalionis. Et ideo Christus tal cm vilam elegit, S. Augu-stino dicente otiuiu sanctum quaeril caritas veril a Lis, negotium iustnm (operation«!!! ins lain! suscipiL necessitas caritatis. Caritas est vita animae, quia est prim um principium spiritual i s vilae. Hadem vítIus caritatis est, qua diü¿itur Deus et proximo, Caritas cpmparatur fundamento et radiei, quia es na suslentantur el nutriuntur omnus aliae virtutes. Ipsa impura! omnibus vúlutibus, ipsa est forma virtu tum, ipsa priacipium omnium bonorum opc-I urn. Unde sequi tur, quod caritas sit principium Actionis caltioficae. Profano fidei verbo et actione frequenter vet fere semper afileitur a t que premitur difficultatibu;, impedimenta, pcriculis. Ad quae juperanda nece9saria est magna animi firmitas, quae datur per virtu tern iorlihidiris, Ad earn perlinel, quod cobibeat limorcm, quo animus relrahitur ab altquo difficili, simulque mod ere tur ftud&ciam, qua quis aggredilur difficilia et pericula. Difficilius est tlmorem rtípfimtre. quam audaciam modcrari. Uode prineipalior actus forliludinis est sUSluiCre, i. e. iuimobilitcr sis I ere in pericuhs. quam aggredi. Fortitude tamq'uaai virlus perfícil an i m um ad SuStineildum qUaecumquc pericula, sed non suffitil dare fiduciam evadendi quaecumque pericula, sed hoc pertinet ad for I it udi nem, quae est donLm Spiritus soneti. Quae dona sunt altiorcs perfections quam virluteü tissue hotno disponitur, ul elficialur prompte mobilia ab inspirations divina, ul sequatur instinctual divinum, ul Sequalur motioaem Spiritus saneti. Ubérrimo modo haec duna Spiritus sanetus effudit supra J 65 um Christum, in quo ínter alia mirabiliter spleudebal lo rti l udu, non quídam COrporalis, sed spirituals, per quam et diaholum vicil et Ii untarla m ínílrmitat«m satin v it. flic quoqne Actionis calho-licao proximal finis est, Ut illum assequamur, nc umqnam oculos no&tros deiciamus de actione Christi, Aclio Christi fuit nostra instruclio.
P i j XL smatra za bistveno nalogo svojega pontifikata, da kliče vernike h Katoliški akciji, Njena rast Sirom katoliške Cerkve je njegova stalna skrb. Njeno bistvo določuje tako le: »V prvi okrožnici smo K. A, opredelili kot sodelovanje laikov pri hierarhičnem apostolstvu fer smo izjavili, da jo morajo smatrati duhovniki za potreben del svoje službe, verniki pa
35
za življenjsko dolžnosl.,4; Njen namen tolmači kratko in precizno; »K, A, teži samo za tem, da se laiki V goluvi meri udeležujejo hierarhičnega apostola tva-.«s Programa Lično izjavo o letu že podaja prva papeževa okrožnica »Ubi arcano« 2 dne 23. dec, 1922, ki je v njej na škofe naslovljen ta poziv: »Svoje vernike spominjajte in opominjajte, naj kot laiski apostoli pod vašim in vaše duhovščine vodstvom zasebno ali javno pomagajo širiti poznanje in ljuhezen Kristusovo; tako si zaslužijo častni naslov: izvoljen rod, kraljevo duhovslvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo (1 Petr 2, 9); če se, z nami in s Kristusom tesno združeni, trudijo z marljivostjo in dejavnostjo zu. razširjenje in obnovitev Kristusovega kraljestva, si tudi pridobijo največje zasluge za splošni mir med. ljudmi.«'1 C) tem duhovstvu in njegovem udejstvovanju dajmo besedo dvema, ki sta genija katolicizma; 1; največjemu cerkvenemu učeniku, 2, največjemu krščanskemu filozofu in bogoslnvcu.
T,
Sacerdoiium je dominanLnu ideja teologije sv, Avguština. Ideja sredništva med Bogom in ljudmi obvladuje vse Avguštinovo mišljenje, govorjenje, delovanje in pisateljevanje do konca življenja. Doctor graliae je apologet duhovstva. Ljudi loči od Boga greh1. Srednik je torej tisti, ki nas zopet more spraviti in zvezali z Bogom; saj ljudje sami so se z grehom ločili od Boga, zapadli smrli in pogubi", Eden je srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse (1 Tim 2, 5)*. Kristus je usmiljeni Samarijan,
1 Pismo kardinalu dri, tajniku 24. jan. 1927. Cit, Dr. P. Ehrhard Schlund O, F. M., Die Katholische Aktion, 1928, 33.
- Pisma brcsliivükemu knuzuSkefu kardinalu Berlramu 13, nov. 1928, Cit, A doll Kardinal Bertram, Im Geiste utiti Dienste der Kal ho -lischen Aktion, München 1929, 10.
J Schlund, c-, 51. Stimmen derZcit, L Vit, avg. 1927, 335.
! De pecc. mcr. et rem, 1, 19, 25: Pcccata sola separnnt inter homines et Dcum. Cit. po izdaji I. P. Migne.
* SermD 26, 3; »Quid est mediator'? Per Quem ccjniungeremur, per cgucni recant lÜirtmur, £|uiu puccntis propriis Sepjrati iacehanius, in morle Pfimüs, prur.Mis perieraniuS.*
" Zalo rezervira AvguStia ime ucerdoa predvsem za Kristusa. Ctr. Dr. Damasus Z ä h r i n g e r O, S, B . Das kirchliche Prie.iterlum nach dem heil, Augustinus [Forschungen zur christl, Literatur- und Dogmengeschichte XVII, 1/2), Paderborn 1931, 116; »Sacirdos im «¡genilichen Sinne ist hier (sc. im christl. Priesterlum) ChriituSi* 119: »Der Abdruck saeerdos ist Chrisltu vorbehalten.*
3"
Zb
ki je prišel na pomoč obubožani in ranjeni človeški naravi', On je med Bogom in človekom srednik v moralnem smislu, ker je srednik v ontološkem rcdu\ Ker je sredi med človeštvom in Bogom ležal greh, ki je ljudi ločil od Boga, je prišel naš srednik ter postal, sam duhovnik, daritev, daritev za grehe, ko se je na križu trpljenja daroval za nas4. On je za nas duhovnik in daritev, duhovnik zato, ker daritev\ On je edini, največji in najresnicnejši duhovnik*. Nobeden se ne opraviči, če ne po Kristusu". Kdorkoli se zveliča, se zveliča z božjo milostjo po Jezusu Kristusu, našem Gospodu, brez nje se nobeden na noben drug način ne more zveličati"1,
Svoje duhovstvo nadaljuje Kristus v svoji Cerkvi- Ko je Sin božji v učlovečenju privzel človeško naravo, je z vsem človeštvom sklenil zvezo, ki je neločljiva, Iz te zveze je vzniknila Cerkev1', Kakor je iz Adamove strani, ko je spal, izšla Eva, tako je iz strani Kristusove, ko je na križu v smrti zaspal, izšla Cerkev kot mali živih11. Iz Kristusa in v njem živi Cerkev, med obema je ta odnos: Kristus glava, Cerkev telo13. Učinek
1 Sermo lil, 6.
" Sermo 47, 12, 21; fcEcce mediator. Divinités sine huiuanitate non
est mediatrix, humanitas sine divinitate lion est mediatrix ; sed inter divini-
té tem solam et httmanit&tem solam mediatrix est humana divinitan et divins
humanitas Christ!.*
" Tract, in Jo. Ev. il, 5: Est enim medium s «paru us, sed contra est mediator recuncilianx: medium separans est peccaluni, mediator réconcilions est Do ni i nus Jïîus Chrislus ... Ut ergo tollatur materia heparans, quod est pcccaLnm, venit ¡lie mediator, et factus eat sa cri [i ci um saccrdoa ipse. El quia sacrificium factus est pro peccatis, ofterens seipaum in hulocauîtum in cruce passionis sua«,*
7 Confess. 10, 43, 69; »Pro nobis tibi sacerdo* «t sucrificium, et ideo .saccrdos, quia sacrificilim,*
*	C, litt. Pet. 2, 30, 69: C. ep. Pnrm. 2. S. 16.
*	Ep. 193, 3, 6: »Quia nemo iuslificaiur iiiii per Christum.*
Ep. 179. 1; nHac enim gratia Dei per Je sum Christum Dominam nostrum omnes liberantlir, qtucumque liberantur, quoniam nemo praeter ipsam quolihet alia mndn liberarl potest.»
11 Quest. Evang- 1, 31; »In ipso homine suscepto ecclesia Deo eopu-Inta est.*
" En, in ps. 126, 7.
11 En, in ps. 44, 3: »Assumpta est ecclesia e* ([enere humano, ut caput esset ecclesiae ipsa caro Verbo coniuncta et eeterl credentes membra euent illius capitis, — Tract, in Jo, Ev 6. 10: »Caput neclesiae Christus, «colesifl corpus Christi.n
37
te zveze je: totus Christus11. Tu je Kristusova polnost1^ Za Cerkev pa se ta učinek kaže v njenem spremenjenju". Od Kristusa kot glave prihaja mazilo: milost in posvečenje11. Radi tega mazüjenja sc morejo vsi imenovati ne samo kristjani, marveč kristusi, maziljenci1". Njim je bil obljubljen ter tudi dan Sveti Duhr ki je v Kristusovi Cerkvi to, kar duša v telesu: življenjski princip. Ta princip oživlja samo liste, ki so v Kristusovi Cerkvi, ki je kot njegovo telo ena". Kolikor kdo ljubi Kristusovo Cerkev, toliko ima Svetega Duha-". Prava je tista ljubezen, ki ohranjuje edinslvo21.
Iz Kristusove strani izhaja Cerkev, iz njegove s sulico pre-bodene strani so tudi pritekli zakramenti^, Njegova Cerkev je ne samo njegovo mistično telo, marveč tudi Cerkev zakramentov, ki po njih deli Sveti Duh svoje milosti. Zakramenti so objektivna sredstva milosti, ki si je nad njimi pridržal oblast sam Kristus. On je, ki krSčuje2'. Človek je samo služabnik, minister. Če takšen krscuje, sc dejanje vrli iz. oblasti, ki jo izvršuje sam GospodJV Zato more krisljan reči: od Kristusa
" Tracl, in Jo. Ep, 1, 2: »lili carni adiuagitur ecetesia et Eit Christus i olus, caput et corpus.«
,s Tract, in Jo- Ev. 21, S: »Plenitucto Christi CEiput et tuembrn, (Juid est otipat el membra? Christus et ecclcila.« En. in ps. 30, 4: Fit tamquiuu ex duobuK und quaedarn persona.'
l* Eft. in ps. 87. 3; -Ut tranäfi£uraret in se corpus sinnt), qued «St eccäcsiu, cui caput esse dignalijs est.«
17 C, litt. Pet. 2, 104, 239: Ab ipso Christo tamquam a ca pite sanctuitt descendit unguentum, id est sanclific&tio spiritualis.«
De civ, Del, 17, 1, 9: >Oumcs quipp« unetos eins chrismftU rect« christos poasumus dicere; quod tarnen totum cum suc capite corpus uaus es! Christus.«
Ep. 185, 11, 50: lEcclesla cathnlica sola corpus est Christi, cuius illc caput est salvator corporis sni, Extra hoc corpus neminem sanclifäcat Spiritus IMctuj.« Zahripger, |. c., 45: "Gewiß lag seine (Atigustins] Anschauung ¿anz unzweideutig auf der Linie Cyprians und seines slrengen Satzes, daß außerhalb der Kirche kein Heil ist.-
511 Tract. ia Jo, Ev, 32, 8: »Quantum quisque amat ecclcsiam Christi, taut um habet Spiritum mnetum.«
De bapl, 3, 16, 21: >Non habet Dci caritatem, quj ccclesiac non dil igil unitalem.if
" Tract. in Jo. Ev, 9, 10: »De latere in cruce pendentij lancca per-Cusso sacramenta «cclesia« profluKerunt.« ™ Ep. 89, 5; »Ipse est, <jui baptizat,*
Tract. in Jo. Ev. 5, 7: Ȇaptizavit ergo Paulus tamqmim minister, non tamquam tpsa potestas; baptizavit autem Dominus lamquam polcstas,
38
sem krščen*. Božja je milost, tako vzklika v svojem pismu nonalistom, božji je zakrament, človek je samo služabnik- Ako je dober, ostane v zvezi z Bogom ter deluj« z njim, ako pa je slab, izvrši Bog po njem vidno obliko zakramenta, sam pa podeli nevidno milost®*. Človeški služabnik je kakor vrtnar, ki oskrbuj« ütmanje znamenje, ki sadi in zaliva, notranjo rast pa daje Bog, ki njegova dejavnost sega v dušo človekovo". Kakor je vrtnarjeva dejavnost potrebna za rast rastline, tako je potrebno delovanje človeškega ministerija"*. Udejstvuje se ne samo pri delitvi zakramentov, marveč tudi pri oznanjevanju božje besede. Prvi in pravi učitelj je vedno Kristus, kakor je suni m us sacerdos, Duhovnik naj ne govori kot učenik, temveč kot služabnik, ne učencem, temveč součenccm, Eden je naš učenik, ki je njegova šola na zemlji, nčeniška stolica pa v nebesih"0. Duhovnikova beseda prodre samo do ušes, Bog pa
" Tracl. in Ja. Ev. 5, i3i »A Christo sum baptizaLus, ego oovi-Ta svoj osnuvni princip o vedno dejavnem duhovstvu Kristusovem sv. Avguštin podrobno razvija najbolj izrazilo pri zakramentu sv. krsta in niašni-¿kega posvečenja, pa tudi pri Evharistiji in zakramentu sv, pokore. Kar se poslednjega tiče, ponaxoruje SV. Avguštin delovanje Bofta in Cerkve, od-DOtnO njenih služabnikov, s primerom obujanja I.aznrjevega, ki ga je izvrši! Gospod snm, doeim so učenci razvetnli vcr.i: Per se cicilavil, per discipulos solvil fScrmo 295, 3, 2). K temu pripominja K. Adam (Die kirchliche Sündenvergebung nach dem heil. Augustin, Paderborn 1917, -17f; -Gehört Gott allein das SUSCitare zu, so der Kirche das solvere. Beide Faktoren, der göttliche uud kirchlich-sakramentale, ergänzen sieh zu dem einen "Werk der Rechtfertigung, Der eine macht lebendig, der andere frei. Beide Fakturen sitld in der Heilsbkonnmie Gottes vonnölen: ohne das göttliche suscitare ist jedes snlvcre zwecklos, und ohne das kirchliche solvcre bleibt der Auscitatus ein lijiaLus. Beide sind also innerlich aufeinander hingerichtet und bilden, wenn nicht immer eine zeitliche, so doch immer eine organische Einheit, zusammengehalten durch die groÜt aujjustinisehe Idee von der Kirche der Heiligen als dem alleinigen Institut der Gnade und dei Sündennachlasses,- C fr. Zühringer, er, e, 140,
m Ep. 1,05, 3, 12; »Semper Dei est iila gratia et Dei sacramentum. hominis autem solum miniaterium; qui si bonus esl, adhaeret Deo et operatur cum Deo; si autem malus est, operatur per illum Dens vistbilem sacramenii lormam, ipse autem donat invislbilem gratiam. Hoc sapiamus omn«, et non sint in nobis schismala.«
" Sermo 310, 1: »Extrinsecus aeeipite planlfltorem atque rigntorem, intrirtsecus vero incremcnti datorem.«
w Traet. in Jo. Ev. 15. 3: »Praebebant discipuli miniütcriujn corporis, p raebeb at ille adiutorium maiestatis.«
Sermo 292. Ii »Adjuvante Domino ministrabimu; vobis quod dederit, recolentes et animo tenentes nostrae officium Servitut!), ut toquamur, non
39
govori duši, Ako Bog, ki sega v noLranjost, poslušalcem ne razodene besede, kaj polem pomeni duhovnikov govori On more drevo negovali samo od zunaj, v notranjost prodira le Stvarnik1". Propovednikova beseda je kakor zdravilo, ki se človeku daje od zunaj, da pa ima notranji učinek, stori Sveti Duh". V večjem obilju deluje Bog kakor pa človek-propovednik". Naj bi torej ljudje sprejeli besedo ne samo z ušesom, marveč tudi z duhom; saj govori sicer človek, uči pa On, ki nas ne zapusti^,
Komur je Kristus dal naročilo ovce hraniti, ta ima tudi nalogo ovce učiti ter voditi'11. Gubernatio ecclesiae je izročena od Boga malemu broju ljudi'11. To so škofje: praepositi et past ores" atque custodes:'\ Njihova služba je caritatis cura1H Na njo jih veže Kristusova ljubezen z ne razločljivim i vezmi:!;l. Čuvajo čredo Gospodovo, kolikor morejo- Kot ljudje pa tega ne morejo storiti na popoln način, saj pravi sv. pismo: »Ako Gospod ne čuva mesta, se čuvarji trudijo zaman.« Zaman je njihovo delo, ako ne čuva On, ki vidi človekove misli. Ali ljudje spijo ali bedijo, On vedno čuva1*'. Tiste, ki po njih iz-
tanqnam magistri, sed tanquam rainislri: non disc i pul is, sed condíscipuiis; quia nec servis, sed Euni'crvis. Magistcr autem unus est nobis, cuius schola in lerTa est, ct cathedra in coelo.«
w Tract, in Jo. Ev, 26, 1: »Quid [aciuat homines Eorinsecus annunti-antes? quid lacio ej¡o modo cum loquotT Strepítum verborum infero anri-bus ves tris. Nisi ergo revelel ¡lie qui intus est, quid dico, a lit quid loquor? Exterior cultor arboris, interior est Creator. Qui plantat el qui rigat, ettrln-SCCUS operalur: hoc facimus nos.«
1,1 De civil. Dei 15, 6: ^Spirilus SanctuS operatur intrinsecus, ut valeat aliqtiid medicina, quae adhibetur extrinsecus.*
" Tract, in Jo. Ev. 22, 1; Abundantius operante Deo in cordtbus ves tris, quam nobis in auribus veslris,«
™ Tract, in Jo. Ev. 71, J: *Audile auribus, accipite menlibus, ditee-tissltti, loquentibus quid tro nobis, sed ipso docente, qui non recedit a nobis.*
11 Tract, in Jo, Ev, 123, 5: «Quíbus oves ipsas pasccndas, hoc est, docendas regendasque committil.«
M Ep. 10, 2: ' Dedil quidem Deus paucis quibusdam. quos ¡(libernatores ecclesiarum esse voluit.«
Scrmo 17, 2l Quotl ergo praepositi Stimuli ínter pastores deputa mur.'
5; En. in ps, 126, 3; Citstodmius enim ci olficio díspensatíouís « * En. in ps. 44, 33.
™ Ep. 220.. I - »Minwterfl noílri vincula, quibus nos Chrísti cantas alli-fiavll, ne de-i em mus ccelesias, quibiis serviré dchemus, non esse rumpenda «
" En. in ps, 126. 3,
40
vršuje Kristus svoje duhovstvo na zemlji, On sani izbira in izločuje jz ljudstva, kakor je bil v stari zavezi izbran Aronov rod. V novi zavezi ne upravičuje več k opravljanju duhovniških funkcij rod, temveč posvetitev s Kristusovim zakramenLom in z njegovo milostjo". Ordinacija, ki je promotio in clericatura, stalni vstop in ordinem clericatus, je pravi zakrament, kakor je tudi sv. krsf, ki z njim človek vstopi v vrsto Kristusovih vernikov in članov njegove Cerkve, Oba dva — krst in ordinacija — človeka notranje posvetita in zato se ne smeta ponoviti, ako sta veljavno podeljena. To je zavesi in svedočenje vernikov, o tem nihče ne dvomi'*. Ta nolranja konsekracija kot učinek zakramenta je character, ki tistega, ki je zakrament prejel, trajno zazna men nje ter mu daje ius dandi>:t, To je oblast dandi sacramenta, predvsem sv, krst11. Zakramentalni karakter je vzrok neminljivosti tega zakramenta, Kdor je posvečen, če ludi ne dobi cerkvene občine, ostane posvečen. Kdor sc Joči od Cerkve all je bil radi krivde od službe odstavljen, Gospodovega, zakramenta vendar ne izgubi, čeprav mu v sodbo ostane".
Kristusovo duhovstvo pa se v svojem udejslvovanju nu zemlji ne omejuje na škofe in duhovnike, ki so
" De civil, Dei 20, 21, 3¡ »Non enim ex genere carnís et sanguinis, went erat pri mum secundum ordinem Auron, sed sicul oportebaL in Testamento novo, ubi secundum ordinem Me! c bise de c h summus sacerdos est Chriatus (Ps 109, 4J, pro cuiusqiie mérito quod in cum gralia divina contu-lerit, sacerdotes ol levitas eligí nunc vi d emu i: qui nan isto nomine, quud s a upu assequuntur indigni, sed ea, quae Hon est bonis malísque communis, sanclitate punsandi sunt,« C(r, Dr. Ni kola us Gihr, Die heilígen Sa-kranienU der katb. Kirch«. II, Fraiburg 1899, 329,
° C. ep. Parm. 2, 13, 26. 30: 'Ulrümque enim sacramentum est et quadain consecratiune utrumque homiui datur: ilhid cum baplizatur, illud cum ordinalur, ideoque in ecclesia calholica ulrniiique non licet ilerari ■. ■ Sí ulrumquu sacramentum íí.sI, quod nemo dubital, cur illud non amiltilur et illud amittilur? Neulri sacramento iniuria fatienda est,«
" C. ep. Parm. 2, 13, 23: Sitni autem liabenl in baplismo, quod per üus dari possit, sic in ordinationc ius dandi.«
Du bapt. t, 1, 2: *SacramunLum enim baptisnu est quod habet, qui baptizatur; et sacramuntum dandi baptismi ust quod babet, qui ordinatur,« Da poudarja posebno ius dandi baptism!, je razlog v polemiki z Donatisl:.
De bono tuning, 24, 32: "Si liat ordinalio eteri ad plebem enngre-gandam, etiamsi plebis congregutio non subsequatur, rnanct bmen in itlis ordinatis sac ra oit nt um ordinalionis; et si aliqua culpa quisquam ab officus removealur, sacramento Domini scmel imposíto non carebit, quamvís ad iudicíum permanente.«
41
svečeniki v pravem pomenu besede, temveč se širi na vse kristjane"1. Kakor se vsi imenujejo kristjani radi mističnega maziljenja, tako tudi vsi duhovniki, ker so udje edinega duhovnika Kristusa,' O teh pravi sv. apostol Peter: »Vsi ste izvoljeni rod, kraljevo duhovstvo« (1 Pctr 2, 9), Funkcija tega duhovstva je: «darovati duhovne daritve, Bogu prijetne po Jezusu ,Kri-stusu* (t Petr 2, 5J. Oltar je naše srce; na njem mu darujemo daritve ponižnosti in hvale z ognjem goreče ljubezni". Daruj torej daritev ponižnosti, daruj daritev usmiljenosti"'! Daruj mu hvalno daritevi0! Bog hoče daritev pravičnosti'1, daritev skesanega srca'11, daritev ljubezni". Sploh je vsako dejanje, ki jc usmerjeno k Bogu, daritev, Ce se ne vrši radi Boga, ni daritev tudi usmiljenosl, ki z njo pomagaš Človeka; daritev je ves človek, z božjim imenom posvečen in Bogu vdan, kolikor odmre svetu, da Bogu živi' če je telo, ki se ga poslužuje duša
w .1, Ti x c ron i , Histoire des dogmes dans l'antiquité chrétienne, II, Paris 1924, 424: Sainl Augustin remarque seulement que, d'une certaine façon et conformément à ce que dit l'Apucalypsc (XX, 6J, tous lus chrétiens sont prêtres: omnes sacerdotes, quoniam membra sunt unius sacerdotÍE [Chrisli)«; le nom de prùtrcs toutefois convient speciali-mei:t aux prêtres proprement dits et aux évéques. Eux seuls peuvent offrir le Sacrifice.«
47 De civil. Dei 20, 10, -Sed erunt ■ leu t sacerdotes Dei et Christi, et regnabuat c h ni eo mille aanisi non u tique de solis episcopis et presbyte ris dictum est, qui proprie iam vocanlur in L'.cclesna sacerdotes: sed sicul omnes Christian os die i mu» propter mystieum ehrisma, sic omnes sacerdotes, quoniam membra sunt unius su et r doti s. De quibus apostolus Petrus, P1 e b s, inquit, sánela, regale sneer-d o t i il m (1 Petr If, 9),* — Osnova splošnega duhovstva je torej lat KrisUis maziljuec je bil po človeški naravi pri njenem sprejemu v božjo osebo mazil j an non visibili, sed spiritali a t que intelíigibili ehrisma te (De civil, Dei 17, 16, 1), Tega duhovnega maziljenja postane deležen vsak, ko postane kristjan; zakrament sv. krsta mu da tn duhovno m azil j un j d. S krstom se vsakdo včlani v Cerkev, ki je Gospodovo mistično telo, kojega glava je Kristus, edini duhovnik in srednik. Kadi tega postane vsak kristjan deležen Kristusovega duhovstva, torej tudi duhovnih. Čim bolj živi skupno življenje s Kristusom in čim bolj podoben mu postaja, len) bolj je duhovnik. Ideje sv. Petra in sv. Pavla so, ki jih Avguštin teologi£no razvija.
4!S De civil. Doi 1Û, 3, 2; ^Eius est altare cor nostrum ... ei sacrificamus hostia m hiimilitatis et laudis in ara cordis igne fervidae cantalis,«
" Tract, in Jo. Ev. 7, 111 Offer sacrificium hurafUtatÍA, offer sacrifie i um mise ri cord i ae."
M Ep. 140, 18. 46.
" Ep. 140, 33. 77.
" De civit. Dni 10. 5.
M De bapl. 2, 14, 19: Ep, 20, 2,
42
kot služabnika ali sredstvu, daritev, ako se njegova dobra in pravilna poraba uravna k Bogu, je fem bolj daritev duša, k Bogu uravnana, ki se iz: ljubezni do Boga odpove ljubezni do svela ter se preosnuje v Bogu in njegovi popolnosti:,i.
Preosnova v Bogu pri sebi in bližnjem: to je namen ljubezni in nje vršenje je pravo aposlolstvo. Curitas kol ljubezen do Br»ga, sebe in bližnjega je nedeljena enota. Sebe ljubiš na zveličaven način, ako ljubiš Boga bolj kot sebe. Kakor ravnaš s seboj, ravnaj tudi z bližnjim, da tudi on ljubi Boga s popolno ljubeznijo. Ne ljubiš ga kol samega sebe, ako bližnjega ne vodiš k istemu cilju kot sebe, namreč k Bogu, li kreposti, k popolnosti in blaženosti", V lem se kaže ljubezen do bližnjega: 7. dobrodelnostjo, s poukom ali kaznijo bližnjega voditi k Bogu in njegovi službi''. Ta preoblikovalni namen naj te vodi v ravnanju z bližnjim, ki je grešnik in sovražnik, V njem ne ljubiš lega, kar je, marveč to, kar želiš, da bo. Ako kipar gleda neobdelan les, posekan v gozdu, ga vzljubi ne za toT da bi vedno takšen ostal, temveč radi tega, ker vidi v njem podobo, ki jo bo ustvarila njegova umetnost. Tako ludi ti ljubiš v
M De civit, Dei 10, ft: iPrciiufc verum sacriliciiim est umiiL' opus, quod agitur, ut sancta aocietate inhncreamus Den, rein turn sciliccL ad ilium (intm boni, quo veraciter bcati esse possimus. Unde cl ipsa misericordia qua homim Slibvenitur, si propter Deum non fit, non est sacrifitium, Etsi cnim ab boTHine fit vei offcrlur, tamcn sacrificium rex divina est: ila ut hoc quoque vocabulo id Latini veteres appellaverint. Undj ipse homo Dei nomine consccra tus el Deo votus, in quantum mundo moritur ut Deu vivat, sacrificium est ... Corpus cliam nostrum cum per tempcrantiam castigaiuus, si hoc, queinadmodum debumus, propter Deum facimus, ut non exllibeamus membra nostra arma ¡niquitati* petcalo, sed arnia iusLitiae Deo (Rom 6, 13|. sacrificium est... Si ergo corpus, quo intcriore tanquam famulo vel tan-quam instrumento utitur animn, cum cms bonus et rectus usus ad Dcum relertiif, sacrifidutn est, quanlo ruAfiis anima ipsa cum se refcrl ad D«um. ut igne amoris eitis acccnsa, formam concupiscentiae sneeularis ami I tat, eique tanquam incommutabili formae suhdita refnrmetur, hint et platens, quod ex eius pulchfitudine acceperit. fit saeriFiciumlir
41 De mor. eccl. cath, 26, 49: »Te atitcm ipsum salubriter diligis, si plus quam te diligis Deum. Quod ergo flftis tecum, id agendum cum proximo est; hoc est, ut ipse etiam perfecto amore diligat Deum, Non enim cum diligis tanquam teipsum, si non ad id bonum, ad quod ipse tendis, adducere satagis. Kind est eniflt unum bonum, quod omnibus tecum tcndenlibus non fit an (¡us lam.«
^ Ep. 155, 15: »Debet ergo el proximum diliiere tanquam seipstim, ut quem potuerit bominem vcl benelicenliau consolation« vel tn format ion e doctrinae vel dijciplinae coercitionc adducat ad colendum Deum.«
43
grešniku, v sovražniku ne lo, kar je in kar Li je zlega storil, marveč prosiš Boga, naj mu bo milostljiv, naj mu odpusti greh, naj ga spreobrne. Ljubiš torej tie to, kar je, marveč to. kar Seliš, da bo".
Ljubezen ¡e sama iz sebe dejavna. Ali je tvoja vera nerodovitna? Če si sam nerodoviten. To pa si, če je tvoja vera brez ljubezni, tako bo namreč tudi brez del, Dodaj k veri upanje in ljubezen. Ljubezen ne more biti brefc dela. Saj tudi slabo v človeku deluje Ijuhezen. Pokaži mi ljubezen, ki počiva in nič ne dela! Nesramnosti, prešuštva, zločini, umori, razuzdanosti, odkod so? Ali jih ne deluje ljubezen? Očisti svojo ljubezen: vodo, ki leče v kloako, naravnaj na vrl; ležnje, obrnjene k svetli, usmeri k Bogu! Mar vam rečemo: Ne ljubite? Ne. Leni, mrtvi, zaničljivi bi bili, če bi ne ljubili. Ljubite, pa glejte, kaj'". Kakor je poželjivost korenina vsega zlega, tako je ljubezen korenina vsega dobrega™. Ona je duša izobrazbe in prosvete, sila preroštva, blagor zakramentov, utrdba znanosti, sad vere, bogastvo ubngih, življenje umirajočih40. Dejavnost
Tract- in Jo, F',p S, ■!, 10: »Non en im amis in illo quod oil; iud quod vis, ut sit... Robur est lijjni positum ante nculos; fahcr optimus vidit lignum nrm dolatum, Ju sitva praecisum, adamavit: nescio quid inde villi faeerc, Non cnim ad hoc amavit, ul sompcr sic maneal. In arte vidil C|uod futurum est, nan in iinorc quod est; et Limavit quud inde facturus est, nou illud quod est. ,. Sic ut tu respicis mini ¡cum tuum ad versaut err saEvientein, mordenlem verbis, eicasperuntuni contumeliis, ins eel an I em odiis; attend is. ibi, quia homo est... Et quod dieis in animo luoT Domitie, prupitius ill! esto, dimitte illi peccata; incule illi terrorcm, muta ihtuu, Non amas in illo quod est, sed quud vis, ut sit.«
En. in ps. 31, surmo ad plebem, 5: »Numquid enim fides Lua steril is est? Si slcrilis nun es, sterilis non est ipsa. .. Ilaqne si fides sine dileclione »it, sine open1 aril. No autein mitlta coxites de opere fidei, adde illi spam el dileetionem, et noli cogitare quid opereris. Ipsa dilectio vaeare non polest, Quid cnim de quoquam hominc etiam ma!e operatur, nisi amor? Da mihi vacant em amorem et nihil operanteni! Flafjitia, ndulieria, laeinoin homicidia, luxurias omnes, nonne amor operatur? Purga ergo amorem tnnmr aquam fluentem in cloacam, converte ad hortum: quales impetus habebal ad mundum, tales haheat ad artilicem tnundi. Num vohis dicitun Nihil ametis. Absit, Pifjri, mortui, detcstandi, miseri eritis, si nihil ametis. Amnte, sed quid ametis, videte.*
'jS Surmo 350, 1: »Sicul enim radix omnium malorum est cupiditas; Ua ct radix omnium bonorum est Caritas.«
tLI Scrmo 350, 3: »Quanta esL isla? Anima littcrariim, prophetiae virtus, fucramenterum salus, scientiae so]idamentum, fidei true tu s. divitiae paupe-riuu, vita morienlium.il
44
ljubezni Ludi v večnosLi ne bo prenehala. Mar i&mkaj ne ho dejanja, ker bo mir? Mar bomo sedeli v brezdelni otopelosti? Da, če bo umrzlelu naša ljubezen, bo tudi omrzlela naša dejav-nosl. Ker pa ljubezen nikoli ne mine, tudi ne mine njena dejavnost. Naša dejavnost bo čast in hvala božja.1,1
Ker je večnost plačilo za življenje, mora življenje biti delovanje. Peter — tako vzklika sv. Avguštin v pridigi o spre-menjenju Gospodovem na gori glede na Petrove besede: Dobro je, da smo tukaj« — počivati si hotel na gori, stopi doli, oznanuj besedo, nastopaj, bodi prilično ali neprilično, prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem (2 Tim 4, 2). Delaj, trudi se v znoju, trpi muke, da bo lo, kar pomenijo bela oblačila Gospodova, pri tebi uresničila ljubezen s čistim bleskom in lepoto dobrih dejanj. Ali odklanjaš — s tem pozivom na vse končuje svojo pridigo — delo? Ne išči svojega. Vrši ljubezen, oznanuj resnico; tako boš prišel v blaženo večnost''5. Sedaj je cas dela, čas setve, čas zimskega mraza: tudi sredi viharja in dežja sej! Ne bodi len! Pride poletje, ki ti ho v radost, ko se boš veselil, da si sejal' . Delo v vinogradu in na polju Gospodovem je predvsem stvar škofov in duhovnikov. Verniki so v lažjem in varnejšem položaju, ker jim je sainn poslušali besedo božjo, dočim je naloga škofov in duhovnikov jo oznanjali*1,1. Ker je delo duhovnikov in škofov lezavnejše in
S1 En. in ps, 85, 2-1; Quid ibi (sc. in rcgiune vivorum = ouelo) erit7 (|uud negotium nostrum? quae actio nostra? Au nulla actio, quia quies? Sedubiinus er¿o et torpebimus ct nihil agemus? Si relrigescel amor uOStur, relriíesctt actio nostra, Amor eriio quiulus in vultu Dei, qui-m modo deii" de ramus, cui suspiramos, cum ad cum venerimus, quomodo nos accendet? , . Quid CTjn agemtis, Eralres?.,. Haec erit actio nostra, laus Dei*
115 Sermo 78, 6: --Dcscende PeLre: requiesccre eupiebas in monte, descende, praedica verbnm, insta opportune, importune, argue, hortare, increpa, cum omni lon£animitate el doctrina |2 Tim 1, 2), Labora, desuda, patere aliqua tormenta: ut quod in candidis vestimentis Domini intelligitvir, per candorem el pulchritudinem rectae operalionis in caritate posiideas , .. Et tu recusas laborare? Noli tua quacrere. Habe caritatem, praídiea veri-tateni: tune pervenies ad aeternitatem, ubi invenies securitatem.■>
'J En. in ps. 36, 14: ".Tempus laboris est, tempus semínis est, tempus friguris est: ctsi ínter ventos, etsi inter pluvias, semina; noli esse piger: aestas veniet quae te lactificel, in qua te pandeas semina use.«
SermD 179, 7: Ostcndi, sicut polui, quantum me Dominus adtUVare digna tus est, dulcissimae carita ti veslrac, quam tutinre loco stelis iludiendo, quam nos präedicando.« Hiponski ikof je imel ta govor v Kíirtagini »íre quenti praesentia« liudsLva.
45
vršenje njihove naloge združeno z nevarnostmi, jih tolaži, da jih verniki podpirajo s svojimi molitvami34, Sodelujoč z duhovniki naj vsi verniki delujejo v Gospodovem vinogradu in na njivi Gospodovi: tako se bodo tudi vsi radovaii skupnega plačila"". Vsak mora pridobitno porabiti talent, ki ga je prejel od Stvarnika, Krivda služabnika v evangeliju (Mat 25, 24--30), ki je bil zavrnjen in hudo obsojen, je bila v tem, da ni hotel talenta pridobitno izdati. Kar je prejel, je vse shranil; njegov gospod pa je zahteval dobiček. Če se tako kaznuje tisti, ki talenta ni porabil, kaj čaka tiste, ki ga zgubijo? Mi smo delilci, vi prejemniki. Dobička želimo: dobro živite! Saj to so obresti našega dajanja. Vendar ne mislite, da hi ne bilo dajanje tudi vaša stvar. Ne morete sicer tega storiti s lega vzvišenega mesta, storite pa to tam, kjer ste, Kjer se Kristus graja, branile: godrnjalcem odgovorite, bogokletnike primite ter se ločile od njihove družbe. Tako pridobitno izdajate, če koga pridobite. Bodite naši namestniki v svojih hišah. Škof se tako imenuje, ker čuva, varuje in nadzoruje. Vsak, ki je glava v svoji hiši, mora v njej vršiti škofovo dolžnost, ali in kako njegovi verujejo, da ne bi kdo padel v krivo vero, ne žena, ne sin, ne hči, ne služabnik"7.
S«miq 179, t: «Causóla tur aulern dos, quia ubi perici itn mu r in ministeril® n 03 tri s, adiuvamur orationibus v est ris. a
Sermo 82, 12, 15: »Simul erßo in Dum in ico agro, fratres, bonum operemur; ut iimul d« mercede gaudeamus.«
17 Sermo 94: AudisLis in Evangelio et bonorum serrorum merítum, et poenam malorum. Et raaliLia tota serví illius reprobati gravitcrqne dam-natí ísta fu it, quta noluit erogare. Servavit integrum quod accepit: sed Dominus eius lucra quaerebat. Avarus est Deus ad satu tem nos t rain. Sí sie damnatur qiú non erogavit, quid debenl expectare qui perdunt7 Nos ergo dispensatores sumus, nos erogamus, vos accípitis. Lucra quaerimus, bene vivite, Lucra enim erogationis nostrae ista sunt. Sed etiam ad VOS nolite existimare non pertinerc erogationem. Non potestis urogare de isto loco superiore, sed poteslis ubicumque estis, Ubi repruhenditur Christus, defun-dite: murmuraLoribus respóndete, hlasphematores corripitc, ab eorum vos Societate aliénate. Sic erogalis, si aliqnos lucramini, A¿ilc vicem nostram ■ n domibus v M tri«. íipíscupus inde appellatus est, quia superintendU, quia intendendo curat: Unusquisquc ergo in domo SUttr sí caput est domui 3Uac, debet ad eum pcrLinere episenpatus officium, qunmodo sni credant, De aliqut ipsorum in haeresim mcurrant, fie uxor, ne íilius, ne filia, ne ipse servuü, quia Lanti est emphiK.c Ta po besedah kratek, pO vsebini prav bogat na-flovor je imel sv. Avguitin fatigatllS et vi* loquens«,
46
Zapoved delavnosti velja tudi za takega, ki si je izbral otium (bogomiselnostj**. Ne sme noheden tako bogomiselim živeti, da bi v brezdelici ne mislil na korist bližnjega, in nobeden biti tako dejaven, da ne bi stremel po bogomiselnosti. Otium naj ne ho zanj ugodje brezdelnega miru, marveč iskanje in najdba resnice, da v njej napreduje, to, kar je našel, ohranjuje ter bližnjemu ne zavida, Pri dejanju naj se ne ljubi čast sveta m oblast, ker je vse, kar je pod solncem, uičevno, marveč delo samo, če je izvršeno pravilno in koristno, to je. v blaginjo podrejenih, določeno od Boga"11, Otium ne sme tudi menihov zadržali, da ne bi bili Cerkvi na službo. Če Cerkev želi njihovega dela, naj ga prevzamejo ne z nezmernim prevzeljem, pa tudi naj ga ne odklonijo v udobni lenivosli, marveč naj se s pohlevnim srcem pokoravajo Bogu. Naj svojega samovanja ne stavijo pred potrebe Cerkve". To je dejavnost, ki je na pravem potu, ker ima vedno svoje oči obrnjene k Bogu, ki nas ho rešil vseh zank in zadrg. Take dejavnosti ne zlomi delo ni!i ne ohladi brezdelica. Takšna aktivnost ni burna niti medla, ni drzna niti hegotna, ni hlastno vihrava niti klavrno potrta71. Ne omrzli, dokler ne omrzli ljubezen7-,
M Sv, AvguStin razlikuje Iri vrste (¿enera, profession es) kristjanov; genus otiosuru, genu» actuosuni, £enus ex u troque compositum (De civil. Dei 19, 19]. Človeško življenje bodi sestavljeno iz bogoiniselnosti in aktivnosti.
l,u De oivit. Dei 19: »Nie sic quisque debet esse oliusus, ut in eudem otio ulilitatein non cogitel pronimi; nec sic actuosns, ut conluiu-pl alione ill nun requiral Dei. In olio non iners vacatio delectare dehel, sed nut inquisitio aut úlveüUo ve tita tli: ut in ea quisque pruficiat, el quod invenerit teneal et niter¡ non invideat. In aclone vero non atnandus est honor in hac vita sive potent in. quoniam omnia vana sub sole, sed opus jpsum, quod per eutldem honorem vel pntcntinm fit, si recte atque utilitcr fit, id est, ut valeat ad earn salutem suhditorum, quae secundum Demii est." Cfr. Dr. Joseph Mausbach. Die Ethik des heiligen Augustinus, 1, Freiburg 1909, -tlS iL
" Ep, 48, 2: »Si quam operam vestram Ecclesia desideravenl, net elatsone ávida suscipiatis nec bland i en le desidia respuatis, sed miti corde ohtemperetis Duo,.. Nec v us trum otium necessltatibus Ecclesiau pTaepo-natis.n Pismo je pisano -Eudoxio abbat! monachorum ínsula« Caprariau-,
71 Hp, 48, 3¡ »Ipsa est enim actio recti i tin er IS, quae oculos semper habet ad Dominum, quoninm ipse evellet de laqueo pedes. Talis actio nec frangilnr negolio nec frígida esl otio nec turbulenta nuc mareida est nec anda*, nec luga* nec praeeeps nec iners,«
71 En. in ps. S3, 2-1 Si relrigescet amor nosier, retri^escet aciio nostra*
47
Ta dejavnosL je usmerjena na borbo zoper zlo in njegovega poglavarja. Če bi umrl hudobni duh, bi umrlo preganjanje. Ker pa naš sovražnik živi, ali ne bo skušal, divjal, prelil in pohujševal? Vršimo torej ljubezen, liapredujmn! Vidimo namreč, da bojev ne bo manjkalo. Borili se nam je z laslno poželjivostjo, boriti na zunaj z nevernimi in nepokornimi ljudmP, ftaši borbi mora hiti cilj, da v javnosti ne prevladuje zlo, Ali nismo kristjani? Če bi kristjani ne hoteli in ne dopustili, bi se ne godilo zlo. V tajnem bi se zlo dogajalo, ne pa v javnosti, če bi se kristjani upirali. Vsak bi zadrževal svojega hlapca, svojega sina. Mladeniča bi držala v redu slrogost očeta, strica, učitelja, dobrega soseda in stroga kazen predstojnika. Či bi bilo tako, bi nam zlo ne delalo toliko žalosti7'. Ako je zlo naperjeno naravnost proli Cerkvi, Kristusovi ladji, je to predvsem skušnjava in nevarnost za liste, ki jim je izročeno krmilo ladje, za škofe in duhovnike. Viharji na morju, ki pretresajo ladjo, motijo in razburjajo krmarja. Mar se nič ne tiče vas, ako pride ladja v nevarnost? Mar ne preli predvsem vam nevarnost brodoloma? Ne opustite lorej molitve za iiste, ki ladjo vodijo. Kako bi bilo mogoče, da hi ne bili vznemirjeni in zaskrbljeni ter ne bi vztrajno molili? Četudi ne sedite ob krmilu ladje, ali se ne vozile na isti ladji?'1
Ja En. in ps. 137, 16: »Si mortuus est diabolus, mortuae sunt persecution's: si autem ill« adverxariiiH nostcr vivit, undo non tentatlgnei suggerit? unde non saevil7 und« non fllinaii aut scandala prucurat?.. . Amemus tantum, proficiamus tanluul: videtis eniin quia pugnac non desunt et pujjna-mitS cum coflcupiscentiis nustrls. Piignamus foris cum infidelibus et inobc-dientibus buminihua.«
71 Sermo 302, 21, 19: »Scio nilllam d urinim invcniri, ubi nun sint Cliri-^iani.. . Videli? ergo quia mata non ficrent, si Christian! null-jilt... Occulta mala pos&ent fieri, publics non poasent, prohibentibus Clirislianis; quia unus-quisque t enure t servum suuin, unusquisque tcnerut fitium sini m: adolescen-tem domarel severitas patris, se Veritas patrui, severitas magistri, severitas ht>ni vlcini, severites corrections mainris ipsius. Haec si sic a^erentur, non ■nullum nos mala contristarent, ■ Da bi se današnji kristjani zavedali važnosti tEia AvguStinovega opomina (slah! časniki in listi, slab« knjige, nekrščanska društva ,, ,1!
En. in ps. 106, 1', »Tempestat«s maris qualienles Ecclesi&i», turbant liubernatorem . . ^ Tenlalio guhernandi, lentatio periculorum in regetida Ec-clasia nos pijtissiiaum tangi t, Sed quomodo et vos alien! «rilis, si tota navis peric lila bi t ur? Quod ideu dini, ne in hac quarta tfcntationu. tanquam nostra propria hibi opus est ut ab orationibus non desist a I i s, .lam vos primu nau-'ragatis), minus sotliciti sitis et pro nobis minus oretis. Qiild enim, fr;ttres, quia ad tadem gubernacula non sedetis, non in cad?m n.ivi navigatis7«
48
II.
Kris I us, naš veliki duhovnik, tako izvaja sv, Tomaž A k v. v svojem preprostem znanstvenem slogu brez govorniškega nakita, je vir vsega duhovstva. Duhovnik stare zaveze je bil njegova podoba, duhovnik nove zaveze pa vse vrši v njegovem imenu, kot reprqzentant njegove osebe1. Vse bogoslužje krščanske religije izvira iz Kristusovega duhovstva". Sredstva za to so zakramenti, ki so postavljeni ne samo kot zdravilo proti grehu, temveč tudi v izpopolnitev duše v tem, kar se tiče božjega češčenja po obredu krščanskega Življenja. V ta namen zaznamenjujejo vernike z duhovnim znamenjem1. To znamenje vernika pooblašča, da prejme ali drugim deli to, kar se tiče božjega kulta. Ker pa ves obred krščanske religije izvira iz Kristusovega duhovstva, je jasno, da je zakramentalni karakter posehič Kristusov karakter. Po njegovem duhovstvu se upodobijo verniki z zakramentalnimi znamenji, ki niso nič drugega nego udeležbe Kristusovega duhovstva, izvirajoče od KrisLusa samega'1. Ta udeležilev daje človeku aktivno ali pa-
1 S. th. Ill, q. 33, a. 4-, »Christus est Ions tolius sacerdotii, Nam sa-cerdos legatis erat figura ipiiuS; sacerdoa aufetti novae legis m persona ipsius op era tur, secundum Hud 3 Cor 2, 10: Nam et ego quod do* n a v i , si quid d o n a v i, propter vos in persona Christ i.* Kristus Se vedno vrši svoje duhovstva. Zakramenti so prvenstveno njegovo delo; on je, ki krščuje, ki odpuifa grehe, on je pravi duhovnik, ki se je daroval na oltarju križa in ki se iz njegove moči njegovo Telo vsak dan na. oltarju konsekrira: Manifestum est quod omnia ecclesiastica sacramenta ipse Christus perficit; ipse enim est qui haptizat, ipse est qui peccata remit til. ipse est Yflrus sacerdos, qui se oblulit in ara crucis, it Cuius virtute corpus eius in altari quotidi« consecralur; et tatnen, quia corpora-liter nen cum omnibus fidctihiis praesentinliter erat futurus, elegit minislros, pur cjuos praedicta fidelihus dispensaret* (C. gent. IV, 7G|.
*	III, q, 63, a. 3: *Tolus rilus chrislianac religinnis derivatur a sa-cerdotio Christ),*
s 111, q. 63, a. I: ■> Sac rumen t a novae legis ad duo ordinantnr, videlicet ad remedium contra peccata, et ad perficiendum anijnam in his quae pertinent ad outturn Dei secundum ritnm christianae vitae, Quicumque autem nd a liquid certum deputatur, consnevit ad illud censignari; sicut mititeg, qui adscrihebantnr ad militiam nnliquitus, sotehanl quibusdam eharncleribus corporatihus insigniri, co quod depntahantur ad illiquid corporate. El 5deo cum homines per sacramenta depntentur ad aliquid spirilunte pertinens ad outturn Dei, consequens est, quod per ea fidelea aliquo spiritual! chajactere insignian tur.«
*	III, q, 63, a. 3: 'Deputatur quisque fidctis nd recipiendum vel tTa-dendum atiis ea quae pertinent ad cnltum Dei; et ad hoc proprie deputatur
49
sivno zmožnost; aktivna je potrebna, da se more drugim kaj podeliti, pasivna pa, da se more kaj prejeti. Karakter je torej neka moralna zmožnost, neka nadnaravna oblast, usmerjena v to, kar zadeva božji kult'. Karakter disponira naravnost in neposredno človeško duio za vršenje božjega kulta. Ker pa se to ne more prikladno goditi brez pomoči božje milosti, podeli božja dobrotljivost listini, ki prejmejo karakter, tudi milost, da morejo vredno vršiti to, za kar so pooblaščeni4. Je sicer z vsakim zakramentom človek deležen Kristusovega duhovstva, ker prejme njegov učinek. Ne poobiašča pa se z vsakim zakramentom za to, da kaj stori ali prejme, kar spada h kultu Kristusovega duhovstva; to pa je potrehno, da kak zakrament vtisne znamenje'.
Oblast V pravem smislu pomeni aklivno zmožnost z neko odličnostjo". Tako zmožnost glede na božji kult daje zakrament maSniškega posvečenja'. S tem zakramentom človek
character sacramental!*. Totus aulem ritus chnstianae religionis derivalur a saccrdotio Chrisli. Ft ideo monifcitum est, quod character .sa era m un [al is spccialiler est character Chrisli, cuius sacerdotio configurante [¡deles secundum sacramentalcs characlercs, qui nihil aliud sunt quam quaedaiu |iar(ictpaliones saccrdotii Christ i ab ipso Christo denvalae.i
* 111, q, 63, a. 2: Divinus cultus consist! t vc! in recipiendo aliqua divina, vel in Lradcndo atiis. Ad utrumque autum hurum requiritlir quavdam potential nam ad tradendum aliquid aiiis requintUï quaedam potentia activa; ad nccipiendum aulem requin tur pulenlia passiva. K t ideo character importât quamdam polen tiam spiritualem ordinatam ad ta quae sunt divini cultut-
" [11, q, 63, a. 4 ad 1: "Character directe quidem et propinque disponit lui imam ad vu quae sunt divini cultus exequvndn, l'.l quia haec idonea nun iiunt sine auxilio graliac. ... ex consequenti divina iargitas recipiun-îibus iharacterem largitur gratiani, per quam digne impluant va ad quae
députant ur,*
1 111, q. a. 6 ad »Per omnia sacramenta fit humu particeps îa-cerdolii Chrtlli, utpôte percipiens aliquem effecluni eius; non lamen p«r omnia sacramenta aliquis depulalur ad agendum illiquid vel recipiendum quod pertineat ad cullum lacerdatU Chnsti; quod quidem exigîlur ad hot quod saeranienlum characttrem imprimât,« To je razlog, da se tamo v treh zakramentih vtisne znamenje, v krstu, birmi in mai nizkem posveCenju;
Et ideo per haec tria saeramenta character imprimitur, scilicet pUr bap-t i s mum, ccofirmalionem et ordinem* (III, ç, 63, a, 6j.
H Suppl, 111, q. 34. a. 2 ad 3: >?otcstas pro prie nominal polenliam activant cum aliqua praeeminentia.-
" Suppl. TIT. q. 34, a. 4; »Hoc sacramcntum (sc. nrdinisj principaliter Con s isti t in potentate tradila.« Suppl. Ill, q. 34. a. 2 ad 2: *Ordo potestatem
It^oilnvm Vi'ilniV
1
50
prejme oblast izvrševati zakra menial na dejanja ter Se postavi za delilca drugih zakramentov1". Prvo in poglavitno njegovo opravilo je konsekracija telesa in krvi Gospodove11- Poleg oblasti nad pravim telesom Gospodovim ima tudi oblasl nad njegovim mističnim telesom, ki je Cerkev1-, Mašniki zavzemajo posebno dostojanstvo med in pred drugimi ljudmi17, in sicer stalno, zato so poseben stan1'. Duhovniki kot predstojniki ne smejo iskati svoje koristi, marveč morajo iskati blagtnju listih, ki so jim podrejeni, Zalo podrejenost vernikov ni sužnost; suž-nosi je lam, kjer tisti, ki gospoduje, izrablja pndlnžnega v svojo korist".
Poleg posebnega duhovstva, ki je bistveni in trajni del od Kristusa ustanovljenega in urejenega kraljestva božjega na zemlji, je splošno duhovstvo, ki je udeležba Kristusovega duhovstva v smeri pasivne zmožnosti napram zakramentom. To je duhovstvo svetnih vernikov, ki so s Kristusom združeni z duhovno vezjo vere in ljubezni, ne pa po zakramentalni nblasli. To je duhovno svečenstvo za darovanje duhovnih daritev, o katerih je pisano: -Daritev Bogu je potrt duh« (Ps 50, 19), Dajte svoja telesa v živo darilev« {Rim 12, 1) in »Sveto duhovstvo, da boste darovali duhovne daritve« (1 Petr. 2, 5)"1.
principal! ter import al IV Sent- d, 24. t|. t, t, 2 ad 4; »Gradus emtnens per polcstatcm spi rituale m ordo ti Ultima tur. ■■
IV lit, q. 65, a. 2 a J 2: ». .. Sacra m en tum ordinis quo aliquis cojistiluitur perfcctor aliorum.* III, q. £3, a. &: »Ad aßenIes in sac ramen lis perlinel 5 a era m en t u m ordinis, quia per hoc sacramen tum deputantur homines ad sncramcnia a I lis Iradenda. ■
11 Suppl. Ill, q. 37, a. 5: »Principalis actu-s sacerdotis est conaucrare corpus el sanguilieltl Christi, b
Suppl. Ill, q. 36, a. 2 ad I: .»Sac er dos hahel duos actus, uuum prin-cipalcm supra corpus Chrisü verum, ul altcrum sccuudarium supra corpus Christi myslicutll.i
1,1 Suppl. Ill, q, 39, a. 5: Ordinati in qua d am dignitetc prae aliis con-Slituunlur.«
2 II, q, 1S3, a 1 ad J: Ad statum requirilur inunobitilas,« ,a Suppl. HI, q, 34, a, 1 ad 1: i Subicctio servitulis reputfnal libert&tii quae servitus est cum aliquis domina tur a I lis ad Sbi Utilitatem subicctis uleas, Talis aulem subiectfo non requirilur in ordine, per quern qui prae-snnt, salutem subdilorum quaerere deb en t, non proprium utilitatem.«
III, q. 82, a, 1 ad 2; »Laicus iustus unitus est Christo unione apiri-fuali per üdem et caritatem, non autem per sacramentalem potestatein: el ideo habet spirituals sacerdotium ad oflerenduni spirituales hostiaa, de quibus dicilur Ps 50, 19: Sacrlficlum Deo spirilus contribu-latus, el Rom 12, ]: Exhihcatis corpora vestra hostiam
51
Konsekracija za to duhnvstvo je zakrament sv. krsta, ki da posvečanje ne za kaj specialnega, :impak v obče za duhovnn življenje". Krst človeku vtisne neizbrisno znamenje ter mu da notranjo konsekracijo1*. S tem notranjim znamenjem se človek pooblašča za božji kult. K temu kultu spadaju zakramenti na trojen način: 1. per modum aetionis, 2. per modum agentis, 3. per modum redpientis. Na prvi način spada k božjemu kultu Evharistija, ki v njej božji kult prvenstveno obstoji, ker je daritev Cerkve. Na drugi način spada zakrament mašniškega po-svečenja, ki pooblašča ljudi za delitev zakramentov drugim. Na tretji način pa sv. krst, ker po njem dobi človek oblasL prejeti druge zakramente Cerkve; zato se krst imenuje vrata vseli zakramentov1". Krst tudi odpre človeku vrata nebeškega kraljestva, ker ga včlani v Kristusovo trpljenje ter mu naklanja njegov sad"'1. Krstni karakter človeka včlanjuje Kristusu'1. Udje telesa živijo od glave: tako se krščenti prerodijo v duhovno življenje po veri v Kristusa, ki je kot Odreáenik glava mističnega telesa vernikov, ki je Cerkev, Udje dobivajo iz glave čut in gib: tako prejemajo Kristusovi člani od duhovne glave, ki je Kristus, duhovni čut, ki obsloji v spoznanju resnice, in duhovni gib, tn je milost- lz tega sledit da Kristus krščence razsvetljuje v spoznanju resnice ter jim daje milost, da morejo
V i V e n t e m. Uncí« et I PetT 2, 5 dicituT! S ac t [ d P t ¡ « m í a n c i q tu , »fferre spirituales hostias.«
tr IV d- 7, q. 1, a- 3: iBap tiza tus non consecra! ur ad aliquid spectftle, sed imiversalitcr ad spírilualem vilam.«
III, q, íifc. a. 9: nBaplísmus ímprimit eharacleretu, qui est indclebilií. et cum quadani conste ra ti one dalur,«
1,1 III, q. 63. a- 6: Pertillflt aliquod sacramentum ad divinum c.ullum Inplicíler; uno modo per modum ipsíns actionis; alio modo per modum 'ijjentia; te rito modo per modum recípíentis. Per modum quidein ipsius actionis perlinet ad divinnm evltum Eucharislia, iti qua prineipaliler divi-nus culLns conítslit, inquantum est Ecclesiae sacrilicium . .. Sed ad agentes ¡¡i sacramcnlis perlinel sacramentum ordinis, quia per lioc sacramcntum depnlanlur hnmines ad sacramenta aliis Iradenda. Sed ad recipientes per* linet sacramentum bnptismi, quia per ipsum homo aocípít potestaíem reci-piendi alia Ecclesiae sacramenta; unde baplismus dicilnr esse ianua omnium -sacramentorum.»
w III, q. 69, a, 7 ad 1; »BaprtUmUí intantum aperit baptízalo ianuam regni coeleslis, mquanlum incorporat eum pansioni Chrisli. virlutem eius hotnini applicandu.v
" III, q. 7U, a. tr Baplismus imprimil eharaelererr incorpnrantenl Viominem Chrísto.f
4*

roditi sad dobrih del"\ Ker je torej krst prerujcnje v duhovno življenje, daje človeku zmožnost za duhovne akcije7'.
~ III, q. 69, a. 5: -Per baptismum atiquis regeneratur in spirituaäein v it am, quae est per Lidern Christi, sicut Apoatolus die iL (Gal 2, 20); Q u o J autem nune v i v u in tarne, in fide v i v o Filii Dei. Vita autem non est nisi itlembrorum capiti ullitoruiL, a quo sensum et m o tum suseipiunt. Hl tdfro neceue «st quod pet baptbmum aliquia incorporetur Christo quasi membrum ipsius, Sicut autem a capile natural) derivatur ad membra sensus et motus, itn a capite spirituali, quod est Christus, derivatur ad membra eins sensus spiritualis, qui consisliti in cognltlone veritatis, et motu« spiritualis, qui est per fratllf mfluxuiii. Unde luän I, 14 dicilnr: Vidim u s cum pleno m g r ;l t i a e et veritatis; et ibid. 16: Et de pleniludine e i u s nos omnes ä C C fl p i m u s, El iden consequens est quod baptizati illiiminentur a Christo circa Cognitionen: veritatis, et fecundentur ab eo fecund i tat« bonorum operum per gratiäe infusionem.*
" C. geni. IV, 59: Lit ideo, cum hapLismus sit spirilunlis gencralio. slaLim baptizati idonei mint ad spirituales actiones." — S tem špekulacija o splošnem duhovstvu pri sv. Tomažu ni zaključena, kakor pTi sv. Avguštinu, ki tolmafi to duhovstvo kot krstno duhovstvo. Tomaževa špekulacija gre v £ir in globino ter V La namen motri zakrament sv. birme. Na ta zakrament kot osnovo «plošnegn dtihovstva K. A. se tudi poziva papež Pij XI- 0 tem jo rekel monakovski nadškof kardinal Faul h aber Y cerkvenem govoru 10. fehr, 192B to: -In den Ansprachen an die Pilger iäer heiligen -Jahres hat der heilige Vater an dieses allgemeine PrieslerLiim und Apoiteltum der apostolischen Zeit erinnert. Ebenso bat Pius XL. an die Firmung der Gläuhigen erinnert. Die Firmung ist die Priesterweihe zum allgemeinen Pnestertum, die Einweihung zum Apo&tellum.« Cit. Stimmen derzeit, jul. 1928, 247; Schlund, o. c., 67. Tudi br«. slavski kardinal Rertram (o. c,. ?L8| poudarja isLo osnovoi "Wit viel Segeo kann die KaLholische Aktion Slittcn, wenn sie das Firmungsgut, die Weihe zum Apustolale, zu reicher Entfaltung 7U hringen hilft nicht nur kämpfend mit Hekenoermut im öffentlichen Leben, sondern auch schulend und bildend in der stillen Innenwelt der Herzen.« I. Li. Umher g S, f. (Stimmen der Zeit, maj 1929, 86): 'Auch die Firmung oragt ja der Seele des Empfängers jenes unzerstörbare Merkmal, jenen Charakter ein, durch den der Firmling ebensogut zum I.aienapostolat geweiht wird wie der Priester durch seinen prieslerlichen Charakter zum hierarchischen Apostolat-Rie Firmung ist also eine heiligende Weihe im Vollsinne und gerade mit dem Firmtingscharakler^ ist der Rut zum Laienaposlolal und damit zur Teilnahme an der Katholischen Aktion verknüpft. .Jenes Apostolat, zu dem der bloÜ Getaufte durch das Gesetz der Nächstenliebe und durch die Pflicht, das göttliche Leben des mystischen Leibes Christi auch an sich nach aufien in die Erscheinung treten zu lassen, gehalten ist, wird dein Gefirmten Zur Berufsache, zur Amtstätigkeit- [Der Ritterschlag zur K&-Lholischen Aktion, Rauch, Innsbruck, 1931, 69): Das heilige Sakrament der Firmung ist die Ausrüstung des Christen zur Zeugnisgebung für Christus und Sein Reich, die Ausrüstung des Laien 'Hin Laienapostoiat, die Aus-
53
Sv. krst je prerojenje v duhovno življenje, ki ga človek živi v sebi, Sv- birma pa meri na to, da človeka posveti ne samo v notranjosti, marveč tudi za zunanjo borboJ1. Birma je tu rej nekaka izpopolnitev krstil- , .le zakrament polnosti milosti; kdor ga prejme, se Kristusu priliči, ki je bil od prvega trenutka učlovečenja pt>ln milosti in resnice"'1. S tem je združena tudi večja duhovna oblast. Vsak zakramentalni karakter pomeni oblast za nekatere svete akcije. Krst je prerojenje v krščansko življenje, Birma je duhovna rast, ki človeka poviša v duhovno življenjsko dovršenost. Drugo je udejstvovanje človeka, ki se je šele rodil, drugo onega, ki je dosegel dozor let. Radi tega daje birma po svojem zakramentalnem znamenju duhovno oblast za nekatere druge svete akcije razen tistih, ki je zanje kdo prejel pooblaščenjc pri krstu, Pri krstu namreč dobi človek oblast storiti to, kar spada k njegovi individualni blaginji. Pri birmi pa prejme oblast za duhovno borbo zoper sovražnike vere. To dokazuje primer apostolov: preden so prejeli polnost Svetega Duha, so ostali v jeruzalemski dvorani ter molili; potem pa so stopili na plan ler so brez bojazni spoznavali vero tudi pred sovražniki krščanske vere"', Vsi zakra-
rustung dcs Kaappen zrnu RilterUun im ¿roli^ii Kreustiug tier Kirehc. Noch raehr! Ka ist ¿uglelch ifine eigontliche Weihe , Man hat sic Einweihung zura Aposleltum« ¿enannt.*
34 HI. o. 72, a, -1 ad 3: »Baplisnius est rečene ratio in spiritualein vilam qua homu VlVlt in seipsri . , , Sed hnc (coniirmaLicmis) sacramenlum nnr ;ri|ljm ordinatur ad hut quncl liomft sanctiEicetur in soipso, sed vxpu-nitur cuidam pugnse exteriori.« Tit, q. 12, a. ID ad 2: 'Licet baptix&lui sit (WCCtUS nombrum Ecclesiae, nnndnm Inmen est nscriplus militac chri-stianae.«
"" III, q. 65, a. 4: Confirmatio quo J am mo do perftcit baplismum.«
HI, q. 72, a. 1 ad 4: ' llli qui confirmutionem accipiunl, quae est sue ramen turn plenit edin is graliae, Christo conformantur, in quantum ipse a primo instant! suae conception^ (nit plenus g r a. t i a e et veritatii. lit dicilur Joan 1.«
II], q, 72. a, 5: Character est quaedam spiritual is potestas ad ali-quan action« satras ordinata... Stent baptlsmui est quaedam spirituals regenerate in vitam dtrisliaiiatn. ita etiartl confirmatio est qunddam spiritual*; augmuntum promovens homitiem iti .spiritualcm aetatcm perieclam Mantfeslum est autem e* simiiitudine eorporalis vtiae. qund alia est actio bominis stalim nali, et alia actio quae competit ei, cum ad perfectam aetaLem pervenerit. lil ideo per s a era men In m confirmationis dalur hnmini poteslas spi ritual lb ad qttasdam alias actlones sacras, praeter illas ad quas dntur ei potcstas in haptismo. Nam in bapttsmo accipit homo poteslaiem fid ca agenda quae ad propriam pertinent salutem, prout scilicet secundum
54
menti so spoznavanje vere- Krščenec dobi zmožnost in oblast za spoznavanje vere s prejemanjem drugih zakramentov, Bir-manec pa prejme zmožnost in oblast za spoznavanje Kristusove vere z besedo, in sicer kakor službeno'". K Lomu usposablja Človeka milost Svetega Duha, ki jo deli ta zakrament in ki mu daje moč za duhovni boj, da srčno spoznava Kristusovo vero tudi pred sovražniki vere ".
Spoznavanje Kristusa-Zveličarja, njegove vere in Cerkve, delo apostolov, je tudi naloga vsakega kristjana. Kristjan je namreč listi, ki je Kristusov, Kristusov pa je fisli, ki ne Samo veruje v Kristusa, marveč opravlja v Kristusovem duhu krepostna delaAft. K resnični veri spada ne samo vernost srca, ampak tudi zunanja spoznava, ki se vrši ne zgolj z besedo, marveč tudi z dejanjem. Vsako delo kreposti, kolikor meri na Boga, fc posvedočenje vere:". Vsak pravi kristjan mora biti živ ud mističnega Kristusovega telesa, Cerkve, ki ji je glava Kristus sam, lz te glave izvira ter se razliva po vseh udih polnost milosti in kreposti To je počelo življenja v Kri-
seip&um vivit; sed in confirmation? accipit bomo poiest&iem ad agendum es quae pertinent ad pugnam spiritualcm contra hosles fidei sictil patet fcxuniplo apostolorum, qui anteqam plenitudiiiem Spiritus snncti aceiperenl. erant in cocnaculo purseverantes in oration«: postmodum vero egressi non vere ban t ur publice (idem fateri etiam coram inimicis fidei christianac. Et ideo mnoifestuoi est quod in sacramento confirmation^ imprtmilur character.1«
"Jn lit, q. 72. a. 5 ad 2: -Omnia sacramenta sunt quaedam fidei prole-stati lines. Sicut igitur baptizatas accipit potestatem Spiritualem ad prote-standam fidein per susceptionem aliorum 5a C fa [Heritor LI III, ita COillirmaLus accipit potest a tem publice (idem Christi verbis profitendi, quasi ex officio,
=" III, q. 12, a, 9: »In hoc Sacramento homo accipit Spiritum sanctum ad robur spiritual™ pugnae, ut fortiter, etiam inter adversarios (idci, Christi (idem eonliteatur. C. Sent. IV, 60: ^Sacramentum, quo spiritual« robur regenerate contertur, cum quodammodo instituit pro tide Christi propu(-naiorem.t
3" 2 II, q. 124, a, 5 ad 1: Christiunus diuitur qui Christi est. Dictlur autem aliquis esse Christi, non solum ex eo quod hnbet (idem Christi, sed etiam es eo quod špiritu Christi ad opera virLuosa procedit,4
1 2 H, q. 124, a, O', »Ad lidei veritatem non solum perlinet ipsa credu-litas cordis, sed etiam exterior protestafio; quae quidem fit non solum per verba, quibus aliquis confitetur fidem, sed etiam per facta, quibus aLquis (idem se habere nstendit,., Et ideo omnium virtutum opera, secundum quod referunlur in Deum, sunt quaedam protestation?? fidei,*
M III, q, 69, a, -1: A capita Christo in omnia membra eius gratia? et virtulis pienitudo derivatur, secundum lllud loail J, 16; Do plenitu-dine cius nos omnes accepimu s,«
55
stusu, pa tudi delovanja, Kaj namreč pomeni življenje? Življenje človekovo je, kakor se pravi, v tem, čemur kdu posvečuje največjo prizadevnost, vnetusl in skrb®3. Življenje pomeni na eni strani bit živega, na drugi pa njegovo delovanje, ki se v njem udejstvuje življenjsko počelo''. Tako prav živi v kreposti, kdor po njej prav deluje1''. Moč, krepost je počelo dejanju ,l. Karkoli deluje, deluje na osnovi in na način notranjega lika Način delovanja se ravna po liku, ki je počelo dejanja1", čim popolnejši je v Sebi lik kristjana, tem popolnejše bo tvoje delovanje™.
Najpopolnejši lik krščanstva je Kristus. Njegovo življenje Se je razvijalo in vršilo na pogorišču javnosti, ne pa v samoti, Ker je prišel na svet, da razodene resnico, se ni smel skrivali, ni smel živeti samotarskega življenja, marveč je moral javno nastopati in javno učiti. Ker je prišel rešit ljudi greha, ni ostal, kakor pravi sv, Krizostom, na istem mestu, čeprav bi mogel vse nase potegniti, da bi poslušali njegovo oznanilo. Storil pa je lako nam v zgled, da hodimo ter iščemo tiste, ki gredo v pogubo, kakor išče pastir zgubljeno ovco ter bodi zdravnik k bolniku. Ker je prišel, da imamo po njem dostop k Bogu, je z ljudmi prisrčno občeval, hoteč jim dati nadn in zaupanje, tla pridejo k njemu1". Ali pa ni moral Kristus živeti najpopol-
33 III Sent. 35, I, li Vito. unJuseuiusqutr homing dicitur in hoc con-siatere, in quo summum iludintn impend!! el curani-*
1 II, <j, 3, a, 2 ad t: »Vita die i tur dupliciter; uno modo ipsum esse viventis,,, Alio modo dicitur vila ipsa operatic viv«ntis, secundum quam principmm vilae in actum deducitur.*
1 II, q, 56, a. 1 ad 1: -Vivere dupliciler suniitur; quandoque enim dicitur vivere ipsum esse vi ven lis;... alio mod» vivcre dititur oper&tio viventis, el sic virtute recta vivilur, inquantum per cam uliquis recto operator,*
M C. ¡¡int. 1, 43: 'Virtus princip turn actionis nommat.-i
57 C Kent. I. 43: ■■Llnumquidqu« afiit per suam Formam.* I, q. 3, a, 2. j-Unumquodque agens afiil per suam formam.I
™ C, gent, m, 5H; »Modus operation!* conscquitur formam, quae est operationis prineipiviin.u
" C, gent. II, 21: »Nobilioris agenlis nobilior est actio.«
1,1 III, q, -SO, a. 1: i-Conversalio Chrisli talis dehuit esse ut conveuirel fini in carnation i s, secundum quern v en it in mundum. Venit auUm in mun-dum primo quiderri ad manifeslandum veritatem, sicut ipse dicil [loan 18. 37): In hoc natus sum, el ad hoc veni in mundum, ut testimonium pcrhibeatn ver i tati. El ideo nan dcbcbftl Se oceultarc, vitaill solilariam agens, sed in publicum proccdere, publice praedicando. Unde dixit illis qui vniebanl cum deltnere (Luc 4, 43)^ Quia e t a 1 i i s
56
nejše življenje, najpopolnejše pa je kontemplativno? Kontem-plativno je boljše kol ono aktivno, ki se peča s telesnimi dejanji. Tisto aktivno življenje pa, ki mu je vsebina oznanjevanje in pouk premišljevanih in razmišljevanih resnic, je popolnejše kot ono, ki je samo razmišljivo. Predpogoj mu je namreč preobilje kontemplacije. Zalo je Kristus izbral taka življenje". Iz preobilja kontemplacije izvira poučevanje in oznanjevanje, in to je eno delo aklivnega življenja. To nadkriljuje samo kontem-placijo- Kakor je bolje ixl popolnejše razsvetljevali, kakor samo svetel biti, lako je ludi več in boljše razmišljeno drugim izročati kakor samo premišljevati. Drugo delo aktivnega življenja pa obstoji v zunanjem opravku, kakor deliti miloščino, sprejemati tujce in slično. Taka dela so manjša kot kontem-placija, razen v slučaju potrebe'"- Včasih je aktivnemu življenju
civilatibus o p o r U I me evangelizare r e p u m Dei, quia ideo missus sum. Sectmdo, venit ud hoc ut homines a peccato lihi» raret, secundum illud i Tim 1, Christ us I e s u s v t-nit in m u k ■ dum peccatores salvos latere. El ideo, ut Qlrysoslornus dicit, licet in eodem loco manendo posset Chrislui ad Se omnes attrahere, ut (iius praudicationem audirent; nun talilen hoc fecit, praebens nobis txeni-plum, ut peratnbulemus, el requirainus pereuntem, sicut pastor ovem per-ditam, et medieus accedit ad infirmum. Tertio, veil i I ut per i p sil in habe-amus access WE ad Dcum, ut dicitur Rom 5. Et ideo iamiliariler cum Iiomi-nibus conversando, conveniens fuit ut hominibus tiduciam daret ad xe accedendi. Unde dicilur Matth 10: Factum est, d i s c n m b c n L1 CO in dome, eccc militi pubticani el peccalores veni-e ate ft discumbebant cum lesu et diseipulis e i u s ; quod exponent Hieronymus dicit: .Peccatore? viderunt pnblicanum a peccatis ad meiiora cunversum, locum inventsse poenilenliac, et ob id ctiam ipsi non desperant salutem.'-
" III, q. 40, a. 1. ad 2: Vita contcmplativa simpliciter est metier quam activa quae uccupatur circa corporate^ actus: sed vita activa, secundum quam aliquis praedicando et dncendo contemplate aliis tradit, est perlcctior quam vita quae solum est contvmplativa: quia talis vita praesupponii ubundanliam conlemplalinnis, Et ideo Chrishis talem vitam elegit,«
" 2 El. q. 188, a. 6T »Opus vLtae activae esl duplex: nnum quidem quod ex plenitudine conlemplalionis derivatur, sicut doctrina el praedi-catio■,, El hoc praeferiur simplici contemplation!, Sicut enim mains esi illumiiiare quam lucere solum, ita mains est contemplata aliis Iradere quain solum cunlemplari. Aliud autem opus est activae vitae quod lotaliter con-sislit in uccUpatiune exteriori; sicut eleemosynas dare, hospites reoiperc et alia huiustnodi, quae sunt minora opcribus conlemplalionis, nisi Torte in casu necessitatis.«
57
dali prednost, in sicer radi potreb sedanjega časa ■ To je tudi stališče sv. Avguština : Ljubezen do resnice išče mirnega razmišljanja, iz ljubezni izvirajoča dolžnost pa nalaga pravično dejavnost. Če ti nihče ne naloži tega bremena, vdaj se premišljevanju resnice; če se ti pa naloži, ga prejmi radi dolžnosti ljubezni",
Ljubezen je življenje duše in njenega življenja, kakor je duša življenje telesa*1 s. Ona je prvo počelo duhovnega življenja1", Kdor ima Ijuhezen do Boga, z isto ljubeznijo ljubi tudi bližnjega". Razlog ljubezni do bližnjega je f^og, v bližnjem namreč ljubimo Boga. Zalo z isto ljubeznijo ljubimo Boga in bližnjega. Ista kreposl ljubezni je, s kalero kdo ljubi Roga, sebe in bližnjega'", Ljubezen je temelj duhovne zgradbe. Bistvo temelja je v tem, da je prvi pri zgradbi ter hkrati da je v zvezi 7. drugimi deli zgradbe. Ne bi namreč bil lemelj brez zveznosti z drugimi deli. Vez duhovne zgradbe pa je ljubezen, kakor pravi sv. Pavel: »Na vse to oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti« |Kol 3, J4), Zato vera brez ljuhezni ne more hiti fundament". Ljubezen je kakor podlaga in korenina, ki vzdržuje in
1:1 2 11. i| 182. a. 1: Secundum quid ta man el in ensu est magin eligenda vita activa propter necessitate!» p rat seri t is vitae.'
« De civit. Dei 19, Î9: »(JuamobreCi otium sanctum quaeril caritasi veritatis: uegutium iustum suScipil necessitaj caritatis. Quam snrcmam si nultus imponit, percLpiendae alque inluendae vaeandum est veritati; si m-tem impoailur, »jgcipienda est propter cadlfttis necessitatem,* Sv. Tomaž navaja le bes«de |2 II. q, 183, a, I ad 3), dodajajoč za besedo negntium iustum« razlago »scilicet vitae aetivne«.
v' 2 II, q. 23, a. 2 ad 2: j-CariUs est vila animae, sicut et anima vita. corporis.«
10 2 II, q. 13. a. 2i iPeccalum mortals est peT quod linmo separatur a primo princtpio spiritual is vitae, qund est caritas Dei,*
*1 2 11, q. IB, a. 2 ad 3: »Qui habel caritatem Dei, eadem carilalc dilijjit proximum *
"2 il, q, 103. a. 3 ad 2: Ratio diltgendi proxhnum Oeus eat; non enim per caritatem diliffimus in proximo nisi Deum. El ideo eadem caritas esl qua diligitur Dcus et proximus.«
2 II, q. 4, a. 7 ad 4; -Ad rationeni fundament! non solum requiritur quod sit priuitun. Scd ctiam qund iil aliis parlibus aedificii connexuni. Non enim essel fondant en tu m, nisi el aliae partem acdificii cohaererent. Contiexio uutem spirituals aediiicii est per caritatem, secundum illud Coluss 3, 14: Super omnia caritatem habele, quae est vinculum p trie c tio n i 4, El idco lides sine carilate fund a in en tu m esse non potest «
58
hrani vse druge kreposti5". Ona usmerja dejanja vseh kreposti k poslednjemu cilju, zato jim tudi d¿tje lik ter se imenuje lik kreposti ". Ona ukazuje drugim krepostim, ker jih usmerja k pravemu cilju'11. Iz nje kot iz korenine izhaja dejanje vsake kreposti"Ona je, kolikor usmerja človeka k poslednjemu cilju, počelo vseh dobrih dejanj'1. Ljubezen je turej počelo Katoliške akcije. Brez nje je K. A. program, ki ostane neuresničen, ker manjka življenjske sile, ki bi ga oživotvorila.
Krščansko udejstvovanje naleti, če ne vedno, pa skoraj redno tia zapreke, uvire, nasprotovanja. Zato mu je potrebna krepost, ki vse to premaga, in to je srčnost. Kolikor daje duhu [rdnost in stanovitnost, je generalna krepost all bolje pogoj vsake kreposti. Kolikor pa daje trdnost v prenašanju in odbijanju lakih stvari, ki je v njih najtežje ohranili trdnost, io je v velikih nevarnostih, je krepost zaseir'. Srčnosti je svojsko, da odstranja v volji oviro, ki jo zadržujejo, da ne bi sledila razumu v tem, kar je težko. Je pa čuvstvo strahu, ki človeka odvrača od težkega kot zla. Prvenstveno torej kroti srčnost la strah. Drugo čuvstvo, ki nastane v človeku napram težavam in zlu, je drzen pogum, ki hoče za bodočo varnost težave za-Ireti. Srčnost pa je, ki brzda tak pogum™. Težje je krotili
2 II. q. 23. a. 8 ad 2: xC&rítas compara tur fundamento «t radici, in quantum ex ca snstcntantur et nutriimlur omnes aline virtutes.*
:'1 2 II, q. 23, a. S: Per caritatem ordinantur actus omnium ali arum virtutum ad ultimum finem; et secundum hoe ipsa dat formam aetibus omnium atutruzD virtutum: e! pro tanto dicitur esse forma virtutum; nam tt ipsae virtu te s dicuntur in ordine ad actus formatos.«
"" III, q, 85, a. 2 ad I i Ipsa imperat omnibus virlutibus, ulpotc ordi-nans eas ad finem suum,«
3:1 2 II, q. 10&, a. 2 ad 2\ "Cuiuslibet virtu tis actus rs radice caritatlS procedil,"
ll 1 II, q. 65, a. * M an i fes turn Bit, quod caritas, in quantum ordinat hominem ad finem ultimum, est principium omnium bun drum operum, quae ¡n [inem ultimum ardinari poSSVnt.«
2 II. q. 123, a. 2: Nnmun fortitudinis dupliciter accipi potest; uno modo secundum quod absolute importat quandnm animi firmitatem, et secundum hue est £eneralis virtus, vel potili« conditio cuiuslihet virtuti.s, quia, sicul Philosophus dicit |Ethic. lib. II, ad virtutem requiritur lirmiter el immobiliter uperari. Alio modo palest accipi fortiLudo, secundum quod importa! Firmitatem tantuni in sustinendis et repetlendis his hi quibiiK maxim*: difficile ust firmitatein habere, scilicet in aliquibus periflulii ¿ravibur,.. . Et sic foriitudo poni tur specialis rirtit.«
M 2 11, q. 123, a, 3; "Ad virtutem (ortitudinis pertinet removero im-pedimenltirrl quo retrahitur voluntas a sequela rationis. Quod nutem aliquis

strah kot brzdati pogum, Zato je srčnosti bolj osobilo pretrpeli in neomajno vztrajaLi v nevarnostih, kakor pa jih napasii':. Srčnost je zlata sredina med strahom in drznim pogumom Prenašati težave brez razburjenja in zmotnjave je tudi potrpežljivosti svojsko, toda srčnost se tudi v nje poda, ako je treba. Kdor je torej srčen, je tudi potrpežljiv, ne pa obratno, Je namreč potrpežljivost del srčnosti ", Spada kol drugotna krepost k srčnosti kot h ¿lavni'5'1. S srčnostjo je kot drugotna krepost združena tudi stanovitnost"',
Srčnost kot krepost izpopolnjuje duha, da more pretrpeli nevarnosti, ne daje pa zaupanja, da se kdo reši nevarnosti; to je svojsko srčnosti, ki je dar Sv, Duha."". Sv, Duh biva v
retrahalur ab aliquo difftcili, pertmet ad rationem Umoriš, qui importât recessum quemd.mi a. malo difficullalem habenle . .. Et idco tortiludo prin-cipaliter est circa timorés ditficilium rerum, quae re I rah ere pDssunL volun-latem a sequela ralionis. Oportet autem huiusmodi rerum dilficilium impul-suin non solum flimiter tolérai« cohibendo luuorem, sed etiajn moderate aj^redi, quando scilicet oportel ea exterminate ad securitatem in poslerum habendum. quod videLur per timer« ad raliutiem audaciae. Et ideo lortituda est circa timorés et audacias, quasi cohibitiva timorum, el audaciarum m ode rati va."
M 2 H, q. 123, a 6; -Philosophus dicit [Ethic, tib. ill, 9): .Forlitudo est ma ft i s circa timorés reprimand*» quam circa audacias mod e run da e.' Dillicilius enint trst timorem rep rim ere quam andaciani moderari, eo quod ipsum perîculum. quod est obieclum audaciae el timoris, de se conEert atiquid ad repressionem audaciae, sed operatur ad augmentum timoris. Aggredi autcm pcrlinet ad lorlitudincm, secundum quod moderalur auda-tiam. sud sustinere scquiLur reprcssioncm limoris. Et ideo principalior actus lorlitudinis est sustinere, id est, immobiliLer sistere in periculis, quam afigredi,«
Elh. IS h; Forlitudo ust virtus medio modo se hahens secundum rationem rectam circa timorés et audacias propter bnniim. tl Klh. 8 b: »Fortitude est medietas circa timorés et audacias,«
" 1 II, q, 66, a. 4 ad 2; »Fortitudu non solum SUStincl molestias absque perturbation?, quod est patientiae; Sed etiam inherit se cis cum opus lucril; unde qniciimque est fortis, «I patieiis; sed non converliLur. Esl autem patient ia quaedam fortitudinis pars,«
w 2. Il, q. 136, a. 4: »Patientia est pars lorlitudinis quasi potentials, quia adhin£itiir Eortitudini sicut virtus secundaria principal!.«
dl 2 II, q, 137, a. 2; ■Perseverantia adiunjiitur forlilitdini sicut virtus secundaria principal!,*
"5 2 II, q, i39, a- 1 ad tï »Fortitude quae est virtus, perlicil animum ad suslinendum quaec unique périclita; sed notl suFIicit dare fiduciam evadendi quaecunique pericula: sed hoc pertinel ad fortitudinem quae est donuni Spintus sancli."
60
nas z ljubeznijo; Kdor ima popolno ljubezen, ima vse darove Sv. Duha, brez nje ne more imeli niii enega**. Med njimi je na četrtem mestu dar srčnosti ali moči takoj za darom sveta, ki vodi, dočim srčnost ali moč izvaja"'1. So pa darovi popolnosti, ki jih daje Bog in ki delajo človeka voljnega, da prejema božje navdihe1"'. Delajo ga voljnega, da prejema božjo izpod-budo", Izpopolnjujejo mu duha, da prejema svete in opomine Sv. Duha17. V najpopolnejši meri je Sv. Duh razfi] sedmero svojih darov nad Zveličarjem, tudi dar srčnosti ali moči, ne sicer telesne, marveč duhovne, ki je z njo Gospod premagal hudiča ter ozdravil človeško slabost*®, To je tudi neposredni namen K. A. Da se ta namen doseže, nam ne sme nikdar izginiti izpred oči Kristusova akcija, ki je za nas pouk in izpodbuda'1'.
1 II, q. 68, a. Spiritus sanetus habitat in nobis per carjtnlem, su tun dum illud Rom 5, 5; Caritas Dei d i f t u s h est in c 0 r d i b u S noslris per Spirit n m sanctum, qui dat us est nobis; sicul el ratio nostra pertieitur per prudentiam. Limit- sicut virtutes morales-connectuntur sib i invicem in prudentia, itn dona Spiritus sancti cOnncctuu-tur jiihi invicem in coritale; ita scilicet quod qui caritatem habet, omnia dona Spiritus sancti habest, quorum nullum sin« caritate haberi potest.
111 t II, q, f'Br a. 7 ad 4; Katione mntcriae adiungitur consilium (orti-tudini, sicut directivum exequ^nti, el similiter seientia pietati; quia scilicet consilium et fortitudes in arduis locum habent, icimtia autein ct pietns etiam in commumbus. Et ideo consilium sitnul cum forlitudine ration« raateriae numeratur ante scientiam et pietatem." Cfr. Fr. Lamp«, Zgodbe svetega pisma, I. Celovec 1894, 7%: Prv;i dva darova, modrost in umnost, raisvet-ijujeta in urejujeta notranje življenje, tretji in četrti dar utrjujeta in vodita ilinanje življenje in delovanje; učenost in pobožnost uravnavata človeško spoznanje in človeško voljo proti Bogu; strah hoi.ji pa varuje voljo, du iz ljubezni do Boga ne stori nič zlega,«
":i 1 II, q. 68. a. 1: »Oportet i£ilur in^sse homini altiore» perfectione.s (quam virtutes), secundum quas sit dispusitus ad hue quod divinilna move-atur; et istuc perteetiones vocantur d ona, non solum quia inhinduntur a Deo. iid quia secundum ca hotno disponitur ut efficiatur prompte moblli« ab inspirations divina,'
1 II, q. 68, a. 2; Dona sunt quaedam hominis perfectiones, quibus homo disponitur ud hue quod bene sequatur instinctum divinum.«
11 1 11, q. 68, a. 6; Dona Spiritus sanol! perficinnt mentem humanai-i ad sequendam motionem Spiritus sancti.•
™ III, q, 14, a, i ad 4; »Desiderabant antiqui patres in Christo nan quidem fortiLudincm corporatem. sed spiritualem, per quam et diaholum vicit, et humannm infirmitatem sannvit,«
"" III, q. 40, a. 1 ad 3: Actio Christi flllt nostra instruclio.it
61
PRAKTIČNI DEL,
VPRAŠANJE O CERKVENIH DAVKIH.
Dr, A. Udar.
L Uvod.
L Cerkveno imovinsko vprašanje vobče, zlasli pa vprnianje o gmotnem položaju cerkvenih nameščencev. spada nedvomno med liste dele cerkvenega zakonika, ki so najmanj točno izdelani. Kaplanom, pravi zakonik .— da navedem samo en zgled — naj se nakaže iudicio Ordinarii . ,, congrua remuneratio (kan, <176, § 1). S to določbo, ki je prav za prav sama po sebi muijiva, ni praktično povedano nič drugega kol to, da naj o višini kaplanske reraune-racije odloča Škof. Odkod pa naj se vzdrževalni na vzame, v zakoniki! ni odrejeno. Ker je kodeks obči zakonik vse zapadne Cerkve, je Lo njegovo stališče v gmotnih vprašanjih, ki močni» zavise od partikularnih krajevnih in zgodovinskih okoliščin, razumljivo. Ponovno se zato zakonik sklicuje v tej materiji na partikulame zakone in krajevne običaje (cfr. kan. 1186L, 1502). Urediti bo torej morala ta vprašanja po načelih občega prava vsaka cerkvena provinca zase,
2. Pri nas vprašanje o cerkvcni imovini vohče še ni zadovoljivo rešenu. Po eni strani se oglašajo glasovi, naj bi Cerkev opustila ali vsaj omejila nuturalno gospodarjenje; drugi hočejo, da bi Cerkev donose svojih posestev in imovine sploh bolj socialno uporabljala. Nekaterim pa se zdi, da ni primerno, ČC ima Cerkev v modernem času obsežna posestva, ker jo to ovira pri njenem vzvišenem poslanstvu5; slednji navajajo dva povsem različna razloga: prvi je ta. da bo Cerkev le takrat našla pol do Bogu odtujenega modernega delavstva, če bo brez imovine, zakaj delavstvo zre v Cerkvi, ki se v/držujc 7. dohodki i7, lastne imovine, zaveznico imovilih slojev in kapitalistov; drugi razlog pa je ta, da čaka modernega dušnega pastirja, župnika, toliko specifično dušnopastirskega dela, da se nikakor ne more več pečati z upravo obsežnega nadarbinskega in (.;erltvenega posestva, ki zopet zahteva celega človeka, če naj se renlira. Slara stvar je tudi. da je navadno apostolski duh slab gospodar. Nadalje grajajo večkrat nekako tesavrizacijo v Cerkvi, ki je v tem. da se zbirajo po njenih zakladnicah dragocene svete podobe, relikvarijl, bogata sveta oprerfla itd., kar je vse za praktični kult in praktično uporabo skoraj brez pomena, vzbuja pa videz, da je Cerkev bogata. Zdi se skratka nekaterim, da je Cerkev prekon-servativna. naravnost nepraktična in zaslarela, kar fiče bona tem-ptfralia. Reformatorji vzklikajo, da zahtevajo izredni časi izrednih
1 Kanun obsega pravne zanimivo določbo, kn potrjuje državne predpise, ki komu nalagajo dolžnost popravljali cerkvene stavbe, dasi so taki predpisi formalna uzurpacija cerkvenih pravic.
- Cfr, anketo o socialni Tefoimi cerkvenih zemljišč v Duhovnem v ustnik h 1932, 72 s,
62
korakov, in svare Cerkev, naj nikar ne čaka, da jo bodo sovraži.k: razlasli]i in ji zakladnice oropali, temveč naj se rajSi nauči kaj zgodovine in izvede socialno reformo, dokler je še čas, imela bo od nje dvojno korist. Taki in podobni predlogi, ki se slišijo tu in tam. prihajajo večkrat iz dobrega srca, Se pogosteje pa nameravajo slabo. Priznati jim je treba, da branijo v sebi marsikako zrno resnice; Loda v naši ožji domovini, predvsem v ljubljanski škofiji, su večinoma brezpredmetni, ker tod Cerkev nima bogastva.
Bolj pereča zadeva je pa pri nas to, ker so cerkve in duhovščina po mnogih naših krajih zelo slabo do tirane. Nezadostno so pri na* dolirane centralne škofijske ustanove n. pr. semenišče, od nikoder nt kreditov za čete oddelke Škofijske kurije n. pr, za sodišče. Z novim zakonikom so naloge škofijske kurije silno narastle. dotacija pa je ostala ista in sc je cclo Se skrčila1. Delovanje Cerkve se po poedinih dušnopastirskili delokrogih le prevečkrat zaradi nezadostne dotacije iz dosedanjih lokalnih dohodkov ne more tako vršiti, kot bi se moralo. Omenim le težkoče organisii in cerkveni.ki; o težavnem gmotnem položaju dusnopastirskega k let a pa se je ie tako mnogo pisalo. Poleg stroškov za kult in klor ter za vzdrževanje cerkvenih poslopij pa ima seveda Cerkev še razne druge izdatke, a.ko naj uspešno vrši svoje vzviSeno poslanstvo v modernem svetu. Ti izdatki za karitativno delovanje in za cerkveno Šolstvo niso prav nič manjši od prej omenjenih. Vrhu tega pa se zdi še mnogim sedanji način vzdrževanja manj primeren, ker je zaradi kolek ture cerkveni nameščenec le preveč izpostavljen samovolji vernikov.
Vse to zagovarja misel, naj bi se uvedel za kritje cerkvene uprave moderen davčni sistem, ker bi ta po eni strani mogel zasi-guratt primerne dohodke, po drugi <tLraiii pa ne bi spravljal cerkvenih organov v direktno odvisnost od vernikov. Tak davčni sistem je že uveden po nekaterih cerkvenih provincah.
3. Omenil sem ie< da bo morala ta vprašanja rešiti vsaka cerkvena provinca zase; zato ne gre, da bi kar enostavno kopirali inozemske cerkveno province, n, pr. Nemčijo, Severno Ameriko, Hotandsko, kjer so se razvijale cerkvene imovinske razmerf v odločilnem 59. stoletju popolnoma drugače knl pri nas. Zgodovinske in zemljepisne prilike, značaj in vzgoja ljudstva in njegovo povprečno gmotno stanje je pri nas drugačno kot tam.
Nastane pa načelno vprašanje, kako naj bi se naše cerkvene imovinske razmere uredile, da bi kar najbolj odgovarjale načelom cerkvenega ¡irava in na.šiin prilikam ter tako najbolje ustrezate cerkvenemu delovanju. Poleg tega imamo pri nas še tako zvani verski zaklad, ki je sicer zastarel ostanek Eoieiiriske dobe. toda zaradi svoje vrednosti, ki je za naše razmere naravnost velika, odločilno posega v gmotno vprašanje cerkvene uprave v ljubljanski škofiji. 0 verskem zakladu, se zdi. kar naj takoj pripomnim, da slovenski cerkveni krogi vse premalo razpravljajo. Vprašanje je sedaj aktualno.
1 Ctr. C la y es • B ouuaer t. Du droit de l'évéque d'imposer des taxes, Nouvelle Kevoe Théologicjuc 1921, 226.
63
ker bi po analogiji čl. 268 ustave srbske pravoslavne cerkve mural preiti verski zaklad pri pas v cerkveno upravo*.
Zato nemara ne bo odveč, če podam nekaj načelnih misli o ureditvi naših cerkvenoimovinskih zadev s posebnim ozirom na vprašanje cerkvenih davkov, zlasti še radi te£a. ker se zdi, da nekateri zadevni predlogi in osnutki niso bili s cerkvencga stališča vedno neoporečni. Opozoriti pa hočem najprej na institulno uredbo v cerkvenem imovinskem pravu, na pomembnost cerkveneta bene-iicialnega sistema in na sistem cerkvenih dajatev, ki jih določa kodeks, ter tako podati temelj, na katerem je treba reševati tudi vprašanje o cerkvenih davkih,
2. institutna uredba.
4, Cerkveno imovinsko pravo se je v zgodovini razvijalo v pravcu institutne teorije, ki jo je definitivno uzakonil kodeks v kan. 1499, § 2, ki se glasi: Dominium bonorum. suh supreme auetoritale bediš Aposlolicae, ad cam pertinet moralem personam, quae cadcm legitime acquisieril. i^Ji torej vsa. cerkvena imovina lasL vesoljne Cerkve, Se manj sv. stolice. dasi moreta prva kot druga imeti lastno imovino, ker je mnenje onih, ki so negirali juristično osebnost Cerkve It o t lake, zmotno4; ni vsa cerkvena imovina na teritoriju posamezne škofije last te škofije kot ene jumtitne osebnosti, temveč poedini institut v Cerkvi, ki si je imovino na zakonit način pridobit, je tudi njen lastnik. Od lastništva pa morajno razlikovati upravo. Pri vsakem institutu je nekdo, ki njegovo imovino upravlja, bodisi da je upravitelj določen po ustanovni listini ali po pozitivni odredbi cerkvenega poglavarja aH po naravi instituta fclr. kan. 1521, § I). Mimogrede bodi omenjeno, da Cerkev pripuiča tudi laike k upravi svoje imovine. Cim bolj se Cerkev vzdržuje z ubveznimi dajatvami, tem rajši pripušča laike k Upravi, duši izrecno poudarja, da te^a ni dolina storiti, zakaj dajatve preidejo popolnoma v last Cerkve in verniki, ki so jih prispevali, izgube vsako pravico do njih in vsako kontrolo nad njimi, ker je Cerkev hožjepravnu hierarhična družba,
1 Navedeni člen se namreč glasi: Vsi cerkveni, snmodt&nsll i, «parhijski in duhovniški fondi, glavnice in zadužbine, ki se doiedaj nahajaj« v opravi in pod nadzorstvom državnih organov, preidejo ti m stopi ta ustava v
veljavo, * upravo in pod nadzorstvo srbske pravoslavne cerkve, Prim. R u spini. Ustav srp»kc pravoslavne Crkve. Katodički list 1931. f>27, op, 86. Hrvatski verski zaklad pomeni v linanfnem oiiru 7a hrvatske škofije, ki prihajajo v po.itev, precej manj kot bivši kranjski verski Zaklad za ljubljansko škofijo, vendar se na Hrvatskem o njem veliko vei razpravlja kol pri nas.
Že tukaj opozorim na ureditev verskega zaklada v romunskem kon-kordntu, o iemer bo jfovor pozneje Omenjeni knnkordat je namreč reiil to Vprašanje analogno citiranemu členu ustave Srbske pravoslavne Cerkve,
4 Ker je po kan. ltX>, g I katoliška Cerkev kot laka po bužiji uredbi juristična oseba in ker pripade, po kan. 15IJ7 imovina moralne oseba, ki preneha eksisltrati, neposredno viSji osebi in dosledno vesoljni cerkvi, ako ni/.fe neposredno viije moralne osehe ni. se mora najti načelno lastnik versikega zaklada n. pr,, ki sestoji iz različne cerkvene imovine, v vrsti cerkvenih moralnih oseb, in ga ni ifkati zunaj njih.
64
Fa posledica cerkvene ustave je sicer sama po sebi umevna, vendar jo kaže v naSi dobi pnudarilL. Uprava vseh cerkvenih institutov v Aknfiji, ki so pod škofovo jurisdikoijo, p;i naj jih upravlja kdorkoli, se zato vrši v imenu Cerkve in pod nadzorstvom krajevnega ordinarija (kan. 1519, g 1). To nadzorstvo [sedulo advigilare pravi kanon) pomeni, da i/daja ordinacij v mejah občega prava odredbe, kako naj se Uprava vrši (kan. 1519, § 2), da morajo upravitelji oddati o rdi na-riju vsako leto račune o upravi (kan 1525, § 1) in da morajo dobiti za posle, ki presegajo redno upravljanje, ordinarijev pristanek (kan. 3 527, g 11 Vsa cerkvena imovina je končno sub suprema auetoritate Sediš Apostolieae (kan M89, § 2). Papež je po zakonikovem besedilu omnium bonorum ccciesiasticorum supremus administrator et dispensator [kan, 1518). V tej funkciji more papež sub intuitu boni puhlici prcmuntli tudi lastnika cerkveni imovini, zakaj končno mora stali ludi cerkvena imovina pod vrhovnim načelom cerkvenega prava, ki se glasi puhlica salus an ima rum. Pomniti pa jc. da moTC to storiti le papež in ne kateri izmed nižjih cerkvenih organov; papež pa more zaradi primata, kadar zahteva tako spremembo javna blaginja, loruj praktično povedano v izrednih primerih. V cerkvenem imovinskem pravu se tako v polnosti pokaže organična in inslilutna uredba Cerkve: zdi se pa, da na lo organično pojmovanje pozabljajo nekateri osnutki o ureditvi cerkvcnib imovinskih zadev, ki le preradi in brez potrebe operirajo s centralističnim principom, po katerem naj bi škof ali celo Škofje ene države, kakor pri nas n. pr, škofovska konferenca ali celo Škofovski odbor, ki sploh nista nikaki cerkveno-pravni instanci, prenašali lastništvo cerkvene imovine od subjekta na subjekt11. Po tem načelu bi se mogla prenesti imovina iz župnije v župnijo v isti škofiji in se lako zenačiti dotacija župnij v posamezni škofiji; prav tako pa bi se tudi mogla prenesti imovina iz škofij« v škofijo, iz ene cerkvene province v drugo in končno celo v Škofije zunaj države. Takoj pa je jasno, da bi pri takem preminjanju nastalo tisoč novih neprilik in da veliko bolje ustreza psihološkim momentom in mirnemu razvoju Cerkve pa ludi historičnemu postanku cerkvene imovine same instltulna uredba, kt pa jo je Ireba dosledno izvajati, dokler ne zadene ob zgoraj omenjeno načelo cerkvenega delovanja. Omenim naj, da se tudi v motivaciji k zakonu o začasni ureditvi kongrue z dne aprila 1885, d, z. št. 47 navaja, da je bila mehanična uredba joicelinske regulacije župnij psihološko zgrešena, ker so po njej morali plačevati župljani desetino in štolnino tujemu župniku, kar jim seveda nikakor ni bilo razumljivo7.
11 Ztnafiti bi se dotacija dala le nekoliko, nikakor pa ne popolnoma, ker so pač razmere drugafno v eni pokrajini kot v (Iruifi, En nafcin zena-čerifn je ta, dn se dolotba kan. 1473 poostri iakc, da bo naiagala oddajo rnlviinih dohodkov iitstitis. Tako jc n. pr. ipaderbm-nski ikof dobil leta 1923 od koncilskc konjfreffacije indult, po katerem morajo jjmnlno bolic sitiiirani ¿upniki oddati del dohodkov duinim pastirjem, ki imajo slabše dohodke [A. I. k. KR 1923. 192).
: Rurckhard, Gesetze und Verordnungen in Cullussachen, Wien 18S7, 2W
05
Institutna uredba vsebuje torej načelo, da naj posamezna cerkvena občina vzdržuje cerkveno upravo v svojem kraju, aH kar je islfj, tla Cerkev v področju imovinskega prava ni naklonjena centralističnemu sistemu, V pi vih krščanskih stoletjih je bila sicer škofja kot laka lastnica vse cerkvene imovine v dieceai, toda takrat je bila tudi dieceza najnižja upravna ediniea, ker ni bila docela razvita župnijska organizacija. K centra lis lični ureditvi imovinskih zadev pa se vrača Cerkev ponekod v modernem času, tako n. pr. v Franciji in Kumuniji. kakor bomo videli pozneje, a ta centralizem je, da lako rečem, od zunaj povzročen in ni sad mirnega notranjega cerkvenega razvoja.
5.	Pri vprašanju o smotrni upombi cerkvene imovine, ki se večkrat zamenjava z vprašanjem o ureditvi ccrkvcne imovine ali celo z vprašanjem o primernosii ali neprimernosti cerkvene imovine, je treba v okviru inslitutne uredbe upoštevali kot mogočen faktor voljo darovalcev, ki pač običajno ne izprašuje, kaj bi bilo za cerkev bolj primerno in koristno ali celo ipotrcbno, temveč obdari cerkev s predmeti svojega okusa. Vsak dušni pas lir bo mogel priznali iz prakse, da je psihološko razpoloženje vernikov v tem pogledu večkrat nepreračunljivo; za manj potrebne stvari n. pr, za velike ali celo prevelike zvonove, za podobe in kipe svetnikov in svetnic, ki so v modi, ljudje veliko rajši žrtvujejo, kakor pa za predmete, ki so sicer veliko bolj cerkvi potrebni, a žal ne razvnemajo lako zelo požrtvovalnosti. Voljo darovalcev, četudi ni izbrala ne najboljše in ne dobro, pa je seveda treba že iz pietete upoštevali, dokler pri tem Cerkev ne trpi škode fcfr, kan, 1514). Priznati pa je treba, da bi bilo debro, če bi se izpraznile zakladnice nekaterih bogatejših cerkva in bi se cerkveno posodje in oprema podarilo ali vsaj posodilo revnejšim cerkvam, da bi se mogel kult vršiti dostojno.
6.	Na očitek glede okorelosti in nepraktičnosli pri odsvajanju in glede nesocialnega čutenja pri uporabi dohodkov cerkvene imovine moramo kljub historičnim zgledom sv. Ambroža in sv, Karla Boro-mejskega opozoriti na dejstvo, da je Imovina dana ccrkvenini institutom v trajne namene. Zato je že klasično dekrelalno pravo omejevalo in obteževalo odsvojilev; v 9, litulu tretje knjige v Bonifacijev! zbirki je naslov: de rebus Ecclesiae non alieiiandis. Kljub poznejšim strožjim prepovedim ni Cerkev nikdar absolutno prepovedala od svoji ti cerkveno imovino, pač pa le zlorabe in itdsvojilve brez opravičenega razloga. Upravičen razlog pa more biti trojen, kot našteva kanon 1530, g 1 n. 2: urgera necesstlas, evidens utililas Kecle-;;iae, pielas. Ce v konkretnem primeru tak razlog obsloji, je vedno ijuaesLio iacli. Odredbe v kan, t530—1543, ki zahtevajo pri odsvajanju ccrkvcne imovine določene formalnosti (cenitev, kavtele, dovoljenje kompetenlnega cerkvenega predstojnika), imajo le namen ■preprečiti lahkomiselno in škodljivo odsvujitev. Me bomo kmalu našli instituta, ki bi, kol Cerkev v citiranem kdnonil, določal v svojih pravilih, da su sme njegova imovina v primeru potrebe porabiti V obče namene. Ce torej kje cerkveni organi niso upoštevali omenjenih določb in niso dali na razpolago svojih zemljiič in poslopij, dasi je
li Delovni V tilnik
5
66
pietas to evidentuo zahtevala, ni krivda na Cerkvi, ampak so odgovorni tam[líiiji ¿lani cerkvene vlade. Iz njih nezakonitega ravnanja pa je krivično sklepati na neupravičenost cerkvene imovine.
3, Bencficialni sistem.
7. Poleg inslitutne uredbe je treba za pravilno umevanju cerkvenega imovinskega vprašanja, upoštevati še dejstvo, da stoji v zapadni Cerkvi velik del cerkvene imovine kakor tudi z njo združena organizacija najvažnejših dušnopastirskih delokrogov vsaj tisoč let že pod izrazitim vplivom beneTicialnega. sistema. Pustimo nb strani sicer važno vprašanje, ali je cerkveni benefteii proizvod germanske dobe v cerkvenem pravu", in zastarela uslalin» fevdalnega sistema1*, torej skratka od zunaj prevzela ustanova, ali pa je samonikel cerkven institut14; dejstvo je, da je novo kodificirano pravo bencficialni sisLean pridržalo in sicer ne samo v leni smislu, da ga trpi, dokler ne bi sam odpadel, tako je n, pr, pridržalo palronolno razmerje, ki pa je obsojeno v propad, ker se novi palronnti nc morejo več ustanavljati (cfr, kan. 1450, § 1), ilohenlohe pa poroča, da je tudi s tem načelom sv. stolica že prelomila, ker je podelila novo palronatno pravico mestu Budimpešti". Nova kodifikacija je obdržala bencficialni sistem naravnost za izhodišče svojemu pravu, kol se izraža Hohcntohe". Kol prvenstveni ordinacijski naslov se n, pr, «e danes navaja titulas beneficii1", dasi je v praksi tako redek, da bi ¿a skoraj nc bilo treba omenjati. Razumeti ga moremo le, če imamo pred očmi celotni bencficialni sistem.
Cerkev je pridržala v novem zakoniku bencficialni sistem kljub nasprotnim predlogom. Očitali so namreč bencficialnemu sestavu okornost14, dalje da dušnega pastirja pri delovanju le ovira namesto da hi ga podpiral. Zakonodajalec je ugovorom loliko ugodil, da je dal beneficiable mu sestavu nekam gibljivejšo obliko. Omilil je prvič tezo n neodstavljiv m ti beneficíala, tako da je danes tudi neodstavljivi župnik odstavljiv; drugič pa je uvedel zelo važno spremembo pri beneficijevi dotaciji. Po starem pojmovanju je namreč obstojala
H Tako Ulricb S 111 L z (Gescilichte des kirehlicheii BeneEizial-wesens von seinen Anfangen bis auf di« Zeti Alexander III, Berlin lS9il in za njim mnogi nemški kanonisti hrez vsffkega odpora tako, da se ¡e Slulz &am tudi I,
" N pr Arnold P oschl, Die Enlstchung des gc is t lichen Bene-fiziunvs, A. i. k. KK 192b, 3- 121; 363 -171
Tako mcrt novejšimi zlasti Elohenlohc, Grundlegende Fragen des Kirchenrechts, V/ien 1 1T 00—tli; isto so učili na sploino pred Stnlnm katoliški kanonisli. Besede ¡samonikel« ni unit t i tako, kot da ne hi imela Cerkev /a ta institut ¡¡gleda v rimskem pravu.
« O. c. 130.
11 O. c. 81.
13 Prn clcricLs saccularibus titulus canonicus est titulns henefiíii, coque deficiente, patrimonii aut peniionis (kan, 979, § 1).
11 Beneficial je h¡| namreč po starem pojmovanju neustavljiv [per-peluita« subieclivaj, t-adi tega so nastale v praktičnem življenju večkrat ležkote, ko je javna blaginja zahtevala, da se mura neodstavljivi dušni pastir odstraniti.
67
bcneficijeva dotacija v zemljišču lit v stavbah: danes pa pojmuje kan 1410 radi histvene spremembe gospodarskega sistema v skladu z modernimi razmerami nadarbinsko dotacijo zelo široko. Tvoriti jo namreč morejo ne le realije in kapitalije, ki jih ima bencficij dejansko v lasti, torej zemljišča, poslopja, obligacije in akcije, temveč tudi rente, štolnina, kome disLribucije in celo določeni prispevki vernikov. Dejansko bo torej pri nas vsaka na novo ustanovljena župnija beneficija, četudi sc bo glede dotacije bistveno razlikovala od starih župnij, Citirani kan on nam kaže po eni strani lep primer, kako ohrani Cerkev pri potrebni modernizaciji stik s tradicijo, po drugi strani pa moramo priznali, da se je z opisanim širokim pojmovanjem beneficijeve dotacije i-azhlinil tradicionalni po?em beneficija.
Obvezne dajatve (davki) torej nikakor ne nasprotujejo benefi-cialnemu sestavu, dasi tvorijo beneficijevo dotacijo primarno donosi nadarbinsikh zemljišč in so javnopravne obvezne dajatve le sekundarnega pomena; sicer pa velja isto o državnih in samoupravnih dajatvah. Občina krije n. pr. svoje stroške najprej z donosi občinskih posestev, če ti ne zadostujejo, naloži javne dajatve, institutu i uredbi in beueficUlnemu sestavo bi torej nasprotoval le centralistični davčni sistem.
Omeniti moram v tej zvezi še, da o plači, ki jo prejema dušno-pastirski kler, ne govorimo v tem smislu, kot pojmujemo plačo državnih nameščencev. Kodeks uporablja, v kolikor sploh govori o gmotnem položaju cerkvenih funkcionarjev, izraze congrua porlio (kan, 471, § 1), congrua remuneratio (kan. 476, § 1), congrua retri-butio (kan, -Ml, n, 1), pri celi vrsti cerkvenih nameščencev pa gmotnih pravic sploh ne omenja, VzdrzevalnLna klera n. pr. župnikov ne poteka iz enotnega vira; župnik uživa bcncficij, prejema štolninO, razne dajatve. Ker je vzdržcvalnina tako sestavljena, je umevno, da je popolno izenačenje povsem izključeno. Med donosi beneficija v striktnem pomenu besede in med ostalimi dohodki pa je v pravnem pomenu velika razlika, četudi župnik dejansko vse dohodke na skoraj enak način dobiva.
8, Na vprašanje, čemu še obstoji bencficialni sistem, ko je vendar današnji način gospodarstva bistveno različen ud onega pred tisoč leti. v dobi. ko je bcneficialnt sistem nastajal, je treba odgovoriti, da je pač njegov pomen bolj v etičnem redu kot v gospodarskem. Vsa vsebina cerkvenega beneficija je namreč izražena, kot pravi JHohenlohe"1, v lutelarrtem razmerju nadarbinarja do nadarbine. V starem pravnem načelu beueficiuin pTopler officium si ne smemo preprosto predstavljati pod officium opravilo in pod benclicium za*
" Župnije se morejo sicer ustanoviti tudi v primeru, ko ni zasigurane dotacije (kan. 1415, § 3); ker pa je b en t f i c L j c- v a dotacija po novem pravu ¿elc -široko formulirana, bo pri nas dejansko vsaka župnija beneficij, Ostali ouneiieialni oficiji (n. pr. kanonikati| niso tako važni, da hi na vsak način morali obstojati, četudi ni zadostne dutacije, ali pa so taki, da se bo vzdrže-Valniua na kak druf< način mogla dobiti, n, pr. za škofovski oflcij.
•* O. c. 64.
5*
68
služek, ker bi sicer to veljalo za vsako delovno razmerje, Kdor bi pri pojmu bcneiicija naglasal le ius percipiendi fruclus ob oflfcium, ne bi mogel doumeli prave razlike med nadarbinarji in ostalimi cerkvenimi nameščenci. Pn definiciji v kan, 1409 je bcnelicij pravni instilul, kjer je službeni delokrog /vezan s prejemki iz instilutove dotacije. Benciicij je juristična oseba, ki živ: lastno pravno življenje. Z dohodki vzdržuje heneheij sebe in bcncficiata, ki je njegov redni upravitelj in oskrbnik. Odnos med nadarbinarjem in benefi ■ cijem je nekaj tako svojevrstnega, da mu ie področja civilnega življenja ni mogoče najti primere, kar se pokaže zlasti pri prepn-rnih vprašanjih o bcneflclfcto-vlh pravicah, ki su Se vedno ponavljajo. Primerjali so beneliciata uzuirukluariju'vazalu, mož d glede na ženino doto", toda primere so le navidezne. Kodeks imenuje beneficíala beneficijevega skrbnika [kan, 1476, § 1). Beneficij naj svojega beneficíala vzdržuje, zato pripade temu toliko njegovih dohodkov, kolikor jih potrebuje za stanu primerno vzdrževanje; kar beneflcij več nese, se uporabi za splošna namena, ki ju ima cerkvena imovina, namreč za vzdrževanje Cerkve na sploh in za karilativno delovanje1".
" Postavljali so načelo; clerlcus in beneficio usufructuario comparal ur, ali: lietieficiarms eeflsetur fructuarios <n vila el usu&riUa in morte, V zadevi Rumana et alia runi de pro veni ibus fodinarum hectcficialuini je koncilska kungregacija odločila 12, decembra 1931, da pripada izkupiček za rudo »z beneficijevega Mffiljiiia benufjciju in ne beficiatu detracLa congrua sunuiia pro tupen.íií faclij et pro aniissionc fruclniim nnturalium. V motivaciji se navaja: Nun in ómnibus buueliciatus usufructuario comparan poteši; nato koDzulior nadnljt^ši El quamyie in jure canon ico «xpressa desideretur luc de re dispOsilio, haec sullem -implícita tleduci potosí ex canotié 1476, vi cuius beneficiariua hahetur ut sknplex administrator bnnorum benefi jialium non autem vexus vsufrucluarius, clim vi ca nt) rti r> 1473 libere ipse qnidem fruí poteši fruclibus beneficíalabus qtit ad elus Biwt*nt*tíonem necMarii «int, «cd oblifiatione tenetur íructus superfino* impenden d i pro pauperibus vel püs causis (AAS, 19.32, 147 148). Ailalugno ie t>j]oEi]a konfjregacii i /a Škofe in redovnike dne 6. marca ISfeB in koncih k a kongregacija Jnc 27. julija 1908; obe odločbi navaja najnovejša odločba /. dne 12. decembra 1931 IAA5 1932, 1-13). Zanimivo je, da se v odločbi iz lela 1903 veliko bolj uaf-laša, da je beneficiat tlzuEruUluanj, kol pa v najnovejši odločbi fc'r, A. f. k. K.R 1908. 717—727 in A AS 193Z, 147-119!, Pp rimskem pravu je it'4-fvukluarij užival tudi dohodkv od rudnin, ni pa smel suPstance spremeniti, n. pr. vinograd i pri menili v kamnolom, ¿eludí lit bita spremenite v plodn-nosna jefr. Czyhlarz, Lehrbuelt der Institutionem des roiiltsíilen Heihti', 1895, 127); heneficiatu pa po eni strani po «¡íloinem pravu taka pre menitev ni prepovedana, po drugi strani pa pripadajo rudnine bemrfidju kakor smo videli. Jasna ie torej razlika mod rimskim uzufruktunriiem in cerkvenim beneficia toni, oziroma se dubro pokaže, da beneficia! ni u.iu fru ktuarij. Vazal je dohodke iz fevda užival v pal ni meri. beneficial jih ui.iva cum onure, oddirti mnra namreč uJviiu« dohodkv fclr. Hilling, D« Sachenrecht des Codeit lurís Canonici, Freiburg 19?3, "OS), Iz ptivcda-ne¿o «ledi. da moremo razumeti razmerje beneficíala do nadnrbine sam-; tako, če skulamo izvesti relacijo i;t benefietjeve narave in opustimo primere iz civilnega življenja.
Cfr. G rtrfl - S c h u e 1 I e r - N u v a k , Udžbcnik crkvenogn prava kaloličke Crkve, Zagreb 1930, 401,
Dolžnost obdali fructu.s superfinos, ki jo nalaga kan. 1473, ne izvira danes i/ komLilalivjii- pravičnosti; papeí bi ntofjel spremeniti to obveznost v realno breme, bila M tako omenjena določbo vsekako učinkovitejša. Razumljiva pa je sanm v sistemu Cerkvenega prava, ki gradi na zaupanju.
69
Ideal so torej finančno zadostni beneficiji, ki morejo vzdržali svoje beneficíate, oziroma točneje, dušno pastirstvo v svojem okolišču vobče5", prispevati k vzdrževanju centralne cerkvene organizacije51 in podpreti karilativno delovanje in delo katoliške akcije v župniji'-1. Ce tako uniovamo nalogo cerkvenega beneficija, ne moremo Teči, da bi bili bcncficiji običajno preveliki, saj so potrebe, ki naj bi se kriJe t. njih dohodki, naravnost ogromne in, kar je glavno, dobndki služijo vsi v eminentno socialne namene. Tudi očitki mrtve roke so popolnoma ncosnovani, ker bi se po pravilni zamisli morali vsi odvisni dohodki porabiti za karitalivms svrhe; kolektivom s tem namenom pa vendar nihče ne more očitali, da so socialno neplodni, Mimogrede spomnim, da večkrat popolnoma napačno postavljajo v isto vrsto veleposestva. ki so v rokah posameznih družin, s posestvi, ki jih ima Cerkev5". Gasparrijev aparat h kan 1473. ki razpravlja o opisa ii nalogi cerkvene nadarbine, navaja cilate iz sv. Ambroža in Avguština o krščanskem načinu uporabe gmotnih dobrin, ki bi jih popre je pričakovali v ascetičnem spisu kot pa med pravnimi vítí1" Kažejo pa nam ti viri, kako visoko pojmuje Cerkev namen svoje imovine in gmotnih dobrin sploh in kako daleč je ud nje vsaka sled kapitalizma-1''. Če so torej očitki glede poseslvujoce Cerkve kdaj opravičeni, zadenejo le one beneficíale, ki niso pravilno uporabljali beneficialnih dohodkov.
9. Jasno je, da more samo močan beiieficij ustrezali zamisli cerkvenega zakonika o beneficialnem sistemu. Zalo mora beneficiat skrbeli za beneficij in ga skuSati finančno okrepiti. Pri nas pa so žal
Ker so kaplani Župniku vi pumutniki, bi se jim morata odknzati pri -uierna vzdrževalnima iz župnega benciicija sujiposito, da su dohodki zadostni. 2ahlevl( aledi logične iz natave ¿upnega heneficijn,
11 Kodeks določa, da naj beneficiji prispevajo k vzdrževanju centralnih škofijskih institutov t. nekaterimi davščinami, 0 katerih ho govor pozneje.
31 OdviSne dohodku mora beneficiat oddati pro pauperibus aut piis causis (kan, 1473). Primerno je, da ne odda teh dohodkov beneficiat v kakršnekoli dobre namene, ampak v prvi vrsti naj podpre tiste, ki co v korist njegovi župniji. Skof bi motel izdati o tem podrobne določbe. Brez močnih finančnih sredstev ac dušno p&stirslvo V modernem času ne more uspešno vriiti. Prim, v kako obširne namene se morejo po kun. 1*190 nalagati cerkveni davki I
!1 Oiilki izhajajo iz popolnoma napačnega stališča, da je Cerkev le liasebna družba; prezro hote ali nehote odlično socialno delovanje Cerkve.
J1 Tako pravi sv. Ambrož: Doraimis non vult simul ellundi opes (Ecclesiae) sed dispen&ari (c. 15, D. 86), in hoče povedati s tem. da naj Cerkev upravlja svoje premoženje v karitativne Svrhe. Nadalje govori iati cerkveni Ličen ik duhovniku: Ñeque eni.ui pruplerea te UoDlinu dicaeti, ut tuos divites facía*:, sed ut vilam tibi perpetuara honi operís fruclu acquiras, el p re lio miserationis percata rediman tua (c. Ib, D, 86). 1(1 pod naslovom licclesiarum praepoüili rerum disipen sat o res eíficiuntur navaja e, 13, C, 12, q. i herede av, AvgttíUlia, ki pojasnjuje nn zgledu SV. tJavlina in eir, Hila-rija, da Cerkev ame in mora imeti lílfllDiuo; popolnost je, pravi, odreči lastnemu premoženju, če pa postanei cerkven predstojnik, moraj imovino upravljati in iz nje delili.
* Zato je bilo mogote, da je duhovnik Salvian, ki je ok. 435 napisal Adv. avariliam II. IV [Ad Ecolesiam}, kjer trdi, da ima človek zasebno h-slnino ud lloga na posodo, pisal z natuenom pridobiti Cerkvi čim največ imovine (cfr, H o h e n 1 o h e . o. e. 63).
70
beneficiji večinoma, slabotni, tako da večji del opisanih nalog ne morejo izpolnjevati. Slaboten heneficij pa kvarno vpliva na bene-fieiata. da se zanj le malo ali pa nič ne zmeni. Zdi se, da je zmanjkalo pravega ume vanj a o pumenu in namenu beneficija ter da zato iščejo mnogi finančne osamosvojitve Cerkve drugod, kot narekujejo tradicije. Tako se nadalje da razložiti pojav, da so polja in travniki župnih beneficijev pogosto v najemu le radi tega, ker se bencficialu ne ljubi skrbeti za benelicij; o tem pojavu glej referat župnika Oblaka v Škofijskem Listu 1931. 38 s™. Ce bi Slo le za nadarbinarjeve dohodke, bi bila končno njegova stvar, kako se zanje pobriga, toda beneticij ima važno socialno funkcijo in zaLo ni brez pomena, kako se upravlja. Ker ni prave zavesti O pomembnosti beneficijev za celotno cerkveno delovanje, zato je n. pr. pri naSib župnih beneficijih fundus instruetus neredko tako zanemarjen, da mora nO vi Župnik začeli povsem znova in z velikimi investicijami. Razumljivo je, da radi tega velike župnije večkrat ne morejo dobiti primernih župnikov, ker prav ti nimajo toliko gotovine, kolikor bi jo morali investirali, Ce pa novi župnik najame posojilo, ga bo dolg Irl dolga leta in mu končno stri idealizem ali pa ga bo vsaj občutno oviral pri dušnopasltTskem delovanju". Zato se ni čuditi glasovom, da nadarhinska posestva ovirajo dusnopastirsko delo. Pravilno umevani beneficialnt sistem, četudi obstoji nadarbiuska dotacija v zemljišču, pa nasprotno dobro ustreza značaju dušno-pastirske službe, ki zahteva od duhovnika stalnega bivanja, celotne posvetilve in trajnega nameščenja v istem kraju. Župnika, ki ni le začasen misijonar od danes do jutri, pa tudi ne more in ne sme biti le predstojnik cerkvene uprave v določenem kraju, kot je to n. pr, starešina kakega državnega urada, temveč mora bili stalen voditelj svojega Ijudslva na poti k večnemu cilju, zveže heneficij z ljudstvom; podpira njegovo zanimanje za ljudstvo in njegove težnje, kar je prvi pogoj uspešnega delovanja, Bencficiat živi od zemlje svojega ljudstva in z dohodki lajša bedo svojemu Ijudslvu. Omenim naj Se zanimivo Hohenlohejevo trditev, da je današnje duino pastirstvo v Avstriji iprav isto bi veljalo za naie kraje) pogreseno, ker ni zadostno uprlo na župni benelicij1", dohodki cerkvenih posestev niso zadosti izrabljeni v du&nopastirske svrhe, karilativno delovanje n, pr. ni več v zvezi z župnijo kot tako*",
w Seveda s tem ni rečeno, da je to edini vzrok ali glavni vzrok, da -so nadarbinska posestva v najemu; znano je namreč, da se danes marsikje obdelovanje polja z najetimi mučmi ne splaia.
Ljub. škof. navodilo za upravo cerkvenega in nadarbinskega premoženja izraža željo, da bi se ustanovil stalen fundus inslructus, z motivacijo, da bi bila laka ustanova v zntislu narave nadarhinskih dohodkov dokaz bratovske ljubezni, lep zgled vernim žnpljanoin in prava hvaležnost do nadarbine same («tr. BO), Bolj na mestu hi bila, kakor se zdi, energična določba, da mora vsak župnik skrbeti za fundus instruetus in ga skušati povečali] to sledi iz heneficijevega namena, ker sicer, kakor skuinja kaže. beiicficu ovira dušno pastirstvo, namesto da bi .bil v pomoč
" O. c.. sir. V, 85, J65.
70 Karilativno delovanje je bilo žc v apostolski dobi v lesni zv*zi z oznanjevanjem evangelija in dušnim «aslirslvorn [tfr, „Apd i—5); pTav tako v poznejši dobi (cfr, C, 13, 1 v Gratianovem dekrcLu). V naših deželah
71
10. Poleg navedenih teoretičnih in historičnih razlogov pa jso še praktični razlogi, ki zagovajrjajo beneficialni sestav, Obstojajo pa seveda tudi iz praktičnega življenja povzeli razlogi, ki močno govoTC proti omenjenemu sislemu, zlasti v kolikor obstoji njegova dotacija v dohodkih iz zemljišč- Eden takih razlogov je n. pr. vprašanje o rentabilnosti1". 0 tem je težko govoriti, ker zavisi rentabilnost od veliko momentov. Da ni vsak človek za gospodarja, je znana reč. Da ni vsak duhovnik primeren za župnika, zlasti na župniji z velikim gospodarstvom, bi prav tako moralo biti umljivo. Omenim le, kar uči zgodovina, da je namreč za cerkveno gospodarstvo, ki ne more biti kapitalistično in v profil usmerjeno, se vedno najbolje, če se drži zemlje oziroma se povrne k njej. Le preveč je znano, kakšno ogromno izgubo je prav v uaSih krajih in časih doživela Cerkev ob valutni spremembi na raznih glavnicah in rentahJ1. Po drugi strani pa si moremo predstavljati, v kakšno zadrego hi piiSla v sedanji gospodarski krizi Cerkev, Ce bi bila popolnoma zamenjala nalnralno gospodarstvo s kreditnim ali če bi celo sama gojila industrijo. Vprašanje zase pa je, če ni morda to ali ono posamezno nadarbinsko posestvo preveliko in preveč okupira bendiciala, če ne leži morda v takem terenu, ki ni rentabilen in tako dalje. Nihče ne bo trdil, da ne nalaga upravljanje nadarbinskih posestev kleru marsikake ¿Kve. Ce bi pa bila Cerkev naveznna le na dajatve vernikov ali na podpore od sLrani države, bi bila s tem izpostavljena nemara še precej večjim neprijetnostim,
Sicer pa so omenjeni ugovori naperjeni le proti enemu izmed načinov nadarbinske dotacije, ne pa proti benefidalnfcmu sestavu kot takemu, zakaj po kan, 1410 more bili nadarbinska dotacija kar najbolj različna.
Drug Ugovor, ki je lehtnejši in naperjen naravnost proti benefi-cialnemu sestavu pa je ta, da so pri nas radi historičnih in geografskih razlogov župnije večkrat tako majhne in župni beneficiji tako slabotni, da nikakor ne zmorejo stroškov za ccrkveno upravo. Kjer to odgovarja dejanskemu stanju, naj bi se popravile župne meje" ali pa bi se z dovoljenjem sv. stolice dotacija Ukih župnij zholjäala z odvisnimi dohodki boljäih župnij'3 ali 5 centralnimi škofijskimi
ie ie pretrgata ta zavest z jožefinizmom, ku se je začeta država kvarno vtikati v cerkveno imovinu. »Gerade durch den Ki tigri ff dc-s Staates in da« Kirchen Vermögensrecht ist der unmittelbare Kontakt des Priesters mit dem Vulke unterbrochen, die christlichc Karitas unterbunden worden^ ¡Hohenlohe, O. c. 1651. Duhovnikovo sodelovanje pri drugih karitativnih organi-racijah, ki ni poslujejo v imenu Cerkve, ne more, kakor se zdi, nadomestiti omenjenega kontakla.
» Prim. O leni referat župnika A. Oblaka v Sknf. I, 1931, s.
" Prav tako se je zgodilo koncem IS. stoletja in v prvih decenijth
I1), stoletja, ko =o zelo padle državne obligacije, ki «o jih morali beneficiji kupovali (cEr. J, Martini — psevdonim pnznnjiega kardinala Jakoba Misija —, Zur Congrim - Frage des katholischen Seelsorge - Cierna in tt.s t erre i c hJ, Graz: 1&8-1, 35),
1J Paziti bi bilo treha. da nc bi prenaglo in n«pr prav ljeno delili župnij. Regulacija župnij bi bila v naii škofiji ludi iz več drugih razlogov zelo n:i mestu.
Nemci imajo za toke boljše župnije izraz ÜberschuGplarreien.
12
davki. Poudarili hočem le to, da ne gre, da bi radi nekaterih preslabotnih župmh benelicijev reševali cerkvena imovinska vprašanja mirno bcneficiainega sistema. Vekovila Cerkev mora biti tudi v takih vprašanjih, kot je problem njenega gmotnega vzdrževanja, konservativna in ne more dovoljevati prenagljenih eksperimentov.
11. Iz institulne uredbe in beneficialnega sistema moremo izvajati, da naj posamezna verska občina krije stroške za cerkveno poslovanje v svojem kraju z lastnimi dohodki, Če pa li±ga ne zmore, naj ji pomagajo finančno močnejši okoliši ali pa škofija. Odkod pa dobi cerkvena občina dohodke, ali i z cerkvenih zemljišč in kapitalij, ali iz prostovoljnih dajatev, ali iz obvestilih davščin, je za institutu O uredbo in modemi benelicij vprašanje sekundarnega pomena.
12- Centralni škofijski instituti se vzdržujejo podobno kot cerkvene ustanove v posamezni župniji iz donosov svojih dotacij; če te ne zadostujejo, so potrebne razne dajatve, ki jih plačuje ceia. Škofija. Nalože se te dajatve ali kol realni davki raznim institutom ali pa kot osebni davki beneficiatorn ali vernikom, Naložiti more take dajatve sv, stolica ali pa krajevni Škof- Pravico krajevnega ordinarija pa je kodeks v tem pogledu precej omejil; našteva pa natančno, kakšne dajatve more ško[ odredili.
Pri teh dajatvah, glede katerih kodeks nekoliko obširneje razpravlja, se nam pokažejo posebnosti cerkvenega davčnega sistema, ki se opira v prvi vrsli na institutno uredbo in beneficialni sistem in seže preko nju le v sili. V naslednjem naj podam pregled onih cerkvenih dajatev, ki jih zakonik izrečno omenja,
4, Zakonik o obveznih dajatvah1*,
13, V uvodnih kanonih imovinskega prava kodeks najprej ugotovi samo po sebi umevno pravico Cerkve pridobivali si gmotna sTedslva tudi na javnopravne načine, torej z obveznimi dajatvami, To pravico ima Cerkev nezavisno od državne oblasli, Zahtevati more Cerkev obvezne dajatve za kritje vseh potrebnih stroškov; torej ne le za vzdrževanje klcra in za kultne potrebščine, temveč tudi y.a svoje šolstvo, za misijonsko delo. /a karitalivno delovanje, skratka za vse namene, ki so ji„ lastni, kol se izraža kan. 1496, Pravico do obveznih dajatev imata obča Cerkev in apostolska stolica po božjem pravu, nižji cerkveni organi pa po cerkvenem pravu (kan, 1498); s tem seveda ni reieno, da bi mogle nižje upravne cdinice določali nezavisno od SV. stolice dajatve, ki so jim potrebne, Umljivo je, da more Sv. Slollca naložiti davke ali celi Cerkvi ali pa samo posameznim pokrajinam, oslale moTahie osebe pa SO omejene na teritorij, ki jim pripada.
Kakor sem že omenil, so obvezne dajatve v načelnem oziru vedno drugotna sredstva za vidTŽevanje javnih institutov; zlasti pa velja to za Cerkev. Njeni instiluti se vzdržujejo najprej z dohodki
Sl Prim. So »i o d" Angelo. Tasse e pension^, Torino 1927, T r i e b s , Gutacblen iiber Kirčhensleuer. Thenl.-pr.ikt, Quartalschrilt 1931, 29—12:
¿43__259 e 1 a y e « - H o u u S e r l, Du droit de ]'<v£(|ue cl'imposer des
taxes Nottvelle Revue Thiolngjque 1921. 195--2UQ; 225 ■-233,
73
iz lastne dotacije, kot smo videli pri beneficialnem sistemu, nato s prispevki onih vernikov, ki so k vzdrževanju zavezani « kakšno posebno obvezo, nadalje s prostovoljnimi darovi; ta način vzdrževanja je gotovo najbolj idealen, a običajno ni zadosten, in končno s splošnimi obveznimi dajatvami-17'. Tu je govor le o obveznih dajatvah,
14.	Starejši avtorji so deliti obvezne cerkvene davščine v dve vrsti: v take, ki jih plačujejo navadni verniki, in v lake, ki se nalagajo cerkvenim ¡mističnim osebam in klerikoni1". Delitev ni bila sicer točna, a tudi slaba ne; saj so nedvomno dajatve, ki jib plačujejo cerkveni instituti centralnim organom drugačne narave, kakor pa. davščine, ki jih plačujejo verniki, zakaj pri slednjih gre za vsote, ki preidejo v cerkveno last. pri prvih pa se lastnik premeni v Cerkvi sami, Kazumc se -samo po sebi, da timevamo pojem Cerkev na tem mestu v ožjem pumenu, kol božjepravno hierarhično urejeno družbo in zato moramo postaviti v opozicijo vernike in Cerkev", Običajno umevamo pod izrazom cerkveni davki dajatve, ki se nalagajo vernikom.
Kodeks sam ne razpravlja sistematično o davkih in zato tudi ne pesna kake delitve Ln celo ne uporablja enotne terminologije, kar je seveda pomanjkljivost, ki utegne v praksi povzročiti zmedo. Vobčc imenuje zakonik ohvezno dajatev tributum in taxa, in sicer včasih oba izraza istoveti [cfr. kan, 1355, n, 2 in v Gasparrijevem analitično-abecedncm kazalu kanone pod besedama tributa dioecesana in taxae), drugič pa zopet ločeno našteva tributa in taxas (cfr, kan. 250, g 2). Izrazov census in vecligalia, ki so ju za cerkvene davke uporabtjali staTcjši avtorji38, zakonik ne pozna; samo v kan. 1356, § 2 omenja reditus veetigalis v pomenu davku podvrženi dohodek. Izraz taxa pomeni običajno pristojbino, ki jo plača kdo za poseben, zanj izvršen posel. V kan. -163. g 1, 1506 in 2349 se ta pristojbina naziva trudi praestalio; iz kan. 2349 in 1507 pa je razvidno, da se v navedenih kanonih izraza praestatio in taxa krijeta, med tem ko pomeni praestatio v kan. 1410 in 1917, § 2, n. 1 kleriško vzdrževal-nino splob, oziroma nedoločen prispevek k njej. Izraz taxatio pomeni zakonito določeno tarifo (k&n, 463, § 1; 1410; 1913, § H».
15.	O taksah v pomenu pristojbine omenim le, da so različne, Nekatere prejema sv, stolica, druge škofijska knrija in tretje župnik oziroma župna cerkev10. Takse, ki se plačujejo sv. slolici, Še vedno dele v nadarbinske, upravne in sodne". Višino teh taks, ki jih pre-
1:1 Za opisna zaporednost primerjaj kan. 118A in kan, H9S (izraz quoque).
X Cfr, W e r n z , lui deerctalium. III, Komat 1901i Iributa ab Ecclcsiu fidelibus imposila (fitr. 227—236); de vecLigatibus, quit>iiH polissiumm elerici atque bnna ecclesi.uticfi subiciuntur (str. 231—241J.
Predlog, da bi materialne zadeve Cerkve upravljali le laiki in na; hi 4e kler posvetil le duinenm pftitirstvu v ožjem pomenu, nasprotuje tradiciji in je v praksi neizvedljiv,
« Cfr. W e r n z , o. c. 237.
111 Pomeni pa t a* rti o v zakoniku tudi cenitev (kan. 1833, § 2J.
Ta razdelitev ni sistematična, ampak le piaktiina.
« D' A n g t I o , o. e. 16—21.
74
jema sv. stolica za posle, ki jih r>na izvrši, določa sama. Tudi takse, ki pripadejo škoFijski kuriji, bi mogli razdeliti v nadarbinske, upravne in sodne. Nadarbinske takse so sicer ¡po kan. 1441 prepovedane kol ■simonija, vendar pa je dovoljena po kan. 1482 tako zvana media annata, ki jo je vzeti, kot je razvidno iz virov, navedenih v Gaspar-rijevem aparatu k kan. 1482, v ožjem pomenu; to je torej davščina, ki jo plačujejo po koiistiluciji Benedikta X11[ Pius et misericors z dne 38- aprila 1725 v llaliji in na sosednjih otokih bénéficiât! katedrali in kolegialri cerkvi. Davščina obstoji iz .polovice letnih nadar-binskih dohodkov, o<l tod ima tudi ime4:!. Pri nas in v Nemčiji« ta dajatev ni v navadi. Kodeks določa, da estanejo glede annata media V veljavi krajevni predpisi in f>bičaji. Upravne takse se morejo zahtevati pri /elo različnih poslih, kot se razvidi iz pregleda, ki ga podaja d Angelo v knjižici Tasse c pensioni na _itr. 83 do 93. Višino teh škofijskih taks določi provincialni koncil ali škofovska konferenca; dekret mora biti potrjen od sv. stulicc (kan. 1507), Župnik prejema štoljiino in pisarniške takse; župna cerkev masno pristojbino od tujih celebrantov, sedežnino, takso pri .pogrebih in tako dalje. Pristojbine pri beli Štoli določi po kan. 1507 provincialni koncil oziroma škofovska konferenca**; pogrebno takso krajevni ordinarij, ko zasliši kapitelj (kan. 1234), Ostale pristojbine more odmeriti škof sam, Nekaj svojevrstnega so masni štipendiji; ne moremo jih šteti med šlolnino". MaSni štipendij določi krajevni ordinarij, če mogoče na sinodi; štipendij se ne mure obdavčiti (kan. 831, 1506).
16, Zakon, ki določa takse, je lex perfecta; ordinarij more po svojem preudarku kaznovati njega, ki bi se branil plačali zakonito določene takse (kan. 2349), Kakšne k azili naj ordinarij uporabi, ni določeno. Na razpolago so mu torej kazni, ki jih našteva splošni del cerkvenega kazenskega zakonika. Dušni pastir sam ne sme funkcije odreči, če vernik noče plačati določene pristojbine; zakonik sam tega sii-er i/.rečno ne prepoveduje, pač pa zahteva cerkvena disciplina, da v takih primerih odloča škof. Dušni pastir naj se torej ravna po morebitnih Škofijskih predpisih. Med splošnimi vindikativnimi kaznimi omenja kan, 2291, n. 6 privaLio S aer am en tali um ; mogel bi torej škof odredili, da se njemu, ki ne bi holel plačati zakonitih pristojbin, za kazen odrečejo zakramentih, frivatio Sacramenlorum pa se ne omenja kol samostojna kazen; pripomnili pa moram, da kan, 2291 ne našteva vindikativnih kazni taksativno. Zdi se pa, da ni primerno odreči verniku, ki ne hi hotel plačati takse, zakramente in od zakra-menlalov cerkveni pogreh1'1. Zahtevati več, kot določa zakonita
11 Konstitucij.i je ponatisnjena v Fentes, ed. Gispirrj, 1, n. 285. Hrim. tudi Lucidi-Luftai i, De Visitation« aacrorum jiminum I*, 63—SS. kjer so navedene s konstilucijo vred ie pnzncjäe doloibe koncilske kongre-gacije in zadevne sodbe Rimske role.
" E i c h m a n fi, Lehrbnch des Kirchenrecbts 1933, 472.
« Prim. pa K. ti š e j , Cerkveno pravo* 1937. 537.
1:1 Zato je manj primarno, da «e navajajo masni štipendiji v fekof, 1, 1924. 110—111 pod naslovom Stolnimi in pisarniške tak&e.
« Cfr, Vermeersch-Creiifien, Kpitome iuris canonici II», 1927, äll, kjer so navedene tneti nekatere partikulurne dolofbe.
75
taksa, je delikt. DeLikvent je doižan restituirali, vrh lega naj se kaznuje z globo, ob ponovnih deliktih le vrste pa z odstavitvijo (kan- 08). Plemenita fe zakoni kov a določba, tla se mora revnim prosilcem taksa znižati oziroma odpustiti; to ne velja sanio Ka šlol-nino (kan, 463, § 4), temveč tudi za sodne takse [kan. 1914—1<M8| 2a pogrebe odreja kan. 1235, § 2 izrecno, da se morajo reveži pokopali popolnoma zastonj, in sicer detenIno, in da je treba izvršili vse obrede, kot jih določa ohrednik in škofijsko določilo. Zadnja določba v občem pravu ni kazensko sankcionirana, mogel bi pa ordi-narij prestope kaznovati; v ljubljanski škofiji za te presLope ni zagrožena kazen". Ponekod, n, pr, v Nemčiji, SO se pojavili glasovi, naj bi se pri pogrebih zadnjega razreda pristojbine sploh opustile; ti predlogi vsebinsko popolnoma odgovarjajo kan, 1235, § 2, ki sem ga zgoraj omenil; zdi se pa, da navedeni kanem v vzgojnem oziru bolje odgovarja duhu Cerkve kot pa omenjeni predlog.
Nekaterim sploh cerkvene takse niso po godu, toda Cerkev je določila, du naj verniki na tak način prispevajo k vzdrževanju njenih institutov in nameščencev in sc ravna po načelu: tollnntur abuaus et maneat usus.
17. Foleg opisanih pristojbin pozna zakonik še dajatve, ki niso v neposredni zvezi s poedinim cerkvenim poslom. Morejo pn se le dajatve plačevati ali v naturalijah ali v denarju. Med prvimi omenja kodeks desetine in darove prvencev; o obeh določa samo to, da ostanejo v veljavi partikularni predpisi in zakoniti običaji (kan. 1502J. Tem dajatvam je podobna v naSih krajih obvezna hira'", v Slovenski krajini in v ogrskih deželah pa dajatve po kanoničnih vizilacijskih zapiskih1". 0 primernosti oziroma neprimernosti kolek tur in dajatev v naturalijah sploh so sodbe zelo različne. Da te dajatve večkrat niso pri vernikih priljubljene, je znana reč. Da bi pa bili verski davki v ožjem pomenu bolj priljubljeni, kol so birske dajatve, ni verjetno. Kakor se nekateri sedaj spotikajo nad cerkvenimi zemljišči in kolek turami, tako se bodo brez dvoma tudi nad obveznimi cerkvenimi davki, ki se bodo morali uvesti, ako ne bo drugih dohodkov5",
Obvezne denarne dajatve, ki niso v neposredni zvezi s poedinim cerkvenim poslom, so davki v ožjem pomenu besede. Kodeks jih imenuje tributum, laxa ali e*actio, Cerkveni davki se morejo v smislu tradicije in po določbah zakonika naložiti ali cerkvenim institutom ali beneliciatom ali vernikom. Predpisati mure davke sveta stolica ali krajevni škof; škofova kompetenca pa je v tej zadevi po novem zakoniku precej omejena11.
•T Cfr. Škot. I. 1924, 112.
" 0 naravi bire glej Kuiej, o. c. 531—534. Zadeva ¡e preporna, ker Se v praksi smatra bira za breme realne narav«.
1(1 C!r. S i po s, Enchiridion iuris canonici3, Pics 1931, 309.
"J3 Da mora biti pobiranje k t! le k t ure za dušne pastirje večkrat naravnost
i o rt ura, ¡e lahko uvideti. Vprašanje je le to, ali ,se da na kak drug način
temu od pomoti,
11 Pred zakonikom je bila ikolovska kompetenca v tem pogledu obSir-
neiia (cfr. Vermecr-seh-Creusen, o. c, II', 510),
76
Za značaj cerkvenega davčnega sistema so značilne štiri davkom bolj ali manj slične dajatve, ki jih zakonik v zvezi s škoiovo kompe-tenco posebej omenja, namreč ualhedraticum, seminarislicum. sub-sidium caritativum in končno pension es, Ker se iz naštetih davščin razvidi, kako opira Cerkev svojo finančno možnost v prvein redu na institutno uredbo in beneficialni sistem, naj jih v par potezah očrtom.
18.	Calhedratieum je dajatev prav posebne narave; je namreč nekako obvezno, a častno darilo, ki ga morajo škofu plačevati vse njegovi jurisdikciji podložne cerkve in beneficiji kakor tudi laične bratovščine [kan. 1504). Plačevanje katedralika ne more zastarati (kan, 1509, n, 8), Višina, ki mora bili umerjena, se določi ali po starem običaju ali pa jo odmeri provincialni koncil odnosno škofovska konferenca, odlok mora [iitlrdili sv, stolica [kan, 1507, § 1), Če se cathedraticum naloži, se mora, kar je zanj značilno, naložiti vsem institutom, ki so ga po zakonu dolžni plačevati, in dalje vsem institutom v enaki absolutni meri ne oziraje se na njih finančno moč. Konci Iska kongregacija je dne 13, marca 1920'"- zavrnila predlog neke francosko province, naj bi plačevale cathedraticum župnije po Številu vernikov. Osnova davka je bila sicer nizko odmerjena, pu 0'02 fr. naj bi plačevala župnija za vsakega vernika, V motivaciji k odklonilnemu odloku je konzultor navajal, da morejo pač francoski škofje, če se jim zdi primerno, naložiti po kan. 1505 beneficiatom davek, ne morejo pa »huitismodi trrbutum vestire nomine et specie iubsidii cathedralici, a quo tolo caelo dilferrel, quippe quod in mero signo et symbolo recognrtlonis et honoris erga cathedram Epi-scopi consist it*'4. Iz povedanega sledi, da davščina, ki jo nalagajo v severnoameriških škofijah župnijam po številu družin aH otrok v župniji, ni ealhedralicum, dasi se tako imenuje. Catliedratieum je v bistvu časten prispevek škofu ad eiusdem cathedrae seu episcopal h officii onera suslentandn, kol se izraža Benedikt XiV". Plačuje se škofu, ne morda ordinariatu ali katedrali; ob sedisvakanci torej preneha^,
19.	Na drugem mestu sem omenil seminaristicum; imenuje se tudi tributum seu faxa pro semmarm. Nazivali so ga še alumnaticum. Naše ljubljanske in gornjegrajske sinode so uporabljale tudi izraz subsldium pro Seminario Episoopali conferendum. Nekatere sinode tako ljubljanska iz 1. 1723 in generalna sinoda škofa Karla Herber-sleina iz 1, 1774 so nazivale davščino za semenišče subsidium can tativum''11. ftkof more to davščino naložili po kan, 1356, § 1 taksativno naštetim cerkvenim institutom za semenišče in za vzdrževanje seme-
u AAS 19211, 444—441. Omenjeni odlok je zelo zanimiv za poznavanje francoskih razmer, kakor bomo še pozneje videli.
AAS 1420, 447.
11 De no do d česana 1, V, c, 6, n. 2.
V kan, 1504 je namreč izraz episeopo in ne ordinaric, Cfr, SCC II. marca 1916 pri d'A n g e 1 o T o. c. 53, op, 4.
" Ukazata je to dajatev generalna sinoda v Ljubljani 1. 1705, sinoda U 1. 1737 je dekret radi drufjill laka suspendirala ill vse nadaljnje Tia.ie sinodu is 18. stoletja ponavljajo to določbo,
77
niških gojencev, Pod izrazom semenišče je umeli tako zvano veliko in malo semenišče (kan. 1364)**. Naložiti more škof to davščino, kadar semenišču lastni dohodki in ukazane zbirke ne zadostujejo (kan. 1355). Seminaristicum je tnrej subsidiarna dajatev in se v tem loti od zgoraj omenjenega katedratika. Druga razlika od kaledratika ^a je v tem. da se calhedralicum naloži vsem institutom, ki so mu podvrženi, v enaki višini brez ozira na gmotni položaj instituta, seminaristicum pa se ne predpiše vsem prizadetim institutom v isti aKsoJufcni višini, temveč le v enakem razmerju, ne more jia presegaii pet odstotkov čistih davku podvrženih dohodkov, ko se odštejejo potrebna bremena in stroški (kan. 1356). Kcrt cathedraticum se tudi seminaristicum ne more naložiti vernikom ali pa župnijam po številu vernikov. V severnoameriških škofijah pa morajo nasprotno župnije plačevali davščino pod imenom seminaristicum kot tudi caihedraticum, kol smo zgoraj videli, po številu Šoloobveznih olrok oziroma družin. Skof v Limburgu je 1. 1922 odredil, da morajo službujoči duhovniki prispevati za semenišče pol odstotka resničnih službenih prejemkov''*. Podobno je škof v MainzU odločil, da morajo kaplani oddati za semenišče po 2 M mesečno, župniki po 3 M, ostali duhovniki pa sorazmerno svojim dohodkom. Jasno je, da navedene dajatve niso Keminaristicum v ohčepravnem pomenu1' "".
20. tc je Akolija v potrebi, more škof naložili svetnim in redovnim beneficiatom poseben davek; ettraerdinariam et moderatam ex.actionem, kol pravi kan. 1505. Ta davek, ki ga ni uvedel šele kodeks, se navadno imenuje subsidium carilafivum: ime je odlod, ker so davek plačevali cx caritale, to se pravi, da ni bil strogo oh-vezen'1'. l'red zakonikom so omenjeno davščino opisovali kot exactio exlraordinana el moderala ob monifestam et rationahilem causam t.uni caritate a subsiditis expostulataK. Od prej omenjenih dveh davščin se razlikuje v tem, da se nalaga beneficiatom in ne in-sli-tulom. Po svoji naravi je suhsidium caritativum izredna davščina, ki se naloži spe dali dioecesis necessilale impellenle (kan. 1505). Med razlogi, radi katerih more ordinarij ukazali to dajatev, so naštevali avtorji: velike stroške, ki jih je imel škof ob svojem imenovanju in konsekraciji ali pri potovanjih v Rim ad limina, dolgove, ki jih je napravil sam ali njegovi predniki za Škofijo1". Nekateri od teh razlogov terjajo le enkratno dajatev, drugi tudi večkratno. V
R o u u n e r t , d, c. 231. - A. i. k. KR 102, MU.
A, L k, RR 105. 214, "" Hilling trdi v A. f. k. KR 102, 140, da synod cum, kot je imenoval
i kal v l.imburgu zg+iraj navedena dajatev, oJgiivnrja občep ravnemu semina-rlstiku; v knjigi tljis Sachenrecht de.s Codex Juris Canonici, Freiburjf I'>38. ¿Ol pa se izraža bolf previdno, pravi rtftmrei: »Iti der l'rajtis scheinen die ob igt n Grundsätze (natnreč kan, 135b) nicht immer strenge angewandt zu werden.
Glede seminnristika prim if odgovor interpr, komisije z dne 16. oklobra 1919, ait 16 (AAS 1919, 479),
nl Tako n. pr. Sancti, cfr, d' A ti g e 1 o , o, c. 78 fii C a p pel) o. n. c. 1. 104.
C a : p e 11 o , o. C, I. 101.
■JH
starem pravu je bilo kontroverzno, ali sme ordinarij zahtevati subsidium caritativum večkrat. Izjave sv. s lotice 3 O bile zelo nejasne"*. Da pa bi mogel biii subsidium caritativum stalen periodičen davek, tega ni trdil nihče. Besedilo v kan. 1505 je zelo široko formulirano. Upravičenost naložili omenjeno davščino nastopi spcciali dioecesis necesítate impeliente; s tem je seveda izključena periodičnost pri tej dajatvi, vendar bi pa preveč omejevali kanonovo besedilo, če hi trdili, da more škof ukazali le enkratno dajatev"1, Obdavčenje duhovnikov z višjimi dohodki, ki so ga odredili škofje v Ceho-slovaški"™, bi torej ne bilo subsidium caTitalivum, temveč oddaja odvišnih beneiicialnih dohodkov, ki jo more papež naložili kot pravno obveznost. Tako je n. pr. dobil paderbornski škof I. 1923 od koncilske kongregacije indult, da morajo bolje siluirani župniki oddati del dohodkov ur prid slabše situiranim117; ta davščina ni subsidium caritativum, kar se razvidi že iz tega, ker je škof dobil poseben indult, medtem ko more subsidium carilalivuni sam naložiti, da je le upravičen razlog in da je da jale v zmerna. Presoditi pa mora škof, ali je primerno obdavčiti beneficíate; za Francosko je n. pr. koncilska kongregacija to odsvetovala, ker tam 2e tako škof sam odloči od tako zvanega denier du cultc vsoto, ki pripade kleru"M.
21. Kodeks pozna tudi rente oziroma pokojnine", katerih plačevanje se naloži ali kot realno breme beneficiju ali kot osebno breme beneficiatu. Kan. 1429, § 1 prepoveduje v prvem delu nalagati pentlje kot realno breme bodisi trajno bodisi začasno, Morejo pa ordi-nariji iz upravičenega razloga naložili beneficia ta plačevanje penzije, toda le oh podelitvi heneficija, Dolžnost tudi ne preide na nadar-binarjeve naslednike. Beneficiatu mora vedno oslati primerna vzdrže-valnina. Župnim beneficijem se more naložiti le plačevanje penzije bivšim njihovim župnikom in vikarjem [kan, 1429, § 2). Penzijfl, naložena župnemir beneficiju ne sme presegati tretjine stalnih benefi-¿ijevih dohodkov, od ¡katerih se odšlejejo slroški Ikan. 1429, § 2]. Kadar ordinarij predloži župniku, naj poda ostavko, mu more obljubiti pokojnino na račun dosedanjega njegovega župnega beneficiju, dalje more sprejeli ordinarij tudi ¿upnikovo ostavko na župnijo, ki je podana pod pogojeni, da dobi župnik penzijo iz ¿upnega benefieija7". Penzije, ki se nalagajo župnim beneficijem, so sicer realno breme, a preminejo s prejemnikovo smrtjo [kan, 1429. § 3). Navedene določbe nam kažejo, na kakšen način naj bi se po zakonikovi za' misli poskrbelo za oslabele duhovnike, odkrivajo nam eno- nalogo beneficijev več.
ni Izjave so zbrane pri Cap p ello, o. c. I, 205 £; iz njih ni bilo mogoče ra/brati, kakšna davščina ie prav za prav subsidium carilalivum,
11 Enako d' A n g e I o , o. c. fl.t>.
" Cfr. K. u i o j , o, c. 527.
» A. f. k. K.R 103, 192.
m A As 1920, 446—4-17, Prim, opombo 53.
Pensionem ccclcsiaslicam lOore po novem pravu prejemali le klerik (kan. 113), V kan. 2322, n. 1 ne mM izraz pensin v drugem pomenu, pomeni nnmTcč plačo ali nagrado, ki ¡0 prejema Luski cerkveni uslužbenec (n. pr. organi s t).
™ AAS 1923, 454; 1926, 116.
79
22.	V zvezi z omenjenimi dajatvami, ki gredo škofu, naj še omenim povrnitev stroškov, ki jih ima škof na kanonični vizitaciji. Kan. 346 je v glavnem potrdil zadevne določbe Iridentskega koncila {sess. 24, c. 3 de ref.j. Škof in njegovo spremstvo ima na vizita-ciji pravico du prehrane (victualia sibi suisque ministranda] ali pa do povračila stroškov radi prehrane fprociirationes}. Določajo pa se te dajatve po zakonitih krajevnih običajih (kan. 346). Prispevali morajo k tej dajatvi vsi oni, ki so predmet škofove vizitacije (kan, 344). O omenjenih dajatvah zanimivo razpravlja d' Angelo71, kjer se razvidi, da stvar ni tako preprosta, kol se zdi na prvi pogled. Kavnati se je pač po običaj«, ki pa mora piti zakonit, kot kan, 346 izrečuo pristavlja. Kar torej citirani kanon oziroma viri, katerih določbe obnavlja, obsojajo, ne more več po zakonitem krajevnem običaju obstojati.
23.	Dosedaj je bil govor o cerkvenih davkih v širi um pomenu besede, o tistih dajatvah namreč, ki se nalagajo cerkvenim institutom in bencficialnm. Škofova kompetenca je pri predpisavanju le vrste cerkvenih dajatev precej obširna, vendar omejena na naštete slučaje. Drugih davkov namreč bodisi v dobro škofiji ali palronu Škof sebi podložnim cerkvam ne more naložili razen pri ustanovitvi ali konsekraciji, kot določa kan. 1506'".
O davkih pa, ki jih more škof naložiti direktno vernikom, govori kodeks 'samo v zvezi s cerkveno gradbeno dolžnostjo. Ordinarij more ukazali verniki™ svoje škofije, da subsidiarno prispevajo za popravila katedrale;, župljanoni, da popravijo župuo cerkev, podružničnim soseskam, da vzdržujejo podružnično cerkev {kan. 1186), Prav iste določbe veljajo pri nabavi potrebne svete opreme (kan, 1297) in za večja popravila pri nadarbmskih poslopjih [kan. 1477, S 2}-Škofijski dvorec mora vzdrževati škofijska menza, ako ni kdo drug k temu zavezan ex peculiart titulo (kan. 1483, § 2). Če pa takega posebnega naslova ni, škofijska menza pa stroškov ne zmore, potem naravno morajo prispevati verniki, dasi zakonik tega ne določa, AvLorji dostavljajo, da more naložiti škol vernikom davščine tudi za vzdrževanje ostalih cerkvenih objektov, ji. pr. za katoliške šole, za pokopališča™. Omeniti moram, da so določbe kan. 1186 kakor ludi kanonov. ki se nanj sklicujejo, le subsidiornega pomena, ker veljajo samo tam, kjer gradbena dolžnost ni po parlikulamem pravu urejena-*. Mas zanima tukaj v prvi vrsti načelna rešitev tega vprašanja. Omenjene dajatve niso v pravem pomenu davki, ker niso periodične, vendar pa so jim blizu. Iz povedanega je že razvidno, da obravnava zakonik imovinske zadeve kot nekak accessorium na raznih mestih; ko podaja določbe o posameznih cerkvenih institutih, dostavi tudi, kako naj se dotični institut vzdržuje,
24.	Skof more v naštetih primerih odločiti, koliko in v kakšnem razmerju morajo verniki prispevati. Podrobneje zakonik o tem ne
" O. c, 31—4S.
" Prim. Je .kan. H17, § 1,
7" V e r m e e r s c h - C r e u i e n i o. c. Il:l, 305.
Naša pnrtikularna ureditev i« bistveno ujema z načeli kan. HflS.
80
govori in je zaLo Škof svoboden. Dostavlja pa kan. llfiti, g 1, da naj skuša ordinarij bolj s prigovarjanjem vernike nagniti, da bodo po svojih močeh prispevali, kot pa da bi jih s kaznimi silil. Pravica kazensko sankcionirati zadevne določbe sicer ordinariju absolutno ni vzeta, vendar pa je v citiranem kannnu poudarjena želja Cerkve, da naj ordinariji v teh zadevah nikar rte postopajo s silo. Tudi kodeks sam ne določa kazni za one, ki bi se branili plačevali cerkvene davke oziroma davščine, ki niso takse; kar pa se tiče taks, smo videli, da more ordinarij s kaznijo prisiliti uporne vernike, da jih plačajo. Cerkev je torej pri izterjavanju davkov bistveno omilila stoletno prakso; še tridenlski koncil" je n, pr. zagrozil v soglasju s starejšimi določbami'11 z ekskomunikacijo verniku, ki ne bi plačal obve/.nih dajalev77. Državni zakoni o obveznih cerkvenih davkih, ki ponekod poslavljajo vernika pred alternativo: ali plačaj davek, aH pa boš uradno izbrisan iz Cerkve, niso turej ne v formalnem oziru cerkveni, pa Ludi vsebinsko sedaj ue odgovarjajo cerkvenemu duhu, Oziroma bolje povedano, mu naravnost nasprotujejo: Cerkev take zakone tolcrira7\ ne da bi jih aprobirala, dasi so ji v materialnem Oziru skoraj nedvomno V korist. Samo po sebi je umevno, dn bi bila moglu Cerkev obdržali /.a zakone o ccrkvenih davkih kazensko sankcijo. Ker pa dejansko tega ni storila, moramo sklepati, da ni smatrala za oportuno s kaznimi izsiljevati gmotna sredstva".
5. Cerkveni davki v Ožjem pomenu.
25- Gmotne potrebe Cerkve v modernem času naraščajo. Omenil sem že zgoraj, da suponira kan. 1496, ki ugotavlja cerkveno pravico pobirati davke, zelo široke cilje cerkvenega udejstvo vanja. in zato vzdrževanje klera in cerkvenih poslopij ni edini pa tudi glavni strošek ne, ki ga ima Cerkev. Slroške krije Cerkev po tradicionalnem zgledu najprej z donosi svojega premoženja, premičnega in nepremičnega; ker lo redno ne zadostuje, se obrača na vernike, da jo podpro s prostovoljnimi prispevki, Ta način vzdrževanja je sicer idealen, a na žalost v praktičnem življenju nezanesljiv, Cerkev pa potrebuje za vzdrževanje .svojih institutov stalnih dohodkov, ker je sicer redno delovanje zelo uležkočenO. Zato v nabili razmerah Cerkvi ne preostane nič drugejia kol lo, da naravno in pozitivno božjo zapoved o vzdrževanju Cerkev konkretno določi in zaveže vernike k določenim dajatvam, kol je lo ponekod n. pr. v severni Ameriki in v Nemčiji že storila, Gre le za način, kako naj se to Obdavčenje izvede.
Sess. 25, c. 12 de ref.
Cfr, c. 5, C, 16, q, 7 Icouoil. Rolhuni), c. S, X 3. 30 (Aleksander lil, J, 11701, t. 22, X 3, 3U (Celestb HI. 1. U95j.
77 Cir. Kin s c h ins. System de« kathulischeii Kirchenrechts VI, Berlin i893, 220^222,
Prim, pailirdtn pismo pruskih Škotov i. dne 24 avgusta 1921; ¿1. T r i e b s , o, c, 32,
Podobno tendenco srečamo v modernem cerkvenem kazenskem pravu veikral, da je namreč Cerkev zelo opustila poe.ias temporalis in operira v glavnem le s spiritualnimi karnimi, dati nt -izključno.
SL
26. Pravkar omenjena zgleda iz severne Amerike ¡11 Nemčije namreč dokazu juta, da je možno lako obdavčenje izvesti na razne načine. V Združenih državah severnoameriških se kaže po-polna io-čitev med Cerkvijo in državo, ki ju utemeljena v posebnem zgodovinskem razvoju kaloličanslva v teli pokrajinah, tudi v tem vprašanju, Cerkveno obdavčenje je lam povsem cerkvena zadeva. kaT v evropskih državah kljub načeini ločitvi Cerkve i>d države ni, Oprlo je cerkveno obdavčenje v Združenih državah na župno organizacijo, Župnik oziroma cerkveni odbor mora oddali škofijski kuriji vnaprej določeno vsolo pod imeni rajnih davkov5*"; vsota se določuje po šlevilu vernikov v župniji oziroma točneje po številu družin oziroma ioloohveznih otrok"1, l.okatni cerkveni odhur pa mora skrbeti, da zbere potrebne vsote za omenjene centralne davščine in za lokalne potrebe bodisi s prostovoljnimi sbirkami ali / obveznimi dajatvami-Tudi v Nemčiji je po weimarski ustavi Cerkev loOena ud države; vendar pa Cerkev v gmolnih zadevah ni popolnoma neodvisna in prepuščena sami sebi, ker se slnlelne vezi med obema družbama niso dale na mah prekiniti, in je zato v Nemčiji kljub načelni ločitvi mnogo skupnosti med Cerkvijo in državo. Po čl. 157 weimarskc ustave imajo verske družbe, ki so korporacije javnega prava, pravico nalagali davke na podlagi državnih davčnih lisi v mejah deželnih zakonov*". Davke morejo nalagati organizirane verske občine, tako zvane Kir-chcngcmeinden, bodisi da so to župne občine (Piarrgenieinden), ki pa se ne krijejo z župnijami, ali pa manjie zajcdnice, ki jih nazivajo Nebcngcmcinden, to so Filial-, Kapellen-, Kuratie-, in Rektorals-geniviuden. Razpisati more davke tudi škofija kr>l laka"111. Davke razpisuje kut dnklado na državne davke za vsako proračunsko leto naprej cerkveno predstojnišlvoM, raapis mora potrdili pristojna cer-
1,0 Ohvezni davki so cathedrnticuBi in seminarislicuui ier dobrodelni davek {carilas). Glede prvih dveh opomnim, da stri različna <.d o<nih dveh, ki se pod istim imenom navajata v zakoniku, cfr. opombo 60,
Da je taka razdelitev davčnih bremen prevci mehanična in zato neprimerna ter krivična, je na 'pTvi pojjteri jasno. Revni in polteni ljudje so oškodovani.
"■J Pregledno studijo o verskih davkih v Nemčiji je napisal Fr<tyer, Der Slaat und dic Kirthe in Deutscliland, A. f, k, RK 1S07. 407 -436; f>yi—1908. 3—21, Zgodovinski razvoj in komentar k veljavnim zakonom ¿lcj pri Schmeddinfi-Linneborn, Din Kirchensleuer in den katholischen Kircheufjemeinden, Gi;nieind«vcrbaiiden und Diijzesen. Padsrfaorn 1929. Predvojni zakoni 50 ibrani v Slaatslexicon NI1, 11910], 250— 255. Veljavne določbe navajam po N o I I , Das katholisehc Piarramt', 1927, 518—528,
** Za ustanavljanje novih čupnij in za graditev novih cerkvenih poslopij sploh so po nemških .škofijah ustanovljeni tako zvani Diozesanhilfsfonds fiir neu zii emehte-nd« PfaTTiien, v katere morajo prispevali cerkvene občine: ako iz skupne blagajne leifa ne morejo, se prispevek razdeli kol doktada na davke, ki jih občani plačujejo. Poleg omenjenega fonda more ustanoviti škofijska kurija za potrebe cele ikofije ie poseben fond, čifiar dohodki so doklade na davke, ki jih plačujejo iiani verskih občin v škofiji; te doklade ne smejo presegat! državnih dohodninskih davkov (Noll, o. e 528 s], " Cerkveno predslojništvo sestoji ii župnika in voljenih članov (RircheiivorstelieJ"), Naiin volitev kakor tudi kompeteiica in poslovanje cerkvenega predstojniJEva je s cerkveiopotiLičninu zakoni podrobno ure-
Hnfntlevni Vemnik.	6
82
kvena in državna oblaM. Verski davek morajo plačevati vsi katoličani, ki bivajo v dotični cerkveni občini*1. V mešanih zakonih plača katoliški del bodisi mož ali žena polovico davka, ki bi ga sicer moral zakonski mož plačati, Davke pobirajo člani cerkvene uprave; državni finančni minister pa more na željo škofov odrediti, da prevzamejo izterjanje cerkvenih davkov državni uradi"11. Na prošnjo cerkvenih organov izterjajo državni organi zakonito predpisane cerkvene davke s prisilnimi sredstvi"'. Omenim naj še, da po nemikih deželah tako po Bavarsken^,, in v Prusiji"1 država stibsidiarno prispeva k vzdrževanju duinopaslirskega klera. ViSino pfačc. ki naj jo prejemajo dušni pastirji, določi cerkvena oblast v sporazumu z državno; cerkvene občine pa so doižne tako določeno plato preskrbeti dušnemu pastirju, ako ne zmorejo, se nakaže primanjkljaj iz državnih sredstev11". Podobno kot v Ameriki je poskrbljeno za gituilne zadeve v Franciji, kjer je bila izvedena ločitev Cerkve od države na način, ki je bil za Cerkev krivičen. Ker pa se s kanonisličnega vidika francoski način vzdrževanja v bistvenih stvareh loči od opisanega ameriškega., naj ¿a posehej omenim. V Franciji skrbe za gmotne potrebe Cerkve škofijska udruženjtt, ki jih je dovolil Pij XI z encikliko Maximam gravissimamque z dne 18, januarja 1924|1L, Kot določa čl. 3 uredbe [statuta consociationum dioccesanarum)4,1, imajo udruženja nalogo, skrbeti za bogoslužne prostore in za duhovniška stanovanja ter za vzdrževanje klera sploh. Udruženje sestoji iz krajevnega Škofa kot predsednika in največ 29 članov, ki se volijo izmed kandidatov, ki jih predloži škof v soglasju z upravnim svetom. Sredstva udruženja se stekajo iz članarine, raznih zbirk, iz dohodkov ustanovnih glavnic ter druge premične in nepremične imovine ter t-estamentarnih naklonilev (čl. XVII). Dohodke razdeljuje škof v smislu uredbe (¿1. XVIII J- OdviŠni dohodki se deloma zbirajo v rezervni fond za kultne potrebščine, deloma pa se uporabljajo za nakup, zidavo, opravo in popravo cerkvenih poslopij (čl, X1XJ, Medtem ko je v Združenih državah severnoameriških in v Nemčiji uprto vzdrževanje
jeno. [N d 1 1 , o. c. 452—469). S cerkvenimi davki je v ivezi vpliv laikov na upravo cerkvenega prumoienja, tako je tudi v Franciji in Ameriki.
" Kdaj dolinost preneha gl. Noll, o. c. Slfl—532.
*	To se je zgodilo n. pr, v Pmsiji 1. 1921 (Noll, o. c. 525).
" N o 11, o c, 525 a,
M Zakaj je državna oblast na Bavarskem dolina prispevati gl. Kreut], Ist der Bayerische Staat zu den Leistungen an die katholische Seelsorge-¿eiätlirbkeit verpflichtet? München 1931,
1,11 Isti razlogi kot na Bavarskem veljajo tudi v Prusiji (Linnebora, Das neue Pfarrbejioldungs^eöeli vom 3- Juli 1931, Theologie und Glaube, 1932, 169.
M '¿n Prusijo je najnovejši zakon z dne 3. julija 1931; o poslanku in pomenu lega zakona zanimivo razpravlja Lin nebom, o, c. 168—205.
AAS, 1924, 6—24; BV 1924, 187 a.
*	Čl. II rit, uredbe ima iirie besedilo! ¡.'Association a pour but de subvenir aux frais et ä l'entrclien du culle catholique sous Taiilcnti de l'Evaquff cn communion avee le Saint-Siige, et coniormčnienl ä la Constitution de l'Kfilise catholiqne,
33
cerkvenih ustanov predvsem na župno organizacijo, je v Franciji institulna uredba nekam zabrisana in je vzdrževanje urejeno centralistično. Zato je umevno, da se je kon/.ultor v motivaciji k zgoraj navedenemu odloku koncilske kongregacije z dne 13. marca 1920 izjavil proti temu, da bi v Franciji škofje obdavčili župnije s kale-dralikom, kot je omenjen v kan. i504i Akof sam razdeljuje dohodke in je zato res odveč, da bi morali cerkveni instituti plačevati školijski kuriji davek od deleža, ki ga od nje prejemajo"',
21. ic iz par navedenih zgledov razberemo, da je pri cerkvenem davčnem problemu v glavnem dvoje vprašanj: prvo je zunanje, cer-kvenupolilično, v kakšnem razmerju je namreč Cerkev do konkretne države, drugo pa je notranje cerkveno vprašanje, ali naj se namreč pri obdavčenju poudari institutna uredba ali pa naj sc izvede obdavčenje centralistično za celo škofijo oziroma celo cerkveno provinco odnosno državo, Glede prvega vprašanja se pokaže takoj razlika med evropskimi državami in Ameriko. Pojem ločitve Cerkve od države je namreč v praktičnem življenju zelo mnogoznačen. Pri ločitvi podvrže država Cerkev svojemu ustanovnemu in društvenemu pravu, vrh tega pa odredi navadno za verska udruzenja še posebne omejitve". Razmerje med Cerkvijo in državo, ki dejansko igra v našem vprašanju veliko vlogo, zavisi v veliki meri od historičnih razlogov, Nadalje nunam umeuiti, da je v starih homogenih državah zadeva kolikor toliko enostavna, zlasti če države versko niso preveč mešane. Vse drugačne težkoče pa nastanejo v tem pogledu v takih državah, kot je n, pr. naša, kjer so združene cerkvene province, ki imajo skoraj še misijonsko uredbo (n, pr. naše pokrajine na jugu od Save), s pokrajinami, kjer jc bila v preteklih dobah zveza med Cerkvijo in državo zelo tesna (n. pr. Slovenija z jožefinsko pobarvano državno upravo, ki se je vtikala do podrobnosti v cerkvene zadeve zlisli v imovinske), vrh tega je naša država v verskem oziru zelo mešana. Da je torej pri tako različnih razmerah preveč pričakovati, da bi mogla enotna uredilev tudi ob dobri volji vsaj nekoliko zadovoljiti vse pokrajine, je umevno. Poteg tega so pa tudi gospodarske Tazmere in geografske prilike, ki SO pri tem vprašanju odločilnega pomena, v naši državi zelo različne. Zdi se torej, da bo mogla zadevo rešiti le pokrajinska ureditev. Kjer je Cerkev od državne strani priznana kot javna k or po raci. j a, tam bo ji morala biti dosledno priznana tudi pravica pridobivati si gmotna sredstva na javnopravne načine, Ali naj izvršujejo davčne posle cerkveni organi sumi ali pa naj jih za Cerkev vrši državna uprava, je zelo kočljiva zadeva. Oba načina imata svoje sončne in senčne strani. Zdi se, da sc bo morala Cerkev prej ali slej tudi v tem pogledu osamosvojiti.	s
Drugo notranje cerkveno vprašanje pa povprašuje, kakor Sem omenil, kako naj se obdavčenje izvede, lz vsega, kar je bilo povedano o inslitutni uredbi in beneficialnem sistemu, sledi, da se mora
^ AAS 1920, 447,
01 Te orueiitvu se z neprestano oznanjano svobudo vere in veoti sicer prav nit ne skladajo in svojo tendenco le preveč razkrivajo,
6"
4
obdavčenje Opreti na župno organizacijo, 2upni}e in ostale cerkvene ustanove naj bi oddajale v smislu zakonikovih določi! centralnim uradom predpisane davščine. Z navedenim mnenjem pa je v nasprotju predlog, ki ga je objavil >,Katolieki L.ia-t« v Zagrebu Usta 1926 v št. 15 in ga je ponatisnila ludi »Viijemnosl« v it. 5—8 istega leta, Predlog sicer ne razpravlja o cerkvenih davkih, vendar se tiče našega vprašanja. Po tem predlogu naj bi se ustanovil pri nas nekak nov centralni verski zaklad, ki bi kril gmotne potrebe katoliške Cerkve v naši državi. Omenjeni fond bi tvorili sedanji verski zakladi, cerkvena imetja in odvisna nadarbinska posestva 1er državni prispevki. Zdi se mi, da se taka centralistična urediLuv ne sklada z osnovnimi načeli cerkvenega imovinskega prava, poleg tega pa govore proti njej še drugi razlogi, ki sem sc jih deloma v tem poročilu že dotaknil. Priznati pa moramo, da ¡¡¡re marsikje razvoj v centralistični smeri, Tako je n. pr, čl, 13 rumuitskega konkordala z dne 10. maja 1927 ustvaril inedškofijsko sveto imovino (Patrimoine sacré inlerdiocčsainj za vso katoliško Romunijo, Fond tvorijo obligacije n,munske rente, ki so pripadale prebendam škofov, kanonikov, župnikov in škofijskih semenišč. Patrimoine sacré je lastna juri-slična osebnost; imovino bo upravljal svet škofov J po statutih, ki jih ti sestavijo in jih odobrita sv. stolica in romunska vlada. Vendar pa so po čl, 9 uit. konkordata tudi kanonično ustanovljene župnije (župni benelicijij, Škofije in opatije pravne osebnosti, ki obranijo svojo imovino in morejo novo pridobivati,
28. Omenim naj končno Se državni prispevek za kritje eerkvenih potreb zlasti za vzdrževanje dušnopastirskega klera. Omenjeni prispevki se razlikujejo po svoji naravi "d dohodkov cerkvenih davkov, ki jih pobira in upravlja država, Take prispevke predvideva tudi čl, 11 naše ustave in predlogi Zh zboljšanje gmotnega položaja katoliške duhovščine, ixhajajo pri nas večkrat prav iz osnove teh prispevkov1". Razlogov, radi katerih je država obvezana podpirati Cerkev oziroma klcr. naštevajo več, kakor je znano. Nekateri so bolj idealnega reda in bo z njimi v modernih bolj ali manj areligîoznili državah težko prodreti, n. pr, poučevanje verouka, vodstvo matičnih uradov in dušnopasl.irsko delo sploh. Drugi razlogi pa so histoTičneiia izvora. Države SO namreč v preteklem stoletju marsikje v Evropi tfdv/.el« Cerkvi njeno imetje, obenem pa so se molče ali izTCČno zavezale, da bodo za odškodnino Cerkev gmotno podpirale"7. In kjerkoli v Evropi država Cerkev gmotno podpira, je laka podpora običajno oprta na opisani razlog, tako n. pr. v Belgiji >po čl. 17 ustave Lz leta 1831, na Holandskem po čl, 171 ustave iz leta 1848 oziT.-ma leta 1887, na Poljskem po čL XXIV konkordata z dne 10. februarja
115 1'rifli. i« čl. 13, § -iP ki dulofa, da upravlja verski in študijski Naklad i vel Škofov.
™ tako n, pr, M. i k S, O gmoloetn položaju slovenske duhovšiine, Kranj 1927.
Možni so ie drugi raztogj, ki predpostavljajo Cerkev kot korporacijO javnega pravat drŽava ji puduli privilegiran značaj in jo podpira, da razbremeni državljane.
85
1925,h, na Virt amber Sitem0» po čl, 63 ustave z dne 25, septembra 1Q19">lJ. V Avstro-Ogrski in njenih nasledslvenih državah temelji ta dolžnost na verskem zakladu, ki je velikega pomena za naše razmer«.
6. Verski zaklad.
29, O verskem zakladu, glede katerega je več prepornih vprašanj, omenim v zvezi z našim vprašanjem le nekatere stvari. Kakor je znano, je ustanovil verski zaklad cesar Jožef 11 i z imovine raz-puščenih samostanov in iz imetja nekaterih drugih cerkvenih ustanov in fondov"". Po naziranju tesarja Jožefa If naj bi namreč tvorila vsa cerkvena imovina V drŽavi eno ustanovo, katere dohodki hi se stekali v enotno blagajno, ki bi vzdrževala kler in kultne potreb-5čmelu:. Nastalo je vprašanje, ali imamo opravili z enotnim državnim verskim zakladom, ali pa je več samostojnih pokrajinskih verskih zakladov, kar je močno nagovarjala knjižica Zur Congrua-Frage des katholisciien Seelsorge-Clenis in Oslcrreich1". Vobče so smatrali vsaj po letu 1802 pokrajinske verske zaklade za samostojne, dasi izjave državnih oblasti niso bile soglasne1". O pravni naravi verskega zaklada je bilo troje mnenj. Cerkveni krogi so smaLrali verski zaklad za cerkveno lastnino, ker so pač verski zakladi nastali iz cerkvenega imetja. O pravnem subjektu, ki mu pripada lastninska pravica niso jasno govorili, saj je znano, da je bilo vprašanje o lastniku cerkvene imovine v toliko sporno, ker niso vsi zagovarjali institulne teorije in so zamenjavali namen cerkvene imovine z njenim lastnikom. Nobenega dvoma pa ni bilo, da sc ne bi mogel dobiti po načelih cerkvenega prava lastnik verskozakladnega imetja v Cerkvi, zlasti pa jc to danes nesporno, V smislu tega nazirajija sc tudi najbolj naravno umejc čl, 31 avstrijskega konkordata iz leta 1855, ki je glede verskega zaklada določal: Hona. quae fundos. ti t i appellant, Rcligionis el studiortim conslituiinl, cx eOrum origine ad Ecclesicte proprietatem speetant1"5 el nomine Eeclesiae administrabuntur. — Reditus fundi ReligionLs, doneč collalls inter Aposlolicam Sedem el gnbernium Imperiale consiliis fundus ipse dividalur in stabiles el ecclesiaslicas dotationes, orunt erogandi in divinum cultum, in Ecclesiarum aedi-ficia el in Seminaria et in ea Omnia, quae ecclcsiasticum respiciunt
,IH Cfr. Giannini, I concordali post Keltic i, Alilann 1929, 143— 118—130.
w Glede Bavarske in Priihiiu je bil govor že zgoraj.
180 Tozadevna ustavna določila in člene izvriitnih zakonov jc zbral Caesar Radii, v knjigi his compariitum cum edict ¡k leguni civilium de re eoctesiastica, Romat 1925.
1,1 Na Kranjskem jc bilo razpuSfcnih 13 samostanov v VTcdnosli okrog 1.200.000 goldinarjev (cfr. Kuš.ej, Joseph II itnd -die aufiere Kirchen-verlassung tnneosterrciehs 1908, 275—278], Kuicj, o. c. 296.
i"1 Str. 21—Gl. op. 31,
'« I.anOvič, Vjerozakonskfi Zaklade. Zagreb 1927, ID—13.
1(5 i)a bi bilo v teh besedah izraJ.eno te historično dejstvo, da izvira verski zaklad iz cerkvene imovine, kakor trdi L a n o v I č, o. c. 25, nt verjetno, a v Icj zvezi tudi naslednji stavek citaranega člena ne bi imel pranega smisla.
86
minbterium. Jasno je, da cit. čl, 31 konkordata nasprotuje jožefinskim načelom, ki jih je zopet obnovil zakon z dne 7. maja 1874, d. z. št. 50, kjer se smatra verski zaklad le za nekak dol državnega premoženja, namenjen za vzdrževanje kuUa"1". Drugo mnenje o pravni naravi verskega zaklada trdi, da so verski zakladi samostojne ustanove z laslno pravno osebnostjo'"1, in tretje, da so javni torej v bistvu državni fondi1™. Jožefinski miselnosti, ki je po odpovedi avstrijskega konkordala zopet prevevala tozadevne državne zakone, j t pač najbolje odgovarjalo na Iretjuin mestu navedeno mnenje; avstrijsko državno sodišče je n. pr. zanikalo pravno osebnost verskih zakladov"11.
Z verskimi zakladi so imeii priložnost baviti se trije povojni konkordali: romunski, itaJijanski in poljski. Romunski konkordat določa v § 4 čl, 13, da je verski zaklad samostojna pravna osebnost; upravlja ga svet škofov. Dohodki verskega zaklada so torej po romunskem konkordatu odkazani Cerkvi in premoženje samo upravlja Cerkev. Ni torej razdeljeno versko zakladno premoženje po škofijah, temveč ga skupaj upravlja svet škofov. Ureditev je pač zanimiva in kot podoben primer take ureditve naj navedem iz najnovejšega časa čl. fil in V dogovora sv. stolice z Romunijo glede tako zvanega Status Romano - Calholicus Transylvaniens!s z dne 30. maja 1932"". Fo čl. 11 se ho premoženje, ki ga ima omenjena ustanova111, upravljajo po posebnih statutih in se bodo dohodki porabljali dans les buts indiqués et prévus pax les Acts, Décrets et Lettres de fondation. Po čl, V ima ta ustanova cerkven značaj in se bo uporabljala le za sebi lastne namene na teritoriju katoliške škofije rimskega obreda v Albi Juliji. Lastninska pravica pa ostane pri ustanovah, ki jo morejo dokazati 7, veljavnimi listinami. V Italiji poznajo verski zaklad le v bivših avstrijskih pokrajinah, Konkordat sam se bavi z verskim zakladom le mimogrede in določa samu, da ee upravlja verski zaklad po ineiani komisiji, v katero pošlje Cerkev polovico članov11-. Konkordat s Poljsko ne omenja izrecno verskega zaklada, Aplicirati pa se da nanj čl. 24, št, 3 konkordata, ki določa, da se bo vpraianje o cerkveni imovini, ki so jo zasegle Prusija, Avstrija in Rusija, uredilo pozneje1,;l. Sv, stoliea očividno ne vztraja absolutno na tem, da bi se zadeva verskih zakladov povsod enako
1J,B Cfr. Ve ring, Lehrbueh d« katholiîchen, odentalischen und pro-lestaniischen Kirchtnrechte1, Frešburg 1893. 139.
167 H Lissa rek, Iteligionsfond v Ost«rr, StaatswiirLerbin.h IV-', 92 i.
i« GroB-Schueller, Lehrhucb des kathniischen Kirokenrachta", 1922, 362; v brv a t sk e m "prevod« tega dela prevajavec Nuvak ne zagovarja vei lega mnenja [Udžbcnik, 2&8).
in* Cfr, Kuje j. Cerkveno pravo, 544 op. 74,
lln A AS 1932, 209—214.
111 Kratek historični pregled o njej je podal Brinzeu v članku Der sogcnanntc liatholiïche Staat in Siehenbtirgen, Katholische Kirchenzuitung, it. 27 1 dne 30. jnnija 1932.
113 CI. 29, e),
111 Cfr. K.11 še j, Katoliška cerkev in njeno pravo v povojni doki {pu-sehni odtis iz Zbornika znanstvenih razprav ¡ur. fakulteti! VII) 1(>30, 25,
87
rešila111; konkordati so pač kompromisi in mara sv, slolica v njih neredko veliko popustili, da se zabrani večje zlo za Cerkev. Do-ločhe o verskem zakladu v tujih kokordatih so pomembne tudi za nas, vendar radi kompromisnega značaja konkordatov ne morejo samo po sebi odločiti, katero mnenje o naravi verskega zaklada je bilo v preteklosti pravilno in je še pravilno, dokler ne bo tudi pri nas z dogovorom med sv, slolico in državno oblastjo zadeva defini-tivno rešena,
30.	Naši državi so pripadli trije verski zakladi; slovenski, hrvat-sko-slavonski in dalmatinski. Od teh je finančno najmočnejši slovenski ali bolje bivši kranjski verski zaklad, ker koroškega in štajerskega verskega zaklada ni v naši državi. Kranjski verski zaklad ima 27,000 ha zemljišč, od tega 18,000 ha gozdov, ki imajo lesa v vrednosti nad 40,000.000 Din; polcs lega ima naš verski zaklad več gospodarskih in industrijskih poslopij, hotel sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru m Sliiki dvorec v Ljubljani ter več raznih rent"4. V letih pred vojno je donašal kranjski verski zaklad blizu pol milijona zlatih kron, torej približno toliko, kolikor je znašalo kongruino dopolnilo za kler ljubljanske škofije1'", lz navedenih poročil je razvidno, da je verski zaklad velika postavka v proračunu ljubljanske škofije'1'. Podrobneje nadalje govorili o gospodarjenju z verskim zakladom in o uporabi njegovih dohodkov je brezpredmetno, dokler se sv, sto-lica in državna oblast v zadevi ne sporazumeta, Bilo bi pa nedvomno rajpravičneje1111 in v skladu z ustavo (čl. 11, t. 3), če bi prešli verski zakladi po analogiji čl. 13 romunskega konkordata z ene strani in po analogiji čl. 2b8 uslave srbske pravoslavne cerkve z druge strani"11 v cerkveno upravo lin,
7. Konec,
31,	Pri reševanju cerkvenega gmotnega vprašanja v zvezi z vprašanjem o cerkvenih davkih hi bilo torej paziti na sledeče: Benefi-cialn.i sistem naj se ohrani, dati pa se mu mora v organizaciji celotnega cerkvenega delovanja OnO mesto, ki mu po načelih kanonskega prava gre. Ni v skladu S cerkvenim pojmovanjem rij£orislično mnenje, naj bi Cerkev oddala svoio imovino ter naj bi se prepustila v ¿motnih zadevah prostovoljni podpori vernikov. Tudi predlogi, da hi se nadarbine odpravile in bi se vse beneficialno imetje združilo v enoten lond, so zgrešeni. Bistveno različen od prai-kar omenjenih predlogov pa je osnutek, naj bi se prevelikim nadarbinam odvzelo nekaj zemljišča. Cerkvena imovina naj ostane, toda porabljati se mora v na-
m Kušej, Katoliška cerkev 25.
dodatku gl. pri L a n u v i č u , o, e, 12,
»'O Cfr, M i k š , o. o, 25,
1,1 Va Mikiu (o. c. 23—25) je znašal verski proračun za vso Slovenijo
v I. 1927/23 6 milijonov dinarjev, drŽava pa je dobila samo iz kranjskega
Verakega zaklada v.inj 4 milijone dinarjev.
l1" t, a n o v i č , o. c, 53. i« Cfr. op. 4,
m Pri vprašanju o lastniku zaklndnega premoženja bi v Cerkvi saiui še ostale teikoče, ker je pač to vpraianje nastalo iz tailične cerkvene imovine.
88
mene, koL jih določa Cerkev. Etična poniemhnoäl beneficialnega sistema Iii se morala bolj poudarjati iti uvaževali. Določba kan. 1473 nt samo kaka manj pomembna direktiva in preostanek iz starih časov, Karitaltvno delovanje v najširšem pomenu besede se mora po apostolskem zgledu tesneje zvezali z delovanjem cerkvene občine kot lake, Za tako delovanje pa so potrebna gmotna sredstva in k tem naj bi prispevala tudi cerkvena imovina oziroma bi prav ona morala poslati tisLi finančni center, ki bi Lo delovanje vzdrževal. Večkral sem omenil pomen iristitutne uredbe za ccrkveno imovinsko vprašanje; pokazal sem, kako cerkveni zakonik oipira svoj davčni sistem, da rabim to besedo, prav na inslitutno uredbo; zato se zdi, da ne bi bilo prav, če bi brez potrebe operirali z nekakim centralističnim principom. Seveda so včasih razmere močnejše kot načela in tako so n. pr. v Franciji in Romuniji, kak ur smo videli, urejene cerkvenc imovinske zadeve nekam cenlralistično. Cerkveno davčno vprašanje je za beneficialni sistem in inslitutno uredbo drugotnega pomena. Ce se Cerkev ne more vzdržati z lastnimi dohodki, se obrne na vernike, da io podpro in sicer redno najprej s prostovoljnimi prispevki, in če ti ne zadostujejo, pa z obveznimi dajatvami- Glede zadnjih so možni razni načini, Obvezni cerkveni davki prineso seveda marsikako ležkočo, ki je pri nas dosedaj nismo navajeni, n. pr. razne tožbe, izstope iz Cerkve, grožnje vernikov in tako dalje. Nekateri so zalo ipltjh proti cerkvenim davkom tn sodijo, da bi ob boljši vzgoji vernikov zadostovale prostovoljne zbirke in pa dajatve ob raznih cerkvenih funkcijah; loda predstavljajo si najbrže vso zadevo premalo realno; sicer pa tudi neprestane nabivke med cerkvenimi funkcijami in božjo službo sploh — pu dve aH tri pri eni sv. masi — niso nič kaj vzpodbudne in sodim, da razodevajo obvezni cerkveni davki in močni heneficiji precej ¡nanj trgovskega in pozumetj-skega duha kot pa neprestani napadi na žepe med božjo službo. Gmotna sredstva pa Cerkev mora imeli in ne sme in ne more omejiti svojega delovanja radi pomanjkanja teh sredstev, kar moramo zelo naglaitali.
Končno naj omenim äe to, da se zdi, da moderni čas zahteva, da se pripuste verniki k intenzivnejšemu sodelovanju pri upravi cerkvenega premoženja in to zlasti tam, kjer so uvedeni chvezni cerkveni davki; zadeva je psihološko razumljiva, zanimiva jo pod tem vidikom praktična izvedba predpisa o škofijskem gospodarskem svetu [kan, 1520] po raznih cerkvenih provincah11". Marsikateri pred"" Za nenjfkc cerkven« province gl. Hill: Hg. lias Sachenrecht des Codex Iuris Canonici, t*reiburg 1928, 339 s. Za Romunijo je V lern poßleSu zanimiv zgoraj omenjeni dogovor S SV. S,to]ico Z [tile 30. maja 1932, ki poudarja v ti. I., da se ustanova, znana pod imenom Status Romano-Cathol icus Tran5vlvaniensis pretvori s tem dogovorom en un OTgane du Diocèse ... et [■rendra la dénomination de ^Conseil du Diocèse (îe Kite lalin d'Alhn Julia«, Ce Conseil remplît les charges prévues par les Canons 152U et 1521 du Codex Iuris Canonici (AAS 1932, 209 s.), Ta Conseil je svojevrstna ustanova, svojo nalogo îzvriuje po glavni skupščini (Assemblée générale) in po odboru [Comité], kot določa čl. II njegovih statutov (AAS 1932, 214| — Glavno skupäfino tvori dolga vrsta klerikov in laikov, kot doloïa čl. V] statutov (AAS 1932, 215).
89
sodek o namišljenem bogastvu Cerkve in klera bi v ljudeh zamrl, če bi jim ločno pojasnili in s številkami dokazali, kakšno fe v resnici gmotno stanje cerkvenih ustanov v našh krajih. Boriti se na kak drug način proti omenjenim predsodkom, katerih se tudi dobri verniki ne -morejo znebiti, se zdi manj uspešno. Dokler pa bodo taki predsodki v ljudeh, je vsaka reforma cerkvenega imovinskega vprašanja. ki se mora opreti v mnderni dobi na vernike, zasovrazena in s tem onemogočena,
SLOVSTVO, a) Pregledi.
Nove študije o Kerulariju.
Za pravilno oceno Kerularija je bistvenega pomena vprašanje, ali je obstajal cerkveni razkol med Carigradom in Rimom že pred Ke-rularijem. Prof. Anton Michel je to vprašanje obravnaval v Hist. Jahrbuch 1922 in v I. zvezku svojega dela Humberl und Kerullarios (poročilo gl. v BV Vil [19271 61—72), V II. zvezku istega dela1 ga znova predelava na osnovi novega rokopisnega gradiva rn nove literature. Njegov zaključek je, da je pred KertilaTijcm obstajal latenten razkol že od patriarha Sergija 11 1999—1019) dalje, ko se papeževo ime v diplihih ni več imenovalo. Kerularij pa je ta lihi razkol pretvoril v Očitni razkol.
Michel se sklicuje na uradne dokumente razkola I. 1054, in sicer na intronistike antiohijskega patriarha Petra papežu Leonu IX in na papežev odgovor; na KerularijevO Panoplijo, na 1. pismo Leona IX (oz. Humbcrta) Kerulariju, pismo Kerularija papežu, na dokumente papeškega odp&slanslva (pismo ccsarju, 2. pismo tierulariju, Dialog kardinala Humherta), na cksknmunikacijsko bulo, na Commemoratio {t. j. poročilo papeškega odposlanstva o neuspeli misiji), na Kerula-rijev Semeioma (t, j. protokol o izobčenju Latincev z dne 20, jul. 1054], na Kerularijevo encikliko vzhodnim patriarhom o razkolu, na Keru-larijevo posebno pismo antiohijskemu patriarhu Petru in na korespondenco med antioh. patriarhom Petrom in gradeikim patriarhom Dominikom. Po pripadnosti razdeli pisatelj vire na hi^anlinske, ale-ksandrijske, jeruzalemske, onliohijske in rimske. Končno pojasni molk bizantinskih kronistov.
Razkol pred Kerularijem dokazuje poleg lilurgije enodusnost bizantinskega klera, ki se je za Kerularija kot čuvarja pravover-nosti postavil vse drugače, kot sc je to zgodilo ob Folije ve m nastopu; tudi preprosto ljudstvo se je tumulluarično postavilo proti novi državni in unijski politiki cesarjevi. Vse to priča za razkolnn tradicijo, Zakaj tedaj Kerularija ni bilo megoče odstaviti? Zato, ker je čuval tradicijo, ker razkol ni bil njegovo delo, ampak podedovano
1 Humbcrt und K.L-rullimo£, Quellen und Studien rum Schisma XI. Jahrhundert* von Dr. Anion Mkhel, Zweiter Teil, [Quellen und Forschungen aus dem Gebiete dtir Geschichte . . , heraus^, von der üörre^-ßcsellütliall. xxill. Band}. Paderborn 1930, 8°, str. XII ! 495.
90
stanje. Ta ugotovi Lev ovrže Brčhifcrjevo razlago v delu Le schisme oriental du XI« siecle (Pariš 1899), na katero se je opirala vrsta učenjakov. Sicer pa je nove zgodovine rezultate začel upoštevati tudi Brehier.
Razkol med Carigradom in Rimom se je javljal v dobi propadanja papeske moči, v 10, stol. in v prvi polovici 11. stoletja, katerih temo razsvetljujejo svetli pojavi papežev Janeza X, Gregorja V, Silvestra 11 in Benedikta VIN. Nasprotno je tedaj rastla. moč bizantinske države in z njo moč curigrajskih patriarhov. Papeži, ki so se že v Rimu samem težko uveljavljali, so tem manj mogli vplivaLi na zunaj, na vzhod. Av Loke f a Iti os l i so se paLriarlii počasi čisto privadili, Za razkolnosl, ki je spričo neugodnih rimskih razmer nastopila ne le na vzhodu, ampak tudi na zapadu, je zanimiva in poučna vzpOTedba dveh sodobnih dokumentov, enega z vzhoda, drugega z zapfcda: Nestorjeve kronike (pogl, 42), kjer se nam popisuje poučevanje ruskega kneza Vladimirja v sovraštvu proli Lalincem, in govora orkan skega nadškofa Amulfa na rheimskeni koncilu 1. 991, ki ga nam je redigiral Gerberl, poznejši papež Silvester II in se v njem navaja tudi odpad Carigrada od Rima (prim. Migne, PL 139, 320).
Zlasli i t. intronistik antiohijskcga patriarha Pl'lra spoznamo, da je trajal razkol že toliko časa, da mit ta patriarh ni znal navesti vzroka.
Razkol, ki je nastal pod Kcrularijem, se sodobnim grškim kronistom ni zdel nič novega in nič pomenljivega; zato ga niti ne navajajo. A vprav to ocenjevanje Kerularijevega razkola dokazuje, da je bil razkol že pTed Kerul&rijeni,
Momenli razkolnega razvoja v dobi od I. 1012 do 1054 so po Michelovi sintezi tile. Najprej se pretrgajo ljubezenske vezi med vzhodom in zapadom. Pred J. 1052 Se intronistike papežu niso več pošiljale. Poleni so se že kur javno poudarjale ločilne točke: z emfazo se proslavlja najsvetejši in pravoverni" patriarh Folij, oče razkola, in v spodnji Italiji se debatira o FiIhkjub, Temu se je pridružilo črtanje papeževega imena iz diptihov: v Jiturgiji se papeži niso več komcmorirali. To dejstvo je veljalo za službeni dokaz medsebojne ločenosti. To bolj ali manj rahlo ločenosl je pcoslril Keru-larij, V tem pogledu se je gradeškeniu patriarhu Dominiku zdela doha pred Kerularijem doba cerkvene edinosti, poznejšemu Grku Bek-kosu pa celo doba velikega miru, Pred Kerularijem je vkljttb ločenosti zapadna Cerkev veljala Se vedno za krščansko Cerkev. Palestinske božjepotnike so Grki še vedno prijazno sprejemali in Kapadni trgovci so po raznih mestih ustanovili samostanske kolonije po domačih vzorcih, A Kerularij je v razkolnem razvoju storil zadnji usodni korak, ki ga je bilo mogoče napravili v odtujevanju med Carigradum in Rimom: proglasil je načelo, da izven grške cerkve ni krščanstva, Zakramenta sv. krsla in sv. Evharistije pri Latincih je .proglasil za neveljavna. Zato je zatiral latinske samostane v Carigradu in Latincem prepovedal maše vati.
O vsem tem nas na osnovi novih virov poučuje Michel v 11. zvezku svojega dela Humbert und Kemllarios.
91
Naj vetji obseg ima študija o Kerularijevi polemiki proti Lalin-cem, kakor nam jo nudi edini zna:ii rokopis dunajske drž. biblioteke theol. jir. 306 fol. 67r—80v. Ta rokopis sicer Kerularija ne imenuje izrečno avtorja polemike, vendar Michel dokazuje njegovo avtorstvo, Spis nima v rokopisu nikakšnega naslova. Micbel mu je z ozirom na vsebino dal ime	v,ari twv Acrdvttl. Najprej nam Michiil
poda kratko vsebino tCeruIarijcvega spisa, ki obstoji iz 13 plasti (str, 41—43), Potem nam poda točen opis rokopisa {sir. 45—50), ki poleg tega Kerul arije Tega obsega še 32 drugih spisov, od katerih je mnogo za objavljenih- Ves kodeks ima po svoji vsebini namen svarit; pred krivimi verami in potrjevali v pravOvernosti. Rokopis j« iz konca 13. stoletja. Pisava je mikroskopično drobna. Grščina je vulgarno pobarvana. Izdajatelj Michel je z vso krilično akribijo izdal tekst v originalu z latinskim prevodom prol. Weissenbacha. Viri spisa so natančno analizirani. Spis je tako rekoč zbirka citatov iz sv. pisma, cerkvenih očetov, sinodafnih določb, tesarskih zakonov in poganskih filozofov, Na izbiro cttalov je vplivala najostrejša polemika proti Latiucem. Tz spisov cerkvenih očetov je avtor zbral le citate, ki pobijajo heretike; in naj SO ti heretiki kakršnikoli, Kerularij uporablja citate za polemiko proti Latincem. Izjave cerkvenih očetov o primatu namenoma prezira, Uporaba virov izpričuje pomanjkljivost teološke izobrazbe, Na bibličnem in historičnem področju zadenemo na velike pogreške; tako se n. pr. besede sv, Petra navajajo kot besede sv, Jakoba in kmalu potem ludi kot besede sv. Pavla; Maksi-ma Spoznavalca slavi v dobo po 7. splošnem koncilu; zamenjuje koncilske določbe Z apostolskimi kimoni, "la površnost zasluži tem večjo grajo, ker pisatelj sicer prideva malenkostim največjo važnost. Posebno pa je treba obsojali njegove potvorbe. Iz aktov eieSkega koncila se besede Teodorela iz Čira, ki nasprotujejo nauku o Izhajanju Sv. Duha iz Sina, podtikajo Cirilu Aleksandrijikemn, pač zato, ker je bilo znano, da je bil Teodoret na 5, splošnem koncilu ohsojen. V nekem citatu iz Bozilija Velikega je spremenjen stavek tako, kakor da bi bil ta cerkveni oče učil, da izhaja Sv. Duh samo i7. Očela. Te potvorbe je treba tem bolj obsojali, ker avtor sicer sani obsoja tekstne potvorbe monofizitov kot heretično zlobo. Ker več citatov ni mogoče identificirati, je možen sum, da si jih je sam naravnost i/mislil.
Panoplia obravnava vsestransko brez strogo logičnega reda razmerje grškega prav oveni i ka do Lalincev. Po vzoru florilegijev obstoji iz citatov, med katerimi ostro napada in analematizira Rimljane ter se srdi na politično oblast, ki jih ščiti.
Historični pomen Panoplije je 1, v tem, da je poleg rimskih virov, ki so se mnogim zdeli enostranski, nov grški vir, ki nam nudi sliko o početku in prvem razvoju Kerularijevega razkola; 2. v tem, da kritično popravi poznejša Kerularijeva poročila (Semeiotnal o njegovi miroljubni pasivnosti, iz katere da so ga zdramili Rimljani, ter o njegovi soglasnosti z dvoram, V resnici je Kerularij najostreje nastopal proti Rimljanom, proti papežu in proti bizantinskemu cesarju. Na osnovi Panoplije je treha marsikako preostro sodbo o postopanju rimskih legatov bistveno omiliti.
92
Za Kertilarijevo avtorstvo Panciplije priča- 1, Spis sv v mešanem kodeksa nahaja pod isto številko kakor i z ves t no Kerularijcvo pismo anliohijsltcmu patriarhu Petru, dočhn imajo drugi trakiaii vsak svojo tekočo številko. Za takšno štetje je megla biti odločilna le enotnost avtorja, ne vsebinska sorodnost. Na osnovi tega dejstva so Painvplijo pripisovali Kerulariju že Lambecciu«, Nessel. Fabricius-Harles, Ehrhard in Meyer [str, 89 O, 1). 2. Kcrularijev sodobnik Mihael Psellos poroča, da se je Kerularij zelo budno in tudi pismeno horil proti rimskim Icgatom. Panoplta vsebuje vse to, na kar namiguje Psellioa: nemirne in vznemirjajoče patriarhove govore vpričo ljudstva in duhovščine. Enako nam o Kerularijevih govorih poročajo rimski viri: pismo Leona IX (Hurmberla) Kerulariju in ckskomunikacljska bula. Zato bi bilo čudno, če bi se od teh Kerularijevih govorov v začetku spora ne bilo nič ohranilo, zlasti še, ko imamo o koncu prepira več poročil (Kerularijeve Semeioma, encikliko in posebno pLsmo Petru Anliohijskemu].
To so zunanji kriteriji za Kerularijevo avtorstvo, ki jih docela potrjujejo notranji, Uporaba pisma Leona Ohridskega tranijskemu škoFu Janezu dokazuje, da je bila Panoplia kol celota redigirana po pomladi L 1053; ker se nadalje Kerularijeva sinoda 20. julija 1054, ki hi bila Pnnoptiji nudila lahko obilo gradiva, ne omenja, sledi, da je bila redakcija piwameitn-ih delov dovršena pred vroiim poletjem lt>54, Glavna redakcija pa je bila končana po Kerutarijevi zmagi nad cesarjem (20, jul.J, za kar govori zmagoslavni uvod Panoplije. V ta čas nas vodi tudi stvarni položaj in strastni način polemike med Grki in I.alinei (str, 94—98). Končno nam iz Panoplije odseva osebni značaj Kerularijev, kakršen nam je znan že od drugod (str. 9S—109): njegov službeni položaj, njegovo zanimanje za liturgijo, pomanjkljivost njegove teološke izobrazbe, njegovo polvarjanje tekstov, njegova načela o tradiciji tudi v najbolj malenkostnih rečeh, njemu lastne entll-ziastične ideje grškega meništva, predvsem pnevmalčino pojmovanje tiosilelja javne oblasti, njegov jezik in slog.
Dokaz Kerularijevefta avtorstva še bolj potrjuje preiskava o postanku posameznih delov Panoplije (str. 109- -200). ¿c iz nje nam odseva nazorna slika polemike med Grki in Latinci pred nesrečnim dnem trajnega razkola. Toda o njej nam sedaj ni treba poročati, ker nam pisatelj sam obeta zaokroženo zgodovino o Kerulariju in Hum-bertu na osnovi svojih dosedanjih kritičnih predstudij [str. Vfj,
Ureditev Panoplije je splošno kronološka. Namen zbirke ni bil zgodovinski, ker se nikjer ne navaja ime cesarja ali papeža ali papeikih legatov, Pri .govorili tako navajanje tudi ni bilo potrebno. Zato je namen zbirke splošnejši: služila naj bi za katehetični pouk o krivoverstvu Lalincev in za liturgični vzorec, po katerem naj se vrii preklinjanje latinskih zmot. Odtod anatematizmi na koncu Panoplije v prvi osebi ednine. Tudi drugi deli kodeksa, v katerem se nahaja Panoiplia, imajo isti namen, n, pr, vzorec, po katerem se sprejemajo v Cerkev bogom i I i. Zato je tudi Keruiarij zbral svoje gradivo iz boja proti Latincem, da jih ožigosa kot herelike, ki jih mora vsak pravovernik obsojati.
93
Pisatelj nam Kerularijevo strast in pristranost pojasnjuje z besedami in z zgledom Kerularijevega sodobnika in prijatelja, anliohij-skega patriarha Petra, ki je Kerularija svaril pred ozkosrčnostjo in brezobzirnostjo. Dočiin je bil Kerularij proti vsakršnemu pouku krivovercev in zalo ni maral imeti z Latinci nikakšnega Stika, češ, da je vsak pouk že naprej zastonj, je Peter opominjal, da je treba najti most do onih, ki naj spoznajo resnico, in se za njihovo spreobrnjenje z vso potrpežljivostjo truditi. Zato je Peter kot prijatelj zedinjcnja rad dopisoval z Rimom kakor prej Laku tudi še po razkolu med Rimom in Kerularijem. Kerularij pa je v svojem slepem sovraštvu svaril pred kakršnimkoli stikom z Rimljani, Te heretike je bilo treba po njegovem s silo streti, ne pa ?. njimi sklepati zedinjcnja. Njim, kol absolutno nepoboljšljivim heretikom, naj velja le brezobziren boj. Kerularij je razkol med Grki in Latinci hotel in odobraval z vso agresivnostjo ter tako izvedet zadnje posledice dolgega historičnega procesa in obstoječi lihi razkol javno potrdil.
Po objavi Pauoplije se nam razodene velika razlika med Keru-iarijeni in voditeljem latinskega odposlanstva, kardinalom Humber-tom. Michel ugotavlja o Humbertu: -.Sein Vorgehen wird nach der Ausgabe der Panoplia milder als bisher beurteilt werden müssen [str. 205). Humbert se je vkljub praktičnim razlikam zadovoljeval z edin ostjo v veri kol temeljem cerkvene edinosti. Selc Kerularijev nastop ga je dovedel do trpkega in jedkega izražanja, ki pa zaostaja za Kerularijevim in se nahaja tudi pTi cerkvenih očetih» Humbert ni Grkov nikdar smalaml za polpogane in jude, kakor Kerularij Latinee, V Humbertu šc ni ugasnila zadnja iskrica ljubezni do Grkov; ni jih nhsojal brezpogojno. Ph udhodu iz Bizanca se je takoj zopet vrnil v mesto, ko se je Kerularij po izobčenju kazal pripravljenega za nadaljnje pogajanje.
V zvezi s Kerularijem objavlja Michel še nekaj drugih študij, Na str. 282—291 dokazuje, da je em cikli k A o nekvašenem kruhu (Migne, Pti 120, 836—844), poslana krščanskemu zapadu, pod vplivom Kerularija delo Leona Ohridskega. Proti tej encikliki je papež Leon IX zbral citate iz sv. Pavla, ki pojasnjujejo razmerje novega zakona do starega. To zbirko citatov je Michel izdal po nekem bruxelleskem kodeksu, iz katerega je že v 1. zv. svojega dela izdal Humbertovu delo K aliones de processione S- Sp:nlus a Patre cl Filio, Eksegezo bibličnih mest, ki jih je zbral Leon IX, pa nudi Hunibertov IJialog Rimljana s C&rigrajčanom, Nadalje je jMiehel prvi izdal po rokopisih dva odgovora na ilumbertov Dialog, katera je priredil carigrajski menih Nikelas Stelhalos (str. 298 -342); dalje Ni-kelov spis o Filioque (str. 343—40*3) ter inlronistike Pe ra Anliohij-skega (sir, 416—475). Vse te tekste spremljajo izčrpne študije. Na str. 410—415 pokaže Michel, da se je Humbert v svojih spisih proti Grkom posluževal za naštevanje herezij anonimnega semipelagijan-skega spisa iz prve polovice 5. stoletja, ki ima naslov Praedesti-nalus (Migne, PL 53, 587—672), Na str, 1—22 razpravlja M. o pravoslavnem liturgičnem tekstu synodikonu in dokazuje, da ni delo Kerularijevo, temveč da ga je 1. 843 sestavil carigrajski patriarh Metcdij
94
|S43—847), Preuredba sinodika se je morala izvršili na prehodu 10, in ti. stoletja; tedaj je bil po vsej priliki tudi Folij službeno sprejet kot svetnik v stnodik.
Ta pregled Michelovega dela kaže, da je znanost z njim znatno obogatela.	Jo>s. Turk.
b) Poročila in ocene.
Galdos Komualdus S. J., Com me nt ari us in Tobit. [Cursus-Scripturae sacrae auctoribus Comely, Knabenbauer, de Hummelauer elc. S- J,) 8", XX, 349 pag. Paris tis, Lethielleux, 1930. Fr. 40.—.
Kmalu bo zlati jubilej, odkar je začel izhajati ugledni jezuitski Cursus Serijjlurae sacrae; lela 1S86 je najprej izšel komentar za Samuelovi knjigi. In vendar ie ni kosneiilaricv za vse knjige; manjka jih Se vedno pet ali iest. Kakih osem komentarjev pa je razprodanih; ti so že zastareli in nove izdaje hi morale biti temeljito predelane in spopolnjene, zalo jih ne morejo lako hiiro prirediti,
Španec Galdos je v lej zbirki izdal komentar za Tohijevo ali Tobilovo knjigo, kakor jo on naziva, ker se oče imenuje s precejšnjo verjetnostjo Tobit in le sin Tobija. V uvodu brani kanoničnost in histeričnost le devterokauoničnc knjige, Historičnosli se je oporekalo zlasti radi nekaterih sličnosli Tobitove knjige s povesijo (pripovedko) o modrem Ahikarju, Ta Ahikar se omenja tudi v Vulgati kot Ahior. O lej slidnosti ima Galdos razpravo, ki bi lahko bila krajša in preglednejša. Vsled obilnih distinkcij in dlsjunkcij pa mora radovednež dolgo čakali, preden izve, kaj avtOT misli. Nekdaj se je menilo, da se da težava odpravili, ako se reče: Ahikarjeva povest je nastala na osnovi sv, pisma. To zdaj več ne drži, ker so se v 1. 1906—1908 nafili aramejski papyri, iz katerih sledi, da je Ahikarjeva povest starejša kt> Tobitova knjiga. Nasprotno pa tudi ni treba misliti, da bi bila Tobitova knjiga posnela Ahikarjevo pripovedko in bila vsled lega samo poučna parabola brez historične podlage. Avtorjevo mnenje je disjunktivno: ali so opombe o Ahikarju (Ahiorju) vrmki (interpolacije) ali pa že prvotni, avtentični podatki o historičnem Ahikarju, Drugo mnenje se zdi avtorju kar najbolj verjetno, in sicer v tejle ohliki: Tobit in Tobija sta o Ahikarju fAhiorju] pripovedovala historične reči, neodvisno od kakega spisa o Ahikarju, Avtor 14. pogl, T oh. knjige (ali morebiti še bolje: poznejši prepisovalci in glosatorji) so pa te aliikarske »pomhe povečali (razširili) po izvenbibličnih ustnih ali pismenih virih o Ahikarju.
Izvirni jezik Tab. je hebr. ali aTamejski. Sv. llieronim pravi, da jo je prevedel iz aramejskega jezika. Nekateri mislijo, da to pomeni aramejski izvirnik, drugi pa, da je to le aTamejski prepis hebrejskega izvirnika, Postanek knjige pa si G, tako predstavlja, Najprej je bila v nepismeni obliki, l, j. Tobil in Tobija ¿ta to pripovedovala, V 5. stoletju je in.'spiriran avtor to napisal S kralkim uvodom in koncem. t. j. 14. poglavjem. Potem sta nastala aramejska recenzija in grški prevod, v 2. stol. pa so nastale pomnožene izdaje, razni grSki
95
'prevodi, in inačice so prešle tudi v sirski i« sE&rolalinski prevod. Zato je tekst precej različen.
V komentarju skuša Galdos zlasti ugotovili pristnost Tobitovega besedila, Tako o. pr. pravi, da spada mesto o Tobijevem psu, ki da ju šel s Tobijem in se oh njega vrnitvi prvi pojavil pri Tohitu, k avtentičnemu besedilu; stavek v vulgali {lf, 9J: in je prišel ko na-povedovavec, ler je s svojim repom prilizno mahljaje se radovalu, pa smatra za stilistično reminiseenco iz grških in latinskih klasikov, ki jo je spravil v tekst ali sv. Hieronim ali že kdo pred njim. V grških recenzijah namreč tega stavka ni. Enako stavi na račun stilistike sv. Hieronima stavek: »Cumque hoc placuissel ut Ireni: (11, 4) ali; .Sed peto te, pater mi, ut roges si forte dignabitur« (12, 4) itd,
Vsebino avtor kratko, pa jasno razlaga, H koncu v sistematičnem pregledu povzema »tobjtsko teologijo«,	M. SlaviČ.
S c h Ö 1z, P, Dionys 0, F. M„ Schuld- und Sündopfer im Alten Testament, (Breslauer Studien z, hist. Theol. Bd, XVIII ), 8", XV, 128 S. Breslau 1930, Müller & Seifert. M 5,—,
Avtor vsestransko temeljito raziskuje podatke sv, pisma o daritvah za krivdo in daritvah za greh. Ta dva pojma se pri čitanju sv, pisma težko ločita, ker tekst ni vedno točen in ker sta se daritvi v raznih dobah različno pojmovali. Sch, dokazuje, da So bile daritve jza kriudo v spravo za sakrilegičtie prestopke, daritve za greh pa za grehe iz nezadostne pazljivosti ali za opustitve. Obširne razprave ima dalje o pomenu krvi. Kri je nosilcljica življenja, varuje smrti in smrtne bolezni, je simbol v življenje se vračajočega, iz smrtne bolezni rešenega. Kri se škropi na Jahvejevo daritev in se z njo škropi ljudstvo v znamenje, da stopa ljudstvo v posehno zvezo ali bratstvo z J ah vejem, Zato uživa s krvjo poškropljeni človek varstvo Gospodovo, Tudi kri obreze je znamenje zveze z Jahvejem in znamenje njegovega varstva. Pri razlagi raznih daritvenih obredov išče avtor analogije pri drugih narodih, da pojasni izvor in pomen raznih činov, ki SO nam zde luji.	M, SlaviČ-
Kflr.t 1 ei I n er ■ Francisctis Xav. O. Praem., Cananacorum auctoritas nuni ad rcligionem Israclitarum aliquid pcrtinuerit. (Com-mentationes blblicac VI.) Oeniponle 1932, Rauch, M 3.—.
Učeni hihlicist je izdal ic 6. zvezek svojih monografij, ki se tičejo izraelskega verslva. V lem zvezku se ozira na religijo, verske obrede in versko-tehnične izraze Kanaancer ter raziskuje, koliko so vplivali na Izraelce, Mnoga pretiravanja liiperkritičnih avtorjev zavrača kot neosnovana, nekatere sHčnosli pa pojasnjuje ler jim odkazuje pravo mesto v primerjalnem veroslovju, Kakor v prejšnjih zvezkih ima lud! tukaj veliko teksta pod črto, Preglednost sicer vsled tega trpi, toda či tulci j najde pod črto obširno litctalUTO o Tcčeh, ki o njej glavni tekst razpravlja.	M, Slavič,
D a u s c h , Dr- Petrus, Die drei älteren Evangelien übersetzt u. erklärt, (Die heilige Schrift des Neuen Testaments, Bd, II.) 4, neu-bearb. Aufl, 8", XV, 5S8, Bonn 1932, P. Hanstein, M 19.50; vez. M 22.—,
96
Četrta izdaja D,-evega komentarja k s in op I i ¿mm evangelijem pomeni glede na prejšnje :zdaje znaten napredek. Pisatelj je izboljšal prevod e vangeljskega besedila s leni, da ga je bolj približal grškemu izvirnika; obenem je izpopolnil koninelar, zlasli k Markovemu evangeliju, pomnožil šLevilo ekskuraov in dodal listo pregledov (str, XV). Seznami literature so izpopolnjeni z novejšimi deli. Tako je knjiga kljub močno skrajšanemu uvodu naraslla za 4U strani. V komentarju je avtor po možnosti uvaževal vse, kar je biblična znanost zadnjih 14 let novega odkrila. Zato spada ta komentar zaenkrat med najboljše katoliške komentarje k sinoipLikom.
V uvodu ie izpadla zgodovina NZ {knnon Nü in zgodovina teksta], ki ¡e v prednjih iïdajnh zavzemata 38 strani. In je povsem pravilno, ker t^p:ida vprašanje kimona in teksta v splöänu introdnkci;o in ne v uvod h komentarju. A tudi v ostalem je uvod mučno predelan, /Jasli binoptidrw Vpraiüüje [str. 22---Z2) in vpraianje zgodovinske verodostojnosti ireiv imj^tarejiih evangelijev (str, 3Î--39). Glede stnopliönega vprašanja so pojasnjene viiž-neiie hipoteze, a pisatelj sam se ne izreka za kakn popolnoma jasno smer. Toliko je Tazvidno, da ne polaga več glavne važnosti na ustno izročilo kol v pre^šnjig lidajab. marveč priznava do neke meje mcd.sehojno literarno odvisnost sinoptlkor, Jasno in dohro pa jo zavrnjena teorija dveh virov,
—	Prevod je prirejen točno po i/virniku, a [ti NuletijflkL. ^amniivu je, dll je avtor pri Jezu&urem rodovniku po Ml opustil običajni prevod; ■Abraham zeugl« den Isaak.,.- ter ga nùdomeilil s primernejšim: »Von Abraham .stammt Isaak, von Isaak Jakob...« (prim, nnvi slov. prevod},
—	l,k 2, 14 se sedaj glasi pravilneje; *lleil gebracht den Go L t wollige Iii II igen auf Erdeti* (prej "den Willigen aul Erdens], — Važno mesto ¿ï:i(rc;,i<l,aç sxtj^itov iLk 22, 32) je netočno prevedeno: »darum «tOtze und «tärke du dereinst,* Pod črto se pisatelj sklicuje na Zahnu, — iikskurz o dnevu Gospodovega rojstva je prekratek in premalo jasen, ßcsedc: i Der Tag der Geburt fund irii bestens am 2. April «tatt, der späteste Termin ist der 29. Mai stojo brez vsake utemeljitve (str. 439). — Tradicinnalno mnenje, da je bil Jezus rojen v votlini blizu Bctlchcma, zavrača D. kot neormovano. Mesto it-,-( V'v. t'v «'itijtj "wtsî i1' "<;> ¡"i-.aî.-ijtï- (Lk 2. 7) prevaja; weil sie sonst [I] keinen Plats in ihrem [1] Quartier fanden,- Jezus je bil lorej P d njeguvem innen j ti rojen v gôstiâêii (klimm]: Marija ga je polužila v jrisJi, ker v gostišču ni naila primernejšega profitera zu Itžiiče novorojenčku. Taki uksejiezi pa ne nasprotuje samo staro ustno iz roi ho, marveč tudi apokrifni evangeliji, zlasti pa iasni griki tekst Hx*n&L{ — t^ri,;). V ekskurzu o datumu Gospodove smrti (str. 33i)—2) načne pisatelj samo , E>ra ianje O dnevu tedna in meseca, ne pa tudi O letu .Jezusove smrti. In vendar bi mogel glede na va/na novejša odkritja (prim, n. pr. »Biblija« 1932, 93—103) tuii v- tem pogledu čilateljem marsikaj novega iti zanimivega povedati.
Kljub tem in podobnim malenkostnim netočnostim je knjiga zanesljiv kažipot v eksegezi sincpliùnih evangelijev ne samo teologu, ampak tudi izobraženemu laiku.	A. Snoj,
M e i n e r I z , Dr, Max, Die PastornlbrieSe des heiligen Paulus
iiberselzt u, erklärt. (Die heiJige Schrift des Neuen Testaments, Bd. VIII.) 4. neubearb. Aufl. 8n, VIII, 128. Bonn Î931, P. Haustein. M 4.50; vez. M 6.40.
Ta komentar je nastal iz avtorjevih predavanj na univerzi v Münslru. Prva izdaja je izšla lela 1913, druga in tretja sta bili le ponatisa prve. V dolgem presledku med 1. in 4, izdajo se je pisatelj ponovno bavil s .pastoralnimi listi pri predavanjih kakor pri seminarskih vajah, IJri lern je prvotno izdajo stalno izpopolnjeval in plod
97
Lega dela je nova izdaja, ki je sicer v glavnih obrisih ohranila lige sUre; vendar skoro vsaka «Iran priča, da se je avtor resno trudil postaviti novo izdajo na tako znanstveno višino, da odgovarja današnjemu času: izpopolnjen je uvod, zboljšan prevod, zlasti pa je predelan komentar, kateremu je pisatelj v novi izdaji dodal 2 eks-kurza jDas Gewissen, str. 27—28; Die Wiedergeburt, st. 94 -95). Knjiga je narastla za 27 strani.
Razdelitev teksta v i Tim j t v novi izdaji bolj logična kol v prejšnjih Veg list je sedaj razdeljen v dva dela: prvi de! sega od 1, 3 do -i, 5 (»Die rechte Verwaltung des 11 hrlenaultee«), drugi od J, 0 do konca («Mahnung fLir das persönliche Verhallen«], Prej je bil list rüzdeljen v pet oddelkov in četrto poglavje nedeljeno sprejeto pod oddelek	Vorsorge gegenüber
der Irrlehre«. — Pri razlagi eksegetiino tcijcga mesta I lim t bi avlor moral vsekako omenit} izsledke Urb, I lolzmeistro i'e razprave »Si qui s episcopalllm deäidetaU v »Biblica* 1931, -11—69. Pavel ne govori tu o ¿kofovski časti, ampak o mašniiki slu&i. Smisel njegovih besed je: Kdor Želi postali mainik, hrepeni po neiem velikem, zaln je njegove, želja hvalevredna.
Ker je knjiga namenjena ne samo znanstvenim krogom, ampak širšemu ohčinslvu, dalje ker ¡e izpuščen podrobni znanstveni aparat, zlasti pa, ker so pastoralni nauki sv. Pavla, za Kristusom največjega dušnega pastirja, danes prav tako aktualni kot ob koncu Pavlovega življenja, je želeti, da bi la knjiga našla mesto ne samo v znanstvenih teoloških knjižnicah, ampak ludi v knjižnicah praktičnih du Snih pastirjev.	A. Snoj.
t u v i č , dr, Nikola, Nedjclja dan Gospodnji. 16", 36 sir, Zagreb 1932, Naklada kal. knjižarc Napredak.
Drobna, poljudno pisana knjižica je nameniena katoliškim onila-dincem v Hrvatski. Modema vzgoja, iport. pogostni izleti v naravo i. dr. odvračajo danes mladega človeka od povečevanja nedelje. Pisatelj vidi v tem veliko nevarnost za katoliško mladino; v prikupni, poljudni obliki ji slika dolžnost, posvečevati Gospodov dan s počitkom in z udeležbo pri sv. maši. Med činilelji, ki v novejšem času izpodkopujejo avtorilelo nedelje, niso na zadnjem mestu adven-iîsli («advenlisti sedmega dne«)- Avtor seznanja mlade čitalelje s to novodobno zmoto, ki se zadnji čas tudi med Hrvati močno širi. Na temelju sv. pisma pojasnjuje pomen slarozakonske sobote ter proli adventistom dokazuje, da je v NZ Gospodov dan nedelja, ki je božja ustanova in lako slara kot sv. Cerkev, Izvajanja o soboti in nedelji so jasna, eksegeza bibličnih mest stvarna in pravilna. Pisatelj se je žc prej z dvema znanstvenima spisoma v Bogoslovski Smotri [Iv. 1, 29 na sarkofagu iz Solina, 1932, 1 -16 in Kritičko-egzegetski tumač Iv. 21, 25. 1932, 223—46) kaj srečno uvedel med hrvalske bogoslovne pisatelje. Zlasti obe razpravi v fJogasl. Smotri dokazujeta, da je dr, Ž. spreten ekseget in dobro obvladuje obširno polje biblične filologije. Zato pričakujemo, da bo na podlagi obsežnega znanja, ki si ga je pridobil na bibličnem institutu v Rimu, obogatil bogoslovno znanost še z marsikaterim znanstvenim prispevkom,	A, Snoj.
Um die christlichen Grundsätze des Staatslebens. Hirtenbrief des Kardinals Dr, August Hlond, Primas von Polen.
BafoitavaL V t il Alk.	7
98
Kardinal Hlond, primas Poljske, je napisal jako aktualen pastirski lisi o državi, nje oblasti in mejah te oblasti, o razmerju med državo in cerkvijo ter o političnem udejstvovanju katoličanov, Po božji volji, pravi, imamo državo, zato moramo imeli tudi politiko Kakršna bo naša politika, takšna bo naša država. A naša politika bo taksna, kakršen je naš pojem o državi in naša etika javnega življenja . Po kom pa kakor po katoličanih naj se uveljavi Kristusov duh v politiki? Zato so katoličani dolžni udeleževati se poliličnuga življenja, seveda pa v parlamentih in v vladah niso Kastnpniki cerkve, ampak le državljani in politiki s katoliškimi načeli. Katoliški politiki morajo na vseh poljih državnega življenja uresničevati ideale krSčan-ske etike in neomajno braniti načela božjega prava, Zato pa morajo to etiko in ta načela poznati, Kardinal podaja v tem listu glo-bekoumno glavna načela krščanske državne filozofije, ki naj bi jih katoličani preučevali in se v vsem javnem življenju po njih ravnali. Prelep jc konec tega lista: »Sredi splošne krize državnega življenja in sredi splošne kri^e politične vesli bodi ti, Poljska, vzor krsčanske države! Bodi vreden del »vesoljnega Kristusovega kraljestva« pod varstvom preblažene Device Marije, kraljice Poljske, in po priprošnji naših svelih zavetnikov! Pojdi z Bogoir v veliko bodočnost: Se dolgo pol imej pred seboj!«	A, U.
Lippert, Peter S. J.. Die Kirche Cbrisli. Mala 8" (293 str.), Kreiburg i, B, 1031, Herder.
Lippert spada med najduhovitejše bogoslovne pisatelje zadnjega desetletja. Globoko bogoslovno znanje in poznavanje verskega življenja se v njem spaja z živahnim pisateljskim talentom. Mnogim modernim izobražencem je vešč in priljubljen vodnik v verskih vprašanjih in v verskem življenju, Zato smo že težko pričakovali njegovih misJi o cerkvi, ki je po njegovem mnenju središče vseh verskih vpraianj in verskega življenja. Pričujoča knjiga ima mnoge prednosti l.LpperLoveffa sloga in njegove duhovitosti.
Na prvih straneh duhovito naglaša, da je cerkev danes jedro vseh verskih vprašanj. Cerkve ne more nihče prezreti; cerkev ju dejanska resničnost; kakor nihče ne more iti mimo vsemira, ne da hi o njem razmišljal, tako tudi ne mimo cerkve. Cerkev je najodličnejša in najogromnejša družabna tvorba, a njene ogromnosti se ne zavedamo. kakor se v rimski cerkvi sv. Petra, najogromnejši cerkvi na svetu, ne zavedamo njene ogromnosti. A v tako velikem ohsc^U vlada strog red in opredeljenost; meje ccrkvenega članstva niso narodne in telesne, vendar strogo opredeljene (str. 14). Dve najmočnejši sili v cerkvi sta; papefitvb in svetniki. Papeštvo kot višek in triurni sistema, urada, organizacije, brezosebnega načela; svetniki pa kot triurni osebnosti (27—28). Čudovito je, da v tako ogromni in strogo opredeljeni cerkveni organizaciji kipi tako globoko notranje versko življenje (62), Nekdaj se je človeštvo v imenu svobode in individualnosti borilo proli cerkvi, glavni braniteljici stroge objektivnosti proti individualizmu in suhjektivizmu; sedaj pa je cerkev glavna braniteljica osvobojene človeSke osebnosti proti Ogromnemu gospodarskemu stroju (67). Mnogo lepih misli ima o smislu hierarhičnega
99
načeJa v cerkvi, u posredovanju med Bogom in človekom. Drzna je bila poteza Kristusova, ko ju posredovanje božjih darov dal slabotnim in zemskim človeškim rokam. To je mogel storiti samo Listi, ki jma božjo moč in božje poznavanje človeka [163].
Knjiga je globoka in duhovita. A avktor preveč zaupa svojemu pisateljskemu talentu. Mnoge misli so Izražene preveč drzno, premalo opredeljeno, premalo točno. Zato knjiga ne ustreza popolnoma svojemu namenu. Laiški izobraženec namreč takih drznih misli ne bo mogel pravilno pretehtati in prav razumeli, Niso vsi taki mojstri v čitanju, kakor je Lipperl niojsler v pisanju. Tako je Lang O. S- B. v uTheol, Revue'- (Î93Î, 563) prav duhovito označil ta nedostatek knjige. Novo izdajo knjige bo treba V lem Oztru pač opiliti.
Maj navedeni samo neko liku takih nedoslûtkov. Premalo je pojasnjeno, zakaj cerkev v srednjem veku ni bila srečna v upravi cerkvene posesti {18j in v razmerju do države (25). Trda je sodba o papeitvu in Rimu na koncu srednjega veka in v začetku novega veka (19S--199). Pisatelj rad govori o mističnem telesu Kristusovem, a njegovu pojmovanje le globoke resnice ni povsem jamo. Nejasno je, kaj ei misli pod kultom cerkve in mene orjani-/acije ¡2*15. 253 in 256], Str. 33 odzg. tnora stati Ignacij namesto Ireneja, V taki knjigi ni primemo govoriti n kontroverznum vprašanju Barnabovega Elpostolslva (107). Pisatelj bi se moral sploh bolj zavedati, da je knjiga namenjena ljudem, ki ne morejo samostojno kritično presojati h o goji o v mi rnanstvena vprašanja.	p^ Crivec,
kademacher, Arnold. Die Kirehe ais Gemeinschait und Gesellschait. Studie ztir Soziologie der Kirche. Mala 8" (190 str ). Augsburg 1931, Haas tind GrabherT,
V	tej knjigi so predelana predavanja, iti jih je imei pisatelj v Bonnu za slušatelje vseh fakultet. Knjiga torej ni strogo strokovno znanstveno delo, a ima znatno znanstveno in praktično vrednost-Točno in zanimivo opredeljuje občestvo iGemcinschall) in družbo (Gesellschaft). Občestvo je organsko, je moralni organizem, ima ude, ki so spojeni po ¿ivih vezeh, podobno kakor deli fizičnega organizma. Družba pa je bolj mehanična. Občestvo je organizem, družba je organizacija. A vsako občestvo ima nekaj društvenega, prav tako mora družba imeli nekaj občestvenega. V nobeni organizirani družhi pa ni toliko občestvenosti kakor v cerkvi; v cerkvi se občestvenost obilno podpira po nadnaravnih nolranjih vezeh s Kristusom, po nadnaravnem življenju v Kristusu in v zakramentih. Cerkev je posebno živ organizem, a ne samo pravna družabna organizacija. Cerkvena organizacija je v živi zvezi z organizmom, prešinjena z globokim organskim življenjem, Organizem in organizacija cerkve se vzajemno podpirata, Cerkev je hierarhična božjepravna družba, obenem pn živo telo Kristusovo.
V	dobi katoliške akcije je važno, da poznamo pojem cerkve od obeh sirani in da se zavedamo, kako je cerkvena organizacija prekinjena po nadnaravnem organizmu V moderni dobi je še manj kakor kdaj prej mogoče, da bi pravilno umevali hierarhično cerkveno organizacijo in avktorileto, ako v cerkvi ne vidimo predvsem nadnaravnega organizma mističnega Kristusa, kakor so to naglaSali vatikanski teologi. Zato je pričujoča ^sociologija cerkve* vaino pojasnilo in dopolnilo nauka o cerkvi. Vprašanje o cerkvi je centrabio
7"
100
vprašanje verskega pouka in življenja. Zato so take knjige dobrodošel pripomoček ne samo za bogoslovne teoretike, marveč tudi za praktične dušne pastirje.
Knjiga je pisana vobče Iučiil> in jasno. Nekoliko se pač pozna oni nemški slog, ki obtežuje lahkoto ume van j a Sl-og poživljajo mnoge bistrj antite/u, ki pa nt zadenejo vselej dobro. Nekoliko težko je poglavje u religiji kot vrednoti (Wertgeliihl),	p GrjVCCi
B i h 1 m e y c i Karl, K bebe umschichte auf Grund des Lehrbuches von F. X. von Funk. Zweiter Teil; Das Mittelalter. Neunte, verbesserte Auflage. 8", XVI + 384 S. Verl. Ferd. Schöuingh, Faderborn 1932. Broš, M 8.20, vez. M 1Ü.
Drugi del Funk-ßihtmeyerjeve cerkvene zgodovine, ki je v 8. izdaji izšel 1. 1930, je že v poldrugem letu pošel. Ta hllra razprodaja - zlasti če jo primerjamo z razprodajo S. izdaje prvega dela, ki je pOišla. v dobrih 4 letih — priča ne le za odličnost knjige, temveč tudi za večje zanimanje za srednji vek, oziroma za rastoče zanimanje za celo delo. Ker je Bihlmeyer še vedno zaposlen s pripravami za S, izdajo tretjega dela, je tudi drugi del izšel v 9, izdaji kot fotomehaničen odtis 8. izdaje. Zato ta izdaja ne kaze drugih sprememb, kakor da so se v tekstu ■samem popravile tiste napake, na katere je čilatelje opozarjala že 6, izdaja izven teksta, in da je na 6 straneh dodan, ozir, spOpolujen seznam najvažnejše literature, ki je izšla v I. 1927- 1931. V ostalem torej glej oceno 8. izdaje v BV XII (1932) 189—191.	Jos. Turk.
Bt O W c Petrus, S. 1., De orduliis. 1, Decrela P fr-n t i f 1C U m Kom. et synodorüm. (Texlus et documents, ser. theo!. 4.] 8", pp, -48. Romae, Pontif. Univ, Grego-r., 1932, L, 4.
B r o w e Petrus, S, I„ De frequenti commuuionc in a c c 1 e -sia occidentali usque ad annum c. 1000 documents varil (Tcxtus et documents, ser. theol. 5.) 8", pp. 82, Ibidem. L. 6.
H o I m a n n G,, S, !„ Pholius et ecclesia Romas a. L Primus patriarchal u s P h o t i i, (Textus et documenla, ser. theol, 6.)
8", pp. 66 Ibid. L. 4.
T romp Sebast., S. I„ De Špiritu saneto anima Corporis mystici, II. Testi mania selec t a e patribus latinis. (Textus el documents, ser. theol. 7.) 8", pp. 54. Ibid. L, 4,
Za seminarske vaje prirejena zbirka, ki jo izdajajo profesorji Gregorijanske univerze v Rimu, naglo napreduje in ta pospešeni tempo je treba toplo pozdraviti,
V 4. zv, je ,p. Browe zbral 102 dokumenta o t. /v, božjih sodbah ali ordalijah do konca 15- stol,; 47 tekstov je iz papeških dekretov in pisem [iz stare^e dohe nekaj falzifikatov), 55 pa '¡zvečine iz odlokov partiklllarnitl sinod, eden (št. 90) iz odlokov IV. laleran-skega zbora, ki zabranjuje cerkvene blagoslovitve pri ordalijah, iiibliogralične in stvarne pripombe so primerne namenu zbirke.
Zelo posrečila se je bogata zbirka tekstov O pogostnem obhajilu v zapadni cerkvi v prvem tisočletju, ki jo prinaša 5. zvezek. Teksti so razporejeni v tri skupine: 1. Izjave pisateljev (št. 1—72); 2. Monastična In kanoniika pravila (št. 73—82); 3, Papeški in sino-
lGi
dalni odloki (št. 83—130}. Za starejšo dobo je p. Browe sprejel v* zbirko tudi tekste, ki povedo, kolikokrat se je vršila sv. daritev, kako pogosto so torej verniki prejemali sv. obhajilo. Iz podanih dokumentov se da iposneli. kateri avtorji so pogostno obhajilo pospeševali, kateri ne in zakaj ne, kateri SO vplivali na poznejše £ase. Med dokumente prve skupine je Browe sprejel izjave pariškega magistra Janeza Bcletha, sv. Bonavenlura, sv. Tomaia Akv., rimskega katekizma in Janeza de Lugo o starokrščanski obhajilni praksi (št. 68 do 72). Med dokumenti tretje skupine pa stojita fšt. 129, 130) odlomka iz okrožnice Leona XIII sMirae earilatis« (1902) in dekreta konci Iske kongregacije o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilo (1905). Okrožnica in dekret sta bila objavljena v Acla s a n c L a e sedis, ne pa v Acta apostolicae sedis, ki izhajajo šele od I. 1909.
Zeio ustregel je seminarjem prof. vzhodnega zavoda Ilofmann s svojo zbirko dokumentov o prvem Fotijevem patriarhatu, Zbirka obsega pod 13 številkami tete gradivo: 3 odlomke iz življenjepisa patr. Ignatija, ki ga je napisal Niketns David, škof dadybrski v PaJla-goni ji ¡u, ok. 890); odlomek iz pisma neocezarejskega melropoljta Styliana Mappa. papežu Štefanu V (VI) iz 1, B86; odlomek Fotijeve inlrcnistike papežu Nikolaju 1 in papežev odgovor; 3 odlotmke iz poročila carigr. arhimandrita Theognosta papežu Nikolaju o carigr. sinodi v maju 861; 2 odlomka iz Fotijeve apologije Nikolaju (862) in papežev odgovor; capitula rimske sinode v npr. 863; 2 odlomka iz pisma Nikolaja ces. Mihaelu lil 25, scpl. 865; 2 odlomka iz Fotijeve okrožnice vzhodnim škofom; dolgi pismi Nikolaja I Foliju in Ignatiju 13. nov. 8ij<>; 2 odlomka iz pisma Nikolaja I nadškofu Hink-marju 23, okt. 867.
V prvem zvezku le zbirke je S. Tromp podal izreke grških očetov o Sv. Duhu, duši mističnega telesa. V sedmem zvezku pa ie o isti stvari nanizal izjave 32 latinskih eerkv, očetov in pisateljev od Tertulijana do Beda Častitljivega. Najbogatejša je bila žetev na rodu-vitnem Avguštinovem polju. Zbirka dobro uvaja v motrenje le plati cerkve.	F, K, Lukman.
L a n g Albertus, Henrici Totting de Oyta Quaestio de saera Scriplura. (OpuscuU et textus. Series scholastica fasc, XII,) S", 58 pp, Monaslerii 1932, Aschendorff. M 1,10.
Alb, Lang, znan po svojih študijah o zgodovini teološke metode (n. pr. Die Loci theologici des Melchior Cano, Munchen 1925, prim-BV 1928, 317; Die Wege der GJaubensliegriindung b. d. Sehola-stikern d, 14. Jahrh., Mtinster 1930J, je v 12. snopiču zbirke >Gpu-scula et lextus« prvič izdal dva člena Henrika Tottinga o svetem pismu, Henrik Totting iz oldenburškcga mcsteca Oyte (Friesoyle]r pariški magister, je 1384 sprejel vabilo svojega prijatelja iz pariških let Henrika Langensteinskega in šel iz Prage, kjer je bil univerzitetni vicekancelar, Iia Dunaj ter tako odlično sodeloval pri organizaciji univerze [ust. 1365) in zlasti nove teološke fakultete, da so ga uazivali ustanovitelja dunajske univerze. Umrl je na Dunaju dne 20. maja 1397, tri mesece za svojim prijateljem Henrikom Languu-steinskim V letih 1385—1388 je napisal >Questiones iti libros Senlen-
102
iianjni , 13 kvestij, ki prve Iii obravnavajo vprašanja fundanieutaln>: teologije. Droga kvestija razpravlja t> svetem pismu in uslnum izročilu in ima Lri člene: 1. de autenlieacione (1) et seeuritate librortim nostre biblie; 2. de varietale sensuum coruni alque veritate; 3. de veritatibus catholieis que in dietis llbris non conlinentur. Prva dva ¿lena sta objavljena v tem -snopiču, tretji ho izšel v posebnem zvesčku. Lang je priredil izdajo po dveh münchenskih rokopisih in enem berlinskem in jo opremil s kritičnim aparatom in stvarnimi pripombami. Uvod obsega kratek življenjepis Henrikov, seznam njegovih del (L. obeta posebno monogralijo o njih), poročilo o rokopisih in prireditvi izdaje, oris nauka skofaslikov o devterokanoničnih knjigah, veljavnosti vulgate, inspiraciji in 0 različnih zmislih svetih knjig ter hiblio-graiijo,
V op. 1. na sir. S ilaj bi bil izdajatelj za List«, ki tam navedenih del nimajo pri roki, navedel: Hurler, Nmnenckitor Î13 712 in ti. Geyer. Uit? patriotische und scholastische Philosophic IP. Ueberwegs Grundriß d. Gesell, d. Phil. 11"), Berlin 1926, «11. Moli nekaj jezikovnih hib: str. 6 v. ¡2 od zg * favilisse [prav: /avisée]; sir. (j v. ZI cd zg.: propnsitis {prav: pro-ponendis); str. M op. It «no opere annex il (prav: suu operi annexait). -Kratico B. B, XXX v ,1 up. aa str. je težko razvozlali za: Beiträge /ur Gesch. d. Philosophie d. Mittelalters Band XXX.
Zvcšček -je za seminarske vaje zelo poraben.
F, K, Lukman,
B a u m g a r 1 e n , N. de, Saint Vladimir cl ta conversion de la Russie, Roma 1932, Orienlalia Christiana nr, 79.
Pisatelj, pravoslaven Rus [rusifîciran Nemec), se je že v dveh Zvezkih iste zbirke dotaknil tega vprašanja, namreč: Chronologic ecclésiastique des terres russes du X« au XIII" siècle (1930, Or. Chr. 58} in O l a f T r y g g w t s o n et -¡es relations avec Si. Vladimir (1931, Or. Chr. 73). V pričujoči razpravi pa posega Se podrobneje in' globlje v to vprašanje. Po obširni bibliografiji podaja kritiko virov, namreč ruskih, grških in arabskih letopisov ter skandinavskih sag. Rusko legendo o pokrisljanjenju sv. Vladimira in Rusije, — ki pripoveduje, kako je Vladimir poslal poslance na vse strani in se nazadnje odločil za gr£ko krščanstvo, ker je najsijaj-nejše, — obsoja kot grško poLvorbo iz srede ali iz druge polovice 13. stoletja, ko so bili Rusi pod mongolskim jarmom odrezani od kulturnega sveta in so se pogreznili v nevednost. Starejši ruski letopisi namreč ne poznajo te zgodbe. Verjetno je, da si je zgodbo izmislil neki Grk, ker zgodba pretirano hvali grško krščanstvo, — Pisatelju ne moremo pritrditi v vseh podrobnostih, a splošno je njegovo dokazovanje -dofero podprto. Iz starejših ruskih letopisov m njih primerjanja z grškimi in arabskimi letopisci bi motfli z največjo verjetnostjo izvajati, da je bil Vladimir krščen I. 987 v Kijevu. KtsIÜ ga je angleški (skandinavski) duhovnik, ki je spremljal kralja Olaf a norveškega. Kol kristjan je ponudil vojaik» pomoč bizantinskemu cesarju in je za uspešno pomoč zahteval roko njegove sestre Ane. Ker la po^oj še ni bil izpolnjen, zato je 1. 989 vzel grški Korzun, Bizantinski cesar mu je po tem porazu poslal svojo seslro v Korzun. 1?. Korzuna se je Vladimir vrnil v Kijev in polagoma pokrstil svojo
103
državo, postavil cerkveno hierarhijo in uredil prvo cerkvcno zakonodajo, V Kijevu je ustanovil nadikofijo (okoli L 991). Šele nekoliko desetletij pozneje so Grki Kijev tako podvrgli Carigradu, da so mu pošiljali metropolita it. Carigrada; ta odvisnost se je končno utrdila 4ele pod mongolskim jarmom. V tem se pisalelj pridružuje Tuskemu cerkvenemu historiku E, Golubinskemu.
Vso to znanstveno rekonstrukcijo najstarejše ruske cerkvenc zgodovine je pisatelj izvršil tako kritično na podlagi prvih virov, da se l>o ¿ji anos t morala ozirati na njegove rezultate. V kritičnem raz-iskavanju se nahajajo Se nekatere preveč drzne hipoteze; predvsem pa pogrešamo preglednosti in jasnosti. Ostale so tudi mnoge vrzeli, Pisatelj mnogo pripoveduje o zapadnih duhovnikih v Kijevu ler o prijateljskih zvezah z zapadnim krščanstvom in s papežem, Zalo bi hilo tem bolj potrebno, da bi pojasnil, kako se je moglo v Kijevu brez posebnega omahovanja uvesti slovansko bogoslužje vzhodnega obreda,	F, Gr-ivcc,
M i c h e I d'llerbigny et Alejandre Deubner, ¡Évé-ques russes en exil. Douze ans d'ópreuvcs (1918—1930), 8", 283 str, Roma 1931. Orientalia Chrisliana nr, 67,
Jako skrbno sestavljena knjiga razpravlja o zmeSnjavah in o razkolu med ruskimi škofi v emigraciji, pred vsem O razkolu med karlovško rusko sinodo pod vodstvom metropolita Antonija in med pariškim ruskim melropolitom Evlogijem. Pri tem osvetljuje nekoliko ludí cerkvene razmere v sovjetski Rusiji in pojasnjuje cerkveno-pravna vprašanja tako s pravoslavnega kakor tudi s katoliškega stališča, Vse je povzelo iz prvih virov ter bogato podprto z dokumenti in citati. Celo Rusi občudujejo toliko skrbnost in točnost v zbiranju gradiva za najnovejšo rusko cerkveno zgodovino. Gradivo je obrano in zgodovina je obdelana do začetka l. 1931, ko je uietropolil Sergij, upravitelj moskovskega palriaThata. obsodil in odstavil metropolita Ev log i j a.
Posebnost te knjige je, da sta oba pisatelja odločno na strani metropolita Antonija. K temu stališču ju razen cerkvenopravnih razlogov nagiba tudi mnenje, da je Antonij bolj pravoslaven in katoliški cerkvi bliže nego Evlogij, ki premalo pazi na čistost pTavoslavja ter se preveč druži z dvomJijvimi podjetji Y, M. C. A, in s podobnimi strujami; nekateri celo mislijo, da je v zvezi s framazonstvom, A zdi se nam, da sta pisatelja napram metropolitu Antoniju preveč optimistična in da sta mu preveč naklonjena, Antonij je namreč pred-stavitelj katoličanom najbolj nasproLne pravoslavne smeri, prenapeto bojevit prav tako proti katoličanom, kakor tudi proli svojim pravoslavnim nasprotnikom. Zato bi morala biti pisatelja nekoliko bolj reservirana.
Ruska emigracija je po veČini na strani metropolita Evlogija. Zato odklanja staliičc pričujoče knjige. V pariSkem dnevniku »Vo-zroždenicu (3, aprila 1931) je N. S. Timiiev objavil obzirno oceno te knjige. Očita ji, da je pristranska ne samo v presojevanju položaja, marveč tudi v navajanju dokumentov; dokumente, ki so ugodni za Antonija, namreč navaja knjiga obširno, nasprotno pa samo kratko
104
omenja, kar je za Antonija neugodno in ugodno za Evlogija. Priznava pa, da pisatelja pravilno sodita, ko trdita, da je razdora v znatni meri kriv vpliv laikov na cerkveno upravo, ki svoj vpliv izkoriščajo za svetne namene.
Knjiga odpira pogled v razdore in v notranje življenje Tuske cerkve; osvetljuje versko mišljenje ruske inteligence v emigraciji in mimogrede omenja. Ludi zanimivi pojav ^francoskega pravoslavja . Važna je posebe tudi za nas, ker metrópoli l Antonij, o katerem toliko razpravlja, biva v naši drŽavi in vpliva tudi na srbsko pravoslavje.
I'. Grivec.
S tati s tica con cenni storiti delta gerarchia e de i iedeli di rito oriéntate. — 12", 576 str. Koma 1932, Izdala S. Congiegatio Orientalis.
Do leta 1917 so bili katoličani vzhodnega obreda podrejeni kon-gregaciji de Propaganda iide, ki je od 1. 18Ó2 dalje imela odsek »Pro negoliis ritus orientalis«. Propaganda je izdajala svoj letopis (she-matizem] »Missiones catholicae in v njem nekoliko poročnla o vzhodnih katoličanih- Odkar je bila lela 1917 ustanovljena S- Con-gregatio pro eedesia orienlali (ali krajše: S. Congregatio Orientalis}, pa ni izšlo nobeno poročilo o vzhodni cerkvi, Šele leta í932 je izšla pričujoča knjiga, ki dela čast Vzhodni kongregaeiji in papeškemu Vzhodnemu instituto. To je knjiga velike znanstvene in praktične vrdnosti. Doslej je asumpcionist r„ R. Janin izdal najboljši pregled vzhodnih cerkva: »Les Eglises orientales et les Rites Orientira [2. izd. Pariš I92ti). A bilo je še mnogo negotovega in neznanega. Bule pričujoča knjiga nam daje dovršen pregled.
V uvodu [sir. 5 do tO) so omenjeni glavni sotrudniki. Razen vzhodnih škofov in pretatov ler razen pisarne Vzhodne kongregacije so sodelovali: Frančišek Agagianian (vicerektor rimskega Armenskega kolegija], p, G, lloímann (profesor Vzhodnega instituta) in Ciril Korolevskij (uradnik Vatikanska biblioteke), V uvodu je tudi povedano, da je izpuščeno vse, kar se tiče Rusije, A pri pregledu opazimo, da sega lo zelo daleč, Izpuščeno je namreč sploh vse, kar se tiče Rusov v Rusiji in v emigraciji, Nič niso omenjeni vzhodni katoličani v Poljski zunaj Galicije; škofa iiucys in Carneckij nista nikjer omenjena. Prav tako so v pregledu armenske cerkve izpuščeni ruski Armenci. Katoliški Gruzini niso nikjer omenjeni. Izpuščene so vesli o ruskih katoličanih v ilarbinu in na Kitajskem.
Za uvodom je kratka zgodovina Vzhodne kongregacije; navedeni so preiekli in tajniki Propagande do leta 1917, potem pa člani in komisije [odseki) Vzhodne kongregacije. Zanimivo je, da so Vzhodni kongregaeiji podrejeni tudi delegati rimskega obreda v vzhodnih državah. Tu izvemo, da je naš znanec nadškof Margotti obenem apostolski delegat v Carigradu in (od leta 1931) tudi v Atenah ter da ima v obeh mestih svojo residenco.
Najvažnejši del knjige je: Gerarchia ecelesiastica oriéntale (str. 33—257). Tu so opisani katoličani vseh vzhodnih obredov razen Rusov in Gruzinov. Povsod so najprej kralki zgodovinski podatki s kratkim pregledom bibliografije, Zgodovinski pregledi so znaustvno dovršeni; zbrani so podatki, ki so raztreseni v
105
mnogih knjigah ¡11 zgodovinskih virih. Prav tako su dragoceni pregledi sedanje vzhodne katoltSke hierarhije; tu se navaja število vernikov, duhovnikov, redovnikov m redovnic, bratovščin, semenišč i, dr. V teh pregledih in v zgodovinskih podatkih najdemo mnu£o tudi o ločenih kristjanih,
V	razdelitvi in nazivih vzhodnih obredov je nekoliko novega in doslej nenavadnega. Navaja se pel vzhodnih obredov: 1. aleksan-drijski fkopiski in etiopski), 2. antiohijski aii sirski (MaJankard, Mar on it i, Sirci), 3. armenski, 4. bizantinski ali grški, 5. kaldejski ali siro-kaldejski [Katdejci, Malabarci). Navadno so maronilski obred smatrali za posehen obred, ker se zaradi rimskih in drugih vplivov zelo razlikuje od sirskega.
V	poglavju o zgodovini Maronitov (str, 54-—56) se nic ne omenja monoletelska herezija in zedinjenje z Rimom; suponira se resničnost maronitskega mnenja, da so bili vedno pravoverni in katoliški, a temu nasprotuje večina katoliških učenjakov.
M alabare« mnogi razlikujejo od Kaldejeev, ker imajo katoliški Mataharei res znatno različne obrede. Zlasti pa je čudno, da knjiga Malabarce podreja anliohijskemu (sirskemu) obredu. To so namreč Malabarci, ki so v 17. stoletju odpadli od zedinjenja s katoliško cerkvijo in ustanovili svojo hierarhijo s pomočjo mOnoíizitskih Sircev. A tudi imajo toliko svojskega, da hi bilo primerneje vse Malabarce, ki tvorijo eno zgodovinsko skupino, skupno obravnavati. K Mala-barcem spada nadíkot Mar I v a n i O S , ki se je leta 1930 zedinil z Rimom in ki mu je doslej sledilo okoli deset tisoč krivoverskih sirskih Mal aba 1 cev.
Zelo podrobno je .poročilo o križevski škofiji v Jugoslaviji fs.tr. 125 do 132). Mnogo novega je v poglavju o Albancih (st. 96—98). Namesto naziva Ilalo-Grki se rabi naziv Italo-Albanu (str. 116-—122). ker je dokazano, da so vsi ti kristjani albanskega pokoljenja. Naj-0 bs ime je razpravlja v Rusinih [str. 169—220J: kolikor sem mogel kontrolirati, so zgodovinski in drugi pregledi zelo dobri in točni.
Naslednji oddelki razpravljajo o Papeškem Vzhodnem instiLutu. bipaipeikih vzhodnih kolegijih v Rimu in o nekaterih vzhodnih semeniščih izven Rima fslr, 259—297),
Jako važen in dragocen je oddelek o vzhodnih redovnikih in redovnicah ter o vzhodnih vejah zapadnih redov. Tu je zbrano ogromno zgodovinsko gradivo o vzhodnem meništvu in o sedanjem vzhodnem redovništvu. Navajajo se vaina dopolnila k pregledu vzhodne hierarhije in vzhodnih katoličanov. Za nas je n. pr. zanimivo, da imajo dunajski armenski redovniki mehitaristi misijonsko postajo v Novem Sadu.
V	tem oddelku .^O nekatere vaintt stvari prekratko omenjene, druge manj važne pa razmeroma pretirane. Nekoliko čudni so podatki o frančiškanih vzhodnega obreda (str. 3íO~3£i2¡r Omenjeno je, da so trije, a bila sta «¡amo dva, pa sla se vsled posebnih okoliščin oba vrnila v rimski obred.
Naslednji oddelek razpravlja o delovanju zapadnih redovnikov na Vzhodu (str. 411—503) z vainimi zgodovinskimi podatki in z važnimi dopolnili k prejšnjemu oddelku. Na koncu so zhrani sploinejši statistični in drugi pregledi: 1. slatisLika vzhodnih katoličanov v
!0<>
U, S. A,; 2, vzhodne katoliške cerkve v latinskih Škofijah, z mnogimi zanimivimi podatki; 3, sploini pregled hierarhije raznih vzhodnih obredov v starih vzhodnih patriarhatih i, dr,; 4, pregled vzhodne hierarhije v raznih državah; 5. statistika vzhodnih katoličanov, vernikov, duhovnikov, redovnikov in škofov.
V toliki mnoiici podatkov, imen in številk s« nahaja nekoliko netočnosti in tiskovnih pumol. Nekatere se morejo popraviti ii konteksta, — Rezidenca (ulica) apostolskega delegatu v Holgariji s« drugače navaja na str. 11 in diufjüie na str. 104, Meletij Sniotrickaj se je k katoliško cerkvijo zedinil leta 1627 (ne 1637). Str, 13S v jsaduii vrsli mora biti Žubko (m-Zuliko). Ni golimi, da bi bil Peter Mojjila odločen« aaspnitnik k.itoHJanov, kakor se navaja na str. 179, A po^ohnih netočnosti in pumot je razmeroma malo.
Pričujoča knjiga ni navaden letopis (sbemaLizemj, marveč važno znanstvena delo o vzhodni cerkvi; ogromno znanstveno in praktično gradivo na znanstveni višini, To je kompendij velikega dela vzhodnega bogoslovja, delo velike znanslvene in praktične vrednosti. Priča velikega napredka vzhodnega bogoslovja, odkar je bila ustanovljena Vzhodna kongregacija in odkar deluje Vzhodni institut v Rima, Knjiga bi mogla dobro služiti kol kempendij za predavanja na bogoslovnih učiliščih in fakultetah, zlasti ako bi bili važnejši oddelki izdani v latinskem jeziku. K bogati vsebini te knjige se bom, če bo mogoče, povrnil še v posebnem članku.	F. Grfvec-
B r i ii k 1 r i n e , Dr. Johannes, Die heilige Messe in ihrem Werden and Wesen. 8", 288 S., Paderborn 193t, Ferd. Schöningh, brosch. M. 5,—, gebd. M. 6.50.
B r i n k t r i n e , Dr, Johannes, Das Römische Brevier, 8", 141 S, Paderborn 1932, Ferd, Schöningh.
J. BrinkIrine, profesor lilurgike v paderbornskem duhovskem semenišču, je v zadnjih časih priobčil v raznih revijah celo vrsto učenih razprav t> svetih obredih in običajih katoliške Cerkve. Pisal je o cčenašu v Ülurgiji, o Gloria in Credo, o liturgičnem poljubu, o [ifertorijn, o epiklejfi: izdal je posebe iSacramenlarium Rossianum -Kar je deset let in več pisal in snoval, tO nam je sedaj podal v dveh knjigah. Molitev in daritev tvorita dnevno liturgijo. Brinktrine je obdelal vsako posebe: v prvi knjigi darilev, v drugi kanonično molitev.
1. V knjigi o sv. maši razpravlja v uvodu o najstarejši obliki evharistične daritve, o nje razvoju in poglavitnih tipih mašnega obreda: O sirskem in egiptovskem tipu na vzhodu, O rimskem in gali-kanskem na zapadli. Ko je na kratko označil vire za poznavanje rimske liturgije, razvija pred nami potek «tare rimske maše, kakršna se nam je ohranila v ordo Janeza arhikantorja pri sv. Petru v Rimu, iz 7. stol. V razlagi sedanjih mašnih obredov se drži običajne razdelitve, v kateri ločimo: mašo katehumenov (Vormesse), daritveni del (Opfermesse, darovanje, posvečevanje. zauživanje) in sklep (Nachmesse, poobhajilne molitve z blagoslovom in zadnjim evangelijem).
Obrede in molitve nam kaze v njih historičnem razvoju, vsak obred najprej zase in potem v zvezi s celoto, Povsod nam razkriva bogato različnost posameznih delov in strnjeno enoto v celoti, Raz-
107
lüjia je trezna. Avtor nam podaja to, kar je anftrtstveno dognano. Zajema vedno iz prvih virov; Ogiblje pa se nupotrebne učene navlake, ki utegne zanimati strokovnjaka, moti pa navadnega čitatelja, ki išče samo resnične, verne podobe naše lilurgije od nje počelka do danes. Treba brali n. pr. samo poglavja o postanku rimskega kimona in njega miselni sestav (str. 191—198).
če naj posebe navedem en ali drujji zgled, kako preprosto in vendar preverljivo tolmači avtor óbrele in molitve, naj opozorim na utertonj pri ¿mik mašah: »libera animas omnium itdetium lie poenis inEcrni el dc pro-Irilido lacu .. ., Je ore leonis ulc.,-. Kaj naj pomenijo izra/.i internum , »os león i 9.j i, dr.? Stvar nam re takoj jasna, fe ¡si z avtorjem dramatično prestavljamo duio ni božji sodbi, « t.ihera« v tej zvezi ne pnmenil reSi dn-Se iz pekla; ampak kakor v litanij&h vath svclnikuv Uo^a prosimo »libera ROS Domine", obvaruj, očuvaj nas tega in teja zlá, laku tudi pri maii za mrtve molilno, naj bi Kug dušo ki je priifa k sodbi, obvaroval pekla, je ne obsodil v pekel, ampak rešil pek Si ¡str. 112), — Marsikdo je morda ie pomislil, kako to, da pri maSi po kensekraciji v mulilvi aSupra quaeÜ in 'Suppiices« tinga prosimo, naj bi se milostno ozrl na dar telesa in krvi Jezusa Kristusa in ta dar milostno sprejel. Avtor je na ta pomislek odgovoril ifi.tr. 22-1) s sv. Bellarminom »f-.tsi enim ublatio ton-Keerala ex parte rei, quae offertur, el ex parte Clirisb principalis afferent temper Deo plfiCMtl, tametl ex parte ministri ve! populi adstantis, qui s i mul eliam nffenml, potest non placeré. Id ifiilur est quod pelimus. ut Deti; benigne respicial hoc iitunus, ut a nobis olfertur [S. liellarm., ConiroV,. de ntissa, 1. 2, c, 24).
Poleg liturgično-historične razlage je pisatelj ob koncu vsakega razdelka v kratkem, pa jasnem pregledu povzel tudi dogmatično vsebino molitev in obredov ter posnel iz njih ascelične, praktične misli za udeležbo vernikov pri sv, maši in za življenje. Reci moram, da so ni i vprav ti toplo pisani odstavki v knjigi posebno všeč. O obredih in Z njimi zdruienih molitvah pri darovanju pravi avlor, da je obsežen v njih ves teologični nauk o daritvi (str. 13Ó s.).
Tudi estetsko, umetnostno presoja avtor obred sv. maše. 9.c prvi del, maša katehumenov, mu je umetnina, ki ji ni enake v religiozni literaturi. Monumentalna zgradba je, za katero So izbrali kamene iz najbolj različnih kultur; simbol univerzalnosti katoliške Cerkve (sir. 105)- V posebnem odstavku govori O slogu posameznih molitev v kanonu; takisto o simetriji v celotnem sestavu daritveuega dela. ki mu je središče konsekracija. Vsa rimska liturgija je polna lepote in harmonije.
Nekaj stvari, ki sem jih pri čitanju porfre5.il ali hi zanje želel, da bi jih bil pisatelj nekoliko drufiaic povedal, naj hi pripomnim- Na str. 33 pripoveduje avtor, kako je nekdaj pred papežem Slo k oltarju sedem ako-litov s sedmimi svečniki; sedaj ie ¿ori na oltarju pr, ponliiikaini irijii sedem sveč- Čitatelj bi rad vedel, odkod lo Število sedem? Cf. II. Grisar. La plu an tica deserizione della messa pontificia solentie (Ctvillá callo!. 190-1, vol, 2 pfi, 467, 473). Za molitev »Suficipe Sancta T rini tas t po darovanju Jjl. H. Ledercq, Diet. d'areháol, chr£l„ IV/1, 1081, Na «lr, l6l beremo, da je vrsta mučen cev v »Communicant*!« bila inorda sklenjena za papeža Situaba (49S—514] in da sta knt mučenca biln kol zadnja uvričena sv. Kozina in Damijan. Bolj verjelnu ;e, da se je lo /godilo Se le za Feliksa IV (526—530}. Ta papei, je namreč na rimskem foru «taro kullnu stavbo posvelil sv, zdravnikoma z vzhoda in lakrat so br/.kone njiju imeni vpletli v kanon (tí. Kirsch, Die Stationskirchcn des Miss, Rom., 1926, 154 a,). Tudi za sv. Anastazijo (str. 185) bi bilo -treba dasta viti. kar piie u lej mufenici iz Sirmija Kirsch, o. C. 46 s.
IOS
2. Knjigo o sv. maši dopolnjuje knjiga o brevirju, o kanonični molitvi. Za h v i>d mim j« dal avtor dobro razpravo o molitvi v obče. katere notranji; in zunanje akte obsega reiigio-. — Brevir je po svojem ustroju skupna molitev, ki se opravlja v kom, Tako so molili nekdaj in molijo tudi še sedaj po samostanskih, stolnih, kolegiatnih cerkvah, Nekdaj so del dnevnega olicija odmolili v kapiteljski dvorani. Redovna družina se razdeli v dva zbora, na čelu ji je poglavar, voditelj kora. Na le reči treba misliti, in marsikaj nam bo jasno, kar se nam na prvi pogled zdi nekako tuje. Brinktrine nas zopet in zopet opozarja na te stvari. V kapiteljski dvorani je nekdaj samostanski poglavar vsak dan sproti družini odločil delo za tisti dan, Prva hora, prima , je priprava za dnevno delo: opravili so to molitev, v.saj nekaj, v dvorani. Za »lecLio brevis ad prim.jm so nekdaj v dvorani brali vsak dan tudi odstavek redovnih pravil, capitulum; sedaj je lectio bra vis kratek odlomek iz sv. pisma, izbran tako, da se ujema z dobo cerkvenega leta. Ob koncu prime se poglavar obrne do rbrane družine in prosi ponižno blagoslova: .Benedicite'. Družina odgovori: »Deus ■ sc. bencdical. Temu prvotnemu blagoslovu so v 13, stol. dodali daljšo formulo, ki jo govori poglavar za se in za vso zbrano družino; ¿Dominas nos bencdicat etc.- (str, 93). Spomin na nekdanji sam os lanski običaj se nam ju ohranil tudi v komple toriju. Kompletorij so nekdaj po samostanih molili takoj po večerji. Med večerjo je lektor bral, ob koncu pa dodal odlomek iz 1 Pelr. 5, S, 9: F ra tres, sobril e.stule ctc.«. Po večerji jc šla redovna družina v kor; lam so opravili izpraševanje vesti, potem pa molili očitno izpoved, Confíteor, Ko je bilo vse to končano, so začeli sklepno večerno molitev; »C on verte nos Deus etc,< , s pralni i, himno, canticum Simeoni.1; in oracijo »Visita, quaesumus Domine, habilalionem islam« (str. 103— 107). Po kumpletoriju je zavladal v samostanu molk, sil en ti um. Zalo so jutranjo molitev začenjali z zazívomi Domine labia mea aperies ■ (str. 77).
Ta dva zgleda nam zadoslno kažeta, kako avtor razlaga brevir in njega posamezne dele,
Posebe govori pisatelj tudi o zvezi med oficije.m in daritvijo, Molitev pripravlja daritev in zaključuje daritev. Kompletorij se lehko umeje kot zahvala za vse dobrote lega dne, Največja dobrota, ki smo jo danes prejeli, pa je sv, obhajilo. Na obhajilo lahko mislimo, ko recitiramo Simeonovo hvalnico pri kompletoriju.
Po pravici piše avtor ob koncu knjige: Officinum divinum jc molitev po Kristusu odrešenega in v Cerkvi združenega človeštva. Univerzalna molitev je. Umetnostno dovršena po vsebini in obliki. Kaže nam najviSe vzore v posnemanju in /ato je tudi ascel.čno peda-gogična molitev.
Kakor v knjigi o sv. maši druii avtor tudi v knjigi o brevjrjn historično razlago s praktičnimi navodili. Vsi, ki molijo olicij, bodo hvaležno prebirali praktične pripombe za notranje življenje,
Na str. 42 pravi pisatelj, da je papež Pavel IV 1, 1-55S prepovedal, da hi vprihodnje še kje rabili skrajšani brevir, ki ga je I. 1,535 sestavil Diego Ferdinand Quiñones (Quifinonez), kardinal S, Crucis; tako da je bil ta brevir (»Kreuzbrevier.,] 23 let potem, k« sc je pojavil, že pokopan. K tenm
109
je prij omntli, da je papež Pij LV ie ]. !5S0 Pelm Kaniziju dal fakulteto, ie smel duhovnikom v Nemčiji in Avstriji dovoljevali uporabo Quigno-nezovega skrajšanega breviija: cT, O. Br&un$berger, Putrus Cani.uns, Freib-
ör- fawj, 11()-	F. Ušcničnik.
P e t r a n i Alexius, De relatione iuridica inter divcrsos riiui in ccclesia calholica, S1', X, 1Ü7 pagg., Taurini-Romae 1930, Sumptibus Marietli. L. 6.—,
Knjiga je namenjena masni k o m latinskega obreda, ki vrše dušno pastirstvo med katoličani vzhodnega obreda. Ima dva dela, V prvem obravnava avtor obče stvari, ki so potrebne, da jih ve duhovnik, ki deluje mud katoličani drugega obreda. Podaje nam pregled <i vseh rmnill obredih, o številu katoliških vernikov vsakega posameznega obreda, o deželah in krajih, kjer bivajo ti verniki; potem pa govori o razmerju med sv. stoiioo in vzhodno cerkvijo; o pogoju za pri' padnost k temu ali onemu obredu," o izpremembi vzhodnega obreda z latinskimi o prestopu iz latinskega obreda v vzhodni obred; o zamenjavi enega vzhodnega obreda z drugim vzhodnim obredom; in slednjič o jurisdikciji nad verniki vzhodnih obredov, V 2. delu pisatelj razpravlja o zakramentih, O sv. maši in O sv. časih. K 1> delu cf. Sta-Lirtiča con cenm storiti della gerarebia .,, di rito orienl. Roma 1932.
Avlor je skrbno zbral in pregledno razvrstil ndloke rim.sku slo* lice. Poglavitna točka, na katero se v izvajanju pogosto opira, je kan. 98 v novem zakoniku; izmed starejših virov uporablja zlasti konstitutive rimskih papežev, ki so v zakoniku navedene v komentarju k onemu känonu, med temi posebc Benedikta XIV const. »Etsi pastoraiis , 26. maja 1742. in Leona XIII lilt, ap. Oneiitaliuin, 30. novembra 1894,
Za misijonarja in vsakega duhovnika, ki se hoče posvetiti dušno-pastirskemu delu med katoličani vzhodnega obreda, je praktično po-raben zlasti drugi del knjige, Tu ho našel za vsak zakrament p osebe točno navodilo, kdaj in kako sme latinski mašnik podelili ta ali oni zakrament verniku vzhodnega obreda. Načelno pravilo je; mešanje obredov ni dopustno. ZaLo n. pi. mora mašnik latinskega obreda vabiti za zakrament sv. mazlljenja olje, ki ga je blagoslovil Škof latinskega obreda. Ko bi za sv. maziljenje rabil olje, ki ga je blagoslovil navaden mašnik vzhodnega obreda, je po neki izjavi sv. oficija (13. jan. 1611] celo dvomno, če je zakrament veljaven. Ce bivajo verniki vzhodnega obreda v kraju, kjer ni mašnikov njih obreda, se smejo začasno v vsem prilagodili latinskemu obredu, Takisto, če morejo le z veliko teiavo hoditi v cerkev svojega obreda.
V .prvem delu je za dušnega pastirja zlasti važen odstavek o sprejemanju ločenih kristjanov v katoliško Cerkev. Najnovejše in-strukcije rimske komisije za Rusijo z dne 26. avg. 1929 pisatelj, žal, ni mogel več porabiti.
Misel (str, J), da je milanski obred sv. Ambrozij prikrojil po umskem obredu, ho 1c*ko dokazati. Na .sir. tflO bi bilo treha dostaviti, da izprefckd ia mešane zakone tudi 7-a vzhodne kristjane daje kon£re£ucija sv, oticijn, zadeve fori interni pa tudi zanje ureja sv. pcnitcncijrija. V pregledu literatur* (str, IX! utegne koga motiti okraiäava Miktoich. ( Miklošič).
F. U.
110
S. S avilie, Liturgies orientales. Notions générales, éléments principaux. 12", 218 str, Paris 1932, Bloud cl Gay.
Malokjc tako pogrešamo kompendijev in učbenikov kakor v raznih strokah vzhodnega bogoslovja, Posebno jc bil že davno p<>-Lreben kratek kompendij vzhodne liturgike. pregledna znanstvena vzhodna Jiturgika. lak kratek kompendij na vtiini sedanje bogoslovne znanosti nam je podarii učeni asumpcionist P, Severin Sala-ville, nam dobro znan po svojih učenih spisih in po predavanjih na kongresih /a vzhodno bogoslovje v Ljubljani in na Velehradu. Kol profesor v grškem semenišču v Kadikoyu pri Carigradu je predaval tudi liturgiko; kot samostojen znanstvenik je zcmi po izvrstni razpravi o o>piklezi in po obširnih atrokovrnjaSkih poročilih o lilurgični znanstveni literaturi v reviji ;.Echos d'Orient-, iS tem se je usposobil, da je mogel spisali znanstven kompendij vzhodne liturgikc za praktično porabo v semeniščih in na bogoslovnih fakultetah. Tak kom-pendij je nujno potreben za uspešen puuk vzhodne liturgikc, kakor tt> zahtevajo novejši rimski odloki (okrožnica Kcruni orienlnlium 1926, odlok kongregacije za semenišča in univerze 28. avgusta 1929, apostolska konstilucija Deus scienEianun Dominus«),
V	soglasju z novejšimi znanstvenimi rezultati deli pisatelj vzhodne lilurglje v štiri velike skupine: 1- Jeruzalemska in anli-ohijska lilurgija, t. j. zapadna sirska liturgija; 2. kaldejska ali vzhodna sirska lilurgija v Mezopotamiji in Perziji [vzhodni Siriji); 3. egiptske lilurgije (koplska in abisinaka); 4. armenske in bizantinske liturgije. ki so se razvile z sirskih lilurgij. Podrobno razpravlja o značilnih posebnostih posameznih lilurgij, O najstarejši obliki, o poznejšem razvoju in o virih. Podaja kratek pregled liturgičnih delov in ohredov [sir. 24—26). Posebe razpravlja o bizantinski liturgiji [2& 32). Drugo poglavje razpravlja o vzhodnih liturgičnih jezikih. Duh in idejna vsebina vzhodnih liturgij se nam predstavljata v dveh sledečih poglavjih o katoliški upravičenosti [52—71) ter o svetlih in senčnih straneh vzhodnih lilurgij [72—94), Med senčnimi stranmi omenja dolgoveznost m ponavljanja nekaterih hinrtrtv in melodij, odklanja pa mnenje K. Adama in J. Jungmanna S. J., češ da vzhodne liturgije premalo naglašajo Kristusovo človeško naravo kot sredstvo zveličanja (str. 94).
Drugi del knjige v štirih poglavjih razpravlja o cerkvi [hram božji), o oltarju, o liturgičnih posodah, oblačilih in knjigah. Dodan je kratek pregled literature in abecedno kazalo,
V	pregledu literature pogreiantu ibornik »Chry*us(.omika* fRom;t KOSI-V poglavju O liturgičnih jezikih bi pričakovala nekoliko vei o cerkveno-il O Vinskem jeziku [sir. 42), v poglavju o cerkvenih oblačilih na> bi posebe uintnil, kakšna je obleka vzhodnih duhovnikov in menihov zunaj cerkve; bistveno ¡C omenjena v pn^lfvju o duhoirnitki obleki v fcoru* [153- 156) Nekateri malenkostni tiedost&Lki so pač nujna posledica omiljenega prostora in kratke preglednosti.
Pisatelju smo hvaležni za tako praktično in pregledno znanstveno vzhodno liturgiko. želimo, da bi nam čimprej podal obljubljeno nadaljevanje, namreč podrobnejše razpravljanje o vzhodni maši, o vzhodnem oficlju in obredniku.	F, Grivec.
in
RAZNO.
OB OBRAMBI SV. TEREZIJE JEZUSOVE-
Ker so izvestne nekritične ocene Terseglavovi knjižici Med nebom in zemljo. Velika žena in njen čas, (Sveta Terezija Avilska 1515—1582}* prisodile preodlično mesto v naši književnosti, sem njih zmotno naziranfe popravil s svojo raapravo o ^Zgodovinski podobi sv. Terezije Jezusove« [BV XII [1932) 137—168) in za Tcrse-glavovo knjigo ugotovil tisto mesto, ki ji po imaoentni kritični oceni tudi gre. Slo mi je za ugled zgodovinske resnice in metode in za čast sv. Terezije. Zatem je o 1 crscglavOvi knjigi izšla nova ocena v Domu in svetu 45 (1932) 249—253. Napisal jo je Maks Miklavčič s posebnim ozirom na mojo razpravo, da hi se ugled Ter.seglavovc knjige »znova uveljavil.
Dasi bi hilu v zvezi .s Terseglavovo knjigo in Miklavčičevo oceno zanimivo razpravljali o neki vzporedni literarni struji in modi v drugih deželah, se hočem tu omejiti le na M.-evo oceno samo na sebi, da se bo tudi spričo nje videlo, kako točno sem prisodil Terse-glavOvi knjigi pristojno mesto in kako pravilno sem obenem branil zgodovinsko resnico in metodo ter čast sv. Terezije. O tonu M.-cvega pisanja ne hom govoril.
M. površno in nekritično postopa: s knjigo, ki jo ocenjuje; s spisi, iz katerih sta zajemala svoje znanje o sv. Tereziji pisatelj in on; z deli, katera navajam jaz; končno — kar potem ni več čudno — tudi z mojim spisom,
0 Terscglavovem spisu poudarja M. njegov veliki apologetični pomenil ki je »nevsiljiva in neiskana tendenca knjige«. Ta pomen obstoji v močnem klicu »pu notranji obnoviti. Pravi, da avtor s svojim svobodnim in neposrednim pisanjem »brez poudarjanja avtoriteLe in brez zavijanja oči ob človeški zmoti in slabosti kaže pol k nad-časovni živi resnici, daje s tem uteho notranjemu nemiru in rešuje mnogo ležkoč pri bravcih, ki So žejni resnice in Boga. Takšno notranjo obnnvu je možno dušeči v .sveže in splošno človeško zajeti osebnostni rešitvi«. Zanjo naj bi bila sv. Terezija še danes nam pre-potrebno ogledalo*.
Tembolj poudarja M. privatno avtoriteto, za kar priča njegova kritika, Njej vse napake velikodušno odpušča. Polno introspekcijo v spis priznava edinole avtorju spisa; prav tako lepo doneča gesla, ki naj bodo rezultat avtorjevih razmišljanj in SO uprta le -nn piščevp avtoriteto«.
Kaj naj reče k temu teolog-slrokovnjak, zlasti še v pogledu ua življenjsko borbo, iz katere je .po M.-evt sodbj zajela Terseglavova knjiga? Predvsem to, da nepoudarjanjc avtoritete samo po sebi še ni isLovelno s preziranjem ali omalovaževanjem avtoritete, da pa v posebnih okoliščinah vendarle do tega vodi, tako da je tedaj naravnost potrebno avtoriteto zopet krepko poudarjati, kakor je to pri nas času primerno storil prof, Aleš Ušeničnik v »Času (v člankih: Wittig in Cerkev , C. XXI, 1926/27, 23—41; Avktoriteta.<, t. XXII, 1927/28. 201—210; O cerkveni avklorilcti. Dopolnila in ponazorila ,
112
C. XX1J. 1927 28, 345—357; Sveta Ivina , C. XXIII, 1928.29, 97 do 107). Dalje je zares svobodno krščansko osebiiištvo dano le s cerkveno avtoriteto, ki ga najuspešneje ščiti pred nasiljem privatne avtoritete in nje posredništvom med Kristusom in verniki. V izredn i točni in globoki formuli je to lepo izrazil K. Adam, rekoč; -Das kirchliche Amt sicher! also — «o paradox das klingen mag gerade durch seinen unpersönlichen, außerpersönlichen Charakter die Freiheit der christlichen Persönlichkeit, íís bewahrt vor der geistigen Gewaltherrschaft und dem Mittleranspruch der sogenannten Führer-persiinlichkeiten und stellt Christus und Gläubige unmittelbar einander gegenüber (Das Wesen des Katholizismus1, Düsseldorf 1923, 37J,
Poleg apologetičnega pripisuje M. Terseglavovi knjigi velik kulturni pomen, V čtsm je la pomen? Po M.-u "v Lern, da je knjiga »po resnici in živi ohculcnosLi odprla razgled -na duhovna stremljenja v 16. stoletju- . Resničnost te trditve je odvisna od ugotovitve, komu je razširila obzorje in kako. M. pa nam tega ne ugotovi zadosti jasno. Iz tega, da odklanja opravičenost primerjave Terseglavovega spisa s Karrerjevo biografijo Frančiška Borja, ki da je pisana za inteligenco. bi se dalo sklepati, da ima v mislih preproste bravee, zlasti še, ko poudarja, da je rahlo novinarski slog pridobil pisatelju tem več čitateljev. J udi jaz sem dejal, da nepoučeni čitatelji najdejo v Terse-glavovii knjigi marsikaj, za kar so mu slučajno lahko hvaležni; slučajno, pravim, prvič zato, ker je slučaj, če niso bili prej poučeni, in drugič zalo, ker dotične stvari v Terseglavovi knjigi ne spadajo prav skupaj» Na drugi strani pa M. meri njen kulturni pomen po njeni vrednosti za znanost tako v stvarnem kakor v melodičnem pogledu. V stvarnem pogledu poudarja na sedmih meslih problematiko in probleme, ki jim je pisatelj našel splošno presenetljivo točne iri glohoke odgtwore«. Kateri so tisti problemi in odgovori, pa M, nikjer ne pove. Da ima pO M -u Terseglavova knjiga znanstven kulturni pomen, bi se dalo sklepali ludí iz njegove trditve O Terse-glavovi metodi, ko pTavi, da je Terseglavova zgodovina »duhovna, življenjska veda in kot taka zahteva slično metodo, kot jo je poskusil avtor«, V Čem obstoji ta nova metoda, »nov način zasnove in izvedbe«, zopet nikjer ne pove jasno.
Ne le na osnovi naslova in epiloga, temveč že zgolj na osnovi podanega gradiva mora, kakor jaz, vsak resen čilatelj priti do zaključka, da je Terseglavov spis znanstveno metodično brezsmotrn. Izrecno sem naglasi], da je pisateljevo opravičevanje v epilogu za kritika odveč, Kar pa zadeva pesniški naslov Med nebom in zemljo«, sem upošteval vse možne pomene, ki jih more človek dognati po divinaciji in sirogi logiki, in M, ni dodal nobenega novega. M. trdi, da je pisatelj ustregel ustavljeni zahtevi in namenu^. Katera sta tista stavljena zahteva in namen, pa zopet ne >pove zadosti jasno,
Kajli če je na in « n spisa ^razgled na duhovna stremljenja v 16, stoletju«, moli čitatelja prikazano nastopanje sv, Terezije. To tiehole priznava M. sani, ko pravi, da je sv. Terezija -v rahli zvezi z ostalo vsebino -, da pa je na koncu knjige podan oris njenega živ-
113
]jenja, ki »tvori logičun zaključek knjige in njen višek . Muli torej to, kako more biti logičen zaključek in višek knjige nekaj, kar ju z ostalo vsebino v rahli zvezi, Zato vprašanje po zvezi Terezijine biografije z vsebino knjige nikakor ni samovoljno.
Ce pa je namen spisa podoba sv. Terezije, pa moti kritičnega Čltflte.)ja listi razgled na duhovna stremljenja v 16. stoletju^, Dokaza! sem in ludi s primeri pojasnil, da je razmerje sv. Terezije do njenega časa diletantsko orisano, ker pisatelj razpravlja o rečeh, ki spadajo v splošno zgodovino in ki bi jih v isti obliki moTale ponavljati vse bitigrafije svetnikov 16, stoletja, če bi bilo res, da je Terseglavova metoda pravilna. Za zgled sem navedel Frančiška Borja. M. ¿a odklanja z izgovorom, da je to osebnost drugačnega značaja in pomena^. To stvari nič ne spremeni; kajli vsakdo bo sv. Frančišku B, priznal duhovno stremljenje. Zato bi se po M.-u moralo v Fran-čiškovi biografiji ponavljati vse, kar nam nudi Terseglavova knjiga, ki nam odpira »razgled na duhovna stremljenja v 16- stoletju^. Da bi M. moje sklicevanje na vzornost Karrerjeve knjige zavrnil, zastavi vprašanje: Mar njemu ni znano, da so to knjigo odstranili s knjižnega Irga, pač zato, ker niso marali, da služi za vzor? Ker mi M, priznava stremljenje za resnico, sem se obrnil na prvi vir resnice v tej zadevi, na založništvo knjige, ki mi je 11, avgusta 1932 odgovorilo; Was Ihre Anfrage wegen ,Karrer. Der hl. Franz von Borgia' betrifft, so können wir nur mitteilen, daü uns von einer Zurückziehung dieses Büches nichts bekannt ist; es ist nach wie vor zu bezieben. Wir danken aber für die Mitteilung, die in Ihrer Anfrage gelegen ist.«
Po vsem lern je jasno, da je zveza sv. Terezije z razgledom na duhovna stremljenja v 16. stoletju v Terseglavovi knjigi tako nenaravno izvedena, da ni osrednja točka knjige ne eno ne drugo ne oboje skupaj: drugo drugemu je v napotju, Iz epiloga M. sam prazna, da se pi-satelju namera ni posrečila, poudarja ipa, da odločuje o pomembnosti spisa vrednost spisa samega na sebi, A iz pravkar navedenih razlogov je jasno, da imamo opraviti s ponesrečen ostjo spisa ne le quoad finem Op er an tis, ampak tudi quoad finem Operis.
Zato ni čudno, če M. tako nesmotrno, omahujoče in celo protislovno določa značaj Tcrseglavove knjige. Na enem niestu pod-stavlja, da je kulturnozgodovinsko delo, na drugem, da ju zgodo-vinsko-filozofska šludija, na tretjem, da je zgodovina, ki kot duhovna in življenjska veda zahteva stično metodo, kot jo je poskusil avtor. Kulturno zgodovino, zgodovinsko filozofijo in zgodovino kot življenjsko vedo meče kar v en koš, Trdi, da pisatelj ni imel namena podali zgodovinsko snov samo na sebi, ampak duhovno borbo 16. stoletja. Toda duhovna borba 16. stoletja je zgodovinska snov za vsakogar, ki mu zgodovina ni le naštevanje vojsk in bilk in mirovnih pogodb in članov vladarskih hiš. Prav tako so zgodovinska dejstva duhovna stremljenja 16. stoletja. Vse to M.-evo omahovanje bi utegnilo izvirati iz težnje, da se vse Terseglavove napake proglase za nebistvene in malenkostne, oziroma iz nazora, da ima polno intro-
ElojfoiEovni vtulmk,
ß
114
spekeijo v sv »j spis edinole avtor, s katerim že naprej iz-podmnkue tla vsaki debati.
Trditev, da je Terseglavov oris TerezijLnega življenja zgodovinsko objektiven, je SJiričo mojega orisa, ki je v.se skozi dokumentiran, naravnost neumljiva, Te zgodovinske dokumentacije M, nikjer nc upošteva. Kako naj posebej v objektivnem svetniíkeni življenjepisu, ki scie v globino, pogrešamo moliones gratiae?
Oe se nadalje ozremo na nekritično uporabo del, iz katerib sta zajela svoje znanje o «V. Tereziji pisatelj in M., se nam naenkrat odkrije velika skrivnost, ki nam do kraja pojasni njuno zgodovinsko metodo in stvarnost. Pojasni nam, da v Terseglavovem primeru ne gre ne za kultumo-zgodovinsko deio ne za zgodovinsko-filozofsko Studijo ne za zgodovino. To je romanopisna zgodovinska metoda in stvarnost, pojav, ki se je v zunanjem svetu precej razbohotil, dasi sedaj zanimanje zanj že popušča, Iz tega svetovnega vala je v Terse-glavovi knjižici ¡udi k nam brizgnila drobna, zakasnela kapljica. Kulturni pomen Terseglavovega spisa je torej v tem, da je hotel pri nas uvesti nekritično biografsko, oziroma hagiografsko leposlovje, ki ga M. imenuje duhovno, življenjsko vedo. V tej vedi' igrajo bujna domišljija, osebna zavzetost in neposredno čuvstvnvanje odločilno vlogo. Le iz lega vidika more M, trditi, da v Terseglavovi knjigi ne gre za zgodovinske podatke in da so Se laku velike zgodovinske napake slučajne in obenem nujne malenkosti, ki ne segajo v bistvo problema. Nedosledno pa je. da. kot da brani zgodovinsku znanost, to metodo zagovarja, ko n. pr, moje tozadevne korekture zavrača z ugotovitvijo: ■oZa čisto enostavna dejstva se čudi, odkod jih pozna Terscglav. Res se čudim za dejstva, ki niso dejstva, Ae manj pa enostavna, in ki jih M, in Terseglav poznala ne iz zgodovinskih virov ali kritičnih del, temveč iz leposlovnih del Ivane Galzy1 in L. Ber-tranda'. M. slepo trdi, da sta spisa leh dveh avtorjev o sv. Tereziji biografiji. 0 svojem spisu Bertrand to v uvodu izrečno zanika. O Galzyjinem spisu pravilno zanika isto v svojem uvodu nemäka prevajalka: »Jeanne Galzys ,Sainte Therese d'Avila' ist keine Biographie und keine Historie, sondern NachempfiTidung, wie sie nur dem Dichter gelingt und auch diesem nur bei geheimnisvoller innerer Verwandtschaft.« O istem Galzyjinem spisu, ki sv, Tereziji ni v casi, je svojo Tazpravo zaključil znani hagiograf A. Hamon z besedami; ,.S(m livre n'a pas de place sur les rayons d'une bibliothèque catholique, et je ne conseillerai à personne de le Iire j (Revue apol, t. 46 |1928| 55). In hagiograf 1'. Doncoeur: iJe suis désolé de devoir dire á Mme Galzy, qu'elle n'a pas compris sainte Thérèse« (Études, t. 193 ] 1927] 360),
1 Jeanne Galzy, Saint« 'I hčrese d'Avila, Paris 1927. V nemškem pre-
vodu: J. G., Therese von Avila, Der Lebensroman einer Heiligen. Übertragen und eingeleitet von Helene Adolt, München 1929.
3 Louis Üerlrniid. Sa inte Thčrčse, Paris 1927, Nemiki prevodi L, B., Die heilige Theresia. Paderborn 1938 (prevedla Marie Ametie Freiin von Godin).
115
Da liertrandov spis ne mure veljali za vir znanstvenemu delu. ¡ziavlja Berlrand sam, ko pravi o sv. Tereziji: Certes, je n'ai pas la prétention de la découvrir, et -j'ai «ne consciente cruelle de tout ce qui me manque pour une -pareille lâche. Mon excuse, c'est de m'adresser à des ignorants comme moi. en essayant de leur faire partager mou admiration . . . Mais, je ne saurais trop le répéter: les érudits, les historiens, les théologiens, n'ont rien â apprendre dans ces pages,« Pravi, da bo zadovoljen, če se njegov spis učenjakom, hislor.ikom in teologom vsaj ne bo zdel preveč pogrešen in ne-doslaten. P. Doncoeur pristavlja tem besedam; »Voilà qui est d'une belle sagesse et d'une sincère modestie [Éludes, L 190 11927] 475). V kljub vsemu temu Se M. v znanstvenem oziru sklicuje na le spise, ko zagovarja Terseglavovo knjigo.
Nekritično in platonično vzneseno je zasnovan tudi članek Marije Schluter-Hermkesûvc v Ilochlandu 26 (1928/29) 59—69, 176 184. In M. se vseeno sklicuje nanj.
Vse, kaT je v Terseglavovem spisu »Med nebom in zemljo« o Sv. Tereziji nezgodovinskega, je povzeto iz teh nezuauslvenih spisov in iz analogne pesniške domišljije. M., ki ne pozna razlike med leposlovno in znanstveno literaturo o sv. Tereziji, pa zapiie o meni stavek: -Jasno je. da sv. Terezijo slabše pozna kol Terseglav.« Edino znanstveno delo. ki gn M, navaja, je Pfandlova zgodovina španske literature, s katero se je lahko seznanil po moji študiji, a je še z ozirom nanjo nekritičen, ker se v mojo študijo ni zadosti poglobil. Opozoril sem najnreč, da je a-sociacija besede »reEorma S 16. Stoletjem zavedla mnoge, med njimi tudi Pfamila, do naziranja, da je bila tedanja reforma le izrecna borba proti proleslantizrnu,
£e iz dosedanjega izvajanja je umljivo, če M. nekritično postopa tudi z deli, ki jih jaz navajam. Umljivo je, čc njegovi novi metodi ogromna bollandistična Acta Sanclorum ne prijajo, Trdi, da sem si jih nerodno vzel za osnovo*;. Resnično je nasprotno: M. jib niti ne pozna, ker podčrtava letnico njih izdaje, kakor da bi tako vekovito podjetje kar tako hitro zastarelo, in ker niti lega ne ve, kako se zvezki Acta Sanct, Boliand. citirajo. To ie pomanjkljivost osnovne hislorično-kritične izobrazbe. Dalje M. niti ne sluti, koliko znanstvenega dela tiči v Acta Sanct, za datumom »2, nov. najbolj verjetno 1. 1533 , datumom vstopa sv, Terezije v samostan. Dokazov v Acta Sanctorum ni zavrnil, pač pa raiši zajema drugačen datum (15. avg. 1535) iz romana Ivajie Galzy in iz nekritičnega spisa Marije Schliiter-Hennkesove, ki ne navajata za svojo trditev nobenega dokaza. To je edina » napaka , ki jo je M. v mojem biografskem orisu sv. Terezije našel», Če bi bil bolj kritičen, bi je ne bil našel.
Po vsem tem ni čudno, če M, nekritično postopa tudi z mojim spisom. Pravkar sem pokazal, da v mojem biografskem orisu svete Terezije ni na£el v -resnici nobene napake. Prav tako so se moje metodično-kritične pripombe o Terseglavovi knjigi že zgoraj izkazale za upravičene, Naj sledi še beseda o upravičenosti mojih stvarno-kritičnih pripomb. Zanimivo je, da M. nekaj mojih stvarno-kritičnih pripomb šteje za svoje in tako na lihem priznava njih upravičenost,
8'
116
n. pr. da je bil prvi biogral sv. Terezije Ribera, ne Ribadeneira, prvi biograf sv. Ignacija Lojolskega. Potem M, od mojih stvarno-kriličnih pripomb o sv. Tereziji zavrača samo nekaj. Pravi, da je kronološki red zmešan. V resnici se moje da.liranjc, oziroma datiranje Bollan-distov ujema z datumom 2. nov. 1533, medlem ko M. namesto lega nekritično sprejme za datum Terezijinega vstopa v samostan dan 15. a v g. 1535 iri seveda po tem nekritično določa oslale datume, kar je samo posledica prve nekritičnosti. Dalje se M. ozre na mojo kritično pripombo o očetu sv. Terezije, a jo pred Čitatelji enostransko zakrije, da ne bi videli mrke in nekritične slike, ki jo o njem nudi Terseglav; slike marljivega bravca .■Življenja svetnikov , »ki se je le malokdaj nasmehnil v svojem življenju . ki je »zelo strogo sodil življenje . ki je poslal Terezijo v samostan -na strogo pokoro« za prazen nič in ki je ni smatral vredne vzvišenega samostanskega poklica, vse to brez zgodovinske oslembe, Za frdilev, da je »vsak groš dvakrat obrnil, preden ga je izdaU, se M, sklicuje na nepristne pogodbe za Terezijino samostansko doto, ki jih jc hrez dukaza sprejel za prislne tudi Bertrand. A Bollandisli zavračajo njih pristnost s kritičnimi razlogi. Slika o higijenskih razmerah v avilskih samostanih, ki jo nudi M., je lopet zajeta iz Bertranda. Da se mi ni treba o njih informirati pri Bertrandu, kakor svetuje M., izjavlja sam Bertrand z besedami, ki sem jih navedel že zgoraj. Dalje smatra M. za pričo v tej zadevi vsakega potnika, ki še danes potuje po Španiji. Da hi znal vsak potnik za 40(1 let nazaj historično pravilno sklepali, zelo dvomim. A kakšne So bile zdravstvene razmere v prav v samostanu avgušlink, M. nikjer ne dokaže, zato pa tudi ne trditve, da bi bile one vzrok Terezijinega obolenja. Kontno vzdržuje M. hrez dokazov Terseglavove trditve O častiželjnosti, straslnosll in mladostni zaljuh-Ijenosli sv. Terezije. Legendo o zaljubljenosti čitamo brez dokazov tudi pri Galzyjevi in pri Bertrandu.
Tako lorej M. teh niojih kritičnih pripomb O SV. Tereziji ni z.a-vrnil. Ostale kritične pripombe o sv. Tereziji pa zamolči. Ničesar ne pove n. pr., da navedem samo nekatere, kako je Terseglav tisto dušno trpljenje, ki ga je Terezija prestala neposredno pred vstopom v samo-slati, kaT enostavno predstavil kot trpljenje neposredno pO vsloipu v samostan in lorej tako zmešal kronološki red: da je dalje to trpljenje predočil čisto krivo, češ da jo je tudi
nedolžna dogodivščina z mladim sorodnikom brez dvoma potlačila in kakor da se je po vstopu v samostan čutila zelo nesrečno, ko je prav nasprotno resnično, Terezija je imela borbe, toda vse drugačne. Halje nekritične Terseglavove trditve, da je po poroki svoje sestre gospodinjila svojemu očetu na gradu, ko je v resnici oče porabi! vprav priliko le poreke, da jo je poslal k avguštinkam v penzionat. Da je po povralku od avguštink imela ženinov na izbiro, da jc bila telesno zdrava »ko dren« in da je od bolezni ozdravela »po zaslugi svoje klene narave;, ko je po Terezijincm pričevanju resnično vsekaj drugega. Te in druge moje kritične pripombe M. zamolči in zaključi zgolj na osnovi navedenih treh, štirih pripomb, ki jih tudi ni zavrnil, da sem zagrešil več napak kol Terseglav, da ludi moje
117
skrbno oko resničnih napak ni mnogo našlo«. Zmotnost teh sodb je na prvi pogled razvidna,
Pač pa mi M. Lo in ono stvar brez osnove podtika; tako trditev, da Terseglflv agitira zoper penzionale . V resnici sem omenil le vsebino izveš fnih predsodkov o penzionatih, ne da bi kje trdil, da ima tiste predsodke tudi Terseglav, še manj pa, da agitira zoper penzionate. Dejstvo je, da so bili ne dolgo tega izvestni predsodki o penzionatih razširjeni v izvestnih mladih katoliških krogih, ki SO se zavzemali za neko posebno mladinsko sproščenost. Dalje mojemu govorjenju o TersegUvovem citiranju Dostojevskega in Rilop-Millerja podlika nepotrebno zafrkacijo«, ko sem v resnici opozoril pravilno samo na to, da Terseglav pogrešeno naziranje Dostojevskega navaja brez pripombe o njega pogrešnosti in da je omejitev primerjave sv, Ignacija Loj. z Ljeninom podal prej Fiilop-Miller in da jo je Ter-seglav povzel po njem. Podtikanje je tudi, ko M, trdi, da se zdi, du sem se pri svojem izvajanju o Savonaroli oprl na Pastorja, dočini se jaz opiram na nauk cerkvenih očetov, s katerim se prelepo strinja 10, navodilo za cerkvcno mišljenje v Duhovnih vajah sv, Ignacija Lojolskega, Podtikanje je tudi njegovo prikazovanje, kako da rabim besedo »svet*. Da ne ho M.-evo govorjenje o raznih svetostih povzročilo zmote, naj omenim, da je prava krščanska svetost samo ena. Že so sicer včasih nekateri skušali pojem svetosti prilagoditi časovnim razmeram, tudi danes se včasih govori o modernem svetniku , ki naj bi prišel kot odrešenik, kakor da bi dosedanji svetniki spadali v neki nov stari zakon . K tem težnjam je modro pripomnil Leon X111 [v pismu ballimorskemu nadškofu 22, januarja 1899): »Christianas virtutes, alias temporibus aliis acc onim od a las esse, is solum velit, qui Apostoli verba non meminerit; Q u o s praescivit, et praedestinavit conformed fieri imagtnis P i I i i S lil (Rom. 8. 29|, Magister et exemplar sanetitatis cmnis Christus est; ad cuius regulam aptari omnes neccsse est, quolquot avent beatonim sedibus inseri. lamvero baud mutatnr Chrislus prcgredientibus saeculis, sed idem h e r i et hodie: ipse et in saecula (Hehr. 13. 8).»t
Tudi ne gre primerjati išavonarolo s sv. Ivano d'Are. Nadnaravno poslanstvo sv, Ivane je brez vsakega subjektivnega umišljanja izviralo iz Boga, dočim najvnetejši sodobni zagovornik Savonarole, modernist Schnitzer, razlaga SavOnarolovo zavest o "nadnaravnem poslanstvu, zgolj iz naravnih psiholoških vzrokov, kar se z metodo modernistov tudi popolnoma strinja. Dalje se sv. Ivana cerkvcni avtoriteti ni nikdar pozitivno upirala in je izobčenje, ki ga je nad njo proglasilo pokrajinsko cerkveno sodišče, sprejela v vsej ponižnosti. Savonarolo pa je izobčil papež, ki ga je Savonarola napadal, in tudi izobčenja ni maral sprejeti ponižno,
Končno navaja M. pri tej priliki modernista Sehnitzerja za dokaz Pnslorjevc večkratne pristranosti«, To bi bil bolje opustili kajti Schnilzer je tako zelo pristranski, da mu ne dovolijo več vstopa niti v vatikansko knjižnico, kjer sicer lahko črpajo gradivo učenjaki vseh narodnosti in ver, Pri zavrnitvi je Schnitzer ponosno dvignil glavo,
î 18
ČeS saj gre tudi brez Vatikana, iti lu da je dobro. Tudi svetovno slavnemu Pastorju M, s svojim očitkom o večkratni pristranosti ne bo vzel zaslužene slave,
Končno trdi M.: Vsa razlika med obema avtorjema temelji že v izhodišču,« To je resnica; kajti Terseglav izhaja is živoobčutene romanopisne literature in domišljije, jaz pa iz pristnih zgodovinskih virov. Zalo je M. našel pri Terseglavti novo zgodovinsko metodo, inanslvcno metodo pa zavrača kot mrtvo in suhoparno,
Jos, Turk,
NOV LEKSIKON ASCETIKE IN MISTIKE.
Poleg petih velikih teoloških enciklopedij, ki izhajajo v pariškem založništvu Letouzey et Ané (Dictionnaire de la Bible, Dictionnaire de Théologie catholique, Dictionnaire d'Archéologie chrétienne et de Liturgie. Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques, Dictionnaire de Droit canonique), s(> francoski teologi ustvarili dve rcinnjèi enciklopedični deli, ki ju je prevzelo založništvo G. Beau-chesne et Fils: že dovršeni Dictionnaire apologétique de la foi catholique in Dictionnaire de Spiritualité', ki je njega prvi seîitek nedavno izšel. Novi leksikon itduhoVnega življenja-., (spiritualité), t. j. aseelike in mistike bo izšel v 20 sesitkih in 411 po 160 str. ali 320 stolpcev; cena seïitku je 20 franc, frankov (poštnina posebej). Urednik mu je bivši profesor na Vzhodnem instituLu v Rimu Marcel V i 11 e r S. J., ki se ga udeleženci ljubljanskega shoda za vzhodne .študije leta 1925 gotovo še spominjajo, ko je predaval o vzhodnem nieniikeni in sve-čeniškem vzoru do 9. stol. (BV VI ¡1926] 73—S8); pomagata -mu kot SOUrednika Ferd. Cavallera, proi, na Institut catholique V Taulousu, in J. de Guibert, prof. na Cregorijanski univerzi v Rimu. Pdle« urednikov je za 1. sešilek .prispevalo Olankis £e 40 sotrudnikov, po večmi v znanstvenem svetu dobro znana imena; med njimi so poleg svetnih duhovnikov zastopniki 11 redov (avgustinci [asumpcionisti in ere-mitil, benediktinci, cistercijani, dominikanci, frančiškani, jezuiti, ka-pucini, karmeličanf, kartuzijanci in premostratenci). Tako bodo prišle do besede vse katoliške šole in smeri.
Naslov pove, da bo leksikon pojasnjeval nauk o duhovnem ¿iv-ljenju in njega zgodovino. Prvi sešitek prinaša dolgo vrsto dok t*i -n a 1 n i h člankov, ki imajo nekateri izmed njih po dva, tri avtorju. Naj navedem najvažnejše. Članek Abandon (popolna vdanost, izročitev, rcsignacija) obsega dva dela: prvi (stolp. 2—25), iipod peresa M. Villerja, razpravlja o pravi popolni vdanosti v božjo voljo (bistvo, temelji, analiza, udejstvovanje); v drugem delu (stolp. 25—49) pa govori P. Pourrai o ŠTipačcni vdanosti, ki se Izprevrže v nedejavno zaupanje na božjo pomoč v naravnem redu in v leno zaupanje na božjo milost v duhovnem iivljenju (kvietizem). — Drug takšen izčrpan članek je Abnégation (dépouillement, renoncement, —
1 D l.c t i o n u a i t e de Spiritualité, Ascétique et Mystique, Doctrine et histoire, Publié ]»T Marcel Viller, S. J.. assisté par F, Cavalier,! et J. de Guibçrt, S. J. Paris, C. UeEluchesne et fies fils.
no
zataja, odpoved) z izburno de Guibertovo analizo bibličnega nauka (stolp. 67—73), Da escli le rje v ira pregledom nauka o zataji od prvih krščanskih ¿asov do danes (ilolp, 73—101) in de Guibertovo sintezo (stolp, 101—110). — Ali pa članek Accroissement des vertus (rast čednosti), v katerem pojasnjuje dommikanee Tli Deman nauk sv. Tomaža in tomistične šole (stolp, 138—156), jezuit de Lan-versin pa nauk Frančiška Suareza in njegovih naslednikov [stolp. 156—166). Izmed doktrinalnih člankov še omenim te-le: Abstinence (F, MugnierT stolp. 112—133); Abus de la grâce (A. Legrand; stolp. 133—137); Action de ¿races (H, Monnicr-Vinard; stoip. 178—ÎS5); Admiration (R. Daeschler; stolp. 202 do 2081; Adoration [A, Molien; stolp. 210—222); Affections [P. Pourrai; slolp. 235—210); Affective (spiritualité) (P. Pourrai; stolp. 240--2-16); Allégorie (R. Hoomaerl; stolp. 310 do 314; o alegorijah mistikov). — Zgodovinski daljši članki poročajo o askeLičnili in mističnih šolali, konlroverzah, odličnih in vplivnih učiteljih in voditeljih duhovnega življenja in o ustanovah za gojitev duhovnosti; krajši članki pa informirajo o vseh pomembnejših asketičnih in mističnih pisateljih; s temi članki želijo izdajatelji ustvariti -un répertoire alphabétique de la littérature spirituelle catholique*. Izmed zgodovinskih člankov omenim te-le: Aeč-métes (V. Grumel; stolp. 169—175); Albert le Grand [M. ViLler; stolp. 277—283); Altu in [M. Mäkler; slolp. 290—299). Zelo pottčni članek Allemande [spiritualité) je v tem sesilku prišel do 13. stoletja. - Novi leksikon je solidno delo, ki zasluži toplo priznanje.	F. K, Lukman.
ACTA CONCILIORUM OECUMENICORUM.
»Slrasburška znanstvena družba«, ki obstoji v Nemčiji tudi po versailleskem miru, je I. 1909 sklenila izdati akte vesoljnih cerkvenih zborov 5. in 6. stol, in delo izrwcila odličnemu historiku in lilologu Edvardu Schwarlzu. L, 1914 je izšel drugi del spisov, ki se nanašajo na vesoljni zfaûi I. 535. V I. 1922- 1933 je Schwartz objavi! v 5 zvezkih akte efeškega koncila in spise, ki so ž njim v zvezi1. Prolegomena k raznim zbirkam aktov in spisov, recenzija grških in latinskih tekstov, indices — vse je naravnost vzorno, izdajo je v hudih letih po vojni z denarjem podprl in jo tako omogočil sv. oče Pij XI Sedaj izhaja kalcedonski koncil, izšel je že t. del drugega zvezka, obsegajoč latinski prevod aktov v kodeksu XXX kapiteljske knjižnice v Novari, in 4. zvezek s kritično izdajo raznih zbirk listov papeža Leona T'. Tudi ta zvezka je v vsakem .pogledu na višku. Cena je zelo visoka; 5 zvezkov efeškega koncila stane 520 zlatih mark,	F. K. L.
1	Acta Concilier um occumeiiieoruui iussu atque mandalo SütieUtis äcientiaruni Argcnturateiisis edidii Eduardve Schwartz. Tum. I. Concilium universale lïphe-scnum, Vol. I—V. (1922—1930.) Berolini et Lipbifie, Walter de GruyW & Co.
2	Acta,., Tom II: Concilium universale Chalcednnense. Vol. 1 pars 2: Collecliu Novariensis dc re Eutychis, Vol, IV; Leonis Papa« 1 rpjstûlarum collections.
120
DODATEK K ČLANKU »NOVA SMER SRBSKEGA PRAVOSLAVJA-.
Ostri odgovori zagrebškega Kalol, Lista« na srbsko proti-kaloliško polemiko so dali povod, da se je v Srbskem patriarfkem Glasniku« končno pojavil resen opomin proti nedostojni in neumestni polemiki. Pod naslovom »Crkvena aktuelna pitanja« (str. 550 do 552) se navaja referat nekega dr. M. S. o srbski polemični brošuri Papa nije naslednik svelog Petra . Brošura je bila predložena srbski sinodi, da jo odkupi in razdeli med ljudstvo. Referent pravilno opozarja, da vremenu nadiranja antihriSčanskog duha ... taj mač proliv Rimljana može lako ¡poslati mač SE obe slranc OŠ (ar i seči i nas« (str. 551|. Uredništvo Olasnikao k temu izjavlja, da crkve imuju daiuis va/.nija posla, nego da se medusobno ruže. Zva-nična Srpska Pravoslavna Crkva se u lako uedoslojan posao neče nikad upustiti u svom zvanicnom organu* [sir, 552). Toda referent dr, M. iS.' in uredništvo »Glasnika« sla lo priznanje obdata s tako netočnimi Opazkami, da znatno zmanjšujeta njega vrednost in uspešnost, Dr, M, S, piše O drzni katoliški propagandi v naši zemlji» in napada katoličane. Med drugim piše: »1 posle uspelih dokaza vizan-ImoJoga o protivnom, stalno govore (zapadnjaci) o cez&rOpapizmil na ¡Stoku. Stovenac Grivec ne uzme pero, a da tijn pravnim strašilom ne operiše. Tu se že pozna vpliv neakademskega klevetniškega pisanja glasila slušateljev belgrajsku pravoslavne bogoslovne fakultete. To naposled še ni najhujše. Saj imamo kompclentnejše poznavalce znanstvenih vprašanj in ocenjevalce akademskih znanstvenih spisov. Hujše je, da »Glasnik vso krivdo zvrača na katoličane in pozablja, kdo je objavil žaljivo velikonočno poslanico proti . borcem za lažno zemaljsko llristovo carštvo:, kdo je službeno uvel diletanlski bogoslovni sisteni, ki je po svojem bistvenem duhu žaljiv za katoličanu in iz katerega še do danes potekajo nečuveno žaljivi protikatoliški napadi. V duhu tega izzivajočega borbenega bogoslovnega sistema "Svetosavlje ■ še v najnovejšem |5.) zvezku ptSe, da ■ denionizirani človek v Rimu« z zlatnrm kupuje duše (str. 236) in da je katolištvo najlainija interpretacija Hrista evandelskog (str. 237).
1 Tu je dr. Mojsije SlOjkov, bivii prof. bojiosl. v Sremskih Karlovcih, znan po knjigi >Opča crkv, istorija- (2 *v„ Sr. Karlove: 19121, ki jo je prevel po nemških lltogratiranih predavanjih Romuna E, Popov iča, prof. pravnsl. bogo.st. fakultete v Cernovicuh- Leta 1919 je prijel v konflikt a cerkv, oblastjo, ker je branil resolucijo, naj bi mogli tudi oženjeni duhovniki postati škofje, in se jc pri tem vu^odno izjavil o srbskih menihih. Ker te izjave ni hutcl preklicati, *e je odpovedal cerkv. službi in stopil v državno (fil. »Vesnik» 1919, br 29), 0 nadaljnji njegovi karieri poroča neki pravoslavec V -Kat-Lisiu* 1932, itr. 593 sledeče. V dri, služhi je priSel v konllikt a kaz. zakonom in bil obsojen na več tel rublje; ko jo je prestal, ga je cerkv. oblast 1930 liiila svešteiiičkog čina«, Nekako pred letom je bil sprejel v uredništvo služb, patrhrrke^n "Glasnika" in dejansko poslal glavni urednik. Po vsem tem ni Čudno, da dr, M. S. ne pozna novejše hogoslovne literature in da ni pristojen sodnik o novejii kal. teologiji in naSih ¡tnanstvemh spisih. Zato ne ve, da so nam predmetni rezultati bizantinotogijc ne samo znani, marveč da smo pri njih celo pozitivno sodelovati, kakor to zahteva naša akademik« •lufbiip
Publikacije »Bogoslovne Akademije» v Ljubljani.
I. Dela:
1,	knjiga: A. U š e n i č n i k . Uvod v lilazolija, Zvezek I: Spoznavuo-
kritični del. S". (XII in 501 sir.) Lj. 1921. (Razprodano.)
2,	knjiga: A. U S e n i č n i k , Uvod v iilozoiijo. Zv. IL M e t a f i z i t n i
del. 1. Sdiilek 8". (IV in 384 str.) Lj, 1923. 60 Din, 2, seSitek 8", ¡234 itr.] Lj. 1924. 60 Din.
3,	knjiga: F. Griv cc, Cerkveno prvenstvo in cdinstvo po biznnlijiskpni
pojmovanju, 8°. [112 str.) Lj. 1921. 20 Din. knjiga: F. K o v a i i č , Doctor Angelicas sv, Tomaž Akvlneki, 8". (IV in 101 str.l U, 1923. 20 Din.
5.	knjiga: F, Griv ft C, Cerkev. B". (IV In 320 str.) Lj. 1924. 70 Din.
6.	knjiga: A. U 5 C n i it n tk , Ontologija. Uihenik. S". (60 sir.) Lj. 1?24. 30 Din
7.	knjiga: Sveto pismo Novega zakonu, j'tvi del: Evangeliji in Apo-
stolska dela. lJn naročilu dr, A. B, Jegliča, ljubljanskega Škofa, priredili dr. Fr. J e r f, Hr, Gr. Poijnk in dr, A Snoj, Mata 8". (XVI in 431 str.) Lj. 1925. V platno vezana knjiga 48 Din; boljše vezavi! po 60. 84 in 120 Din.
8.	knjiga: Acta !. Conventos pro studii* ortenlalibus anno 1925 in ur be
1 j ubij a na relelirati, B". (IV c£ 1fc8 pagg.) Lj. 1925. 30 Din: vce, 45 Din.
9.	knjiga: Svelo pismo Novega zakona. Drttjii del: Apostolski listi
in Razodetje. S\ (XVI in 3str,) Lj. 1929, Cene kakor pri prvem delu.
10.	knjiga: F. Grivec, Vzhodne cerkve in vzkcdtii obredi. B", (50 str j
Lj. 1930. 8 Din.
11.	Šimiga: .1, Turk, Breve Pavla V. TomaŽu Hrettu z dne 27. nov. 1609.
8°. (107 str.) Li, 1930. 25 Din.
IL Razprave:
1.	F. Grive t, Pravovcmosi sv. Cirila in Metoda. (Razprodano.)
2.	A. Snoj, Slarojlovenskt Matejev evangelij |De version* palaeoslavica
Evangelij S. Matthaei. — Praemisso Summario ct addito Apparatu qritieo in lingun latinn). Lj. 1922. 8°. (34 str,] 5 Dia,
3.	F. Grive c, BoIjševlSkn brezbožno»! (De allieismo bolScvismi), L j. 1925.
8". (15 str.) 3 Din.
4.	F. Grl ve c, Ob 1100 letnici sv. Cirila. Pojasnilo k apostolskemu pismu
Pija XI, »Quod S. Cyril In m Tltessalonicensem z dni 13. februarja 1027. fi°. (16 str,) Lj. 1927, 3 Din.
5.	J. Turk, Tomaž Hren. 8°. (30 lir,} Lj. 1926. 5 Din.
6.	F. Grive c, Mlstlino telo Kristusovo. Metodična in praktična vpra-
šanja. a". (17 str.) Lj. 192B 4 Din.
7.	F. Grive c, ¡Rcrum Orientaliunu. Okrožnica papeža Pija XI, o pro-
uiavanju vzhodnega kriionslva. 3", (23 str.] Lj. 1929. 4 Din.
8.	F. Giivcc, Fjodor M. Dostoievjkij in Vladimir Solovjev. 8". 46 str.
Lf. 1931. ¡0 Din.
Knjige se niToiajo v Prodafalni fiat. tisk. dr. (prej H. NiEmanl, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2,

OB NOVEM LETU
Nnvi, trinajsti, letnik »Bogoslovnega Vestnika' začenjamo z dvojnim zvezkom. Razprave je bilo treba podati v celoti in vsaka obsega skoraj dve tiskovni poli. Ker se je pričelo v Du-hovem Vestniku razpravljanje o cerkveni imovini in cerkvenih davkih, je kazalo pojasniti to vprašanje v luči zgodovine, cerkvenega prava in cerkvene prakse; to je namen razpravi v praktičnem delu. — N;kaj več prostora je bilo treba odmeriti slovstvu. Uredništvo dobiva od domačih in inozemskih založ-ništev mnogo knjig v oceno, a zaradi omejenega prostora mora poročila čestn odlagati. V tem zvezku se je popravilo vsnj nekaj zamud.
Naročnike prosimo, naj vkljub težavnemu gospodarskemu položaju lista ne vračajo. Naročnino naj čimprej pošljejo in naj poravnajo če treba tudi zaostanke,
Uredništvo in uprava -
»Bogoslovni Vestnik«, publikacija. Bogoslovne Akademij« v Ljubljani, ¿shaja jtirikraL na leto v celotnem obsegu do 2H tiskovnih pol.
Urednik; prof. dr. Franc Ksaver 1. u k n: a n , Ljubljana, FrnniiSkanska ulica 2/1. Njemu naj se pošiljajo vsi dopisi, ki so u omenjeni uredništvu.
Uprava: Prodajalna Kat. tisk, diuilva iprej H. Ničman), Ljubljana, Kopitarji- v a ul. 2. Njej naj fic pošiljajo naroiila, reklamacije in podobne.
Naročnina: 50 Din 7.8 Jugoslavijo, f>0 Din za inozemstvo,
Čekovni račun pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice, lastnica Bogoslovna Akademija, Ljubljana, ima SI. 11903,
Oblasten: odgovorna -sta prof, dr. F, K, (. u k m n n m uredništva in izdajaleljka, ravnatelj Kare! Če i za Jugoslovansko tiskarna,
Ponatisniti se smejo razprave in nfih deli, oceno in dru£i prispevki, a 1;O se prej dobi dovoljenje uredništva in ako se V ponatisu navede vir,
.^Bogoslovni Vcsinik - quater per annum in lucem editur.
Pretiiino sub not a t ion is extra rcUnum Jugoslavia« eit Din 60-
Scripts quae sive ad directioneiu sive a;l administrate-nem commenEarti nusti-i speclant, inscnhnnlur "Bofioslovni Vettnik«, Ljubljana, Faculti de Th^olngie [Yougoslavie],
Poštnina za kral/cvino Jugoslavijo v gotovini plačana. i-
BOGOSLOVNI VESTNI K
IZDAJA
BOGOSLOVNA AKADEMIJA
LETO XIII ZVEZEK III
LJUBLJANA 1933
KAZALO.
(INDEX.)
I, Razprave (Dissertationes):
O d a r, 0 časti in dobrem imenu v kanonskem pravu (De iniuria et diffamatione secundum ius canonicum, Interpret tio CIC can. 2344 necnon 2355)......, . 121
(} r i v c c , Najnovejša srbska p rot i katoliška polemika (De
reeenlissima polemica Serbica anticatholica) , . . . . 150 Snoj, Raziskovalci sv. pisma.« Kdo so in kaj uče? (Scru-tatores Bibliorum qui silit el quid doceant) .	157
II. Praktični del [Pars practica):
Grivcc, Kristusovo življenje v novi luči .	181
G r i v e č , Za vzgojo elite............184
Ušeničnik F., izredno sveto leto in veliki jubilej ob
1900 Letnici našega odrešenja ..........186
F, U,. Odloki sv. stolice.............198
lil. Slovstvo (Litteratura):
a]	Pregledi:
1.	Manijevi spisi najdeni (F. K. Lukman) . ......203
2,	Dela sv, Lavrencija Brindiškega (J. Turk in J. Debcvec) 205
b)	Poročila in ocene:
Sige rt de Brabant i a, De aeternilale mundi (A. U.) 211 — H o f m a n n . Photius et ecclesia Romana 11; Sil v a - Ta— r o u c a . S. Leonis Magni tomus ad Flavianum episc. Constants nopolitanum (F. K, Lukman) 212 — S tapper, Ordo Romanus primus (F. U) 213 — Opeka, Knjiga postave 111; Očetov klic; Raztreseno klasje i—11 (F. K. Lukman) 214 — M a r o 11. Dekanija Celje [M. Ljub.ia) 215 — S t e U , Lart en Slovčnie et le Byzantinisme [F. K. Lukman) 216.
i
O CAST! IN DOBREM IMENU V KANONSKEM
PRAVU.
(De iniuria el diiiamatione secundum ius canonicum.) (Interpretatio C. I. C. can. 2344 nec boh 2355.)
Dr. Aloixii Odor,
Summatitim, —■ In codicihus statalibus slve principal [bus sive sic diet is secundaria (en, gr. in lege de stampa| nuillfl praescripta de honoris sanctione inveniri solontf coiiceptus In ei ion is honoris, caluniniae, dilfa-mat turns et its porro in ipeis pr&eeise describunlur e( positive delcrmi-nantur. In iure auteni tanonico sivo antiquo sive actuali pauca tanlum praescripta de fac&ionc honoris eL bonae famae habentur. Novus codex sequens ius romunum et ius canonicum vetus distinctioneni inter iniuriam realem et verbalem retinüit, quarum prima propter notissiniuni Privilegium eanonis e concilio Lateranensi Jl plurimos commenfalores mveaiebat «1 brevitec delineatur disponents can. 6. n. 2 secundum istos probatos auetores. Describunlur in hac prima dissertation^ parte varia nomina pro laesione honoril et famae in iontibus iuris canonici inventa nec non ah iurispru-dentia ecclesiastics et ab auetoribus adiiibita- Breviter delineantur prae-scripta iuris romani de praelata iniuria eorumque evohitio in iure canonicu clasiico. cum sint persaepe etiam ultimis teinporibus ante codicem ab iuris-pruderitia eedesiastica in u9um addueta praesertim in lis, quae uttingunt actiones et proeessum. Codex noster retinuit in iniuria verbali distinetionem inter laesionem honoris {iniuria stricte dicta) et bonae famae [dilfamatiol. sed terminologinm islam in omnibus codicis partibus fisam non esse mo-nendum est, De principali quaestione, in quo consistal neillpe laesio sivt honoris sive bonae famae, codice iuris canonici omnino siiente, disseritur in secunda parte inprimis de elementis honoris et bonae famae sub respeciu iuris naturalis, cum ins statale in iure codicis ions suppletor in s non liabcatur. Codices moderni sub alio rcspcctu quam ins naturale vel theolog ia moralis de honore disierere prae oculis habendum est. In compara-tionem addueuntur praescripta codicis poenalis jugoslavici de anno 1929 et legi» Jugoslav, de stamps [ann. 1929). Duo sunt nempe prineipia de honoris sanction« in codieibus modern is espressa et quidem; honor et bona fama magni sunt influxus in vita soeiali et propterea plus s&nciri debent, quam usque adhuc in ledislationibus fieri solebant; ob ratio ties bonj pub tic i autem et praesertim ob publicam honestatem Überlas honestae criticae necessaria est. Principiis enunciatis sibi opponenlibus legislator aequilibritatcm invenire debet. Iheologia autem moralis sequens ius naturale interrogat solummndo de hoc, an laedatur ius ad honorem et bonam Eamam, respective an inveniantur sulficienles rationcs manifestoidi crimen
ßa|£oB]avnL VcilniL
9
122
occultum. In evplicationc can. 2344 nec nun 2355 d esc rib un l ur et dissol-vuntur brevi nnalysi sentenliarum S. Rotae Romana« adiecta vartne quae-sliones de subivcto, cuitts iiorior laeditur {personae piiysic;ic: vivne et dehinctae; personae in bierarehico ordine constitutac; personae iuridicae ct collectivae; ephemeridis admmistr&tlbj (|Oae intcresse hnbcre possint), dc de lic ti obiccto [elementum materiale ut lales lleflifu eriticae Operii pri vali el decreli cccleiiaslici secundurti can. 2344 sive doclriiialis sive disciplinaris; elementum lormale: dolus, animus iniurandi), dc sat ¡stadione nec non de reCOmpensationc houoris vel bonae famac cx boriš tcnipor.i-tibus. de reslitnllone damni, de actionibus iniuriae el diffamationis carum-quac entinclionibus et praeseriim de praescriptione, de admissione ad pru-bandum delietum nec non de delictl punitione.
I Uvod.
1. Čast in dobro ime sta dobrini, ki sta za socialno živ~ Ijenje velikega pomena, Starozakonski teksti pripovedujejo, da je dobro ime več vredno kot veliko bogastvo [Pr 22, 1), kot dragocena mazila [Ekl 7, 12), več kakor tisoč bogatih in velikih zakladov (Ekl 41, 15), Zaščitil je Bog sam omenjeni dobrini v osmi božji zapovedi. Po nauku katoliške Cerkve so žalitve časti in dobrega imena ex genere suo težki grehi zoper pravičnost uziruma ljubezen. Samo po sebi je umevno, da prestopi te božje zapovedi kršijo red in mir v družbi in zato socialna oblast ni mogla ostati indiferentna do njih. Ni se čuditi, da je morala tudi Cerkev in sicer že v prvih stoletjih kazensko sankcionirati omenjeno božjo prepoved, ker znajo pač ljudje le redko brzdati svoje jezike in ker se od strasti razvneti sramote, kot pravi Wemj;1,
Iz značaja časti in zlasti dobrega imena sledi, da se presojala po okolici. Vsebina obeh pojmov se je radi tega pač spreminjala tekom časa, zavisela je od kulturne stopnje ljudstva, od krajevnih razmer in tako dalje. Znano je, da je n, pr, drugače motrilo čast rimsko pravo in drugače germansko pravo. V krščanstvu je sicer individualni značaj posameznega človeka odločilnega pomena in, če danes temelji »osnovni pojem časti v ideji človeškega dostojanstva, ki gre vsakomur brez razlike«',
1 Wernz, lus decretalium, toni. Vi: lus poenale LccEes cafholicac. Prati 1913, 420.
9 M n n d h , Zaščita tasti po novem kazenskem zakonu, Slovenski Pravnik 1932, 45. — Do velike francoske revolucije je temeljil pojem časti v pripadnosti k določenemu stanu; zato je hilo n. pr, neumljiva ialileu časti pri nekaterih osebah, n. pr. ne s v obodnih. Primarno se je presojala žalitev časi' takrat po tem, kdo je žalil in kdo je bil žaljen. Za jugoslovansko
123
odgovarja to naziranje zelo dtibro vzvišenemu krščanskemu pojmu o podobi božji in o otroštvu božjem, vendar je treba presojati čast in dobro ime posameznika ne le po njegovem notranjem dostojanstvu, temveč tudi po stališču, ki ga zavzema v družbi- Iz tega bo po eni strani sledilo, da se mora tast in dobro ime oblastnikov in javnih funkcionarjev bolj zaščititi kot ona navadnih državljanov oziroma vernikov, ker prvi pač pri izvrševanju svojih funkcij omenjeni dobrini bolj potrebujejo, kar velja zlasti za poslovanje cerkvenih funkcionarjev, kjer je zaupanje večkrat conditio sine qua mm za uspešno delovanje; po drugi strani pa si more poedinec cast in dobro ime z nečastnim življenjem pokvariti oziroma celo izgubiti, kar je mogoče zlasti radi tega, ker pojem časti ni enotnega kova. Nastane pa takoj cela vrsta vprašanj, kdaj in kako izgubi človek opravičeno svojo čast in svoje dobro ime in katera dejanja pomenijo žalitev omenjenih dobrin. Za notranje območje razpravlja o tem moralna teologija, ki uči, da morejo biti žalitve časti in dobrega imena ali grehi proti pravičnosti ali proti ljubezni. Razlikovanje med obema vrstama žalitev je že za moralno teologijo velikega pomena, spomnim naj le vprašanje o restituciji; šc vse večjega pomena pa je razlikovanje za pravno področje. Moderne državne zakonodaje so pojme pozitivno opredelile in dobrine pozitivno zaščitile in na nje se more in mora opirali moralno bogoslovja ko razpravlja o teh zadevah; drugače pa je seveda, kadar govorimo o zaščiti teh dobrin s kanonističnega vidika.
2. Pričujoča razprava naj bi pokazala, kako sta v veljavnem kanonskem pravu zaščitena čast in dobro ime; bavila se bo torej z interpretacijo kan. 2344 in 2355. V prvem je zaščitena čast in dobro ime nekaterih višjih cerkvenih funkcionarjev; drugi pa podaja kazensko sankcijo za žalitve omenjenih dobrin pri ostalih vernikih. Če že samo po vrhu primerjamo navedena
pravo prim. čl. 50, 95, lil Dušanovega zakonika (elr. tutli Dolenc, Dušanov zakonik, 1925, 150). Cerkev je kljub temu, da je oznanila v svet načelo enakosti, vedno težje kaznovala žalitve, storjene hierarhično viije stoječim osebam Ua veljavno pravo (¡1, kon. 2307, o, 1) (sfr. Od ar, Cerkveni in iugoslov. kazenski zakonik, Bog- Vestnik 1930, 136}. Primerjaj tudi določbe o inlamiji spodaj v opombi 90, — Znlo je umevno, da je razlikovati, vsaj pojmovno, med osebno častjo kot tako (pcrshnliche Ehre) in med državljansko častjo ¡burgerliche Ehre) ali stanovsko LStandesehre) ali uradno častjo (AmtsehreJ- Prav tako moramo razlikovati med Častjo in častnimi pravicami; jzguha časti in izguba častnih pravic nt torej eno in isto.
9'
124
kanona iz cerkvenega kazenskega zakonika z vzporednimi paragrafi modemih državnih kazenskih zakonikov, opazimo takoj veliko razlike med ubema zakunodajama, ne le kar tiče obširrloit zakonskih tekstov, temveč tudi v leni, da cerkveni zakonik v tej materiji ni sledil modernim državnim zakonikom, temveč razpravlja po starem zgledu de injuriis ct de infamia. Zato je nujno potrebno, da pregledamo najprej določbe starega cerkvenega prava o zaščiti časti in dobrega imena; zlasti še radi tega, ker novi zakonik nikjer ne pove, katera dejanja so naperjena proti omenjenima dobrinama. Omenim pa takoj, da Je imelo staro kanonsko pravo glede te materije le malo določb in da je prevzemalo zato zadevne določbe iz rimskega prava in moralno teološke pojme. V veljavnem cerkvenem pravu se seveda več ne moremo zatekati k rimskim določbam, ki itak v tem vprašanju niso bile precizne, ali k modernim državnim zakonom; glede moralno teoloških pojmov pa je treba previdnosti, ker pač moralna teologija z drugačnih vidikov motri navedeni dobrini, kot pa ju more in sme motriti pravni red.
Žalitve časti in dobrega imena spadajo po cerkvenem na-ziranjti med delieta mixti fori, kar pomeni, da je pristojna zanje tako cerkvena kot državna oblast, seveda vsaka po svojem zakonu, 2e iz tega vidika je zanimivo, da se ozre razprava tudi na zadevna vrhovna načela v našem državnem kaz, zakoniku odnosno v zakonu o tisku; stori pa naj to zlasti radi tega in seveda tudi samo v toliko, da se pokaže načelna razlika v pojmovanju obeli zakonodaj. Osnovna misel moderne kazenske zaščite časti in dobrega imena, ki je izražena tudi v našem drž. kaz. zakoniku, sloni rui dveh načelih: na pojačeni zaščiti časti in na svobodi dostojne kritike, zakonodaja mora dobili med obema načeloma, ki sta si v nasprotju, ravnovesje1. Kanonsko pravo pa motri, kakor bomo videli, ves problem zaščite časti in dobrega imena drugače: gre za to, ali je bila žaljena naravno pravna pravica do časti in dobrega imena, ker pozitivno pravno ni določeno glede pojma časti in dobrega imena ničesar. Pri konkretni žalitvi bo torej kanonsko pravo motrilo materialni element, žalitev samo na sebi in v okoliščinah, v katerih je bila prizadejana, ter formalni element, žalivčevo intencijo, Ui jo morejo kljub danemu materialnemu elementu upravičeni razlogi izključiti.
s Mundi, o. c, 46,
125
II. Staro kanonsko pravo.
3. Dasi srečamo določbe o zaščiti časti že na iliberitanskem koncilu*- \ kar priča, da se je morala Cerkev že zgodaj, Se preden je dosegla svobndn, baviti s to zadevo, vendar je značilno za vse staro kanonsko pravo, da je imelo določb o zaščiti časti in dobrega imena razmeroma zelo malo. Vrh tega je veljalo o njih kot sploh o starem cerkvenem kazenskem pravu, da so bile v tehničnem oziru zelo nepopolne, izdane ob konkretnih primerih in prvotno samo zanje, pozneje pa jih je zakonodajalec sam raziiril, 3e večkrat pa jih je raztegovala judikatura in doktrina na primere, ¿a katere prvotno gotovo določbe niso bile dane.
G rati an navaja nekaj mest tako iz papeških dekre-talov, povzetih po Psevdoizidorju, kakor tudi odločb koncilov. Mesta so citirana v Gasparrijevem aparatu h kan. 2344 in 2355. Večina teh mest razpravlja de calumnia v ožjem pomenu, torej o krivi obdolžitvi pred oblastjo, kar je seveda svojevrsten delikt". Največ mest je iz C. 5, q, 1, ki obravnava, kot je povedano v uvodu, sledeči primer: In infamiam cuiusdam episeopi cartula accusationis occulte conscribitur; tandem accusator procedit in publicum. Episcopus semel litteris evocatus, causae suae die statuta adesse nnn valens, per procuratorem iudici se repraesentavit; absque sinodali audientia damnafur. Demum iudicio per appellationem renovato, de accusatoris immicitia episeopus conqueritur; tandem in probatione deficit accusator. Navedeni pravni primer je obsegal vprašanja iz procesualnega in kazenskega prava; z zadnjimi so se bavile tri kvestije od Šestih, Prva kvestija, iz katere so vzeta v opombi 6 našteta mesta, se bavi s tem: qua poena feriendus sit, qui, famosum libellum clanculo scribens, probare negligit, quae litteris man-davit; peta razpravlja n vprašanju; an ideo aliquis sit habendus inimicus, quia crimen alterius indicat; in šesta o vprašanju: qua poena sit plectendus, qui quod intulit probare noil valet, ObrazloSena causa 5 iz Gratianovega dekreta nam nazorno pokaže, v kakšni zvezi so se takrat bavili z zaščito časti, in zato sem jo tudi obširneje navedel. Verniki so imeli splošno
' Can, 3 = c. 3, C. 5, q. 1.
Clr. Bar Hebraeus VII. 4 |ex const, pseudoap,); Clericus qui contu-mclia afficil episeopum deponalur. Ha etiam. St presbyterum vel diacorrum eontuiuelia afficit. Ha . si retfe™ aut principem (Fonti III, Codilicazicne canonica orientate, Vaticano 1931, 37),
■ Clr. cci t, 2. 3. 7, S, C. 5. q, 1: c, 17, C. 6. t; c. 24, C. 11. q. 1.
126
ložilno pravico. Če je torej kdo komu očital kak delikt, se je smatralo, da je nameraval zločin oblasti prijaviti, in je šlo za to, ali more delikt dokazati ali ne, Razpravljali so torej večinoma le de calumnia v tehničnem pomenu. V ostalih citiranih mestih iz Gratianovega decreta se nahajajo le Splošni izrazi, tako contumelia, calumnia, convilia v c. 18, C. 11, q, 1, dalje clcricus maledicus v c. 5, D. 46; seripta in alterius famam c. 1, C. 5, 1 in končno personis iniuriam afficere v c. 21, C, 18, q. 4
V Gregorijevih dekretalih imamo le dve mesti, ki se bavita z našo materijo, in sicer c. 1, X 5, 26 iz titula de m a 1 e d i c i s ; caput nosi napis: Maledicens Papae puniendiis est, ut alii deinceps deterreantur et ipse arceatur; in c, 23, X 2, 27, ki navaja določbo Inocenca III, da je obsojenec iti actions injuriarum i n f a m c n , a da ga more papež te infamnosli rešiti.
Gasparijev aparat h kanonu 2344 navaja še iz Klementin c. t, in Clem. 5, 7, ki obsega določbo Klemcnta V na viennskem koncilu proti redovnikom, qui in sermonibus suis Ecclesiarum Praelatis detrahant, dalje iz ekstravagant c. 3, Exlrav. comm. 5, 9, kjer našteva Pavel II med rezervati sv. stolice primere: cuiusvis offensae, inobedientiae, seu rebellionis .., Pontilicis vel Sediš Apostolicae ,., offensae personalis in Episcopum seu alium Praelatum in končno še C. Extrav, comm. 5, 9, kjer Sikst IV podobno določa, da je rezervat sv, stolice primer: conspirations in personam aut statum Rom. Punt, seu cujusvis offensae ejusdem Pont. vel dietae sedis . . , offensae personalis in Episcopum vel alium Praelatum.
S tem so navedena vsa mesta iz splošnega prava, ki bolj alt manj jasno govore o zaščiti časti in dobrega imena, obenem so označena tudi različna imena za žalitve časli. Določb o zaščiti časti je torej klasično kanonsko pravo imelo le malo. Več so razpravljali o tem na partikularnih koncilih, tako na britanskih koncilih iz 13. stoletja, a tudi drugod n. pr. v Ostrogonu leta 1114, v Tarragoni leta 1239. v Avignonu leta 1270'.
4, Teorija in judikatura sta uporabljali zlasti že zgoraj omenjeni dekreta! iz 26 titula pete knjige v Gregorijevi zbirki in pa 36 titul iz iste knjige. Prvi od navedenih tituiov ima napis
' Clr. Hinschius, System des katholischen KirchenrecMs. V I, Berlin 1893, 204,
i 27
de maledicis, kakor je bilo že zgoraj omenjeno. Obsega dve poglavji, od katerih ima drugo napis; I lic ponitur poena blasphc-niantis Deum vel aiiquem Sanctum et maxime Virginem gîorio-sissimam; razpravlja torej o blasfemiji. Omenjani to radi tega, da se razvidi zveza, v kateri so razpravljali o deliktih zoper čast, zakaj neposredno pred citirano določbo o blasfemiji je hil uvrščen caput z napisom; Maledicens Papae puniendus est, ul alii deinceps deterreantur et ipse arceatur. Določba je vzeta iz dekretala Klemena 111 iz leta 1190 in je zanimiva radi tega, ker so pozneje iz nje, kakor bomo še videli, sklepali, kdaj je dovoljeno preganjati žalivce časti cerkvenih hierarhov. Se pogosteje so navajali 36 titul iz pete knjige Giegorijevih de* kretalov, ki ima naslov; De injuriis et damno clato. Titul obsega 9 poglavij, od katerih prvih osem razpravlja o kaznivih dejanjih zoper imovino, torej de damno v širšem pomenu; caput 9, ki pride za naše vprašanje v postev, pa se začenja: Si culpa tua datum est damnum vel injuria irrogafa. Reifleû&tuel začne razlagati to mesto s stavkom; Praesens injuria sumitur pro contumelia seu pro delicto, per quod dolo malo inlertur alteri contumelia." Sodba Rimske rote z dne 11. avgusta 1917 razlaga, da se nanaša pojem injuria v citiranem dekretalu na osebne žalitve, ker se titul, v katerem se nahaja imenovani dekretal, naslavlja de injuriis et damno illato1'. Razlaga sami po sebi ne drii, a dejansko so res po rimskem zgledu nanašali pojem injuria v cit. c. 9 na osebne žalitve, Od konca 17 stoletja dalje so obe obravnavani mesti c. t, X 5, 26 in c. 9, X 5, 36 posplošili; v prvem so zrli določbe o žalitvi dobrega imena, torej o klevetah, kot bi rekli po današnji terminologiji; te žalitve so navadno imenovali diffamationes in jih delili za teologi v detractions; in calumniae. C. 9, X 5, 36 pa je judikatura in doktrina navadno aplicirala na žalitev časti v ožjem pomenu, kar so imenovali contumelia; mogla se je ta ža* litev na več načinov realizirati. Pripomnim pa, da terminologija ni bila enotna, kakor bomo še videli.
5, Ker torej v kanonskem pravu ni bilo dovolj jasnih zakonskih tekstov, se je doktrina in za njo tudi praksa zatekala k rimskemu pravu, ki je bilo, kakor je znano, do novega zako-
* lus Canonicmn universum Venetiis 1742, L V. t, 36, n. 2.
y S. Rotae Konianae decision es seu sententiae, vol. IX, Kom»« 1925, 194. Zbirko omenjenih sodb citiram tako, du navedem ia makom Dec. Ste* vilko zvezka in stran v njem.
128
nika dopolnilni vir kanonskemu pravu. Kakor je civilna judi-katura znani lex diffamari (C. 5, Cod. 7, H)1" aplicirala v teli pravdah preko prvotnega pomena, tako tudi cerkvena, kot izrečno ugotavlja sodba Rimske rote z dne 12. dec. 1910". V rimskem pravu je Ulpian omejil pojem injuria zlasti na osebne žalitve1-; videli smo, da so to prevzeli tudi kanonisti. Govorili so zato de injuria in de infamia po zgoraj citiranem lex diffi' mari. Rimska rota je imenovala pravde radi žalitve časti in dobrega imena causae ininriae ali pa causae diffamationis, včasih je v naslovu oba naziva združila: causa diffamationis seu injuriae. Ta običaj se je še ohranil. Ce je pridružena se civilna tožba na odškodnino, se pravda večkrat imenuje causa diffa-matinnis et refeetionis damnorum.
Iz rimskega prava poteka nadalje razlikovanje med real* nimi in verbalnimi injurijami13, ki igra v cerkvenem področju radi privilegija canonis veliko vlogo. Realna injurija jc pomenila po Ulpianu14 dejanski napad na fizično osebo in nasilno motenje stanovanja". Ostale žalitve so imenovali verbalne: izraz verbalna injurija je bil v toliko netočen, ker ni pomenil, kakor bi se zdelo, žalitve, izrečene z besedo, ampak tudi žalitve, prizadejane na druge načine11, Kanonisti niso vedno sledili tej razdelitvi. Reiffenstncl n. pr. govori le de injuria in o njej piše: Injuria tribus, verbn scilicet, scripto et facto inferri
Coram Lega habit ne S. R. Rotae decisions sive Sen tentine, qua* nunipe ivmus Cardmalis Michael Loga annijj 1909—.1914 eiusdem saeri auditorii decanus exaravit, Romae 1926, 138. Zbirko citiram Coram Lega. 11 la tot am.
15 Injuria ex «o dicta est, quud nun jure fiat, omnc enim quod non iure fit, injuria fieri dteitur. Hoc ¿eneraliter; specialiter aulem injuria dicitur cDnlumelia (I J, D_ 47, 10). Primati pa Je treba, da uled rimskim! jurist! v tej zadevi ni bilo edinosti (cfr. Triebs, Studien zur Lex Dei I, 1905, 127).
19 Injuriant aulem fieri Labeo ait, aut re jut verbis: re, quotieil9 manus inieruntur; verbis auteni, quo lien s non manus inleruntur, convicium tit {1. t, D. 47 ,10). Paulus je poznal tudi Irodeino razdelitev: in corpore; verbis; cum dignitas laeditur; vendar ni bil dosleden; znan je namreč njegov stavek: iniuriam palimur aut in corpus nut extra corpus (Sent, de iniur. V, 4| cfr. Triebs, o. c. 127),
" Lex Cornelia du injuriif compctit ei, qui injuriarum agere volet ob tam rem, quod se pulsalum, Verb allium VSp domu rave suani vi introitam esse dicat (cfr. Lex Cornelia 5, D, 47, 10),
11 CFr. München, Das kanonische Gerichtsverfahren und Strafrecht II, 1B66, 573.
11 München, o. c. 11, 573.
129
potest.i: Pod pojmom injuria verbo našteva žalitve, ki bi jih teologi imenovali conlumelia, detractio in calumnia, torej sramotenje, opravljanje in obrekovanje"1. Pod izrazom injuria scripto umevii libellos famosos vulgo Pasquillos1". Injuria facto pa nastane: dum quis alterum verberat, vulnerat, domum eius violenler ingreditur, vel allud quid in contemptum, probrum aut infamia illius facit.3" Razlikovanje med realno in verbalno injurijo je torej tukaj zabrisano. V komentarju k titulu 26 pele knjige Gregorijevih dekretalov omenja Reiffenstuel še de-tractionein in calumniam, ki spadata pod splošni generični pojem male die t um) pravi namreč: maledichtm dividitur in dc-traetionem, calumniam et blasphemiam. Detractio mu je vobče žalitev dobrega imena, Detractio et detractor est, quando quis de absente male loquitur, eiusque famam den i gret, aut imminuit dicendo de illo, quod sit fur v, g. homicida, mendax, fallax,jl Avtor torej nc razlikuje med tem, ali so nečastne vesti, ki jih kdo o kom širi resnične aH ne; detractio mu je opravljanje in obrekovanje. V lem pomenu rabi izraz detractio tudi Ferraris, ki pa razlikuje med d, calumniosani In d, non calum-niosam". Calumnia pomeni po Reiffenstuelu sramotenje: Calumnia et calumniator est quando quis in facicm alterius, seu in praesentia illius obicit." Sv. Toma?, pa je definiral detractio kot alienae famae per verba denigratio'-1*; sramotenje pa imenuje contumelia, quae consistit in verbis, quibus aliquis id quod est contra alicuius honorem deducit ad eius et aliorum noti-tiam3'. Iz navedenih izjav iledi, da je treba pri starejših avtorjih, ki jih Rimska rota neprestano navaja v pravdah radi žalitve časti in dobrega imena, paziti na terminologijo, ker isti izraz pomeni pri enem avtorju večkrat povsem nekaj drugega kot pri drugem ler utegne nastali v motivacijah sodb prava mešanica, ako se navaja avtor za avtorjem brez ozira na njegovo terminologijo.
" O. c. 1, V, t. 36, n. 6. v O. c- I V, t, 36, Ti. 6. » O, c. i V, t. 3$. n. 7, » 0. c. L V, t, 36, n, 6. " 0. c. 1. V, t. 26, n. 3.
Prompta bibliolhcca, (, I, veri), detraelio 31 O. c. I. V, 1. 26. n. 3. V teolofiiji je bolj običajen naziv contumelia. =< S. th. II—II, q. 73, a. 1.
S. th. It—11, q. 12.
130
6, Podrobneje zakonski teksti v kanonskem pravu niso določali, v čem obstoji žalitev časti; prav isto je veljalo tudi za rimsko pravo. Moderni državni zakoniki pa so obsegali točnejše določbe, Zalo je nastalo za cerkveno judikaturo vprašanje, ali naj se ravna ob pomanjkanju lastnih in rimskopravnih določb po modernem državnem pravu ali po naravnem zakonu, kot se izraža sodba Rimske rote z dne 12. deccmbra 1910-". Odgovor je zavisel od tega, ali je le rimsko pravo dopolnilni vir kanonskemu pravu ali pa je tudi partikulamo državno pravo, ki je izpodrinilo rimski ins commune1'; spor ni bil nikdar avtoritativno resen, prišel pa je do izraza v sodbah Rimske rote. Hollweck si je prizadeval, da bi se delikti zoper čast presojali po modernih državnih kaz, zakonikih. Daß das römische Recht, welches nicht eben auf einer hohen Stufe der Auifaßung in unserer Sache steht, für alle Zeiten und alle Verhältnisse maßgebend sein sollte, kann nicht ohne weiteres angenommen werden in setzt voraus, daß es als Hilisrecht von der Kirche re-cipiert sei, was jetzt wenigstens nicht mehr richtig ist. Auch die geistlichen Gerichte haben deshalb, wenn es sich um gegenseitige Beleidigung von Klerikern handelt, das im betr. Gebiet geltende weltliche Strafrecht für die Feststellung des Thalbestandes zu Grunde zu legen,-1 Rimska rola je v tej zadevi, kakor sem že omenil, oklevala. Sodba z dne 12. decembra 1910, pri kateri je bil sodnik ponens Lega, se izraža takole: Non expli-catur (in lege nempe canónica vel romana canonízala) in quo consisfat crimen dillamationis, sive conditiones non praefí-níuntur, quas infra crimen diffamationis consistat, Quare hae condítiones a lege naturali desumendae sunt, quum haec vigeat quousque ius positivum humanum expresse non deter-minet,1" Nato se sodba obrne direklno proti modernim državnim zakonikom, ki pri žalitvah ne zahtevajo vedno formalnega elementa: Insistendum esse visum est... in hac asserenda con-ditione in detraetione, ut luridice haec iinputetur, quia hodie in Codícibus civilibus et potissimum in Codice poenali itálico a. 1889 praecepla detraetionem vel in genere diffamationem vetantia constituía sunt cum quadam ampliatione seu exag-
C ora m L«ga, 1S5.
ir Prim. o tem Ii í i [ f t n s I u c I , o. c- ProtHmiuflt nn. 22-i—227.
" Die kirchlichen StratgeSetze, Mainz 1899. 217.
5B Coram Lega, 15B
131
lie rationed" Apelacijska sodba Rimske rote pa se je v isti zadevi coram Heiner postavila dne 19, junija 191 lJl na stališče, da je treba zadevo presoditi ex lege scripta, po modernem drž. kaz, zakoniku, in sicer v tem konkretnem primeru po italijanskem ali nemškem. Še Iretji tumus se je bavil pri Roti z isto zadevo, pa je v sodhi z dne 24. februarja 19121", coram Seba-stianelli potrdil prvo od obeh sodb. K Hollweckovemu mnenju, pa se je zopet nagibala sodba z dne 21. februarja 1914; pravi namreč: Iniuria, iuxla moderni iuris principia, quae magis respondere praesumuntur hodiernis temporibus, quam antiquae leges romanae, ut. tradit Hollweck , . .;iil Danes je kontroverza v formalnem ožini brez pomena, ker v kazenski materiji državni zakoniki niso dopolnilni vir kanonskemu pravu.
7, Razmeroma številne so bile v starem kanonskem pravu določbe de libellis £ a m o s i s. Izraz pomeni prvotno anonimen spis, ki koga dolži zločina: eine anonyme oder pseudonyme Schrift oder Darstellung, in welcher .Jemand einer strafbaren Handlung bezichtigt oder verdächtigt wird-11 Zagrešil je ta delikt, kdor je koga obdolžil kakega kaznivega dejanja, pa ni mogel dokazati, da je resnično, kar je trdil". Razlog za to, da pisana obdolžitev sama po sebi še ni bila delikt, je bil v zvezi s splošno tožilno pravico, ki jo je dovoljevalo pri deliktih staro cerkveno pravo, Libellus famosus accipitur, quasi accu-satio, cuius auetor adigebatur ve! prohare crimen impactum, vel puniri ut calumniator, pravi rotinu sodba z dne 30. decembra	Kazni za take delikte so bile stroge; bičanje", izobčenje"; v določenih primerili je pozneje čakala takega pisca poena talionis, tako n. pr. po konstituciji Pija V, Cum primum z dne 1. aprila 1566 njega, ki je koga dolžil bogokletstva, simo-
aù Coram Le^a, 159.
« Dec, III, 214—292.
» Dec. IV, 112—133.
M Dec. VI, S5,
« H o I I w ç c k , O. C. 27$.
Qui reperlus scripta non probaverit. flajjelletur, et qui en prim invcncrit, rmnpat, SI non vuît auctoris facti causam incurrere |e. î, C. 5, q. 1).
M Coram Lega, 366,
,r Qui ... repertus scripta non probaverit, flajjclleltir (c, 1, C. 5, (j. 1).
Si qui invent: fuerinl [ßmoaos libellas in Ecctesia ponere, anathe-matizentur [e. J. C. 5, q. 1},
132
nije ali södomskega greha™, Pozneje so bile kazni kot pri deliktih zoper čast sploh arbitrarne. Od libellus lamosus se razlikuje p a s k v i I a , ki je »eine Injurie (Beleidigung, üble Nachrede, Verleumdung), für welche absichtlich die Form einer öffentlichen Verbreitung in Schrift oder sonstigen Formen typischer Vervielfältigung, Zeichnung, Schnitz- und Gußwerk gewählt ist«1". Paskvila je torej le kvalificirana žalitev; nasproti paskvilantu je bilo treba dokazati, da je reg žalil in da je imel namen žaliti; pri libellus famosus pa je pisca zadela kazen, ako ni dokazal, da odgovarjajo ohdolžitve resnici*1. Vendar pa v praksi kanonisti niso razlikovali med omenjenima vrstama žalitev. Reiffenstuel piše n. pr,; quod si hujusmodi seriplura ornisso nomine Authoris in vülgum spargitur, libellus famosus dicitur,,, vulgo Pasquilli," Običajno so trdili, da mora biti libellus famosus anonimen spis, vendar to ni bilo splošno sprejeto. München piše n, pr.: »Es kommt auch nicht darauf an, ob die Schrift den Namen der Verfassers, oder eine falsche Unterschrift trägt, oder gar nicht unterschrieben ist,«"1 Isto je izrazila sodba liimske rote z dne 28. januarja 1914: Omni procul dubio in themate res est de ühello famoso, quippe ephemeris si convicatur de diffamatione, hanc patrat per notitias typis editas in vulgus sparsas, et in hoc consistit, quoad substantiam, libellus famosus.41 Tako je presojala Rimska rota v pravdah
0	žalitvah s tiskom po določbah de libello famoso". Oziraje se na javno tnžilno pravico je umevno, da je Rimska rota v tiskovnih pravdah presojala ne le o tem, ali je inkriminirani članek ali spis v resnici žalitev, ampak tudi o lem, ali je pisan o zasebniku ali o osebi, ki se poteguje za javno službo oziroma tako shižbo že opravlja*11, in končno tudi o tem, ali je
31 Quod si aliqui ex c&lumnia aliquos denunciasse comperti tuerint
(namreč glede btastemije, simonije aU jodomskega greha, kol se naSteva
zgoraj) eos nd poenam talionis teneri volumni, et mandamui (Codicis iuris canonici ionles, ed. C a s par ri, 1, n. fU, § M, sir. 200).
*" Hollwede, o, c. 279,
11 Ho 11 weck. o. c. 279.
" O, c. I. V, t. 36, n. 7. Enako Istoveli München, o. c. II, 608.
□. c. II, 609.
M Coram Lega. 557,
Cfr, sodbo z dne 30. decembra 1912, Goram Lega. 360—375; sodbo
1	dne 26, jan. 1914, Coram Lega, 547—563.
Sodba z dne 26. jan. 1414, Coram Lega. &47—563.
133
pisec imel odnosno ali je mogel imeti animum accusandi17, Če piše n. pr, pisec o deliktu, za katerega je bil krivec že kaznovan, je animus accusandi izključen1". Ker v veljavnem pravu javne tožiln« pravice v kriminalnih zadevah ni, je zadeva sedaj drugačnaT kakor bomo videli pozneje,
8, Ce govodimo o pregonu žalitve časti, moramo imeti pred očmi rimsko pravo, ki je zelo močno vplivalo na kanonsko procesno pravo. Osebna žalitev je spadala v rimskem pravu med privatne delikte v tem pomenu, da se je pregon začel le na tožbo žaljenca, Nam etsi pro publica utilitate eiercetur, privata tarnen est (sc, actio iniuriarum)." Lesc Cornelia je dala žaljencu ob realnih injurijah na razpolago, da si izvoli ali pri-vatnopravno actio injuriarum ali pa indicium publicum, ki pa prav za prav ni bil v polnem pomenu publicum, ker je bil upravičen za tožbo le žaljenec1®. Za injurije je veljalo splošno načelo, da podajajo osnovo za civilno ali za kazensko tožbo. In summa sciendum est, de omni injuria cum qui passus est, posse vel criminaliter agere, vel civiliter.11 Prav isto velja za cerkveno območje. Izraz civiliter ne pomeni tožbe na povrnitev materialne škode (restitutio), temveč ad debitam satisfactionem praestandam, kut se izraža v veljavnem zakoniku kan. 2355. ali kakor pravi Wernz, da pomeni actio, qua actor petit satis-factionem in suum privatum commodurn v nasprotju z actio crimiualis, qua accusator intendit poenam ad vindictam pu-bticam1*, Zadoščenje za verbalne injurije je dosegel žaljenec z actio aestimatoria, kjer mu je sodnik po svobodni oceni priznal vsoto, ki jo je zahteval od žaljenca kot zadostilo"*. Zaljenec je mogel vrh tega zahtevati z actio r e -cantatoria ali ad palinodiam, da žalivec prekliče žalitev. Zitdnja tožba je bila v kanonskem pravu zelo v navadi1'. Iz narave same te tožbe sledi, da je imela namen popraviti dobro ime, ki je trpelo z žalitvijo. Če je bil žalivec klerik, in zlasti če je bil žaljeni duhovnik, je določalo kanonsko pravo,
" Sodbi E dne 30, dec. 1912, Coram Lega, 367.
,H Istotam, 42, 1, D. 3, 3.
" K ii b I e r , Geschichte des römischen Rechts, Leipzig 1925. 185.
» 32, D, 47, 10.
11 O, c 423. Treba je torej razlikovati med sa t i s Iac t i o in restitutio,
«München, o. e, 11. 599; Kubier, o, c. 184.
M Cfr. Sehmalzgr lieber, lus cce. Universum, Ingolstadt 1726, tit. de InjuriiSr nr. 41, 42, 48.
134
da naj se žalivec prisili, da prosi odpuščanja. Clericus male-dicus, maxime in sacerdotibus, cogatur ad postulandam veniam; si noluerit, degrade tur.'1" Dosege] je to žaljeni z actio a d deprecationem. Deprecatio obsega z žalivčcve strani priznanje pravnega reda, Iti je bil z žalitvijo kršen, dalje preklic in pa ponižanje, ker mora prositi odpuščanja, za žaljenca pa pomeni zadoščenje in zavest, da izkaže žalivcu dobroto, ako mu odpusti in ne terja zanj kazni po zakonu. Ker vsebuje deprecatio tajni preklic, zato ni bila ob njej potrebna še posebna actio ad palinodiam. Vprašanje o materialni škodi, ki jo je žalitev povzročila žaljenemu, z deprecatio ni bilo tangirano™. Lahko je umeti, da je actio ad deprecationem uspela zlasti pri žalitvah, ki so jih zagrešili kleriki, vendar pa ni bila omejena le na žalitve klerikovni. Iz kanonskega prava fe prešla omenjena tožba v civilno zakonodajo11", kjer so jo nekateri omejevali le na realne ¿njunje™1
9. Radi e vangeljskega nauka O odpuščanju krivice je nastal pomislek, ali sme vernik zahtevati kazen z<\ žalivca, ali mu ni nasprotno dolžan odpustiti. Pri žalitvah navadnih vernikov so kanonisti pomislek lahko rešili. Quamvis injuriam passns leneatur injurianti ignoscere in hoc sensu, quod nullum odium, nullamque vjndictae cupiditatem adversus ilium habere vel fovere minus reipsa vindicare se velit, tamen non tenetur eidem remittere injuriam vel ignoscere in tantum, ut omnem ctiam actionem injuriarum vel ad Palinodiam remittat, sed potest, immo stibinde lenetur ad tuendam suam famam et honorem, harum actionem aliquam pro lubitti assumere, je učil v soglasju s tradicijo Reiffenstuel"1. Težja pa je bila zadeva,
^ C. 5, D. 46.
M M ii n c h e n , o, c. II. 600 i.
"Miincheii.o, c, II, 601.
M H o J1 w e c k , o, c, 279,
14 Voetius; Plane in reali injuria recantation! locus non ett, setl pot in s ad iniurac realii ill.t tac deprecationem contendendum est [dr. M ii n c Ii t n i o. c. -II, 601.
m Vedno niso razlikovali med tožbo ad deprecationem in ad palinodiam; sodba Rimske rote x. dne 20, oktobra 1917 pravi n. pr.: duplex . . . dattlr injuriarum actio, altera, quae est tantum civilis, et dicitur ad palinodiam qua actor in t end it accusatum compellere ut dicteria sua lamusu retractel; et alter« quae civilis et criminals est, quae actio injuriarum audit, qua acousator praeler da m nor urn relectionem poenam quoque intendit ad vindictam puhlicam [Dec. IX, 371 s.), O. c. L V, t. 36, n. 5S.
če je šlo za žalitve cerkvenih bierarhov. V Gratiflnovem dekretu je namreč mesto, kjer papež Gregor Veliki hudo graja šknfa Januarija, ki je izobčil nekega Izidorja, ker ga je ta raz-žalil, in pravi; Quae res nos vehementer affligit: quod si ila est, nihil te ostendis de coelestibus cogitare, sed terrenam te habere conversationem significas; dum pro vindicta propriae iniuriae (quod sacris regulis prohibelur) maledictionem anathematis invexisti.Bi 0 žalitvah, storjenih papežu, je izdal Klemen III L 1190 določbo, ki ima v Gregorijevih dekretalih napis: Maledicens Papae puniedus est, ut alii deinceps deterre-antur el ipse arceatur. V besedilu samem pa so besede: ,. quod cum L Clericus multis coram adstantibus verba quaedam in dcpressionem ofiicii vel b e n e f i c i i nostri protulit, ipsum a temeritate sua compescas. Ut poena illius aliis terro-rem ineutiat, ne de caetero contra Romanam Ecc I e S i a m in talis verba proruinpant." Ker so v navedenem tekstu izrazi in depressionem officii vel beneficii in contra Romanam Eecle-siam, so sklepali, da se žalitve papeževe osebe ne morejo preganjati, ker mora papež kot namestnik Kristusov odpustiti: mansueludo Christi, cuius Papa in terris Vicarius est, omnino requirit, ut ipse Papa talem iniuriam personae illatam, remittat."1 Citirano Klemenovo določbo so razširili tudi na žalivce škofovske službe. Za dokaz, da omenjena določba izključuje pregon osebne papeževe in škofove žalitve pred cerkvenim sodiščem, so se sklicevali na Justinijanovo odredbo v I. 10, Cod. 1, 3, kjer cesar naroča državnim oblastnikom, naj v primerih, ko je škof žaljen, ne čakajo, ut episeopus injuriae propriae ultionem de-poscat, cui sanetitas ignoscendi gloriam dereliquit. Iz dveh razlogov škof ne more po Reiffenstuelu kazensko preganjati osebnega ¿alivca, zakaj prvič ne more biti sodnik in causa propria in drugič: mansuetudo et sanetitas requirit, ut remittät™. Ni treba omeniti, da tako naštevanje Tazlogov avtorju ni v čast. Reiffen-stuel navaja dalje za zgled papeža Pija V, ki je žalivca, ki ga je razžalil s sramotilno pesmijo, nagovoril; Si tu mihi ut Summo Pontifici maledixisses, impunis non fores. Verum quia in fratrem Michaelem (hoc nomen ei ut Religioso erat) in monachum Scar-
» C. 27, C. 23, 4« C. £, X 5, 26.
M K e i f i e n s 11! C I , O. C. I. V, t. 26, n. 9,
** O. C. L v, t 26. n. 9.
136
pocensem convitia iactasti, liber abi, quo vis/' Že citirana 1. 10, Cod. 1, 3 je naročala pokrajinskim oblastnikom, naj ne čakajo, da se bodo škofje pritožili radi žalitev, in je dostavila: Sil que cunctis Iaudabiie, factas atroccs sacerdotibus aut minis t ris iniurias veluti crimen publicum persequi, ac de talibus reis ultionem mereri. Iz tega so nadalje kanonisti sklepali, da spadajo žalitve škoiov pred svetna sodišča, ki naj nastopijo proli žalivcem ex offo, ker škofje sami pač ne morejo". Pozneje so to zahtevo radi spremenjenih odnosov med Cerkvijo in državo opustili, zlasti v dobi po veliki francoski revoluciji. Namesto kazenskega pregona naj se pri žalitvah kierikov nalože žalivcem pokore. Sele potem, če žalivec pokore noče sprejeti, naj ža-Ijenec išče pravice pri sodišču. Primerno pa je, da papež, škofje in kleriki sploh osebne žalitve odpuste, ne da bi iskali zadoščenja pri sodišču".
10. Tožbena pravica pri žalitvah je po starem pravu prenehala na več načinov. Tako, če je žaljeilec zalivcu odpustil. Ea namque, quae in nos committuntur, facile possumus dimittere, je bilo pisano v Gregorijevih dekretalih". Izraz possumus pa je pojasnila glosa: in quantum nostrum privatum commodum tangit, sed in quantum tangit commodum aliorum non possumus. Dalje je prenehala pravica preganjati žalitev s smrtjo tako žalivca kot žaljenca, s preskrlpcijo in per retor-sionem7'. Retorzijo so smatrali ali za obrambo proti novim žalitvam. ali pa za maščevanje za pravkar izrečeno, V prvem primeru je žalitev kljub retorziji ostala, v drugem je bila kompenzirana, Kateri primer pa je bil podan, je bila quaestio facti. Civilna tožba v obeh primerih, če je bil na obeh straneh dolus, ni bila dopuščena, oziroma je bila v prvem vsaj oslabljena z exceptio doli". Nekateri avtorji so dostavljali, da prestane tožbena pravica pri žalitvah tudi z zadoščenjem, ki je podano na zakonit način, kar je razumljivo samo po sebi". Tožbena pravica je po aplikaciji rimskopravne določbe (5, Cod, 9. 3) pri verbalnih injurijah zastarala po enem letu; pri realnih injurijah
84 Jstotam.
" Ktilienttuel, L c. L V. t, 26. n. It. « Hollweck, o, c. 278. « C. 28, C. 23. q. 4.
n K c i i f G D s i u e l, o. C. t V, t, 26. nn. 22—27, 71 München, O. C. II, 607 S.
" Verni, o, c. 423; Schmalzgrueber, o. c, n. 42.
137
kakor tudi pri libellus famosus aH injuria scripta, kot je to ime noval Reiffenstuel", tožbena pravica ni nikoli zastarala. Libellus famosus est delictum continuxim, quod est successivum et permanens usque dum abolita penitus non sit delicti substantia, pojasnjuje sodba Rimske rote z dne 30. decembra 1912^'; jasno je, da ta razlaga ne zadovoli in ne odgovarja modernemu naziranju o zastaranju zločinov, kar bom še pozneje omenil.
11, Kar zadeva kazen za žalitev časti v starem kanon skem pravu, je treba najprej omeniti, da je bil žalivecT ki je bil obsojen radi žalitve bodisi realne ali verbalne bodisi v ci vilni ali kazenski pravdi, infamen; pogoj je bil, da je bila žalitev težka". V tem pogledu je zanimiv odgovor papeža fnucenca III v c, 23, X 2, 27. Nekdo je bil namreč obsojen, ker je razžalil tožilca, češ, da njegov (obsojenca) konj non esse minoris pretii, quam capillos ipsius (tožilca). Obsojenec se je bal, da je postal radi obsodbe infamen. Obrnil se je zato na papeža, ki pa mu je odgovoril; vohtmus te per pr&edictam sententiam non notari in je doda! tudi razlog: qliod nulla fuerit vel minima injuria, Primer nam kaže, kako natančni so bili takrat glede časti in koliko važnost so polagali na obsodbo7". Nastalo je seveda vprašanje, za kolikšno injurijo zadene žalivca v srednjem veku zelo težka kazen zakonske zloglasnosti. Glose k zgoraj navedenemu razlogu papeža Inocenca III so zadevo skušale pojasniti, a malo jasno; glasile so se namreč: quod condcmnatus de injxiria notatur infamia, nisi injuria sit minima; damnatus pro nulla vel modica. injuria infamis non efficitur. Infamnost je dalje zadela tudi njega, ki je bil radi omenjenih deliktov obsojen pred svetnim sodiščem. Radi tega so nastale v cerkvenem območju še večje težkoče. Po Hollwecku je bit n. pr. v Nemčiji infamen le oni, ki je bil obsojen na zaporno kazen preko treh mesecev, Če ni šlo za böswillige Verleumdung; ob tem deliktu pa je bil obsojeni delinkvent infamen v vsakem primeru". Sodnik je mogel v sodbi izreči, da obsojenca kazen infamije ne zadene.
" O, c, I- V, t. 26, nn. ■25—26, — Pomniti pa je, da zastaranja kriminalnih tožb cerkvenopravni viri do lita 1898 niso poznali (Roberti, De proccssibus I, 1926, 363).
71 Coram Lega. 373.
** C. 23, X 2, 27.
78 München, o. e, II, 602.
" H o I lw c c k , n. c, 278,
Boitoitovni Vcftlnik
10
138
Posledica zakonske zloglasnosti je bila tudi ¡regularnost, ki so jo v starem pravu smatrali za kazen. Učili pa so, da postanejo ¡regularni le oni, ki so obsojeni pred cerkvenimi sodišči7". Že iz navedenega je razvidno, koliko nejasnosti je bilo le glede zloglasnosti, čeprav je bilo vsaj to ugotovljeno, da pri težji difa-maciji zadene obsojenca. Poleg infamnosti pa so bile določene za žalitve še druge kazni. Če je žalil klerik, je moral za kazen prositi odpuščanja, ako tega ni storil, ga je čakala depozicija™. Za klerika, ki je razžalil lastnega škofa, je bilo določeno, da naj se deponira »et curiae tradatur et recipiat, quod inique gessiUiQ. Kazni za redovnike, ki bi žalili cerkvene prelate, so bile določene v redovniških pravilih; na viennskem koncilu je glede njih odredil papež Klemen V, da naj se strogo izvajajo"1. Žalitve cerkvenih prelatov sploh so bile sv, stolici pridržani grehi"2, Vse dosedaj navedene kazni razen zloglasnosti niso nikdar postale obče veljavne; polagoma pa so sploh prišle iz rabe, tako da je tudi klcrikc čakala za žalitve le arbitrarna kazen*3, Za, žalitve s pismom [libelles famosos) je bila določena hujša kazen in sicer po c. 1, C. 5, q. 1 bičanje in po c. 3, C. 5, q, 1 izobčenje, Prva od omenjenih kazni je kmalu priSla iz rabe, splošna sploh ni nikdar postala, in prav isto velja po Wcrnzti o izobčenju''*. Pisci takih sramotečih spisov so bili torej po obsodbi iniamni, škof pa jih je mogel kaznovati z arbitrarnimi kaznimi; po Hollwecku" pa so ipso facto zloglasnih<l in dolžni dati zadoščenje; ako tega ne store, jih more škof izobčiti*", klerike pa dcponiratis\ Zopet primer, kako jc bilo staro kanonsko kazensko pravo nejasno. Po rimskem zgledu SO tudi v cerkvenem področju smatTali žalitve staršev, predstojnikov in klerikov pri izvrševanju dolžnosti za kvalificirane delikte.
ts to Um, ™ C. 5. D. 46. w" C, 24, C. 11, I. *< C- 1, m Clem. 5, 9-
*r Cc. 3, 5, Ex.trav, comm. 5. 9. - W etm, o. c. 422. 141 O. c. 422. » O. e, 279.
Cc- 1) 2, C 5, q. 1. C. 3, C. S, q. 1.
m Arg. iz c. S, D. 46, kjer je govor de clarico matedico; omenil sem že, da c. S, D. 4ti ne zahteva od takega klerika le salislactio, ampak tudi veniae petitio.
139
ki jih je mogel sodnik kaznovati s primernimi težjimi kaznimi1*. 2e zgoraj je bilo omenjeno, da je papež Pij V določil za obdol-žitve blasfemije, simonije in sodomije poeuam taliunis, kar pa splošno niso sprejeli.
Iz povedanega sledi, da je bila v starem kanonskem pravu splošno določena za žalitve časli le infamia iuris, ki je zadela žalivca po obsodbi, oziroma paskvilanta takoj, ko je postal znan. Kvalificirane delikte je vrh tega moglo sodišče kaznovati s primernimi kaznimi, zlasti če je žalil klerik aiî je bil žaljen kierik oziroma cerkven funkcionar.
ITÏ. Veljavno cerkvcno pravo.
12, V starem pravu je bilo, kakor smo videli, vprašanje o žalitvah časli zelo nepovnljno rešeno, čeprav je bilo vprašanje časti kot tako v cerkvenem območju vedno zelo pomembno, kar nam priča zlasti institut infamije, o katerem je v cerkveno-pravnih virih nenavadno velika sledov, in ki je igral izredno važno vlogo pri izbiri kleriskîh kandidatov. Bilo pa je vprašanje časti in dobrega imena pri tem le indirektno prizadeto, ker je šlo pri infamiji prvotno v prvi vrsti le za kvalitete, ki so se zahtevale pri duhovniških kandidatih, pozneje pa za dejansko prepričanje, da kdo ni vreden v družbi polnega zaupanja (infamia facti) in za zakonske določbe, po katerih je kdo v iz-veslnih primerih bodisi radi izvestnega zločina ali radi pomanjkanja določenih lastnosti ali radi izvrševanja nekaterih poslov poslal ex lege zloglasen, kar je imelo zanj zakonito določene posledice (infamia iuris)"*. Določb o žalitvah časti in dobrega
» Ctr. H o M w e c k , d. c. 278.
llu infamia v polnem pomenu ne innči le ugotovitve, da O kom dobrega glasu tli, temveč tudi obsodbo subjekta radi pomanjkanja dobrega imena (S t r e m 1 e r, Tr.iitd des peines ecclésiastiques, Paris 1860, 41). Na podlagi opominov apostola Pavla (t Tim J, 7j že v prvih krščanskih Easih niso pripuščali v kter takih kandidatov, proti katerim je bila naperjena tožba, radi katerega izmed de lic ta capitalia (apostolski can. 61; can. 9 in tO koncila v Neoceïareji iz 1, c. 314: ctr. Thomassinus, Ve tus et nova ËccJesiae disciplina circa bénéficia et beiteficiïrios 11P l.ugduni 1705, 166. 169), Se celo javna pokora je puičftla na penitentu madež, ki je branil vstop v Ifler (c. 68 iz A. sinode v Kartagini. cfr, T h o m a s e i n u s , o. c. 169], ie je namr«č penitent pri njej javno prignal posamezni greh. kot je pojasnila četrta sinoda v Tolcdu iz leta 671 (can. 53), V IX. stoletju se pojavi v zapadnogotski cerkveni provinci iloglasnosl kot kazen tako xa
10'
140
imena v svojskem pomenu je bilo v starem pravu razmeroma malo, pa še te, kar jih je bilo, niso bile splošne, temveč partiku-larne, izdane za posamezne primere; teorija pa, ki je hotela materijo sistematično obravnavati, kakor tudi jurisprudenca, ki je hotela najti v njih opore tudi za bolj ali manj slične primere, sta določbe širili preko zakonovega teksta. Stvar je bila tem bolj zapletena, ker so se po starem naziranju zatekali v primerih, ko ni bilo kanonskih določb ali te niso bile zadosti jasne, k svel-neinu pravu, prvotno k rimskemu, pozneje pa nekateri avtorji in deloma tudi judikatura k takratnemu državnemu pravu, med tem ko je večina avtorjev in večina sodb Rimske rote ostala pri rimskem pravu; ker pa slednje v tej materiji ni stalo visoko in ni prav odgovarjalo današnjemu pojmovanju časti, je umevno, da je bila zaščita časti pred novim zakonikom v Cerkvi le slabo urejena. Omenjeni so bili nadalje različni iz rimskega pravnega umevanja povzeti načini pregona teh deliktov kakor tudi za-
klerike kol laike [cfr. Hinschius, Kirchenreeht JV. SN], Izrekali so jo pod različnimi imeni. Po nepristnih Psevdoizidorjevih dekretalih, ki jih uporablja tudi Gratian (c. 17. C. 6. q. tj c. 3. q. 4; c. 33, C. 2, q_ 7), je zašla infamia že sredi tretjega stoletja pod pup. Štefanom I. v sistem cerkvenega kaznovanja (cfr, Corpus luris Can,, fed. Richler-Friedberg V. Llpeiae 1022, 51<>). S poiivljenim študijem rimskega prava se je uvedla v kanonsko pravo Timskopravna infatnia, qua miuuitur istima Lin (cfr. d Angelo, lus digestorum I, Komae 1927, 27ft), ki jo je purist Kallislral definiral kot dignitatis in be sue status, legibllS at morit) US c omproba lus (15, g 1, D. 50, 13). Dictum Graliani § 20 ad C, 2. C. 3. 7 je že razločeval med različnimi načini, kako poslane človek infnmen; dalje podaja Gratiun na več mtstih (c. 9, C. 3, q. 5; c, 2. C. 3. q. 7; c. 17, C. 6, q. I] cel katalog zločinov, ki so imeli za posledico zloglasnosl. Napis k c. 3, C. 6. q. t pa se je glasil naravnost: infames sunt qui red;iium Dei consequi nun possunl. S prav redkimi izjemami se ¡e od 1!. stoletja dalje raztegnila ko ci on itn a infamnost na vse lisle, ki so bili po rimskem pravil (O- 3, 2; Cod. 2, 11] inlnmni, in teh je bila zupel cela vrsla. Zelo pogosto in za najrazličnejše delikte se omenja kazen infamije v papeSkih pismih iz 16. stoletja. Iz povedanega je razumljivo, da je kanuniCna infamnost po ohsegu zelo presegala rimiikoprnvno zloglasnost, Že Gratian in za njim mnogi prav do sirske sinode na Libanonu iz leta 1$S7 (Synodua S c in r Ren sis Syrorum in rnonle Libano celebrata 1887, Rornne, 159), ki je zadnja naitevata zločine iti okoliščine, ki nakupljejo zlo^l&snost, niio zadosti razlikovali med dejansko in zakonsko zloglasnostjo, dasi ie uba pojma uvedla, ali upravičeno ali neupravičeno, to je vpraianje zdse, že stara ¿losa v rimskem pravu. Teorija je v poznejši dobi shematično razločevala tri načine, po katerih je mogel kdo postati zloglasen: ali s samim dejanjem, ali s sodbo, ali radi narave iircčene kazni [cfr. Schnialzgrueber, lus ecclesiasticum, t. V, p, II, Romat 1S45. 287j. V podrobnem naStevenju pa je bilo med nvtorji mnogo
141
nimivo zamenjavanje evangeljskega sveta in pravnega reda pri vprašanju, ali je dovoljeno članom cerkvene hierarhije preganjali osebne žalitve. Ce imamo omenjene pomanjkljivosti pred Očmi, bomo laže umeli tozadevne določbe v veljavnem zakoniku.
13, Zakonik razpravlja o žalitvah časti vobče v kan. 2344 in 2355, ki pripadata dvema različnima naslovoma. Kan. 2344 se namreč nahaja v titulu de delietis contra auctoritates, personas, res e eclesiástica s; kan. 2355 pa v tilulu de deUctís contra vitam, libertatem, proprietatem, bonam lamam ac bonos mores. Vidik, pod katerim razpravlja zakonik o žalitvah časti na dveh različnih mestih, se razbere iz navedenih naslovov obeh titulov, O žalitvah cerkvenih hierarhov razpravlja torej zakonik pod popolnoma drugim vidikom kot o žalitvah sploh. Pripomnim pa takoj, da je v kan. 2344 guvor le o nekaterih verbalnih injurijali in da je zaščitena po tem ka.notiu čast le nekaterih cerkvenih
nesoglasja. kar se je pokazalo /Jasli pri vprašanju, kateri posli infamirajo. Med intamne niso priMevaJi le carnifices. lictores, histriones, ducenlei. uxorem pupillam vel Livores viles (meretrices, saltatrices, jacitlatricaül temveč nekateri tudi aurigas, cursores, citharoedoe, lyristaS, roarcellurios, salellites, cloacas enmndanles, pel les expurgantes. Sirovega se je v tem pogledu pokazal zlasti Fe rr a ris (Prompta Ribliotheca, Venetiis 1782. pod besedo irregularitasj- Drugi (ie sv, Alfonz, Suarez in novejii skoro brez ii je mej pa so se postavili na pravilnejSe íUliiíe, čci, da niso zloglasni oni. ki izvTSujejo abjeetam nrtem, <juae nec peccalum nec pcccati nllam praesumplionem involvit. Enako je odločila SCC proti kartaškuuiu generalnemu vikarju, ki kandidatu, dasi je ta imel predpisan« kvalitete, le radi tega ni bolel izdali dmliiOnjuv ¿a ordinacij«, ker sla bili prosilčeva mati in stara mali babj«i (SCC in Carlh. ordin, 26, april. 1755, Pa 11 ot in i, Cdleclio um ni um concluKÍonum el resnlutionnm. S, Cone. Tríd., IX, Romae 1R82, 550, it. 66). Zanimivo j«, da je cstal oziroma postal dejansko zloglasen, kdor jc bil pri iodišiti oproščvii radi pomanjkanja dokazov, kar So izrekali & klavzulo; novis supervenienllbus i lidie i is ali ex hactcnus deduetis ali nun reperluf culpabitli (clr. odgovore koncilske kongregacij« in Vigilien., 23, sept. ¡613; Nullius Montis Virjrifiii. 16. febr. 1788; Bonaveiilana, 16. avgust. 176Jj Feretrana. 15, mart, 1744, P fl 1 I o t i n i, 0. C. IX, 542—5501. Če pa je bila sodba v celoti in izrečno oprostilna, ni bilo íloglasrtOíti (cfr, SCC Taurin.
24. ninrl. 1742. Pallolini, o. c, IX, 54H, št. 42). Razlikovati pa je bilo treba nadalje med detjanaku zloglasnostjo in iregularnoMjc; ob predhodni dejanski / Soglasnosti ¡regularnost ni bila sporna, drugače pa je bilo. če je klerik šele po ordinaciji postal dejansko zloglasen. V pravno fcanimivem primeru, ko je bil kanonik A. osumljen umora, Čigar irtev je bil arhi-preicbiter J,, je odgovoril konzullor na vprašanje, ali je zadeta kanonika, ki iu nesporno ¿tuglaseilr ¡regularnost, negativno in si je njegovo mnenje osvojila tudi kougregacija Idr, Lan^ague, Linlamie dc fail et &es
142
funkcionarjev: Kan. 2355 pa je nasprotno zelo široko formuliran in izključuje le realne injurije, zaSčitena sta v njem čast in dobro ime kogarkoli. Pri interpretaciji navedenih kanonov se moramo dotakniti več vprašanj.
14. Tako je treba najprej odgovoriti na osnovno vprašanje, katero pravno dobrino namerava zakonik zaščititi v navedenih kanonih.
Oglejmo si najprej terminologijo. V kan. 2344 se nahaja izraz: sive direete sive indireete, injuriis affecerit; v kan. 2355 beremo: Si quis nou re, Std verbis vel seriptis vel alia quavis ratione iniuriam cuiquam irrogaverit vel eius bonam famam laeserit, V naslovu tit. XIV, v katerem je navedeni kan. 2355, pa imamo samo izraz de delietis contra bonam famam. V za-konikovem procesnem pravu je v kan. 1938, § 1 izraz causa iniuriarum aut diffamatioms in v § 2 cit. kan. izraz iniuria aut diffamatio. Končno naletimo v kan. 119 na izraz iniuria realis
consiquences furidiqties, Anfllecta ecclesiastica I, IS93, JI9—32-lj, Med spornimi vpraSanji o infamiji je za problem čaiti in dobrega imena zelo iS-nimivo vpraSanje, kdaj nastopi zakonska zloglasn ost v onih primerih, ko JC navezana na sam delikl in se ne zahteva kondemnatorna so<lbu. Zapleteno je bilo vprašanje radi tega, ker 5pada k pojmu infamije dejanska irguba dobrega imena, ki ga kdo »živa pri ljudeh. Nekateri 50 zato zahtevali, da se zahteva v teh primerih vsaj dekiaratorna sodba, s katero se delikt ugotovi, Veiina avtorjev pa je učila, da dekiaratorna sodba sicer ni potrebna, paČ pa mora biti delikl noluriien, ker sicer ni mogoče pojmiti, kako bi mogel kdo izgubiti dobro ime s tajnim deliktom. Najgloblje pa je nemara naravo zakonske z Soglasnosti pojasnil Sun rez Razlikoval je glede na zloglasnost troje: pravico do dobrega imena (dominium iamaej, dejansko posest dobrega imena in moralno pravne posledice infamnosti za subjekt. Sodnikova sodba, s katero se izreče zlogla&npst, odvratne obsojencu do-mmium fartltie; s tem poslane xadeva sodno notoritna, in zato izgubi obsojenec tudi dejansko posest dobrega imena in dosledno nastopijo zakonske posledice. Če pa gre za primer, kjer zadene delinkvenla infamia ip.so facto, delikl pa je per aceidens tajen, zapade delinkvint zloglasnosli takoj, toda le in ordine ad elfeetus legale*; dejanska posest dobrega imena v takem primeru ostane, enako tudi domin i um famac, ki pa se notranje oslabi (De censuris disp. 48, ed. Bertin, Opera omnia t. XXIII, Parisii»	50S—522j,
Mnogi kriminalisti so obsojali t zakonom odrejeno zloglasno*!: državni zakoniki so ohranili omiljen inlamiji podoben institut (izguba častnik pravic v $ 47 našega k. z.). Povsem spiritiializiranemu sistemu cerkvenega kaznovanja, kot je uzakonjen v novem cerkvenem zakoniku, pa kazen zakonske zloglaSnosti dobro odgovarja in ni nikak unicum v njeni, ampak le potencirana kazen in naložena vedno za Jelikte, ki morajo kristjana difamirati (cfr. kan, 2293—2295), Iz vtega, kar je bilo povedano, jasno sledi, da cerkveni pravni red zelo upoiteva tast in dobro ime posameznega vernika.
143
in v kan, 2218, § 3 izraz mutua iniuria- Ker je izraznv več, je vprašanje, v kakšnem medsebojnem razmerju so. Takoj je jasno, da razlikuje zakonik po starem rimskem zgledu med verbalnimi in realnimi injurijami. Izraza verbalna injurija sicer v zakoniku ni, pač pa imamo v kan. 119 izraz iniuria realis. Če primerjamo naslednji rimskopravni tekst.: injuriam autem fieri Labeo ait, aut re aut verbis: re, quolies manus infe-runtur; verbis autem, quoties non manus inleruntnr convicium fit (fr. 1, § 1. O 47, JO) z besedilom kan. 2355: Si quis non re, sed verhis vel scriplis vel alia quavis ratione injuriam irroga-verit, je očividno, da imamo opravka s starim, iz rimskega prava izvirajočim razlikovanjem med obojno injurijo. Verbalni mjuriji, o kateri tukaj govorimo, odgovarja po drugi strani realna injurija, ki je bila v kanonističnem slovstvu radi znanega privilegium canonis II. lateranskega cerkvenega zbora leta 1139 točneje obdelana. Da razmejimo verbalno injurijo napram realni, je treba omeniti o slednji nekatere stvari
15- Izraz manus inicere v c. 29, C. 17, q_ 1, ki odgovarja izrazu manus inferre v zgoraj citiranem rimskopravnem tekstu, so zelo Široko interpretirali; govorili so navadno de percussione clerici, Danes rabi kan. 119, ki govori de privilegio canonis, izraz iniuria realis; v kan. 2343, ki določa kazensko sankcijo za kršitev omenjenega privilegija, pa je ohranjen stari izraz manus inicere. Po splošnem učenju kanonistov pred novim zakonikom kakor tudi novejših je treba umeli pod pojmom iniuria realis, ki se nahaja tudi v kan. 119, in ki mu odgovarja izraz manus inicere v kan. 2343, vse realne injurije po starem pravu; navedena kanona dalje očividno podajata staro pravo, atque ideo ex receptis apud probatos auctores interpretationibus sunt aestimandi (kan, 6, n. 2)1", V nasprotju s to doktrino pa preseneča na prvi pogled M aro to, ki piše; Privilegium canonis est speciale praesidium quo jus canon icum clericos contra quasdam iniurias reales, scilicet contra violentas manuum inectiones defendit," in pojasnjuje v op. 1 na isti strani; Non contra omnes: aliae iniuriae reales contra violantes privilegium fori et exemptionis vel in genere, ex c, 2325 puniuntur. Vendar
C. 29. C. 17, q, 1.
w C lr. Vtrnmrifh-Cicusin, Epitome inris canonic i I\ 1929, 162; Wertli-Vidal, Dc personis 1928, 8S: Che 1 odi, lus d* p*r-sonis? 1927, 192: H i 11 i o g , Dus I'ersonenrecht 192-S, 17fi,
Institutiones iurii canonici la, 1931, 501.
144
avtor samega sebe popravlja, ko nekoliko pozneje"1 opisuje pojem manus inicere v tradicionalnem pomenu, tako da obsega vsakovrstno realno injurijo, Podobno se nejasno izraža tudi E i c h m a n n , ki pravi: Der can. 2343 gewahrt kirchlichen Personen einen erhöhten strafrechtlichen Schutz gegen tätliche Beleidigung, welche nicht als gewöhnliches sacrilegium personale £vgl. can. 119t 2335), sondern als delictum sui generis in Strafe genommen wird.'"
Iniuria realis v kan. 119 pomeni fizični napad na osebo, ne pa na stvar. Kršitev hišnegu miru, ki je po rimskem pravu" spadala pod pojem realne injurije, po kanonskem pravu nikdar ni spadala, kar se razbere iz izrazov manus iniccre in percussio elerici, Nadalje mora biti napadena fizična oseba. Moralne osebe, četudi je persona Cnllegialis, ne more zadeti realna inju-rija. Žalitev se je morala po rimskem pravu nanašati neposredno na telo, ali kakor pravi München: Hiernach bestellt jede Realinjurie in einem gewaltsamen, unmittelbar auf den menschlichen Leib einwirkenden Handeln." Kmalu pa so izraz percussio derici razširili tudi na žalitve libertatis in dignitatis, kakor so govorili, ler so tako razlikovali: offensiones corporis, libertalis in dignitatis. Libertatem je žalil, kdor je klerika pregnal ali preganjal, ga ujel ali imel zaprtega. Raztegnil je tako avtentično Privilegium canonis že p. Inocenc III leta 1212, ko jc odgovoril nekemu škofu: Nuper a nobis tua dilectio requi-sivit, quid de illis laicis sit faciendum, qui clericos (sine ¡aesione tarnen) in custodia detinent publica vel privaia, vel eliam de-trudunt in vincula ,.. Nos igitur inquisitioni tuae . . , respun-demus, quod . . , non credimus laicos poenam excommunica-tionis evadere quamvis per eorum factum corporalis laesio non luerit subsecuta, citra quam violentiu saepius circa clericos nequiter perpetratur,"" Dignitas pa je bila žaljena s takimi dejanji, ki sama na sebi ne pomenijo laesio corporis ali libertatis, pač pa pride z njimi po eni strani storilec v fizični kontakt z žaljenim, po drugi strani pa je dejanje tako,
O. c, 594.
00 Das Slrairecht de« Codex Iuris Canonici 1920, 166,
M Lok Cornelia de injuriis competit ei, qui ¡njuriarum agert voiel üb cam rem quod sc pulsatum, verbcraüim, domumve suam vi inlroitum esse dicat (Ulpian 5, D. 47, 10),
" O, c. II. 586.
w C. 29. X 5, 19.
145
dummodo secundun: moralem existimatkmem sufficiat ad gra-vem iniuriam contra honorem et reverentiam debitam eccle-siasticae personae1"1, Taka dejanja so n, pr., če kdo nasilno ustavi voz, na katerem se klerik pelje, če mu nasilno odvzame klobuk, palico, če pljune nanj, Če nadraži psa in ga ta dejansko popade, če vrže na klerika blatu in podobno111". Že zgoraj jop. 13) je bilo omenjeno, da je rim. jurist Paulus v Irodelni razdelitvi injurijc navajal primer: com dignitas laeditur. Ker vse opisane žalitve niso enako velike, je razlikovala stara doktrina: percussio enormis, mediocris in levi s1"1. Prav za prav bi realna injurija v ožjem pomenu pomenila le na zadnjem mestu opisana dejanja confra dignitatem, zakaj dejanja in corpus ali contra libertatem so danes težje kvalificirana in naperjena proti pravnim dobrinam, ki so različne od časti. Toda radi historičnega razvoja v zaščitenju pravnih dobrin so že v rimskem pravu družili z deJikti xoper življenje in telo tudi opisane realne inijurije. Od grobih deliktov zoper telo se je namreč sirila pravna zaščita na dejanja, ki sicer niso povzročala fizičnih bolečin, a so kljub temu pomenila žalitev, in končno je mogel biti kdo onečaščen ne le s takimi dejanji, kjer je še prišel žalivec z žaljenim v fizični kontakt, ampak tudi s simboličnimi dejanji in besedami"^. Prav podoben razvoj srečamo v kanonskem pravu pri razvoju privilegija ca-nonis. Prvotno je bilo na prav poseben način zaščiteno življenje in telo klerikov, ker so pač bili kleriki v XI. in XII. stoletju radi revolucionarnih pojavov v neprestani življenjski nevarnosti, Kmalu pa so pravno zaščito raztegnili: Inocenc III, kakor smo videli, je določil, da zadene izobčenje tudi one, ki ovirajo kleri-kovo svobodo gibanja; pozneje pa je doktrina oprta na nekatere dvomne dekretale"3 soglasno zaščitila klerike na omenjeni način ludi proti delikiom contra dignitatem. Pojmovalo je kanonsko pravo vedno pod izrazom iniuria realis fizične napade na osebo; pri teh pa je bilo brez pomena, ali so bili naperjeni zoper telo ali zoper svobodo aH zoper čast. Biti mora med napadalcem in napadenim vsaj poslednji fizični kontakt. Če torej kdo onečasti
'I' C j p p c 1 u , De censuris5 1925, 249.
™ O. c. 327.
,U1 H o 11 w e c k . O. c. 220.
«• Cfr, Kubler, o. c, 183: Trieba, Studieii zur Len Dei 1, 1TO5, 123: M ii n c h e n , o. c. 11. 572.
"" Cfr. H a I I we C k . o. C. 220.
146
papeževo sliko, ni zagrešil realne injurije, pač pa, če je naščuval psa na klerika in je pes klerika. dejansko popadel, Omenjeni fizični kuntakt poudarjam radi tega, ker grupirajo avtorji, ki nimajo pred očmi kannničnega pojma realne injurije, te delikte drugače. Tako more hiti n. pr. contumelia verbalna in realna injurija, zakaj contumeliam opisujejo kot iniusta honoris alieni laesio, qiiae personae aliquo modo praesenli irroga tur1"1. Navzoč pa kdo more biti, kot pravi LehmkuhP01: aut personaliter, aut in aliquo suo signo, nt in imagine, litteris a se seriptis etc. Taka pojmovana contumelia se more storiti ali 7. besedo ali z dejanjem"10. Kazenskopravno pa je med temi različnimi načini, na katere more biti žalitev storjena, velika razlika. Če storilec žali fizično navzočo osebo z dejanjem tako, da pride pri tem z žaljeno osebo v fizični slik, spada contumelia med realne injurije, kakor je bilo zgoraj opisano, v vseh ostalih primerih pa ne. Tako pojmovanje realne injurije sicer morda ni logično in nasprotuje današnjemu pojmovanju časti, toda zakonik ga je pridržal predvsem v kanonih, ki razpravljajo de privilegio ca-nonis. Nobenega dvoma pa tudi ne more hiti o tem, da moramo vzeti izraz »re« v kan, 2355, ki izrečno razpravlja o verbalnih injurijah, v pomenu realne injurije, kakor je bilo zgoraj razloženo: stavek: si quis non re . . , iniuriam irrogaverit v cit. kan. izbljučuje torej realno injurijo.
16, Žalitve Časti, ki niso realne injurije, SO verbalne. Vzamemo pa pojem čast v širšem pomenu, tako da obsega tudi žalitve dobrega imena. Zakonik sam izraza verbalna injurija ne uporablja, kakor je bilo že omenjeno, Kan. 2355, ki razpravlja o verbalni injuriji, se nahaja pod naslovom de delictis contra bonam famam. V kanonovem besedilu pa zakonik razlikuje med injurijo v ožjem pomenu besede in kršitvijo dobrega imena: si quís iniuriam irrogaverit vel bonam famam laeserit. V kan. 2344 pa se očividnu za obe vrsti deliktov rabi izraz iniuria. Iz povedanega sledi, da zakonikova terminologija vsaj v vseh njegovih delih sicer ni povsem točna in enoznačna, ker uporablja izraz iniuria v ožjem in širšem pomenu; razvidi pa se tudi, da pomeni navadno iniuria žalitev časti, diffamatio (cfr. kan. 1938) ali laedere bonam famam pa žalitev dobrega imena.
101 N o 1 d i n . de pracceptis1» 1923, 678. '<"> Theolo¿ii moralis10 I, 1902, 753. N o 1 d i ti , o. c, 678.
147
V zakonikovem procesnem pravu pa je vzeti, kakor se bo še pozneje omenilo, izraza iniuria in diffamatiu v striktnem pomenu.
17, Zakonik sam ne pove, v čem obstojita žalitev časti in žalitev dobrega imena; prav tako tudi ne opredeljuje pojma časti Zato velja pač načelo, ki ga je izrazila sodba Rimske rote z dne 12. decembra 1910; Non explicatur (in lege) in quo consistât cri m'en diffamationis, sive conditioncs non praefiniuntur, quas intra crimen diffamationis consistai, Quare hae conditiones a lege naturali desumendae sunt, quum haec vigeat quousque ius positivum humanum expresse istud non determinet.107 Druga instanca pri roti je v isti zadevi v sodbi z dne 19, junija 1911 temu načelu ugovarjala in si je sodni kolegij pod predsedstvom nemškega avditorja Heinerja usvojil Hollweckovo mnenje, da je treba dejanski stan presojati po modernih državnih zakonikih, ako v kanonskem pravu ni določbHlli, Danes ni nobenega dvoma, da Hollweckovo mnenje ne veija, ker pač zakonik v kan. 20 ne omenja državnega prava kot dopolnilnega vira cerkvenemu pravu. Vendar tudi danes določbe o žalitvah časti v državnih zakonikih in zadevni judikati državnih sodišč niso brca vsakega pomena za cerkveno sodstvo, ne sicer v tem pomenu, kot bi bili kaki formalni ali eksemplarični viri, ampak zato, ker razodevajo, kakšno je pac obče naziranje o žalitvah časti v določenem času in v določeni pokrajini. Stvarni stan teh deliktov je namreč tudi za cerkveno sodstvo do določene meje zavisen prav od ljudskega naziranja. Iz povedanega pa seveda nikakor ne sledi, da bi smeli prenašati predmet zaSeite časti iz državnih zakonikov v cerkveno področje, ker pač državni zakonodavec zaščito časti pozitivno zožuje ali razširja, ne da bi se držal naravnega prava in evangeljskega nauka.
Ker torej cerkveni zakonodavec ni točneje opredelil pojma časti in nje zaščite, se je treba ravnati po naravnem pravu in evangeljskem nauku. Kodifikatorji veljavnega zakonika so bili teologi in ¡e zato umevno, da se je treba ozirati v našem vprašanju na nauk moralne teologije v tej zadevi in da je treba prav iz moralnega bogoslovja, ki natančno razpravlja o teh stvareh, razbrati momente, ki pridejo v poštev pri cerkveno-pravni označbi omenjenih deliktov. Ob specifičnem značaju cerkvenega kazenskega prava, ki polaga največjo važnost na
i« Coram Lega, 158. D«. ITI, 214—292.
148
subjektivni element pri deliktuT je zveza z moralno teologijo Še tem bolj umljiva.
18. V par potezah si zato očrtajmo dobrino časti in dobrega imena s stališča moralne teologije, ki pa je prevzela zadevne osnovne pojme iz rimskega prava in jih v luči evangcljskega nauka očistila in izpopolnila. Na podlagi Ciceronovih tekstov in izjav nekaterih rimskih juristov1"11 podaja München (o. c. II, 566—574) analizo časti takole: v človeku, o čigar časti govorimo, morajo biti izveslne vrline; te vrline drugi ljudje spoznajo in priznajo [aestimare); vrline jim vzbujajo nekako občudovanje (vereri); radi tega začno človeka spoštovati; to spoštovanje se imenuje existimatio, opinio, in to stanje spoštovanja je človekova čast — honor. Glede na častilce se to še vedno imenuje existimatio, opinio, aestimatio; nasprotno stanje pa je contemptus. Honor pa pomeni tudi zunanji izraz notranjega spoštovanja, kar je označil latinee z glagolom colere in observare. Cuvslvo pa, ki nasprotuje spoštovanju, oziroma izraz tega čuvstva se imenuje contumelia, nota, ignominia. Aka koga več Ljudi spoštuje in mu to spoštovanje tudi na zunaj izkazujejo, govorimo o dobrem imenu. Po sv, Tomažu gre čast [honor) Je višjim, odličnejšim (superiorihus}, zakaj po njegovem učenju ni čast nič drugega kot quaedam protestado de excellentia ali-cuius. Vendar komparativna oblika superior ne pomeni, da bi moral biti ta, ki je češčen, odličnejši kot ta, ki ga časti, temveč more biti odličnejši etiam secundum se, ve! per comparalionem ad aliquos alios11". Razberemo torej, da čast ni v nas, temveč je sodba družbe o nas in o našem razmerju do nje"1. Čast pomeni vrednost, ki jo ima kdo pri drugih ljudeh svoje oko-lice111; v teologiji pa pomeni časi bolj običajno zunanji izraz tega spoštovanja, protestatio de excellentíu. Tako umevano čast imenujejo zunanjo ali objektivno čast"'1 v nasprotju z notranjo ali subjektivno častjo, kar zaznamuje vrednost, ki jo čuti oseba sama zase"1, ali kar je isto kot lastno mnenje o
"" Navajali so večkrat Kalliitratuvo definicijo: Exilt|rua(u} esl digrti-latis inlnesae status, legibus W moribus cumprobaLus (C S 1, D, 50, I .J). "" S, Th. II—11, q. 103. a. 2.
111 Linsettmanrt, Lehrbuch der Moratlheuloiiie, cil, S c li i I 1 i n g , Lchrbuch der Morallheolofiie II, Minchen 1928. 51,
,J' D o l e ti c , Tobnač h kazenskemu zakoniku kraljevine Jugoslavije 1929, -H5,
u» D O 1 e n C , o c. +45. 'J* Dolenc, o. c- 445.
149
Sebi (občutek časti)Drugi pa pojmujejo notranjo čast bolj objektivno, kot vsoto odličnosti namreč, ki jih kdo ima in radi njih zasluži, da ga spoštujejo1 l\ Pojem časti jemljejo teologi, kakor je bilo že omenjeno, v ožjem pomenu za zunanji izraz spoštovanja. Če več ljudi izkazuje komu svoje priznanje in se tako širi o njem v določenem kraju dobro mnenje, govorimo de bona lama. Aus der Bekundung der in Ehre liegenden Anerkennung ergibt sieb die öffentliche Meinung über den Wert eines Menschen oder der gute Ruf, dieser ist aber effectus honoris, eine Wirkung der von seiten vieler bezeigten Ehre,ljT !\ia£ državni kazenski zakonik imenuje oboje, tako honor kol bona farna čast, ko govori v XXVI. poglavju o kaznivih dejanjih zoper čast. Kodeks razpravlja, kakor je bilo že omenjeno, v XIV, titidu pete zakonikove knjige de delictis contra bonam lamam, kakor da ne bi razlikoval med pojmoma honor in bona fama; v kan. 2355, ki pripada navedenemu titulu, pa govori posebej o deliktih zoper čast in zoper dobro ime, Nobenega dvoma ne more bili o tem, da je cerkveni legislator zaščitil čast v zgoraj očrtanem objektivnem pomenu besede. Isto velja tudi o našem držav, kaz, zakoniku'1".
Žalitev časti, ki jo zakonik imenuje iniuria v nasprotju z diffamatio, je v glavnem izraz zaničevanja; tako žalitev imenujejo teologi navadno contumelia. Dobremu imenu pa škoduje izrekanje takih stvari o človeku, ki mu utegnejo odvzeti spoštovanje, ki ga uživa pri ljudeh; tako govorjenje imenujejo teologi detractio (opravljanje) in calumnia (obrekovanje); oboje povzroči diffamatio. Naš državni kaz, zakonik pa razlikuje razžalitve in klevete. Pojma razžajitve sicer ne opredeljuje; v duhu k, z, pa je razžalitev »vzkratenje, okrnjenje ali zmanjšanje zunanje časti druge Osebe, ki se stori a) z izkazanjem, da se druga oseba, persona cerla, ne spoštuje ali vsaj zadostno ne spoštuje, b) toda brez navedbe dejstev v smislu historičnega dogodka ali pa faktične lastnost!*1"1, Razžalitve sn praviloma žalitve z izre-
Munds, d> c. 47.
"n Schindler (I,uhrbuch dur MoralLtieoiogie !l, 19tJ, 356) pravi n. pr.: Geziemende schätzenswerte Eigenschaften der Vollkommenheiten bilden demnach die Grundlage oder Voraussetzung des Rufes im engeren Sinne. — Man nennt den Besitz solcher Vollkommenheiten auch die innere F.hre [innerer Wert) eines Menschen.
Schilling, o, c, n. St-
Dolenc, o, c, 446; Mpndi, o, c, 47,
Dolenc, o, C, 447.
ISO
kanjem sodbe o vrednosti človeka in pa žalitve po ohliki"". Razžalitev odgovarja torej v glavnem dejanju, ki ga teoiogi nazivafo contumelia, eine die Ehre verletzende Bekundung verächtlicher Gesinnung gegenüber dem Nächsten und zwar in dessen wirklicher oder moralischer Gegenwart, kot pravi Schilling1". To razžalitev meni kan. 2355 z besedilom: si quis. . . verbis vel seriptis vel alia quavis ratione iniuriam ¡rrogaverit. Ker so v smislu starega razlikovanja med verbalno in realno injurijo vsi fizični napadi izločeni iz obsega verbalne injurije, zato je pojem injuria v kan. 2355 v toliko ožji kot razžalitev v držav. k. z., kjer je razžalitev splošni pojem za vse žalitve, za vsak napad na čast, ki ga ni smatrati za kleveto17*; slednjo zagreši po § 301 k. z., kdor izreka ali raznaša o kom karkoli neresničnega, kar utegne škodovati njega časti, dobremu imenu ali gospodarskemu kreditu. Kleveta odgovarja torej deloma teološkemu pojmu calumnia. Detractio, kadar je kazniva, spada med razžalitve.	|Konec priho<Mit.|
NAJNOVEJŠA SRBSKA PROTIKATOLIŠKA POLEMIKA.
|De recentissima polemica Serbien anticalholica,) Dr. F. Clrioec,
Summ ari um. 1. Barnabas, patriarch a ecclesiae Serbien?, in «pištola pa sc ha Ii a. J9J1 vehementer a£(reiius eat ecclesiam eatholicam. Quos impetus anticathulicos varii scriptores in »Glasnik«, organa paLriarchalus ¡Jerbicl, el ia »Veümk*, organu associalioois cleri Serhici, insolenter auße-bant. religionem catholicam Jugoslavia« ali^nam et illiniLcam deelarabant Hoc sensu ccclcsia Serbien optm suam Statu! oHerebal ad unitatem nationalem cxUuenitam, -— 2. Asl regimen Jug osla Yicum hanc opem ineptam repudiavit. Publica opinio Serbica immo multi deputati Serbici has eon-ten liones anlicatholicaS publice damnaverunt. ■— 3. Anno 1932 folium »Sve-losavlje», Organum audilorum facullatis orthodoXae Beijfradennis. vehemen-lissimns impetus contra wclesittm calholieam congerebat. Anno 1933 ineunle autem e directions hums folji, coopexantibus theolojjiae profes90ribus, eiecta est faclio illorum theologorum et scriptorum, qui, ecclesiastics cousentietitibus, impetus anticatholicos congerebanl. Ila ultima arx pugnae anticalhoiicae c« cid it. — Scriplor«» betlicOsi non seme! Ostend eh ant, ipsorum contention?!; anticatholicas rcvcra systematica! luiise a t que ,?v obsoleiit thtolosia slavophilism! Ritssici (Homiakov, Dostojevskii e, a.)
tw M u n d a , o, c. 49. O. c. II, 349. Mundi, o. c. 51.
151
mcpte dcpromptas, median tu metropolita Antonio, cuius auxilio usi sunt etiain ipso ¡ovito, lia articulum metropolitas Antonii de dilferen-tiis intur eccleiiam ualliolicam el orieutalcui s ep ara Um sine ipsius licirntu ex eiut .seriptis, iarn ante hellum editis, in lingua Scrbica vuljjaverunt atque suis i on te ti l ion ¡bus infauste inseruerunt. — S. Eeclesia Serbica ope vehemente puguae an ticalhulicac interiuun s luí ni unitatein et vini alere iulcn-debat. Ast infausto atque contrario eFlectu.
1, O lelošnji veliki noči sta pretekli dve leti, odkar so je razvnela viharna srbska polemika proti katoliški cerkvi. O veliki noči 1. 1931 (pravoslavna velika noč jc bila 12, aprila) je namreč izšla ostra protikatoliška velikonočna poslanica srbskega patriarha Var-nave, polna žalitev in ne osnovani h napadov proti katoliški cerkvi. Globoko užaljeni katoličani SO proti tej poslanici protestirali. V srbski cerkvi pa so se našli neprevidni možje, ki so hoteli nevzdržne trditve ponesrečene velikonočne poslanice braniti. Tako se je razvnela polemika, ki je razkrila mnogo jako neprijetnih stvari in nesrečnih idej.
Velikonočna poslanica je ne osnovan o opozarjala na katoliško nevarnost in posebej naglašala:1 »Ove su navale lim »pašni je što pod plüil.om Hristovog imena nastoje potpuno zagospodariti,.. i nad svima porecima i prilikama gradanskoga in društvenoga. života. Službeni patriarški ^Glasnik* je to misel Se jasneje razvil, Katoliška cerkev ne sme vplivati na javno življenje; jugoslovanski katoličani se morajo otresti rimskega vpliva, krimskega parasitstva*. Ako jugoslovanski katoličani ne bi hoteli izpolniti teh pogojev, potem more pravoslavni del sam nositi vse breme za zgraditev »zajedničke čisto-krščanske kulture«9.
Se bolj odločno in robato sta katoliitvo iz jugoslovanske ideologije izključevala D- Najdanovič in D j. Nedeljkovič v »Vesnlku ¡1931), glasilu srbskega svečeniškega udruženja*. Prvi je pisal, da je rimski katolicizem največja zapreka za zgraditev jugoslovanske narodne kulture, »Fatalno bi bilo kad bi U ovaj organizam (Jugoslo-venstva) ušlo ijedno krvno zrni:e latinske krvi ... ne sme da se ucrla nijedna kriva linija zapadno-crkvenog plana (str, 955)... Rl-mokatolički ultramontanizam, klerikalizam i jezuitizam znuče za nas Jugoslovene tudinsku neprijateljsku silu»- (str, 956}.
Tako je srbska cerkev v zanjo dozdevno ugodni politični situaciji državi ponujala svoje usluge za zgraditev enotne jugoslovanske državne in narodne miselnosti. Prijateljsko sodelovanje z jugoslovanskimi katoličani za obrambo skupnih krščanskih in moralnih načel je srbska cerkev s temi izjavami odločno odklanjala. Za eventualno sodelovanje je vsaj indrrektno zahtevala, naj se katoličani odrečejo vsemu specifično katoliškemu. Te zahteve so se v blažji irt kulturnejSi obliki tudi od druflih strani večkrat izrekalo, Po prevratu 1, 1918 so mnogi namigavali, naj bi se med katoličani v Jugo-
1 BV 1931, str. 211—21Sr posehef 717.
3 Glasnik srpske patrijariije 1931, str. 163 165; BV 1932, str. 115
* BV 1932. str, 117—118,
152
slaviji pospeševalo reformistično gibanje za neko narodno cerkev. ■ Veliki besednik" jugoslovanskih framasonov je večkrat naglasi! misel, naj bi se jugoslovanski katoličani ločili od Rima in si izvolili cerkvenega poglavarja na ozemlju Jugoslavije. Ta misel it ideal mnogih po>lili-kov, ki premalo poznajo katoliško cerkev,
V	tej smeri je srbska cerkev ponujala državi svoje usluge. Tod;i te ponudbe je stavljala v preveč odbijajoči obliki. Velikonočna poslanica in njeni preveč goreči in mladostno temperamentni branitelji so jugoslovanske katoličane tako nečuveno žalili in izzivali, da je morala vlada tako vsiljivo in nediplomatično sodelovanje odkloniti. Minister pravde je po povodu pretemperamentne srbske verske polemike dne 21. avgusta 1931 duhovne oblasti vseh veroizpovedi opozoril, naj ne žalijo v državi priznanih veroizpovedi, Ker to Se ni zadoščalo, je driavnu cenzura zahranila nadaljevanje polemike v
Vesniku«, ki je nagromadil nečuvene žalitve proti katoliški cerkvi.
2. A branitelji nove srbske cerkvene borbenosti še niso razumeli položaja. Iz »Vesniika« so se umaknili v službeni patriariški Glasnik, in v Svetosavljei,, Ta dva lista sta nadaljevala polemiko se celo leto 1932. V Glasniku se je opažalo neko slrategično umikanje, združeno s poskusi za častno likvidacijo zgrešene in ponesrečene polemike. Bolj bojevito in robato je bilo v-Svetosavlje«, glasih> združenja slušateljev belgrajske bogoslovne Fakultete; okoli njega so se zbridi vsi bojeviti predstaivitelji nesrečne in nedostojne protikatolilke polemike1. Ne moremo razumeti, da so srbski cerkveni krogi na ta način izrabljali neodgovorno mladino in po takem ovinku posegali na pravoslavno bogoslovno fakulteto, Bilo je zares mučno.
Mučno je bilo, ker na napade »Svetosavlja« iz dveh razlogov ni bilo mogoče odgovarjati: prvič, ker so se med protikatoliške napade pomešali napad) neodgovorne mladine; drugič, ker je bila prutikalo-liška polemika Svetosavlja« tako nekulturna in je tako prezirala na jelemenlitrnejša prav.ila dostojnosti in poštenosti, da se dostojen človek na tako bojno polje ni mogel spuščati. A stvar je bila vendar resna, ker so se okoli »Svetosavlja< razen slušateljev bogoslovne lakultete zbrali še drugi predsluvitelji srbske protikatoli&ke polemike, posebno Dimitrij Najdanovič in menili dr. Justin P o p o v i č , sedaj profesor bogoslovja v Hitolju- Med slušatelji pravoslavne bogoslovne fakultete pa si mnogi že v samostojnih poklicih služijo kruh. Tako je n. pr. Branko Rapajič, ki je grom^dit najne-kuliurnejše napade proti katoliški bogoslovni znanosti in cerkvi, obenem časnikar in stalni sotrudnik »Pravde«.
V	tako zavetje se je umaknila srhska protikatoliška polemika. A vsi ti poskusi niso mogli rešiti nevzdržnih pozicij nekrščanske proti-katoližke polemike. V začetku letošnjega leta je morala ta destruktivna in neprijetna polemika ludi v zadnjih dveh zavetiščih utihniti. Polemika službenega patriarškega »Glasnika« je bila državni politiki in srbskemu javnemu mnenju tako neljuba, da so jo v narodni skup-
1 BV 1913, Str- 3—24.
153
ščini Ludi srbski govorniki javno obsojali^. Polemika >Svetos&vlj»* pa je prenehala Zaradi odločnega odpora 2druženj£t slui atelje v bei-grajske pravoslavne bogoslovne Fakultete v soglasju z znanstveno resnostjo profesorjev te fakultete.
3. Likvidacija polemike v »Svet osa v I jut num rtekoli-ko odpira pogled za kulise le nekulturne in neakademske borbenosti. V prvi letošnji številki »Svelosavlja (izšla je zadnje dni niescca marca} je novo uredništvo objavilo sledeča izjavo:
Ved nekoliko meseci jedan gospodin sa nekoliko svojih satelita protura klevete t laži u »Svelosavlju*. Pod potpisom tog istog guspodina kruže cirkulari o pokreUnju jednog novog časopisi, i tu se pored ostalog kaže da 1 Svatoma vi j c« prestaje izlazili. a svakako pu njegovo) sugestiji c r k v e n i krugovi ga a p nori počeli tretirati kao »boljševislički« časopis. Nije mesto ovde da ¡znosimo motive koji su loga gospodina nagnali da lako podmnklo rovari protiv Svetosavlja*. Isličemo samo to, da je on pnodavnn Ltkloujl:ii iz Svetosavljnv i tirne presta? biti dirigent iza kulisa i neodgovorni urednik. Naravno da je on tirne jako pugoden, jer mu je tiitemogučenu da u ime studenata Uogoslovskog fakulteta piše nnako kakn njemu konvenira. IzgubivSi dakle pozicije uvde, on se stao silno nervirati i upinjati se da S vet osa vije* sruSi.
Zelja ie bila sviju nas ioi u početku da Svetosavlje« hude glasilo naše bogoslovske omlndine, da ono prodrma uspavane duhove i radi na oživo-tvorenjn jevandslske nauke. Smatrali smo da se moramo fr on tirati prema spoljnim neprijateliima, Osečali smo potrebu da u o vini leškim vrumenima. kritičnim u svAkom pogledu, stanemo u odbranu hriSčnnskih ideala uopSLe, a naročilo prtvuči naiu akademiku omladinu, kuja te koliko sitim biti na upravi zemlje. Odlučno smo bili protiv jalovo-polemičkog Iona, koji se klelo dati Svelosavlju*. Uvereni da sada nije vreme za lakve stvari, trnžilt smo da ono biute konstruktivno. Ima 11 smisla da se izmedu katolika i pravoslavnih seje nehrličnnska m r i 11 j a , u vremenu kada i mar-ksistiika i racionulistički opasnost preli i rednima i drugima --■ hnlčanstvu i religiji uopšte*? Nije li dvanajsti čas kucnuo kada se rascepkano kriščan-itvo mora p r obudi ti i ¡toči stopama »vog Osnivača, od koga se toliko uda-Ijilo? Dosta je bilo praznih reiil Mi moramo da delamo.
Ceneet visoko svoje akademsko dostojanstvo mi nismo mogli dozvolili da »Svelosavlje-i postane ono Slo su od njega nepozvani hteli da naprave. Ali zbog loga smo u očima nekih postali i ■boljše v ¡ti» i --liberalci" j Sta jol ne.
• Svetosavlje« je organ studenala Pravoslavnog Bogoslnvskog fakulteta, koji su g;i i pokreiiuli. Ono ima da ide svojim puteri, ne skrečuči od glavne linije. Mi sa našim g- g profesor!m a činimo celimi. I hočemo da naj Bogoslovski fakullet hude centar oko koga če se okupiti svi radnici na našo j pravoslavno; boguslovskaj nauči i ktl)iŽevnosl i.
Svetosavlje 1933. stT. 43 -14.
Iz te izjiive je razvidno, da so bili srbski cerkveni krogi po svojih borbenih predst;iviteljih res v zvezi z nekrščansko polemično smerjo ;fSvfito¥avlja* in da je lanski glavni urednik (R- Rapajič) s soglasjem cerkvenih krogov to polemično smer vzdrževal proti večini slušateljev bogoslovne fakultete. A slušatelji bogoslovja so v soglasju
r' Ker so med Glasnikov^« so t rudnike ¡sašti mnogi bojeviti nasprotniki katoliške cerkve, zalo je umevno, da ne more skrili prrjlikatoiiikc osti Žaljivih polemičnih člankov ne sme veti prinašati. A med cerkvenimi vestmi feslo straii s katoliške propagando*. — Neprijetno proslule Pobožne knjige za narod- pa so z izrecnim odobrenjem srbske sinnde na koncu lanskega leta zelo neosnov.mn ii.i na d 11- katoliške redovnice z hroiuro: Kaloličke kaluderice ti Jugoslaviji [Beograd 1932),
ItoiJflflSdVEH VrntaiLi
II
154
s svojimi profesorji to smer obsodili in njene predsiavitel je odstranili iz uredništva. V motivaciji tega odtočnega ravnanja obsojajo destruktivni -jalovopolemični ton in sejanje nekričanske mržnje, ko marksistična in brezbožniška nevarnost opominja pravoslavne in katoličane k složnemu sodelovanju proti skupni nevarnosti Podobne misli smo tudi v BV večkrat naglašali, ko smo akademsko razpravljali o neprijetni pmtikatoliiki polemiki.
4- V prejšnjih člankih po povodtl najnuvejse srbske pro ti katoliške polemike" sem nepobitno dokazal, da ta polemika ni slučajen pojav neodgovornih ljudi, marveč sistematičen poskus nove smeri pod vodstvom srbskih cerkvenih krogov. Dokazal sem tudi. da ta polemična smer po svojem bistvu ni nova, marveč anahronistično in neumestno obnavljanje zastarele in diletantske slavjanofilske [ruske nacionalistične] proti katoliške polemike, a v bistveno izmaličeni obliki in v neokusni karikatura. Ruska slavjanofilska teologija ima neko literarno, historično, bogoslovno in religiozno vrednost, Najnovcjfe srbsko obnavljanje te polemične teologije pa je Že navadno nedostojno časnikarsko zmerjanje in grdenjc To niso več književne in bogoslovne teorije, marveč že tako kričeče žalitve priznane veroizpovedi, da SO v urejeni državi nedopustne in da morajo naposled Škoditi tudi oni veroizpovedi, ki si take metode dovolja.
V nesrečni velikonočni poslanici I. 1931 je bilo v.se to Se stilistično zastrlo, a vendar prozorno. Drugi brani te tj i te smeri jjíl so svoje vire in zveze Se preveč glasno izdali, Iz notranjih in vnanjih razlogov smo sklepali, da se je stavjanofilska polemična smer na jugoslovanska tla prenesla pod direktnim ali indirektnim vplivom ruskega metropolita Antonija. -jSvetosavljev je hilo tako neprevidno, da je to zvezo javno razkrilo, ko je objavilo zastareli Antonije V članek o verskih razlikah med katoliško in pravoslavno cerkvijo7. Anj-onijev članek je bil v »Svelosavlju objavljen brez opazke, da je preveden vj. Antonijevih zbranih spisov. A naposled so morali v veliki zadregi priznati, da so zastareli članek objavili brez dovoljenja in brez vednosti metropolita Antonija", Iz lega se vidi, da so srbski borbeni krogi tudi po lastni iniciativi hodili k Rusom po zastarelo polemično orožje. Zveza z rtisko slavjanolilsko teologijo, ki ima v Antoniju zakasnelega, a vnetega predstavitelja, je torej s posebnim naglasom poudarjena.
Podobno so javno razkrili, da so po orožje hodili ne samo k slav janofilskim teologom, marveč celo k D o S t o j e v S k e m U, ki je v znani svoji ekstrcmnosli napisal nekoliko strašnih napadov proti kaloliSki cerkvi. Protikatoliiki napadi Dostojevskega so tako zastareli, da hi jih Veliki umetnik v sedanji dithi gotovo ne napisal, a poleg tega so zastrti z umetniško zaveso in jih ščiti tudi priznana »licentia poética . Kulturni in religiozni predstavitelji pravoslavja se sramujejo te napade obnavljati; na podlagi historičnih dejstev tn dokumentov skuSajo Dostojevskega nekoliko opravičevati. Na pod-
* BV 193£, str. 209—218; 1932, 105—136; 1933, 1—31 in 120. ' I5V 1933, str. 3—It.
1 Svetosavlje 193?, str. 309.
155
lagi ruskih virov sem v razpravi Fjodor Dostojevski j in Vladimir Solovjev«" velikega umetnika nekoliko opravičil in njegovo krivdo znatno ublažil. Vsak razsoden človek mora videti, da je tako ubla-zevanje ugodno za pravoslavje in za vzhodno slovansko kulturo. A najmlajši predslavitelji srbske polemike so bili tako nerazsodni, da so brez sramu obnavljali nevzdržne napade Dostojevskega, citirali Dostojevskega kol uuko bogoslovno avktoriteto in napadali one, ki so velikega ruskega umetnika blagohotno opravičevali, V duhu zastarelih napadov Dostojevskega so v raznih variantah ponavljali, da demonizirani človek v Kimu z zlatom kupuje duše in da je katolištvo najlažnija interpretacija Hrista e vandelskogfI(l.
Predsla vitelji srbske protikatoliške polemike sn lorej z mnogimi izjavami in razkritji polrdili, da je bila njihova polemika res sistematična. res nova s m e r, Istotako so se preglasno potrdili, da njihova bogoslovna smer ni srbsko svetosavsko pravoslavje s toliko hvaljeno srbsko tolerantnostjo, marveč ponesrečeno posnemanje ruskih vzorcev iz dobe nestrpnega absolutizma in imperializma, z novimi dodatki nekulturnosti in nekrSčansite mržnje, a brez ruskih religioznih in literarnih vrednot,
5, Po odporu srbskega javnega mnenja sd predslavilelji najnovejše polemične smeri za enkrat raznroženi in deloma razkropljeni, A verjetno je. da bodo v prcmenjcni obliki Je poskušali nadaljevati svoj posel. Ne smemo namreč prezreti, da je polemiko razvnela znana velikonočna poslanica, da je do zadnjih mesecev borbeno sodeloval službeni palriarški Glasnik in da so tudi drugi naglasali svoje zve<:e s cerkvenimi krogi.
Tako živahno sodelovanje srbskih cerkvenih krogov pri tej polemiki je nekoliko umevno, ker je prolikatoliška polemika razen neprijetnih negativnih strani imela tudi pozitivne namene, Z hoje-vifini opozarjanjem na domnevno katoliško »nevarnost in propagando' so namreč holeli poi.iviti versko zavest, razvneti versko gorečnost in pospeševati edinost v srbski cerkvi. Priznano je namreč in po zgodovini krščanstva potrjeno, da preganjanje in nevarnosti pospešujejo krščansko edinstvo in versko gorečnost.
Toda tega pozitivnega namena srbska protikatoliška polemika ni mogla doseči, vsaj ne trajno, ker je prezrla dva bistvena pogoja.
Najprej bi bilo Ireba dokazati, da katoličani res preganjajo pravoslavne in da je katoliška cerkev pTavoslavju nevarna po svoji vnanji moči. Vprav v Jugoslaviji je očividno, da se more srbska cerkev bolj opirali na vnanjo moč in državno podporo nego katoliška. Votlo kričanje o katoliški nevarnosti je bilo brez dejanske podlage. Pretirano žaljivo in neosnovano polemiko jc naposled obsodilo tudi srbsko javno mnenje in državna oblast.
* BV 1931. Str. 97—142.
m Svetosavlje 1932, str, Z36--237. ^Svetosavlje* 1933, sir. 10 -14 objavlja prevod odlomka o razmerju cerkve in države iz romana »Bratje Karamftiovii, ki graja katoliiko cerkev in slavi pravoslavje, a tako pretirane in utopi s tit no, da nima dokazne moči; tu pač vetja: qui nimis probal, nihil probat.
11*
156
Druga usoda* napaka najnovejše protikatoliške polemike je, da po vzoru zastarele ruske nacionalistične (slavjanofilske) polemike katoliško cerkev gleda in predstavlja v bistveno nepravilni luči. Vso moč in svojstvenost katoliške cerkve pripisuje vnanji disciplini in mehanični juridični organizaciji; v zaslepljeni pristranosti tako pretirava vnanjo slr:in in napake katoliške cerkve, da hudo greši proti krščanski ljubezni in pravičnosti Eer kruto žali katoličane. Ne vidi pa notranjega verskega duha in življenju, ki daje resnično moč katoliški cerkvi. Zgodovina katoliške cerkve očividno dokazuje, da v dobah cvetočega verskega življenja cvete tudi cerkvena disciplina, edinstvo in moč; a da v dobah propadanja verskega življenja propada tudi cerkvena disciplina in s« krha cerkveno edmstvo.
Nesrečna pravoslavna protikatoliška polemika torej odvrača pozornost vprav od onih dejstev in načel, ki bi mogla največ koristiti pravo&t&vju samemu. Katoliško cerkev predstavlja kot zemsko, posvetno, tostransko, mehanizirano, pogansko i. t. d. Pravoslavno cerkev pa v nasprotju s historičnimi dejstvi in dejanskim stanjem naivno predstavlja kot enostransko, nebeško, asketsko, meniSko. potiiin», preganjano i, t- d.
Tako preziranje resnice, pravice in krščanske ljubezni ne more biti koristno- Taka polemika je škodljiva in destruktivna za pravo-slavjc: doseči more vprav nasproten uspeh, nego ga namerava.
Proti tem žalostnim pojavom moremo z zadoščenjem ugotovili, da SO se v srbski cerkvi vedno nahajali tudi predstavitelji krščanske ljubezni in porairljivosti v odnosu do katoliške cerkve. Po ponesrečeni protikatoliški polemiki zadnjih dveh let se je stališče spravljive krščanske smeri v srbski cerkvi zopet ojačilo, Pomirljiva krščanska smer ima nekoliko predstaviteljev med duhovščino v dušnem pastir-stvu, pred vsem pa med bogoslovnimi znanstveniki na bogoslovni fakulteti, kakor je razvidno iz zgoraj navedene izjave »Svetosavlja«, in med srbskimi menihi.
Med srbskim meništvom predstavlja to krščansko smer časopis Duhovna Straža lizhaja v SomboTu), V cerkvenem pregledu miroljubno poroča o delovanju katoliške cerkve in o uspehih katoliških redovnikov ter opozarja, naj se srbsko meništvo skuša dvignili na višino katoliškega redovništva. Samostojno in izvirno je v tej smeri nastopil arhimandril Petronije Trbojevič v dveh zvezkih knjige 0 reformama crkvenim« ISremska "MitTovica 1931 in 1932), Iskreno želimo, naj bi se miroljubna krščanska smer v srbski cerkvi tako »jačiLi, da bi se več ne ponavljali tako žalostni ne krščanski napadi, kakor smo jih doživeli zadnji dve leti.
Pravoslavni cerkveni krogi naj bi rajši obračali več pozornosti na notranjo moč in versko življenje katoliške cerkve. Skušajo naj tekmovali s katoličani v poživljauju verskega življenja in pravega krščanskega duha. Potem bodo uvideli, kako prazna so strašila o katoliški propagandi -, Po poti pozitivnega verskega življenja bodo ojačili svojo cerkev in spoznali, kako je za pravoslavno cerkev samo tn z ozirom na njen odnos do katoliške cerkve blagodejno in uspešno načelo: Cim bliže Kristusu, tem bliže edmsfvu
157
»RAZISKOVALCI SV. PISMA,«
Kdo so in kaj uče?'
(Scrutatorcs Btbliorum qui sint et quid doceant,)
Dr. Andrej S noj.
UVOD.
-Raziskovalci Sv. pisma so adve.ntistom sorodna ameriška sekta, ki sc je v novejicm času pričela širiti tudi pri nas. Po kratkem času svojega obstoja .je sekta razvila živahnejšo propagando, nego katerakoli druga sekta. Mnogi jih zamenjavajo z adventisti, Po pravici. Kajti na adventizem res spominja njihov nauk o Kristusovem drugem prihodu in o njegovem tisočletnem kraljestvu. V splošnem pa vsaj danes v. adventifiti nimajo zvez in so jim celo sovražni. Zgradili so si samostojen sistem verskih resnic, po katerem so od katoliške cerkve oddaljeni mnogo bolj kot adventisti. V nastopu in propagandi so še strastnejši in še bolj vsiljivi kol adventisti; tudi v sovraitvu do cerkve, posebno do katoliške, adventisle daleč nadkriljujejo.
Ü adventizmu in proti adventistom se je pri nas že mnogo pisalo. Sekta raziskovalcev sv. pisma je manj znana. In vendar se med našim ljudstvom širi že par let. Zaenkrat še nima Številnih privržencev, vendar ni dvoma, da bo tudi prt nas skušala ustanavljali svoje verske občine. To je leni bolj verjetno, ker je vprav Slovenija središče propagande za vso Jugoslavijo.
Pričujoče vrstice naj ob kratkem pojasnijo postanek sekte, njen nauk, sredstva in metode njene propagande.
Literatura. A. Viri: J. F- K u t h e r f a r d , Zastava za narod. Tiskano v Švici [brez označbe kraja in letnice). — Kje so mrtvi? V Švici (brez letnice). — Harfa božja. Maribor 1930. Vrnitev naSega Gospoda (avtor ni navedeni, Maribor [brez letnice). — J, F, K u t h e r f o r d , Kraljestvo božje — up sveta- Maribor 1932. — $t varjen je. Maribor 1932, — Millionen jetzt lebender Menschen werden nie sterben. Barmen [brez letnice). — Die Hölle. V Švici (brez letnice in brez navedbe avtorja). — J. F. Rutherfordr Himmel tmd Fegefeuer. V Švici [brez Letnice). — B. Literaturo o sekti. Dr. K. Algermissen, Christliche Sekten und Kirche Christi.11 Hannover 1935. - 1 M i. Die ernsten Rihelforscher. Hannover 1938 (pwsebni odtis iz knjige »Christi. Sekten u. Kirche Christi«}, — l s t i , Konfessionskunde. Hannover ¡930 (Die ernsten Bibelforseher slr. 756—91). — Dr. Arth, A Ii -g e i « r , Religiöse Volksstromungen der Gegenwart. Freiburg i, Br. 1934, — J, Husch, Das SckUnwesen unler bes. Berücksichtigung der Ernsten Bibelforscher. Hildesheim 1931), — Dr. M. Htifflbudicr, Was sind denn die Ernsten Bibelforscher- fiir Leute V Rcgensburg 1927 (pri rokah sein imel 2. izd. iz I. 19231. — Dr. Ff. M e f f e r t, »Bibelforscher* und öib «1 forsch u ni über das Weitende.11 Freiburg i, Br. 1925. — A, Meyenburg, Iber die sogenannten »ErnsUn Bibelforscher-. Luxem 1924, — Dr. K. Algermissen, Ernste Bibelforscher (Lexikon f. Theologie n. Kirche, 2- Ed,, Freiburg i. Br. 1931, stolpec 279— 2S0).
158
1. POSTANEK IN RAZVOJ SEKTE.
1- Ustanovitelj.
Sekta raziskovalcev sv. ptsma je vznikuila, kakor adventizem in nehruj drugih sekt, v Zcdirijenih državah Sev, Amerike. Ustanovitelj ji je bii pastor Ji u s s e 11 , po poklicu bogat trgovec; sedanji voditelj je njegov naslednik sodnik R u t li e r [ o r d,
Charles T a z e ft u s s c I I se je rodil dne 16. februarja 1852 v Pittsburgu, industrijskem mestu države Pennsylvania (U. S. A.), Njegovu roditelju sta bila škotsko-irskega pokolenja in zelo premožna. Pripadala sta preshiterijanski cerkvi ter sta svojega sina vzgajala v duhu mračnih Kalvmovih naukov. Z 9 leti je otrok izgubil mater. Ko je nekoliiko odrastek ga je oče dal izobraziti za trgovca.
Že kot mladenič ju Russell mnogo razmišljal o verskih vprašanjih, S 17 letom je pristopil h Krštanski /vezi mtaduničev in i<¡ je veliko udejstvoval kot govornik. Toda kalvinizem s svojim mrkim naukom o predestinaciji ga nikdar ni mogel popolnoma zadovoljiti. Po naravi mehak in ljudomil se nt mogel sprijazniti z mislijo, da bi Rog nek at:: re naprej določil 7.» pogubljenje. Težki dvomi so razjedali njegivvo duio. Bil je na tem, da popolnoma zgubi vero, da ni v težkih dneh notranjih hnjev in dvomov prišel slučajno v slik z ud ventizmom.
Nekega večera stopa zamišljen po ulicah mesta Allegheny, Kar zapazi v neki dvorani svetlobo. Advenlisti so obhajali svojo božjo službo. Vstopi in posluša pridigo. V hipu se spel začuti močnega. Posebno se mu znova utrdi vera v sv, pismo kot božjo knjigo. Vneto je pričel čitati biblijo in po vplivu adventistov obračati pozornost na mesta, ki govore o koncu sveta. Predvsem ga je zanimal nauk o tisočletnem kraljestvu Kristusovem in o usodi ljudi v oni dobi. Po svojevoljni interpretaciji Kristusove zapovedi Ljubite svoje so-vražn'ke: delajte dobro tem. ki vas sovražijo (Mt S. 44) je prišel do zaključka, da ni pekla in večnih kazni v njem.
V veliko uteho mu je bilo, ker so ludí adventisti učili, da pekla ni in da hodo hudobni popolnoma pokončani.
Med tem je doraSčal in v starosti 20 let z očetom že vodil več trgovin in filialk. Kljub zaposlenosti v trgovini je rflavno pozornost posvečal verskim vprašanjem. Okrog sebe je z.bral nekaj somišlje-nikev iz Pitlsburga in Alleghenyja ler osnoval krožek za raziskovanje sv, pisma. Ta krožek je bil zibelka nove sekte. Voditelj krožka je bil Russell, ki je imel nekatere prav lepe lastnosti. Bil je nadarjen, dobrega srca, imel je mnogo dobre volje in praktičnega čuta; a manjkalo mu je poglavitnega, kar bi ga usposabljalo za vodiletja verskega krožka: globoke zgodovinske, iibtzoiske in teološke izohrazhe. Z a pravilno presojo bibličnih vprašanj bi moral poznati važnejša hermenbvtična pTavila in hiti temeljito se7nanjen z. zgodovino eksegeze svetopisemskih knjig, A niti s Študijem htfrme-nevtike, niti z eksegez.o se ni bavil, zato je bilo neizogibno, da je zašel v zmote.
Predvsem si je domišljal, da dotlej Se nihče ni pravilno doumel sv. pisma in da je on od Boga poklican, da sv. pismo pravilno tolmači.
159
Prvo njegovo odkritje na bibličnem polju je bilo, da sv. pismo nikjer ne govori o peklu. To, kar se v navadnem govoru imenuje pekel, je ali podzemlje, ali pa večna ümrt duše in telesa.
Še bolj se jc zanimal za vprašanje Kristusovega tisočletnega mirovnega kraljestva, ki ga nazivlje z latinsko besedo »milemijt {mil-lenniumj. Tudi glede tega je bi! mnenja, da je šele on odkril resnico.
V nasprotju z adventisti je Kussel! učil, da bo niilenij doba očiščevanja. za grešnike. V tej dobi bo vsem, ki .so umrli v grehu, ponovno dana prilika, da se rešijo in zveličajo. Le redki preskušnje ne bodo prestali. Te bo doletela druga smrt, popolno uničenje duše in Lelesa.	t-
Do tega odkritja je prišel Kussel! I. 1872. V naslednjih letih je dognal, da Kristusov drugi prihod na svet ne bo telesen in človekovemu očesu viden, marveč duhoven in neviden.
L. 1874 je namreč zadel skupaj z urednikom adventističnega Glasnika jutra-, Barbourjem, Adventisli so pravkar doživeli neprijetno razočaranje; napovedovati SO za I. 1874 Kristusov prihod, pa se prerokovanje ni spolnilo. Kussell je našel Barbourja radi tega hudo potrtega. Po kratkem razgovoru je med obema prišlo do zanimivega sporazuma, ßarbour je prevzel od Russclla idejo 0 duhovnem, nevidnem drugem prihodu Kristusovem, Russell pa se je dal po Barbourju prepričati, da so adventistični računi o času drugega prihuda Kristusovega pravilni. Tako sta se zedinila, da je Kristus prišel na svet 1. 1874, a nevidno. Letnica 1874 velja še danes pri raziskovalcih sv. pisma za izhodišče vseh nadaljnjih računov.
Kussell se je kmalu ločil od adventistuv, a po njihovem zgledu je Ludi on učil, da se s pomočjo sv, pisma da natanko izračunati dan Gospodovega prihoda. Zanj je bilo neizpodbitno, da je 1. 1874 Jezus nevidno, kot duhovno bilje, prišel drugič na svet.
L. 1874 bi potemtakem moralo biti začetek tisočletnega mirovnega kraljestva. Vendar pa je Russell izračunal, da to napoči šele oktobra L 191'!. Sklepal je takole; Judovski dobi, ki je z Jezusovim javnim nastopom prenehala, je sledila še 40 let lra*jajoča »doba žetve«. Äele I. 70 po Kr. je bil razdejan Jeruzalem in judovsko ljudslvo razkropljeno. Analogno tem 40 letom bo tudi krščanska era podaljšana za 40 let, t. j. do 1. 1914. V tem času, od I. 1874 do 1914 hudo vsi sveti krščanske dohe obujeni k življenju in bodo kot nevidna duhovna bitja s Kristusom pripravljali 1000-lctno mirovno kraljestvo, V oktobru 1, 1914 bo konec vseh stisk m prične se milenij, blaženo mirovno kraljestvo Kristusovo
2. Božji načrt o z. veli čan ju ljudi.
S pomočjo sv. pisma je Russell v nadaljnjih letih odkril načrt, po katerem je Rog človeka pripravlja! za zveličanje,1 Ves zveličavni načrt ohsega tri velika razdobja, ki se začenjajo s st varjenjem človeka in segajo v večnost.
' Prim. Harfa božja 231 -3: Heimbucher. Was sind denn die "-Ernsten Bibelforscher« liir Leute? 26; Algermissen, Konfessionskunde 762-64.
160
Prvo razdobje obsega čas od ustvarjenja človeka do vesoljnega potopa. Kussell imenuje to dobo »tedanji sveU (2 Pelr 3, 6), Značilnost te dobe je. da je Bog še neposredno občeval s človekom in d* so angeli vladali nad svetom.
Drugo razdobje, , s e d a n j i hudobni svet«, sega od vesoljnega potopa do ustanovitve tisočletnega kraljestva. To razdobje je pod neomejeno oblastjo satana, poglavarja tega veka. Deli se v tri dobe: 1, doba očakov, od Noeta do smrti očaka Jakoba; 2, judovska doba, od smrti očaka Jakoba do Jezusa Kristusa; 3. krščanska ali evangeljska doba, od Jezusovega vstajenju do -konca vladanja narodov ali do začetka milenija (1. 1914) Kdor v evangeljski dobi poskuinjo prestane, je »izbran-* in spada v razred neveste Jagnje-tove*. Takih bo vsega skupaj samo 144,000. Bog jih bo poplačal z neumr jo 6n ostjo in bodo tako deležni božje narave.
Tretje razdobje je prihodnji svet, ki bo od l. 1914 dalje trajal celo večnost. Sestoji iz dveh dob, mil unija (1914—2914) ter »prihodnjih časov-. V mileniju bodo vsi umrli zopet oživeli; 144.000 izvoljencev bo s Kristusom nevidno vladalo na zemlji, Prejeli bodo plačilo pravični St Z in tisti grešniki, ki so prestali lahko preskuinjo po vstajenju. Oni maloštevilni grešniki, ki preskuSnje ne prestanejo, bodo kaznovani z večno smrtjo, z uničenjem.
Z l. 2914 bo vse končano in začnejo se nova nebesa in nova zemlja. —
Ta zveličavni načrt, ki je po zatrdilu raziskovalcev sv. pisma obsežen v sv. pismu, a ga je šele Kussell odkril, tvori jedro nauka, ki ga je sprejela nova sekta. Russellu se je posrečilo, da je sekta hitro postala popularna in da so njeni nauki prodrli v najširše kroge.
3. Pisatelj, govornik, organizator.
Največ zaslug za hitro popularizacijo sekte v Ameriki imajo Kussellove nedosegljive organizatorične zmožnosti. Russell je bil ne samo plodovit pisatelj in organizator, ampak tudi velik trgovski talent. Vsa podjetja, ki so imela namen, Širiti njegove ideje, je trgovsko organiziral in jih postavil na trdno finančno bazo. S tem jim je zagotovil obstoj.
Prvikrat je Russell stopil v javnost s knjižico »Namen in način zopetnega prihoda naSega Gospoda«. Napisal jo je 1, 1875, potem ko se je prepričal o drugi navzočnosti Kristusovi. Ker se je vprašanje Kristusovega drugega prihoda tedanji čas v Severni Ameriki mnogo obravnavalo, se je knjižica v najkrajšem času izredno močno razširila.
Po tem začetnem uspehu opogumljen je sklenil izdajati poseben časopis za pospeševanje bibličnega znanja. L 1879 je izšla 1. štev. lista, ki ga je nazval >S ionski s t razni stolp in glasnik Kristusove navzočnost i. v1 List izhaja še danes kot štirinajstdnevnik in je glavni organ sekte. Od L 1909 nosi naslov
: Harfa božja 222.
:l Zions Walch Tower and Herald of Christs Prcscncc.
61
Stražni slolp (Svetilnik) in glasnik Kristusove navzočnosti 1 Tiska sc v Brooklynu in ga izdaja konzorcij petih mož. Naklada znaša 45 000 ' Obravnava izključno svetopisemska vprašanja. Ho svoje smrti ga ju Russell sam zalagal s članki. V okrajšani obliki so ga pričeli izdajati tudi v nemškem, francoskem, danskem, švedskem, norveškem in poljskem jeziku."
L, 1881 je ustanovil posebno družbo 2 edinim namenom, širiti seklino glasilo in drug« RufScllove ipise verske vsebine. Imenoval jo je -Svetilnik — Biblična in trakta t na družba.' Družba obstoja še danes in ima sedež v Brook]ynu. Tudi pri slovenskih publikacijah je kot izdajaleljica vedno podpisana ta družba.
Najvažnejše Russellovo delo, nekaka dogmatika njegove sekte, so 'Študije o sv. pismu, v 7 zvezkih na 2600 straneh odmerke. Prvih šest zvezkov je izšlo v dobi od I. 1881 do 1904, sedmi zvezek pa šele po avtorjevi smrti. I- 1917. Delo vsebuje »celo in na vse podrobnosti ozirajoče sc tolmačenje božjega načrta«." Prevedeno je na približno 30 jezikov, med drugim na grški, finski, arabski, kitajski, japonski jezik, in tiskano v nakladi nad 11 milijonov zvezkov.1
Poleg . Svetilnika je Russell ustanovil še več drugih listov. Najvažnejši med njimi je »Ljudska prižnica-i,1" ki je prinašal Russellove tedenske pridige. Za širjenje iisla je skrbelo posebno v ta namen ustanovljeno društvo. Da bi Russellove pridige čitalo čimveč ljudi, jih je posebna časopisna družba teden za tednom objavljala v več ,kol 2000 listih.
7.a propagando svojih idej in spisov je ustanovil »Kontur za predavanja«. Nastavil je 70 stalnih potujočih pridigarjev (■ romaj jev«)." ki so ves svoj prosti čas in vse zmožnosti žrtvovali za širjenje njegovih idej. in 700 drugih, ki so vsaj nekaj svojega prostega časa posvečali njegovemu delu. Putujoii evangelisti so se udej-slvovali o&obito kot kolporterji. Razpečavali so zastonj ali za ma-1 en kostno ceno brošure in traktate, po večini ponatise razprav, ki jih je Russell objavljal v ^Svetilniku. ,
Da bi se moglo čimveč knjižic in letakov brezplačno ali po nizki ceni razdeliti med ljudi, je ustanovil »traktatno blagajno-. Za širjenje ideje je žrlvovai tudi vse svoje privatno premoženje,1' Tako je bilo mogoče, da so vrgh letno ogromno število okrog 50 milijonov izvodov malega lističa Raziskovalec sv. pisma, v svet.1:1
*	The Watch Toner and ITerald of Chrisls Presence ; Prim, H e i m b Ii c h e r o, c. 156 Nemiki prevod izhaja od I 1895 dalje Prvotno je bi! m«se(nik, sedaj
uhaja vsakih H dni Naslov mu je Der Wacllllurm und Verkünder der Gegenwart Christi*. Tiska se v Bcrnu v Sne;. 7 Watch Tow«i Sible and Tract Society.
*	Harfa božja 216,
" Prim, Harfa b. 216. 14 Peoples Pulpit. 11 Pilgrim«,
" Da bi se čimbolj raziirila knjižica Sv pismo o peklu«, je iz lastnih sredstev prispeval 40,000 dolarjev (prim, Algermissen, KOnlcssionskundc 766).
^ Prim. Algermissen, Konfessionskundc 766. — Nemška izdaja lega lističa f-Der Schrifllotichtr«) se je iirila tudi pri nas.
162
Zavedajoč se, da živa beseda bolj viig.i kot pisana, je neprestano potoval in imel po vseh večjih krajih predavanja. L. 1910 je obiski! Palestino, Fgipct in Rusijo. Naslednje leto je dosegel celo daljni Vzhod [Korejo, Japonsko, Kitajsko). Na povratku se je ustavil se enkrat v Palestini in lam zbran itn Judom naznanil, da S« bodo skoro izpolnile prerokbe o zopetni povrnitvi Judov v Palestino.11 Po poročilih njegovih pristašev je imel vsega skupaj okrog 30-000 govorov S kričečo reklamo je /naI k predavanjem privabili ogromne množice poslušalcev. Veliko vainost jc polagal na to, tla so njegovi potujoči misijonarji in kolporterji stopili po vsakem predavanju takoj v slik t, občinstvom ler nadaljevali z agitacijo in ratpečnvanjem Iito-šnr, dokler sij bili vtisi predaVanja se »veži.
Russellovo iznajdljivost razodeva osobito dejstvo, da je celo kinu postavil v siužbo svoje ideje, Z velikimi žrtvami je ustvaril film 'F o tod ram a s t v a r j e n j a«. V slikah se predstavlja ves razvoj zemlje od plinastega stanja do usovriilve mesijanskega kraljestva v smislu RusseMovega nauka, Mnogo fotografij je bilo posnetih v Palestini. V pojasnite v filma je Russell napisal knjigo ^Fotodrama stvarjenja*,
4. Sekta se širi izven Amerike. Usodno leto 1014.
IJo konca preteklega stoletja se je Russell s svojimi pomočniki trudil, da bi sekto učvrsLi! predvsem v Ameriki. Vsestranska propaganda je res obrodila nekaj uspehov; vendar uspehi Se daleč niso odgovarjali ogromnim žrtvam in naporom številnih agitatorjev.
V Evropo so sekto zanesli Russeiluvi .romarji < v začetku sedanjega stoletja, najprej v Nemčijo fl- 1903}, nato v Anglijo, Švico, Italijo, Ogrsko, Skandinavijo. Istočasno se je pričela širiti tudi v Avstraliji, Uspehi so bili pred vojno skoro povsod ma!enkn«tni.
Pristaši sekte, ki «o jih dolga časa po njih začetniku nalivali Russellijance*. so se 1. 1413 organizirali v Mednarodno zvezo raziskovalcev sv, pisma , Od tedaj je to njihov uradni naslov.
Malo pred izbruhom svetovne vojne je Russell osebno prepotoval Evropo in sc ustavil tudi v Nemčiji. Povsod, kjer je nastopil, je s svojimi govori in s svojo častitljivo postavo zbujal pozornost,
Polagoma sc je bližala jesen 1. 1914, Russell je že 40 let napovedoval, da tedaj .preneha vsa beda na svetu in da napoči zlata doba tisočletnega mirovnega kraljestva. Po njegovem nauku bi ae z oktobrom l. 1914 imela tudi zaključiti ^evangeljska doha , v kateri bodo redki izvoljene! (razred neveste Jagnjetove- j dosegli neumrjočnost. Rnsscll je za trdno pričakoval, da bo do tedaj umrl in da bo uvrščen v srečno število 144.000 božjih izvoljencev. Toda s svojimi napovedmi je doživel tako razočaranje, kakor dotlej morda še noben prerok. V oktobru usodnega leta je bil Russell čvrst In zdrav; namesto tisočletnega mirovnega kraljestva, S katerim bi prenehala vsa
' ■•■')-j '
11 Posledica tega je bila, da so mu oh povratku v New York lamkajiuii Judje priredili V hipodromu navdušen sprejem.
163
beda in stiska, pa je napočila doba štiri leta trajajoče strahovite svetovne vojne, ki je vso Evropo in Sev. Ameriko zagrnila v žalost in povzročila nepopisno bedo in gorje.
Russcllu ni preostalo drugega, kol svoje prerokbe revidirati. Iz zadrege si je pomagal S trditvijo, da bo čas žetve končan pra/v za prav Sele spomladi L 1918, čei da je (udi Kristus pričel obujati izvoljence evangeljske dobe šele spomladi I. 1878 in ne v oktobru L lfi74. Da se mora nastop teh važnih dogodkov za tri in pol leta ptftm a, k tri ti naprej, je utemeljeval z dejstvom, da se tudi judovska doba ni končala z I. 30 po Kr.. ko je Jezus javno nastopil, ampak 3 in po! leta kasneje, z Jezusovo smrtjo. Za vsak slučaj se je pred novimi presenečenji zavaroval s teorijo o > paberkovanju*. Dobi žetve od i, 1878 do 1918 bo sledila, tako je razlagal, kratka doba paberkovanja, potem šele napoči IGOO-lelno kraljeslvo. k previdnosti ni napovedal, katerega leta preneha doba paberkovanja.
Tako je Russell speL za nekaj časa rešil svoje stališče. lJred nadaljnjim krpanjem njegove teorije ga je rešila smrt. DoleLela ga je nenadoma dne 31, oktobra i91fi v železniškem vozu, ko je mi sij ona ril v zapadnem delu Sev. Amerike. Padel ju sredi dela, ko je pripravljal govor za javno zborovanje raziskovalcev sv, pisma v Cansas City (drž. Missouri),
10. novembra je njegovo truplo dospelo v New York. Zvečer tega dne je bilo slovesno mrtvaško opravilo. Pri tej priliki je -bral Rutherford prefitni pridigo, ki jo je še nameraval imeti Russell ta večer, Za snov si je izbral preroiko besedo pri fzaiju: -Pride jutro, pa I ud i noč« (21, 12) in dokazoval, da se jc ta prerokba izpolnila in da je že napočilo jutro mesijanskega tisočletnega kraljestva. Dne 11 novembra je bi! v Pitfsburgu pogreh. Mrtvaški voz je spremljalo na pokopatiiče 100 avtomobilov.
5- RusseHova osebnost.
Russell je bil nedvomno velik mož, ¿e njegova zunanjost je zbujala puv.urnost: bil jc velike postave, prikupljivega obraza, imel je dolgo belo brado. Se bolj so občudovali njegovo dajovitost in energijo. Neobičajno jc bil delaven in vztrajen, čeprav je vse življenje bolehal. 50 leL je trpel za glavobolom in 25 let za hemeroidi, Kljub temu so njegovi prijaLelji trdili, da je napisal vsega, skupaj do 50 tisoč tiskanih strani o bibličnih vprašanjih in je večkrat po tisoč pisem na mesec narekoval/4
Za svojo Idejo je delal vse življenje nesebično. Svoje ogromno premoženje, ki ga je podedoval po starših, jc zastavil zanjo. Dasi mu jc trgovina obilna donašala, je živel tako skromno, da je za osebne potrebščine izdajal mesečno povprečno le 11 dolarjev. Umrl je brez premoženja,
Molil je rad in veliko, a o pravi religioznosti pri njem nt; more biti govora, Manjkalo mu je predvsem, kakor vsem ustanoviteljem sekt, ponižnosti. Sv. pismo je sicer cenil in povzdigoval tiad vse, v
14 Prim. A 1 i e f m i s s r n o, c. ?6b,
164
resnki pa je o vseh vprašanjih razsojal po svoji glavi, tudi proti sv, pismu, ne d« bi radi pomanjkljivosti teološke izobrazile to opazil. Svoje fantastične ideje je sam zanašal v sv. pismo in je potem, ko jih je Siril, najbolj neverjetne trditve kril s stereotipno izjavo; j>Sv, pismo pravi, sv. pismo uči.«
Strokovno izobražen je bil edino v trgovini, na vseh drugih poljih js bil diletant, Ker je v mladosti skoro ves prosti čas moral posvetiti tTgovini. je nmijivo. da se z znanostjo ni bavil, Znanstvene podlage mu je manjkalo ne samo v teologiji, ampak tudi v filozofiji, v zgodovini, v filologiji, arheologiji in v vseh drugih disciplinah, ki so nujen predpogoj r.A znanstveno eksege/.o."1
imet pa je nadpovprečne organizatorične zmožnosti in veliko praktičnega smisla. Vendar imajo naprave, ki jih je ustanovil in zapustit Russell, kljub amerikanski velikopoteznosti le preveč trgovski značaj. Tragika njegovega življenjskega dela je bila v tem, da je hotel proti kalvinistom pokazati Roga kot dobrega, usmiljenega Očeta in vsem ljudem odpreti vrata k zveličanju, a je •/. lahkomiselno razlago sv, pisma rušil najvitalnejše temelje krščanstva. Njegovi spisi pomeniju v eksegezi naravnost anarhijo. Kljub idealnim nagibom, ki so ga vodili, je bilo njegovo delo v verskem pogledu razdiralno; duhov ni pomirjeval, ampak jih razburjal.
Pristaši sekte ga slavijo kot modrega in zvestega hlapca, ki je o pravem času predstavil hrano verei,17 kot največjega moža za apostolom Pavlom. Rutherford je ob smrti svojega učitelja celo izjavil: ;>Sv. pismo uči popolnoma jasno, da . . . naš ljubljeni bral in pastor ne spi v smrli, temveč je bila njegova človeška narava hipoma spremenjena v božjo,."1 S tem je Ruthertord dokazal, da se je dobro navzel duha svojega mojstra in da bo v njegovem duhu nadaljevat započeto delo.
6. Po ustanoviteljev! smrti.
Za Russellom je prevzel vodstvo sekte ajnerikanski državni pravilnik J. h. Rulherfurd, ki je še danes predsednik mednarodnega združenja raziskovalcev sv, pisma in ostalih Russcllovih ustanov. „Rralv ali »sodnik* Rulheriord, kakorgu običajno nazivi jejo-privrženci sekte, je. podobno kot Russell, mož izredne podjetnosti in energije; po drznosti in po sovraštvu do cerkve in duhovnikov Svojega učitelja celo nadkriljuje. Pri Russellu se je tudi navzel preroškega duha in trgovske izurjenosti, od katere v prvi vrsti zavisi obstoj sekte in njenih ustanov.
Pod Rutherfordom so nove časovne prilike kaj ugodno vplivale na razvoj sekte. Russellianivcm se je razširil zlasti preko evropskih držav. I.e v začetku je bilo Rulherfordu prehresti nekaj večjih težav.
1,1 Sam se imenuje pasiorjai 1200 verskih občini tudi njegovi pristaii so i a najrajši s tem imenom lutVlHl Vendar ni teologije nikdar študiral,
niti ni bil nastavljen kot duhovnik.
17 Harfa b- 217. " Prim, Heimbucher o. e, 25.
165
Ko je namreč I. 1917 zavzel v sekti prvo mesto, je ie divjala svetovna vojna, ki je ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki seklo zavirala v njenem razvoju. Sedmi zvezek »Študij o sv. pismu- , ki je izSei dobro leto po Russellovj smrti, je bil v Ameriki kmalu zaplenjen, Rulherlord pa kot špijon obsojen na 20 letno ječo.
Toda položaj se je kaj hitro zaobrnil. L 1918 se je svetovna vojna končala in že naslednje leto je hil Ruthferford pomiloščcn. Sel je takoj na delo. Spoznal je, da je teren za Širjenje sekte povsod Ugoden, posebno v Evropi.
V vseh evropskih državah je vojna povzročila vsestransko raz-rvanost. Radi padca starih valut je Evropa zašla v gospodarsko odvisnost bogate Amerike; vzporedno s lem je rastla nevarnost, da preide Evropa tudi v duhovno odvisnost od Amerike. Tla za amc-rikanske hiliftstične sekle SO bila ugodna zlasti iz dveh razlogov: prvič se je marsikje v premaganih državah po končani vojni pojavilo nerazpoloženje proti cerkvam, ki so jih prej države Ščitile in podpirale: drugič je pa beda in trpljenje zlasti prvih let po vojni budila v ljudeh hrepenenje po miru in odrešenju; mnogi so videli rešitev v zmagi socialističnih in komunističnih idej.
Vse te pojave je z budnim očesom motril br. Rutherford in izrabil ugodno priliko za agitacijo.
L. 1920 je v družbi br. Macmillana obiskal Evropo, da bi tu osebno organiziral propagando za sekto, Določil si je za izhodišče svojega dela Nemčijo, a mu je bil potni list odklonjen. Zato se je ustavil v glavnem mestu Švice, v Hemu. in tu ustanovil močno centralo za vso Evropo.
Iz Švice Se je z ajnerikanskim denarjem vršila propaganda po vsej Evropi. Države Švica, Holandija, Nemčija so se z.družile v »Srednjeevropsko zvezo raziskovalcev sv. pisma«. Sedež zveze ju bil najprej v Ziirichu, potem v liernu. L. 1921 so bile srednjeevropski zvezi priključene še države Avstrija, Italija, Francija, Belgija. Istočasno se je pričela širiti propaganda tudi v Češkoslovaški. S posebnim uspehom so Sirili agitatorji I. 1923 sekto med poljskimi rudarji v hrimciji.
T.. 1925 je bila ustanovljena »S e v e r n o e v rop s k a zveza», v kateri so bile včlanjene Finska, Litva, Estonija in Lalvija,
Za širjenje in okrepitev sekte je Rutheriord izdal celo vrslo knjig in brošunc, ki sc iz angleščini; prevajajo na najraznovrstnejše jezike. Najvažnejša je knjiga »Harfa božja; ki obsega na kralko poglavitne nauke russellianizma in je prevedena na vse jezike, v katerih se širi sekta, Močno je razširjena tudi knjižica »M i -J i j o n i sedaj živečih ljudi ne bodo nikdar unirl i."
Foleg »Svetilnika«, glavnega organa sekte, izhaja od L 1923 dalje list Zlata dob aa,1' Lisi prinaša senzacionalne svetovne novice, vzgojne in propagandne članke ter radio-predav;inja br. Ru-
T h k Harp of God. -" Nemški prevod knjižice se k Že pred teli širil tudi v Ljubljani; če Se kje drugod po Sloveniji, nisem mojjel dognati. The Goldcn Ajje.
166
lherford;i. Tiska s« kot polmosečnik v 13 jezikih, Nemška izdaja se tiska v Beniu v nakladi -46 0 000. Lisi je poln strupenih napadov na papeža, katoliško ccrkuv, duhovnike in reduvmštvo-
Splošnemu hrepenenju po odrešenju iz gospodarskih sLisk je sku-Sal Rutherlord zadostiti s prerokbami o bližajočem se lUOü letnem mirovnem kraljestvu Kristusovem. Sprva je v letakih in brošurah dokazoval, tiü se je z I- 1918 začela kratka doba paberkovanja in da se je tisočletno mirovno kraljestvo tako približalo, da milijoni sedaj živečih ljudi sploh ne bodo umrli«.** Ker pri 40 letni dobi žetve ni bilo verjetno, da bi se čas paberkovanja vlekei v nedoslednost, je napovedal, da bo I. 1925 konec sedanjega sveta in začetok mi len i j a.3:1 S tem letom bi morali očaki St 7. vstati v vidnih telesih in na zemljo bi se moral razliti blagoslov 1000 letnega kraljestva.
Od tega termina do danes je že S let preteklo, toda napoved se še ni uresničila. Da bi preprečil odstop članov in da bj se za vedno zavaroval pred očitkom krivega preroka, Rutherford v zadnjem času samo še napoveduje, da se bo vstajenje mrtvih kmalu začeli}. Toda z besedico »kmalu» ne misli prihodnjega leta, trdno pa veruje, da sc bo to zgodilo, preden poteče 100 let.1* Po tej prerokbi je Rutherford varen do konca svojega življenja.
7. Ameriška sekta na jugoslovanskih tleh.
Preko Nemčije in Avstrije je Russe] I ova kriva vera dosegla v zadnjih letih tudi jugoslovanska tla. Da jc v Jugoslavijo razširila iz sosednje Avstrije, najbolj jasno govori dejstvo, da je sedež in središče vse propagande za Jugoslavijo skoraj lik ob avstrijski meji ležeči Maribor,
Natančne letnice, kdaj se je RusseUoV nauk pričel širiti pri nas, na podlagi letakov in brošuric. ki so jih r.izpeča.vnli Rulherfordovi misijonarji, ni mogoče navesti, ker jim po večini manjka letnic. Gotovo je, da si je adventizem prej utrl pot v naše kraje kot rus-sellianizen). Dočim se je adventizem širil pri nas že v prvih letih po vojni, se je sekta raziskovalcev sv. pisma pojavila šele okoli I. 1925, Prva Se k tina knjižica, ki se je natisnila v slovenskem jeziku, je bil prevod Rulherfordove brošure ^Zaslava za narod* iz I. 1926. A že
Prim. prej imenovano brošuro t. istim naslovom, 'JJ .Das menschliche Geschlecht zum Leben zurückzubringen, iit die Hauptsache dessen, was wiedergebracht wtrden soll; und Ha andere Schriftsteilen der Tatsache bestimm! Ausdruck gehen, datl eine Auterstehung Abrahams, Isaaks, Jakobs U, anderer Treuen des Alten Bundes stattfinden wird,.,, können wir erwarten, im Jahr 1935 Zeuge ZU sein von der Rückkehr dieser treuen Männer Israels aus dem Zustande des Todes, indem sie auferwepkt und zur vollkommenen Menschlichkeit, wiederhergestellt sein werden« (Rulherford, Millionen ietzt lebender Menschen werden nie sterben, str, 53),
-Alle Dinge erfüllen sich in unsern Tagen und bezeugen, daß der Herr Jesus gegenwärtig u. sein P eich herbeigekommen ist. Die Auferstehung der Toten wird bald beginnen. Mit dem Worte »bald« meinen wir nicht das nächste Jahr; aber wir glauben zuversichtlich, daß es geschehen wird, ehe ein weiteres Jahrhundert vergeht« (Die Hölle 53),
167
pred tem časom so se v Mariboru in v Ljubljani širile v nemškem jeziku izdane brošure, tako n, pr, zlasti knjižica »Millionen je.lzt lobender Menschen iverden nie sterben..
Sprva je agitacija vodila preko Avstrije iz srednjeevropske centrale v Svu:i. Pa kmalu se je osnovala lastna Jugoslovanska sekcija mednarodnega združenja raziskovalcev s v, p i s m u s sedežem v Mariboru.*1 Njen uradni naslov je »S v e -t i o ii L k' ■ . udruženje istiaživača sv. pisma za kralj e v i n u J u g o s 1 a v i j u. Tu -je sedaj založba knjig in brošur, ki se tiskajo v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku (v cirilici). Od tu se vrši propaganda za vso državo.
Propaganda je tiha, a zelo intenzivna. Jugoslovanska sekcija ima večju Število svojih misijonarjev ¡tudi žensk), ki potujejo okrog m z veliko zgovornostjo širijo Russelluv nauk; obenem po zelo nizki ceni vsiljujejo svoje brošure in sv, pismo {protestantsko). Dasi se radi vabljivega naslova in nizkih cen razproda najbrž precej knjižic, je vendar gotovi), da su jugoslovanska sekcija ne vzdržuje sama, ampak prihaja denarna podpora iz Švice ali celo iz Amerike.
Iz bogate literature, ki sta jo v propagandne svrhe ustvarila večinoma Kusscll in Kulherford, so na slovenski jezik preložene sledeče knjige in hrošurc*":
1,	J. p, Rutherford, Zastava za narod (Srce razveseljiva vest iz biblije za vse ljudi, ki so dobre volje}. Str. 60. Založnik International Bible Students Association, Brooklyn, Tiskano v Švici. Kraj (Rern?) in letnica se ne navajala.1' Ovitek bel, na naslovni strani vijoličasti orisi prapora, na zadnji strani velika slika zastavonoš ca v vijoličasti barvi, Cena broš. 2 Din. — Slovenski prevod je prirnjen po nemški izdaji. Pisatelj govori o neki zastavi, ki jo imenuje edino pravo in resnično zastavo«. Ta zastava se bo dvignila pred ljudstvo, da bo spoznalo vso resnico, Kaj je ta zastava1? Pisatelj odgovarja: «Da je .lehova edini pravi in živi Bog, poleg katerega ni drugega ... Da je Jezus ljubljeni sin božji; da je s svojo smrtjo na križu rešil svet pogube . . . Da je kraljestvo nebeško, kraljestvo božje prišlo; da je J. Kristus, veliki Kralj, začei vladati. Ljudje se bodo obračali od zastav laži k edini zastavi, zastavi božji (str. 3f>—7). — Slovenščina prevoda je slaba: motijo tudi mnogi tiskovni pogreškt-
2.	J. F. R u t h e r i o r d , Kje so mrtvi? (Odgovor iz svetega pisma). Str. (>0, Izdajatelj -'Mednarodno udruženje raziskovalcev sv. pisma.-. Tiskano v Švici, izšlo v Mariboru. Brez letnice." Ovoj v trobarvnem tisku, Na naslovni strani slika ženske, ki odgrinja neki zastor. Cena 2 Din. Pisatelj opisuje zgodbo mladega moza Adama Joya, ki ga je avto povozil in ubil. Starši so bili radi njegove usode
:s Prvotno Slovenska ul- 6, sedaj Krekova ul- 18,
** Navajam jih po kronološkem redu, kakor so izile. V slovenskih izdajah letnice po veiini niso ni Vidine,
J: Izvirnik T h e Standard for t h e Pi op I e« ie izšel v Brook-lyou I. 1926,
Angleški original AVhere ar« t h« Dea d? je izíel I. 1927.
168
na drugem svetu v skrbeli, a član sekte raziskovalcev sv. pisma, Ivan Überrest, jib potolaži, da smrt ni tragedija, S pomočjo sv. pisma jim dokaže, da pekla, nebes in vic ni. Duše po smrti spe v nezavesti. Ko nastopi doba 1000 letnega Kristusovega kraljestva, se bodo prebudile. Kateri so umrli v grehih, bodo prestali lahko preskušnjo in bodo nato večno srečno živeli na prenovljeni zemlji, — Glede jezika prevoda velja isto kot o prvi knjižici-
3.	J. F. R ti i h e r f o r d . Harfa božja (Prepričevalen dokaz, da milijoni sedaj živečih ljudi ne IhkIo nikdar umrli Priročna knjiga ia študij sv. pisma, prikladna zlasti za uporabo začetnikov, s številnimi navedenimi besedili iz sv. pisma), Str. 322, Maribor 1930 Izdajatelj ■ Mednarodno udruženje raziskovalcev sv, pisma«, založnik . Wacht t urni Bibel und Traktat-Gesellschaft v ßernu. Tiskano v Ljudski tiskarni d, d. v Mariboru, Vezano v celo platno svetlo-zelenc harve z zlatim napisom. Cena 17 Din. — Knjižica je nekak priročnik ali katekizem raziskovalcev sv pisma. Obsega na kratko vse nauke RusseMove sekte. Svetopisemske resnice se v Russcllovem duhu obravnavajo v desetih poglavjih: Stvarjenje. — Pravičnost razodeta. — Abrahamova obljuba, — Rojstvo Jezusa. — Odkupnina. —- Vstajenje. — Tajnost razodeta. — Zopetni prihod našega Gnspoda. — Poveličanje cerkve. — Obnova. — Ime »Harfa božja si je avtor izbral, ker harfa služi kot simbol za ponazoritev veličastnosti in lepote, nepresegljive harmonije, veličine in ljubkosti božjega načrta, (str, 22). Deset strun na harfi je simbol desetih velikih temeljnih resnic ali naukov božjega načrta. ■ Na 6. strani se omenja, da je prevod prirejen po angleškem iv.virtiiku.1"1 Jezik je lep in gladek. Na naslovni strani je omenjeno, da znaša naklada v raznih ic^ikih nad 12 milijonov,
4.	Vrnitev našega Gospoda, njegova prisotnost, prikazen in oznanjevanje. Str, 58. Maribor. Brez navedbe avtorja in letnice1" Tiskano v Ljudski tiskarni d. d. v Mariboru. Založnik ni omenjen, a je isti kot pri ostalih knjižicah. Cena 2 Din. — V knjižici se razlaga pomen grških besed parousia, epiphäneiit. apocäly.psis, a največ razpravlja pisatelj o vrnitvi našega Gospoda, o načinu, času in namenu njegovega prihoda; iz sv. pisma se navajajo dokazi, da se je Gospod že vrnil. Knjižica je prevod angleške brošure ,Our Lords Return . Slovenščina prevoda je dobra, papir nekoliko sla-bejši kot pri >Harfi božji'.
5.	J. 1". Rutherford, Kraljestvo božje — up s v e -t a. Str. 57. Maribor 1932 (letnica ni na,vedena).ai Izdajatelj: Watch Tower Bible and Tract Society, Brooklyn, Natisnila Ljudska tiskarna v Mariboru- Rdeč ovitek z živo barvano sliko jezdeca na belem konju, ki simbolično predstavlja prihod Kristusovega mirovnega kraljestva. Cena 3 Din. — V knjigi se napoveduje velika stiska, ki bo
n The Harp of God.
M Izšla j« najbrž t. 193], ker le v Harli boiji II. 1930J med slovenskim slovstvom ne omenja, dočim se v knjižici ■ Kraljestvo boije —■ up $veta* (1 19321 že priporoča.
11 Original »The Kingdom«. je ušel v Brooklvnu 1. 1931,
169
prišla še v tej človeški generaciji nad vse narode takoüvanega kristj^nstva... Kdino upanje sveta je pravično kraljestvo Kristusovo, ki se prične takoj po stiski teh dni in prinese človeštvu popolno zemeljsko srečo. Letnice se v knjigi navajajo v drugačnem smislu kot v i.Harii božji«: L. 1874 jc Gospod 2ačel obratati pozornost svojega ljudstva na vcHke osnovne resnice, ki so bile radi mnogih zmot skrite in nejasne (postanek sekte). 40 let za tem je prišel Kristus drugič na zemljo, 1. 1918 pa je začel zbirati svoje zveste naslednike. — Slovenski prevod je v jezikovnem pogledu slabši kot pri ostalih knjigah iste založbe. Prevajalec se je suženjsko držal nemške izdaje, po kateri je priredil slovensko,
6.	J. F. R u t h e r f o r d , S t v a r j e n j e. Str. 376. Maribor 1932 (letnica ni navedena),*! Izdajatelj: Watch Tower Bibfe and Tract Society, Brooklyn, Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru. Vezano v svetlomodro platno, z velikim zlatim napisom. Cena 17 Din. — Pisatelj pojasnjuje razvoj božjega načrta o odrešenju ljudi, Začenja s stvarjenjem sveta po Logosu in končuje s sliko končne obnove človeštva ob koncu sveta. Vmes obdelava v 13 poglavjih razna vprašanja 0 zemlji, človeku, o sv. pismu, o Jezusovi odrešilni smrti, o mrtvih in njih vstajenju, o Gospodovem povratku, — Knjiga [e sicer ločen prevod originala oziroma nemike izdaje, vendar je slovenski prevajalec sem pa tja v oklepaju kaj dodal, Tako n, pr. v zaglavju o prevodih sv. pisma dostavlja, ne da hi spadalo v kontekst: »Na Slovenskem je začel s prevajanjem, kakor vemo, Primož Trubar, a dal nam je sv. pismo Jurij Dalmatin v 16. stoletju. To so bili hkratu začetki slovenske nove književnosti [str, 127). In kot dokaz, da. so na tisoče izvodov sv. pisma hrezbožniki uničili, je slovenski prelagutolj v oklepaju navedel škofa Hrena: »Nekdanji ljubljanski Jkof lomaž Hren je na primer dal zbrati in na trgu v Ljubljani sežgati Trubarjeve, Dalmatinove in druge podobne knjige, in se jih je le malo rešilo [str. 128). Knjigo krasi več barvanih slik. Slovenščina je na približno isti stopnji kot v knjigi -Harfa hožja«.
7.	Poleg omenjenih knjig in brošur kolporterji razpečavajo v velikih množinah iS v- pismo starega in novega zakona«, ki ga je izdala in založila protestantska Britanska in inozemska svetopisemska družba. Ta izdaja je brez komentarja in zato bolj prikladna za Svojevoljno tolmačenje sv. pisma kot katoliške izdaje
Iz kataloga mariborskega založništva je razvidno, da se v Mariboru tiskajo in razpošiljajo tudi knjige v hrvatskem in srbskem jeziku, VT hrvatskem jeziku so se izdale sledeče knjige in brošure: Harta božja, Stvarjenje, Kdje su mrtvi? Utjeha za narod, Kraljestvo božje, nada svijeta. V srbskem (v cirilici): Svelska. nevolja, Vlada po želji naroda, Carslvo božje, nada sveta. — Na željo založništvo posreduje tudi nabavo knjtg in brošur v nemškem in drugih tujih jezikih.
11 Angleški original 'Creation- je iz 1. 1927.
Hiijiislovm Vi ,1 ri j k
12
170
Ker je propagandna literatura, ki sta ju ustvarila Russell iti Ruthcriord, zelo bogata, bo gotovo mariborska založba nadaljevala z izdajanjem novih prevodov, Agitacija in reklama za knjige, ki jih izdaja Mednarodno udruženje raziskovalcev sv. pisma, je intenzivnejša kot za knjige advenlističnc vsebine. Kolporlerjj poiščejo po hiiah vse sLranke in kotičke, celo bolnike v nizkih podstrešnih sobicah.'4	I
Kljub vztrajni agitaciji in nemajhnim denarnim žrtvam zaenkrat o kakih večjih uspehih pri nas ne more biti govora. Zu sekto ugodna tla so le lam, kjer je ljudstvo brez zadostnega verskega pouka in ne more samostojno presojati zapeljivih naukov ameriške sekte- Tega pri nas ni.
Nekaj pristašev Šteje edino mesto Maribor. Ti se zbirajo po dvakrat na teden." Sestanki se vrše zvečer od 8. do 10. ure. V ponedeljek zvečer je seslnnek za ožji krotf pristašev, Cita in razlaga se sv, pismo- V petkih zvečer so javna predavanja biblične vsebine za vse, ,ki jih slvur zanima. Po zanesljivih informacijah je štel mariborski krožek raziskovalcev sv. pisma, preteklo lelo kakih 45 oseb obojnega Spola. Število takih, ki so hodili k javnim predavanjem, je bilo nekaj večje. Če so tudi drugod kaki večji krožki, nisem mogel ugotoviti.
8. Organizacija sekte, propaganda, današnje stanje.
Svetovna centrala raziskovalcev sv. pisma je v Ameriki v Rrooklynu [124 CoJumbie Heights), Centralo predstavlja velikanska palača (»Bethelhcim«) v 9 nadstropjih z 80 stanovanjskimi, delovnimi in zböro vidnimi prOslori, 200 delovnih moči je tukaj stalno zaposlenih.
V tej palači imajo sedež Mednarodna zveza raziskovalcev sv. pisma« (International Bible Students Association), »Svetilnik — Biblična in traktatna družba« (Watch Tower Bible and Trael Society) in *Z v e z a Ljudska p T i žiti c a«, [Peoples pulpil-Society), Generalni ravnatelj vseh tuli zvez je sodnik J, F. RutharFord, Mednarodni zvezi v Brooklynu so podiejejie zveze in podzveze vseh dežel oz. držav, v katerih je sekta razširjena.
" Kako je mariborska sekcija raziskovalcev sv, pisma delavna, priča, dopis, ki ga je v zadnjem času poiüjala na raznii društva, pa tudi na poedin-ce, med njimi celo na ikoie in duhovnike. Dopis se glasi: »Veleilovani ¿ospodinei U prilogu ialjemD Vam najnoviju brošuru suca Rutherlorda, koju je izdalo Watch Toiver Sr Tract Society. Današnje vrijeme, u kojemu živimo, je n&jvažnije od postanka iovjcianstva. Dogodjaji, ko ji sc trenutno na remiji odigra vaju, od osobile au važnosti za sve ljudi, a naročilo 2a one, koji se nalaze u prvim redo^ima javnoga života. Sluga Vas opozDrujcmo na pri-
loženu broSuru ^Kraljestvo božje — nad a s vi} et t« i molimo
Vas najuttivijc, da ovu broiuru sigurno i vcoma pazljivo protitate. Broiuru Vam Saljemo besplatno, ali ako želite, možate nam protnvrijednofit u iznonu Din 3'— priloženim čekom poslati. Pozdravljamo Vas ta odličnim vele-Štovanjeni: Svetionik« Udruženje iilražtvača sv, pisma za Kraljevin« Jugoslaviju. Maribor, Krekova ul. 18.«
Iz dopisa sledi, da sekta razpolaga z obilnimi sredstvi, ker je pripravljena knjižico oddajali brezplačno.
" V Krekovi ul. 18.
1 71
V Brooklynu ima sekta lastno tiskarno in z al p ž bo knjig. Tiskarna natisne letno več milijonov knjig in broSur," Nekatere dežele imajo lastne tiskarne in založbe.
Tudi korespondenca centrale je ogromna. Število dopisov in odgovorov gre v stotisoče."
Propaganda je najbolj Živahna v Severni Ameriki. Po večjih krajih so od časa do časa velike prireditve [predavanja, kinu-pred-stave), pri katerih se zbere 10 do 15 tisoč poslušalcev. V zvezi s temi prireditvami obiskujejo kolporterji ali misijonarji sekte po hišah družine, nabirajo člane in prodajajo knjige v angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem, armenskem, arabskem in drugih jezikih.
Russell je v reklamne svrhe mnogo uporabljal kino. Novejši čas postajajo raziskovalci sv. pisma še modernejši m uporabljajo za širjenje svojih idej radio
Sekta ima v Zedin jenih državah Se v, Amerike lastno radio-oddajno postajo. V mestu Chicago ima vrhu lega 5 kilovatno radio-postajo, ki obvladuje vso Severno Ameriko in se sliši visoko gori na sever še preko Alaske, V Kanadi so filtri radio-postaje, ki so last sekte.
Poleg tega ima centralna zveza pogodbe t mnogimi drugimi radio-postajami v Ameriki in Evropi, da sprejemajo in oddajajo biblične govore hr. Kutherforda in drugih voditeljev sekte. List Das goldene Zettalter«, ki se tiska za v So Srednjo Evropo v Bemn, prinaša večkrat radio-program za Evropo,"
Tiulherfordova predavanja v radio prinašajo listi sekte natisnjena v najraznovrstnejšili jezikih. Kogar torej niso zadeli valovi radio-postaje, ima priliko citati govor vrhovnega voditelja v svojem glasilu.
S pomočjo kolportaže po hišah, filma in radia se je sekti posrečilo, Zgradili si postojanke ne s;imo v severnoameriških Zedinjenih državah, ampak tudi v Kanadi, ArgenLmi, Braziliji, v skoraj vseh evropskih državah, dalje v Indiji, Japonski, Armeniji, v Južni Afriki in celo v Avstraliji,
Točno število vseh pristašev je težko navesli, ker sekta ne vodi seznama svojih članov. V nekaterih letih je skušala ugotoviti samo število udeležencev spominske večerje (»posvečenih ].*"1 Po
iv L. 1928 ss je natisnilo 2,950,233 knjig in 8,595,219 broiar, skupaj 11,545.452 izvodov jprim. A 1 £ e I'm i s s e n , Kontessionskunde 77S).
L. 1927 je doilo 218.820 dopisov, odposlalo se jih je 212,424 (prim, Algermissen o. c, 778-9),
■17 Ena novejših itevilk tefla lista iz I- llJ32 [brez nnlančnujiega datuma] prinaša late radio-program za Evropo: fiadio-poMaja Vitus v Parizu oddaja vsak lorek, četrtek in soboto zvečer od 20—20,30, vsako nedeljo od 11.30- 12; dolžina valov 308 m, — Radiopostaja v Normandiji (Fe-Canip) vsako soboto zvečer od 20—20.45, najprej francosko, potem angleško? dolžina valov 232 m, — Radio-pustajii mesla Toulouse vsako sredo od 19—19.15. — Postaja v Lyonu [La Dove) 11, in 25. nov. od 19.15—19,35. — Postaja Tali in (Revni) v Estoniji vsako nedeljo od 16.30—17.30.
T. j. listih, ki se dne 14. nizana v svoji verski občini udeleže kultne večerje; ta dan namreč raziskovalci iv, pisma obhajajo spomifl Jezusove iadnje večerje.
12'
172
uradni stilistiki je bilo I, 1923 šele 4(1,000 članov (udeležencev spominske večerje), a i, 1925 že 90.434. To število je bilo najvišje, ki se je doseglo; od tedaj polagoma pada.1®
Iz navedenega je razvidno, da absolutno Število članov ni visoko. Obisk na shodih iri velike naklade knjig niso zanesljivo merilo za članstvo s&kte. Pri knjigah vleče predvsem nizka cena in zapeljiv naslov, pri predavanjih hrepenenje po senzaciji- Vsi znaki kažejo, da so simpatije kijub večjim nakladam listov, knjig in hrošuT ter kljub najintenzivnejši agitaciji vedno manjše.
V	Evropi prebivalstvo katoliških držav na splošno odklanja seklo. V Italiji, Španiji, Belgiji, Poljski, Češkoslovaški, Franciji je število privržencev malenkostno. Več jih je v protestantskih deželah, v Švici, Angliji, Danski, Švedski, Norveški, zlasti pa v Nemčiji. L. 1920 je štela Nemčija še komaj 5545 raziskovalcev sv. pisma, a danes je že nad 24.000 udeležencev spominske večerje v približno 395 občinah. Tako stoji Nemčija glede na število članov na drugem mestu in jo presegajo samo Zedinjene države Sev. Amerike v. 31.23S člani v 372 občinah,
H. KAJ UČE RAZISKOVALCI SV- PISMA,,
Knjige in brošure, ki sla jih izdala Russeil in KuthcrEord, obsegajo celo vrsto težkih zmot proli veri. Skoraj je ni verske resnice krščanstva, katere se ne bi sekta dotaknila in je bistveno popačila. Pri tem se sklicuje na biblijo in razglaša, da Se je sv. pismo doslej napačno tolmačilo in da so šele raziskovalci sv. pisma odkrili pravo vsehino božje besede. Na splošno so zmole tako očividne, da jih zmore tudi preprosti človek s poprečnim znanjem katekizma sam ovreči, iialo bo sekta žela samo v vrstah takih, ki so jim najosnovnejše verske resnice neznane.
V	naslednjih odstavkih hočem podali glavne nauke Russellove sekte. Povzeti SO iz knjig >n brošur, ki so natisnjene v slovenskem jeziku ter se širijo med našim ljudstvom.
1. O Bogu,
Sekta popolnoma zametava nauk o sv. Trojici. Ta nauk jim je nesmiseln, brezbožen in nasprotuje božjemti načrtu odrešenja.
■Nauk o sv. Trojici je , . . krtvi nauk, ki ga današnji duhovniki uče 11 Božjo naravi) pripisujejo samo enemu, Bogu Očetu, ki ga imenujejo .1 e h o v a. -.Jchova je edini pravi Bog tn pitleg njega ni nobenega; svojo čast ne bo delil z nobenim.«:43 On je brez začetka in brez konca, pravir vsega.
.1 e 7. u s Kristus Russeliu in RutherEordu ni bil Bog. Bil je namreč ustvarjen v času, in sicer kot duhovno bitje. Pred včluvečanjem se je imenoval »Logos", kar pomeni »govornik«, »delujoča
Prim, Algermissen o. c. 777, 40 Algermissen o, c. 730-2. *' Zastava za narod 24, " litctam.
173
sila ali »delujoče orodje ali pa vodposlanec Jehovin<. Jehova je direktno samo njega uslvani, vse drugo je poleni ustvaril Logos kol orodje Jehove.
Logos je nekoč prenehal biti dub. Presadil je svoje življenje z duhovne na človeiko stopnjo- Postal je popoln Človek Jezus, da bi odrešil Človeštvo grehov. Kot človek je bil na isti stopnji popolnosti kakor Adam pred grehom, ¿a časa svojega zemeljskega življenja je bil na preskušnji; angeli so ga nadzirati, če bo prtskušnjo prestal.
Ob smrti je bila njegova človeška narava popolnoma uničena-Iz groba ni vstal sam kot zmagovalec smrti, temveč ga je obudil Jehova. Cim je vstal od mrtvih, ¡e bil izrazita podoba božja. Za njegovo zvestobo ga je Jehova nagradil z ncumrljivostjo in mu podelil bužjo naravo. Človeško telo je po njegovi smrti božja moč odstranila iz grobu, Kje se nahaja, ni znano; gotovo je, da ni strohnelo; možno je, da ga je Bog kje shranil, da bi ga človeštvu pokazal oh svojem času. če se je po vstajenju Jezus prikazoval v vidnem telesu, to ni bilo telo, s katerim je bil križan, tudi ne poveličano telo, marveč telo, ki je bilo vsakikral posebej baš zato ustvarjeno, da bi se v njem prikazal učencem,1'
Kakor vidimo, spominja Kussellova in Rulherfordova kristologija precej na arianizem. samo da je Arij svoj nauk veliko bolj duhovito zagovarjal, kot ga raziskovalci sv. pisma. Ker slednji taje Kristusovo božanstvo, je nujna posledica, da je treba potem tudi nauk o včlovečenju božjega Sina in o njegovi človeški naravi postavili na drugačno podlago, V Jezusu Kristusu ne priznavajo dveh narav, združenih v eni osebi. Po včlovečenju jim je Jezus samo človek, Kot Človek ni imel niti Iteumrjoče duše; neumrjočnost je prejel šele po vstajenju kot nagrado za svojo zvestobo. Znano svetopisemsko besedo >Jaz in Oče sva eno> (.Jan 10, 30) kljub jasnemu kontekstu razlagajo v tem smislu, da sta Jezus in Jehova (Oče) »eno v duhu, eno v namenu in cilju, eno v harmoničnem delovanju. 4J
Podobno kakor božanstvo Kristusovo, zanikavujo tudi božanstvo Sv. Duha. Sv. Duh ni božja oseba, različna od Očeta in istega bistva z njim, marveč samo ¡¿nevidna moč in energija in nevidni vpliv Boga«."
2. O človeku,
Zanimiv je nauk sekte o človekovem bistvu; z naukom o duíi bijejo ne samo eksegezi sv. pisma, ampak tudi vsaki filozofiji v obraz in ponižujejo človeka na stopnjo živali.
Russell in za njim Rutherford trdila, da nihče nima duie, ampak da vsak človek je duša. Kako sta prišla do te paradoksne trditve? Po njuni filozofiji je beseda duša smiselno sorodna z besedami bitje, stvar in človek."1 Bog ni ustvaril človeka in mu
" Prim, Zastava za narod 23-4; Kju so mrtvi? 37-8; Harfa božja 95-102. 119-121. 128. 143. 151-156 i, dr,
tl Harfa božja 98.
" Istotam 95.
11 Zastava za narod IS; Haría božja 43.
174
potem dal dušo, marveč je naplavil telo človeka iz zemlje in poleni vdihnil v njegove nosnice dih življenja, ki ga dihajo vsa živeča bitja; ta dih je požtvel telo in človek je vstal in živel.
Človek je torej sestavljen iz dveh elementov, iz telesa in iz diha [sape ali dihajočega življenja). Združitev ohcli elementov pomeni dušo. »čim ločimo dihajoče življenje od telesa, duše nI več."»7 O nikomer torej ne smemo trditi, da ima dušo, ampak da je duša. Sploh vsaka stvar, ki diha, je duša. Ne samo človek, marveč tudi »krava je duša in vol je duša«.1* Samo .^prop uvodni ki so na-tvuzli ljudstvu, da nosi človek dušo v sebi in da duša, čim človek umrje, zleti v druge kraje. Teh trditev pa sv. pismo nikakor ne podpira.
RusSellu in Rutherfordu je duša samo živeče telo, zato med človekom Ln živaljo ni bistvene razlike. Ker ne priznavata duhovne duše kot počela človekovega duhovnepa delovanja, mišljenja in hotenja, prihajata logično do druge zmntne trditve, da namreč človeška duša po svoji naravi ni aeumrjoča.
Sekta taji, da hi sv, pismo učilo neumrjočntisl duše, ampak pripisuje nauk o neunirjočnosii duše satanu.11" Rog je rekel človeku, ko ga je postavil v raj; »Tisti dan, ko boš jedel od drevesa spoznanja dubrega in hudega, zapadei smrti- (1 M oz 2. 17}. Te besede se nanašajo na smrt duše, A satan si je izmislil laž o neurarljivosti duše; kajti on je govoril Adamu in Evi; »M i kakor ne bosta umrla (1 Moz 3, 4), Od tega dne dalje datira zmota, da je duša neumrljiva. Edini, ki je po nauku raziskovalcev sv. pisma nenmrljiv, je l3og iJehova)- Kristus ni in! neumrljiv, ko je bival na zemlji. Jehtiva mu je neumrljivost podelil šele ob vstajenju Meumrijivost bodo prejeli kot nagrado tudi izvoljenci evangeljske dobe,'11
Nauk o umrjočnosti duše vodi tudi do svojevrstnega pojmovanja izvirnega' greha in njegovih posledic. Rog, ki je edini nc-umrjoč. pravijo, je ustvaril Adama. Ta je bil že v prvem hipu svojega bivanja umrl ji v človek, a Rog mu je pogojno obljubil večno trajajoče življenje. Razjasnil niu je, da bo prijetnosti in udobnosti, sredi katerih ga je ustvaril v raju, vekomaj užival, toda mora se brezpogojno pokoriti božji postavi,
Adam se ni pokoril, zato ga jc Jehova obsodil in mu vzel pravico do življenja. Popolna smrt Adama in Eve je bila kazen za izvirni greh. Ker so se jima rodili otroci iele, ko sta bila izgnana iz raja, je tudi nad otroke prišla ta kazen. »Človek, ki je bil obsojen na smrt. ni mogel prenesti popolnega življenja« (na svoje potomce)." Naravni konec vse človeške družbe bi bila absolutna smrt, popolno uničenje telesa in duše ob smrti. Toda Bog je sklenil takoj po grehu.
Harfa b. 13. Zastava za narod 19. " Istotam.
Misel, da so dníe ncamrjoče, ima svoj izvor v satanu, hudiču« (Harfa h. 14). — -Hudič in niegovi ¿astopnUfi uče, da ¡e ilovek neumrjci, da mrtvi torej niso mrtvi- (Kje ío mrivi? 49). r'L Kje so mrtvi? Str, 21,
" Kje so mrtvi? 34. Prim. tudi Haría božia 105-10S,
175
Ha bo dal iloveškemu rodu še možnost, priti do večnega življenja. Božji sklep se je glasil: .Ako bi se našel popoln človek, ki bi bil pripravljen, da namesto Adama umrje, bi mogel Bog Adama in njegove potomce odrešiti smrti in z njo spojenih okolnosti.o.M In našel se ju tak popoln človek, Jezus Kristus, S svojo pokorščino do Boga, ki se je najbolj pokazala ob smrti na križu, je zaslužil najprej zase neumrljivosL in božjo naravo. Obenem je pa zaslužil tudi vsakemu Človeku, da bo Se enkrat, za časa milemja, preskušan in, če pre-skušnjo prestoji, nagrajen z večno trajajočim življenjem na zemlji, ki se bo v raj spremenila.
Russell in Kutherford ne ločita duše od telesa, zato — kakor vidimo ne moreta priti do prave neumrjočnosti duše. tudi Če govorita o človeku pred grehom. NeumrljivosL duie ji-ma je samo večno trajajoče fizično življenje človekovo na zemlji. Prave neumrljivosti in zajedno božje narave bo deležen samo Jezus Krislus. a šele po vstajenju, in 144,000 izvoljencev evangeljske dobe, ki bodo po smrti spremenjeni v duhovna bitja."
Pa še nekaj. Ustanovitelja sekte ne poznata milosti in sredstev milosti, sv, zakramentov, Kristusova odrešilna smrt je zaenkrat koristila samo Kristusu in mali peščici izvoljencev, vsi drugi l)odo uživali sadove odrešenja šele v dobi milenija, a tudi takrat ne v toliki meri kot vnevesta Jagnjelova . Po Ru^sellovem nauku pretežni del človeštva s smrtjo Kristusovo še ni odreSen, kakor jasno uči sv, pismo," ampak ho odrešen šele v dobi milenija, če prestoji zadnjo preskušnjo. Tako torej polaga Russell vso važnost na m i leni J, dobo očiščevanja, ne na Kristusovo odrešilno smrt in na sv. zakramente.
3, O poslednjih rečeh.
Neposredni sad Kristusovega odrešenja je za pretežni del ljudi ta, da duša po smrti nc umrje za vedno, marveč pade v nezavestno stanje. V tem stanju bo ostala, dokler je Jehova nekoč ne pokliče in ji da priliko, da doseže večno trajajoče življenje na prenovljeni zemlji,1"
Kaj pa nebesa, v t c e , pekel? Russellov nauk jih ne pozna. Nc nebes, ne v ¡C, ne pekla ni v Lem smislu, kakor jih pojmuje katoliška dogmatika."
Nebesa sicer so. A samo Bog biva v njih, ker je duh, in pa tisti izvoljenci Cvangeljske dobe, ki SO bili ob smrti Spremenjeni v duhovna bitja. Drugi nimajo dostopa do njih. Zato. pravijo, je napačna trditev propovednikov-, da gredo vsi dobri v nebesa. Sveto
" Kje so mrtvi? 37.
M Prim. nasl. poglavje.
Prim. 0. pr. Ef l, T; t Petr t, 18. 19; 2, 24 i, dr,
* Prim. Harfa b, -16-48.
»Hud i i je raziiril laž, da je ilo nekaj dobrih Članov cerkve v nebesa, ostali pa da SO šli v vicc, kjer So v kazni, dokler jih duhovniki proti visokemu plačilu ne rešijo iz njih, doiini ¡e večina človeštva šla v vtfna Irplje-njet [Kje so mrtvi? 48).
nt
pismu pozna mnogo dobrih mož. ;l o nobenem nc pravi, da je šel v nebesa. Celo Janez Krstnik ne bo nikdar v nebesih. Dokaz- so Jezusove besede: Kdor je najmanjši v nebeškem kraljestvu, je večji od njega« (Mt 11, 1 1J.1"
Tudi v i c ni Nauk o vicah, pravi Rutlierford, so si izmislili samo duhovniki, ker je to zanje vir dohodkov- Duhovniki uče, da pridejo nekateri po smrti na neki kraj, nazvan vite, in lam trpe toliko časa, dokler jih .od prijateljev plačane in od duhovnikov opravljene molitve- ob določenem času ne rešijo iz vie,:-" Rutherford imenuje nauk o vic;ih teorijo, slonečo na sporočilih Jeroma (Hiero-Jlima), Ambroža, Krizostoma L dr.; ni pa iz sv. pisma povzeta. »Čisti uspeh vic je dober vir dohodkov za duhovščino in pomenja pTazne mošnje za ubogo ljudstvo, Za umrle opravljene molitve pa se niso nikdar povzpele nad glave onih, ki so jih molili.
Dokazovanje, da ni vic, je zelo preprosto. ¡»Ne zdi se skladno z razumom, domnevati, da je dobrotni Bog odredil kraj, kakršnega opisuje Diinte,"1 in da bi potem dovolil ljudem, da ga izkoriščajo v trgovske s vrhe. AH je mogoče misliti, da bo Bog uslišal molitve ljudi za kako ubogo dušo, a ko so bile te molitve povzročene z denarjem 7"
Posebno važnost polagajo raziskovalci sv. pisma na dokazovanje, da ni pekla in večnega trpljenja. Nauk o večnih mukah in o trpljenju v peklu imenuje Rulherford naravnost «hudičev nauk. ki se ga je poslužil satan, da bi preslepil ljudstvo*.(? Po Ruthcrfordu ta nauk ne more biti resničen vsaj iz štirih razlogov: J. ker je popolnoma nesmiseln; 2. ker se ne da združiti z božjo pravičnostjo; 3. ker je proli načelu ljubezni; A. ker je povsem nesvelopisemskl. Nesmiseln je, ker ni mogoče človeka večno mučili, ako ni večno pri zavesti. A sekta uči, da se človek po smrti nahaja v nezavestnem stanju. Ne da'se združiti z božjo pravičnostjo, ker je Bog človeku razločno povedal, da bo moral umreti, ako bo grešil. Ko bi ga pil Bog pozneje mučil, bi mu kazen poostril in to bi bilo v nasprotju z načelom božje pravičnosti."' Nauk o večnih mukah je pToti načelu ljube/ni. Se človek kaznuje bitje, ki ga sovraži (n, pr. žival), s tem, da ga ubije. Bog ne more biti slabSi kot človek, saj je popoln, saj je Bog ljubezni. Svojih sovražnikov ne more vekomaj sovražiti in jih mučiti. Stvarnik, ki bi začel s celim sistemom brezkončnega mučenja. bi bil pravi hudič, ne pa razumen Bog.Pa tudi svetopisemski
M Kje so mrtvi? 11-13.
"■* Istptam 14,
™ Istotam 15.
41 Dante je bil katoliškim interesom služeč italijanski pesnik. Napisal je v vezani besedi knjigo o vicah. V njej opisuie uboge ljudi, ki ¡o iiposlav-ijeni različnim vrstam kazni- Nekatere grize golazen, drugi zopet sloje na glavi v čebrih vrelega olja, zopet drugi v luknjah, bruhajočih ogenj in i.vepio, a drugi zopet trpijo na številne druge načine« (Kje so mrtvi7 151.
Kje to mTlvi? 15.
H Harla božja IS.
11 Rutherford tukaj zamenjava hoijo pravičnost ju zvesLobo,
«*' Harfa b. 18—19.
177
ni nauk d peklu. Kajti kazen za greh ni večno trpljenje, ampak večna smrt, pO besedi apostola Pavta: Plačilo Za greh je smr!.«"4
Da ni peklu v smislu kraja, kjer pogubljeni vekomaj Lrpijo. sklepala Russelt in Rutheriord zlasti i z besed Hades, Seo!, Gebenna. Ti biblični izrazi, pravita, su prevajajo na splošno z besedo pekel. Toda Hades in Seol pomenjala s;uno grob. podzemlje, Gebenna pa popolno uničenje"7
K temu je pripomniti, da izraza Hades in Seol v sv. pismu Si Z res večkrat pomen jala grob, podzemlje, dežel u smrti; toda na mnogih krajih se rabila za označevanje kraja, kjer pogubljeni trpijo večne kazni. In ne glede na to sv. pismo na mnogi ti krajih jasno govori u peklu, ne da bi za to rabilo izraze Hades alt Seol."" Gehenna pomeni v NZ vedno pekel kot kraj večnega trpljenja.™ Za sama trditev ^Gehenna je grški izraz«™ dokazuje, da so se lotili razlage sv. pisma možje, ki poznajo samo svoj malerni jezik in niso nikoli imeli v rokah drugačnega, sv. pisma kol prevedenega v materinščino. Za znanstveno eksegezo pa je sposoben samo tisti, ki more kritično uporabljati izvirne biblične tekste; zutu mora irksegel nujno biti podkovan tudi v biblični iilologiji.7j
Mnogo pišejo knjige in brošure, ki jih širi sekta, o Kristusovem drugem prihodu in o tisočletne in kraljestvu. Ideja, da je Jezus že med nami in da bo v kratkem ustanovil tisočletno kraljestvo miru in sreče, je osrednja ideja raziskovalcev sv. pisma; s lo idejo je v bolj ali manj rahli zvezi celolni sislem zmot, ki jih propagira sekta.
Russeli je izračunal, da je Jezus prišel na zemljo I. 1874 »Cas konca«, t. j. zadnje obdobje ob koncu vlade narodov se pravzaprav začenja že prej. namreč 1 1799. Tega lela je prenehala oblast Danie-love četrte zveri (Dan 7, 7. S), ki je vladala od I. 539, l. j. od poloma Vzhpdnogotske države. Leto 1799 je prvi veseli mejnik tih polu k srečnejši hodočnosti človeštva. Tega leta je Napoleon po zmagi v Egiptu zadel papeštvu smrtni udarec in s tem dogodkom sc začenja ■ čas konca s, ki bo trajal do začetka milctiija. Bistveni znak te dobe je splošni napredek v znanosti (parna lokomotiva, električni, plinski
Kimlj 6, 23. — Jasno da Pavel misli na telesno smrt, ne pa na popolno uničenje duše iu telesa po Smrli,
*' K}e so mrlvi? 26—30,
" Jdl 16, 21, lz 66, 24. Ml 3, 12; l.k 3, 17. — Prim. tudi h 33, H; 2 T es 1, 9, Juda 6 fl-; Kai: 14, 9; 19. 3 itd
is Prim. n, pr. Straek-BiJlerberk, Kommentar zum N. T. I. Rd. München ?922, sir. 736.
7,1 Kje so mrlvi? Sir. 27.
71 Pisatelj tega sestavka je imel priliko razgovarjati se z navidezno inteligentnim pristalem sekte, ki je v Ljubljani širit Russelluvc zmote In razpeinval knjige sekte. Mladi ¿impatidni mož je imet za Vilko trditev pripravljenih kopico cilnlov iz sv. pisma. Citale je zajemal iz nemike biblije, ki jo je izdala brit. bibl, druiba. Vsak citat je iztrgal iz konteksta, Pri razgovoru o peklu je vedel, da iV, pismo pozna za pekei samo izraz HadeS, Seol ali Čehcnna, kar je toliko kot grob ali podzemlje. Opoiorjen na Ml 25. 41 jreini ogenj - TÜ Rl¡, ciimvmv) in 25, 16 [večno trpljenje - «¿/.asij aililVLCf) je sramežljivo priznal, da grško niti čilati ne zna.
178
strojr, letala, brzojav, telefon) in poglobljeno poznanje sv. pisma (ustanovite? svetopisemskih družb)
Najvažnejši dogodek te dobe je Jezusov prihod na zemljo I. 1874, I.elnica Gospodovega prihoda je hila napovedana že po preroku Danielu (12. 12j z besedami: ¡Blažen tisti, ki pričakuje in tisoč tri sto trideset pet dni doseže.; V sv. pismu pomeni dan simbolično eno leto/- Ce prištejemo k I, 539 Se 1335 let. dobimo vsoto 1874, t, j. ielnico Gospodovega prihoda 7'
Gospod je prišel na zemljo nevidno, kot duh. Kakor so angeli nevidno v bližini ljudi, tako je Kristus neviden v bližini onih, ki vanj verujejo, /a pričelek Gospodove pričujočnosti vedo samo -itisti. ki so zvesto bdeli, ki so opazovali znamenja časa in izpolnitev prerokb1..7'
Doba od Gospodovega prihoda do ustanovitve 1000 letnega kraljestva se označuje kot č a. s žetve,
Idejo o končni žetvi izvaja Rutherford iz prilike o dobrem semenu in ljulki [Mt 13, 24—30; 13, 36—43) in iz paralele med judovsko in evangeljsko doboJ Judovska doba se je končala z žetvijo, ki je trajala 40 let. od I. 33 de 73 po Kr.; ledaj so Se zbirali ostanki židovstva okoli Kristusa,7'1 Pred žetvijo je bilo tri leta in pol priprave, ko je Gospod za časa svojega zemeljskega bivanja javno nastopal v Palestini.
Podobno se mora tudi evangeljska doba zaključiti z žetvijo.
V	treh letih in pol {1874—1878] je Gospod vse pripravil za žetev evangeljske dobe Prava žetev jo na>to trajala od 1- 1878 do 1918-
V	tej dobj se je tzvržilo -veliko delo zbiranja pravih naslednikov Kristusovih brez razlike na cerkveno izpoved [koniesijo), versko ločino (sekto), narodnost ali jeziki-.71 Ker je pri Judih želvi sledilo Se paberkovanje, je analogno tudi v evangeljski dobi. te od I. 1918 traja paberkovanje, ako bodo nabrani še mnogi kristjani".™ Kdaj bo paberkovanje zaključeno in bo nastopila blažena doba milenija, lega v zadnjem času ne razglašajo, ker so jih oplašiii Russellovi neuspehi v prerokovanju. Vsekako pričakujejo, da se to kmalu zgodi in da mnogi, ki sedaj žive. £e to dočakajo.
Glavni pomen dobe žetve je v tem. da bodo ta čas vsi sveti evangeljske dobe (»razred nevesti; -}, ki .so že umrli, iz nezavestnega stanja obujeni in obdarovani Z neumrjočnostjo. Kot nevidna duhovna bitja bodo s Kristusom pripravljali tisočletno mirovno kraljestvo. Kateri bodo to dobo še živi dočakali, so dolžni z besedo in spisi druge opozarjati na bližajoče se dogodke. Do konca te dobe bodo vsi pomrli in bodo spremenjeni v duhovna bitja. Samo do nastopa milenija bo mogoče doseči božjo neumrjočnost in samo 144,000 jih bo doseglo to srečo- Ti bodo kol duhovi bivali poleg l3oga v nebesih, a za dobe milenija bodo 5 Kristusom nevidno kraljevali.
Prirn, Ezek 4, 6: Dan sem ti določil za leto". 71 Prijn. Harfa h. 206—11; Vrnitev naictfa Gospoda 23—7,
1 To je raziskovalci SV. pisma (Vrnitev n, G. 15). ' Harfa boija 213. ™ Istotam 216, — Miiljeni so raziskovalci sv. pisma. " Istotam 2!3.
179
Prvi vidni znak, da je napočilo 1000 letno kraljestvo, ho vstajenje pravičnih St £ ( zmagovalcev nad Si 7. ]. Njih plačilo ne bo nc-umrljivost kol pri razredu neveste-, ampak bodo vstali kot popolni ljudje v navadnih človeških telesih, slični Adamu pred grehom. Njih vstajenje bo vidno! dano jim bo popolno življenje na svetu in vladali bodo kot upravitelji ler državniki na zemlji v imenu »velikega Kralja Jezusa Kristusa«,7® '
Za tem ho satanova oblast omejena, uničeni bodo vsi krivi verski, sociulni in politični sistemi ter tako ustvarjeni ugodni pogoji za končno preskušnjo človeškega rodu. V presledkih bodo vstali vsi mrtvi brez izjeme in pozvani bodo, da se odločijo za Kristusa ali proti njemu. Preskušnja bo lahka, zalo jo bo večina prestala. Kot plačilo jim bo dano, da bodo kol nižja duhovna bitja vekomaj srečno živeli na prenovljeni zemlji. Oni maloštevilni nesrečneži, ki pre-skušnje ne bodo prestali. b»do kaznovanj z večno smrtjo.
Kmalu po I. 2918 ho razvoj zaključen. Salanova ohlast bo za vedno strta, a božji izvoljenci se bodo vekomaj veselili v novih nebesih in na novi zemlji.
4, Razmerje do cerkve in duhovnikov.
O cerkvi in duhovnikih pišejo knjige raziskovalcev sv. pisma dosledno v sovražnem in skrajno žaljivem tonu. Če govorijo na splošno o duhovnikih, mislijo na katoliške in protestantske brez razlike. Katoliško cerkev in papeža mnogokrat osebno napadajo. Duhovniki so jim prevzetni in oholi; njihova pobožnost jc navidezna in rade volje sprejemajo podporo od politikov in imančnikov.7' Oh začetku svetovne vojne SO navduševali mlade može, naj vstopijo v vojsko, in jim zatrjevali, da pridejo, ako umro na bojnem polju, naravnost v nebesa, oni pa, ki se branijo iti v vojno in ubijati ljudi, v večno trpljenje '1" Nauk o vicab so si izmislili, da po njem bogate." Duhovniki so krivn tolmačili sv, pismo in radi njih časopisi ue objavljajo hožje besede."
Cerkev ( organizirano kristjanstvo ) je sestavni del satanske organizacijo, nasprotna je Tiogu. zaradi tega mora biti uničena in izkoreninjena." Očitajo ji, da hrani ljudem čitati sv. pismo, zato ker sv pismo ljudstvu oči odpira: sama ga je zlorabljala v sebične namene, z,a politiko, vojsko i, dr-** Bogate tlačitelje je .postavila na vodilna mesta, dočim jc siromake zavrglo in jih potisnila ob stran."
f" Kraljestvu božje — up sveta, Str, 41.
™ Zastava za narod 4t.
w Kje so mrtvi7 5. 50, - Prim, tudi str, 'Politični in finanini element se pripravlja na vojsko lh pogostokrat So duhovniki listi, ki priganjajo ljudi, J.i se udeleže vojne.
kI >Kakien duhovnik je dovolj domišljav, da pripoveduje liudem, da more pomagati (dušam v vicalil, seveda le, ako prejme zadostno denarno odškodnino« (Kje so mrtvi7 16).
»• Kje so mrtvi? 10. 53.
Kraljestvo božje 25.
" Časopis »Das goldene Zeitalter^ 192B [zadnja stran).
4:1 Kraljestvo božje 14.
180
Papeštvu še posebej Očitajo, da je bilo vedno nasprotno ljudski Soli.1"1 Zabranjevalo je proučevanje sv. pisma. ,Ze samo posedanje sv. pisma je bilo po rimskem zakoniku zločin, in vsakdo, kdor se je V tem oziru pregrešil, je bil strogo kaznovan.«"1 L. 1799 je 'inoč zveri Rima pod nadvlado papeškega sistema* zadobila smrtno rano, Napoleon je papeia ujel in ga odpeljal v Francijo, a ljudem su se oči odprle in obšlo jih je spoznanje, da papež svojih namišljenih pravic le ni prejel od Boga^."1'
Taki in podobni nizkotni napadi dokazujejo, da zajemajo raziskovalci sv, pisma svoje znanje o papeštvu. cerkvi in duhovnikih iz zakotnih listov in brošur, ki jih širijo sovražniki krščanstva med nepoučenimi sloji, zlasti med delavstvom.
Zakaj to sovraštvo in besni izpadi proti duhovščini? Sami priznavajo, da je vzrok predvsem ta, ker ^posvečeni kristjani« (raziskovalci sv. pismaj ljudstvu Oznanjajo, da je pri&lo nebeško kraljestvo, duhovniki pa ljudem oči odpirajo, da jim ne verjamejo, Namesto da bi duhovniki verno sprejeli dokaze Gospodove pričujoč-nosti, se posmehujejo raziskovalcem sv. pisma in gledajo s silnim prezirom na vse, ki govore o drugi pričujočnOsti Gospodovi«.**
«I. KONtNA SODBA.
Ni prvi pogled je jasno, da sekta, katere postanek, razvoj in nauk smo si v glavnih obrisih ogledali, resne, znanstvene kritike ne prenese in niti ne zasluži njene pozornosti. Njun ustanovitelj je bil človek, ki ga je sicer odlikovala nadpovprečna pridnost in vztrajnost, vrhu tega trgovski talent, a ni imel znanstvene in teološke izobrazbe. To dokazujejo na prvi pogled njegove teorije. Poglavitni hibi, radi katerih se bo sekta sama po sebi zrušila, sta pomanjkanje znanstvene resnobe in teološke globokosti,
Russell je hotel ustvariti idejo Boga, ki bi bil boljši in prikup-Ijivejši kot krščanski Rog, a za ceno ljubezni mu je vzel skoraj vse božje lastnosti.
Hotel je storiti človeku uslugo in mu pomagati, da bi rešil dušo večnega pogubljenja v puklu; v resnici mu je vzel to, kar ga najbolj približuje Hogu, neumrjoEo, duhovno dušo.
Husstill visoko ceni ¡11 povzdiguje sv, pismo; ves sistem njegove dogmatike se krepko naslanja na sv, pismo. Njegov naslednik Rutherford je proglasil načelo: V svetopisemskih zadevah bi se pač nioralo pametno in stvarno Taziskovati,. 1,0 Toda on kakor Russell sama najbolj grešita proti temu načelu. V sv. pismu ne iščeta resnice, ampak svoj nauk. Zgodovina herezij in sekt izpričuje, da izmed ustanoviteljev sekt in krivih ver nihče m delal svetopisemskemu besedilu take sile in njega vsebine tako svojevoljno pačil, kakor Rus.sell in
"" Vrnitev naicjta Gospoda 26,
Istotnm 25. " Istotam 31, H" islotam 25—6, wp Harfa boija 188.
181
Rutherfoid. Tako eksegez.û obsoja ne samo katoliška znanost, mnr-vet tudi protestantska teologija, ki sicer v razlaganju sv, pisma dopušča največjo prostost-
Druge sekte zame tavajo eno ali drugo resnico krščanstva, a raziskovalci sv, pisma sistematično spodkopujejo vse temelje krščanstva, Saj je ni resnice krščanske vere. katere bi ne negirali, sramotili, zasmehovali ali vsaj po svoje ne izoblikovali Taje skrivnost sv, Trojice, OS por a vajo božanstvo Jezusa Kristusa in Sv. Duha, znmetavafo neumrjočnost duše. zanikavajo potrebo milosti in sv. zakramentov, pačijo resnico o poslednjih rečeh. Zraven napadajo cerkev, papeža, duhovnike s takimi očitki, da je nezadolžena nevednost v teh stvareh izključena Jasno je. da gTe za zavestno varan je nepoučenih krogov.41
Če ima sekta kljub tem napakam in pomanjkljivostim Se tu in tam uspehe, je temu vzrok v izrednih razmerah današnjih dili. V dobi splošne bede in notranje zdvojenosti kajpnk obubožani sloji ničesar bolj ne žele nego skorajšnje rešitve, Zato bodo vedno mogle poganjati med njimi korenine sekte, ki proglašajo bližajoči se prihod Kristusa Odrešcnika in ustanovitev mirovnega kraljestva, kraljestva, v katerem SC bo na razvalinah sedanjega političnega in socialnega reda osnoval nov red pravice in ljubezni ter s tem združene trajne zemeljske sreče.
Za naie kraje sekta ni nevarna in se kljub intenzivni propagandi ne bo mogla znatno razširiti. Edino v delavskih krajih bi radi proti-kapitalislične in protiverske tendence utegnila posameznike Za seboj potegniti.
Pojav kot tak na naših tleh je pa glasen opomin, da mora V vsako slcrvensku hišo čimprej slovensko sv, pismo, potrjeno od cerkvene oblasti. Skrajni čas je. Ljudje hočejo Citati SV, pismo. Ce ga ne bomo dali mi na dober slovenski jezik prevedenega in v katoliškem duhu razloženega, bo vsiljeval še dalje tujec protestantsko biblijo in z njo vred plehke produkte tujih, amerikanskih sekt.
PRAKTIČNI DEL. KRISTUSOVO ŽIVLJENJE V NOVI LUČI.
Pred tremi leti smo naznanili prvo obširnejšo monografijo o mističnem Kristusovem telesu (RV 1930, sir. 340—342], A Anger o v i knjigi se je poznalo, da je v historičnih vprašanjih nekoliko zastarela. I.etos je izšlo prvo vsestransko delo o tem vprašanju, delo, ki je na višku sedanje historične teologije. To je knjiga E. M e r s c h a , Le Cnrpp Mystique du Christ (2 zvezka XXXVlll ¡~ 478 in 448 str, Lotivain 1933). h te knjige je pisatelj eno poglavje objavil v 1. štev. letošnje '■Revue nouvelle de théologie« [Louvaml Preden objavim podrobnejši reierat o knjigi, naj po tem praktičnem
" Prim, n, pr, dolgo vrsto neusnovanih očitkov prt)i; cer^¥i ,u duhovnikom, ki ID v knjigi Kje so mrtvi?; zbrani pod zaglavjem Nasprotje« fslr 17—53)-
182
poglavju posnamem nekoliko misli, važnih za duhovno življenje, z;i vodstvo duš in dušno pastirstvo.
Historično Jezusovo življenje, ki ga je Živel V Palestini, in nadaljevanje njegovega življenja v cerkvi nisla dve ločeni življenji, marveč eno se v drugem nadaljuje. Historični Krislus je istoveten L mističnim; ako prezrumo mističnega, nepravilno sodimo O historičnem, Cerkev je polnost Kristusa (Ef 1, 23) Mistično življenje Kristusovo je dopolnilo onega življenja, ki ga je živel na zemlji; v njem se javlja obilnost, ki poteka iz Kristusovega historičnega življenja. Ako bi bilo Kristusovo življenje končano s smrtjo na križu ali z vnebohodom, hi bilo bolestno ranjeno, kakoT teli organizem trpi bolečino, ako se en sam ud odreže. Kristusovo historično življenje ima svojo dovrši lev šele v tem, da daje nadnaravno dovrši te v vsem življenjem; njegova zgodovina ima polni smisei šele v tem, da daje smisel zgodovini vseh ljudi. Krislus se namreč pu svoji smrti ni uddaljil s sveta, marveč ga je še globlje prekvasil in poslat kvas zgodovine.
Najbolj je fo izraženo v evangeliju sv. Janeza, a tudi pri sinop-tikih. Vse je usmerjena k smrti Krislusovi. Cela tretjina Janezovega evangelija govori o trpljenju in smrti Kristusovi, Sv. Marko že v 2 poglavju napoveduje smrt, nasprotniki se že organizirajo, v 3. poglavju se farizeji že posvetujejo, da bi ga pogubili. Podobno sv. Luka in sv. Matej: Jezusovo darovanje v templju s Simeonovo prerokbo, morilev otničičev, poskus, umoriti Kristusa po prvi propovedi v Nazarelu. Čudno in paradoksno se zdj, da se v začetku životoptsa že napoveduje skorajšnja smrt. A v luči mističnega telesa Kristusovega je vse jasno: Kristusovo življenje na zemlji ima dva stadiju, namreč a} historični, h) skriti, mistični. V drugem, skritem, mističnem življenju deluje Kristus še bolj živahno kakor pa v dnevih svojih apostolskih potov in propovedi.
Bog sam je pisatelje evangelijev tako navdihnil, da pripovedujejo Kristusovo zgodovino v pravi luči. Po navdihnjenih pisateljih Bog sam pripoveduje .Jezusoi-o življenje.
Krislus nt nič storil, da bi premagal svoje sovražnike in preprečil njihove načrte; on se umika in skriva, Svojo blagovest oznanja v prilikah in samo malemu krogu aposlolov pojasnjuje njih skrivnostni smisel. Proli zaroti farizejev (Mk 3, 6] definitivno ustanavlja apostolski kolegij.' Petrova veroizpoved je višek v Kristusovem javnem življenju. Po lej veroizpovedi je Kristus položil temelj cerkvi, svojemu mističnemu telesu. Cerkev, zidana na Petru, je Kristus, mistični Kristus. To je novo rojslvo Kristusovo. Odslej se že poslavlja t>d svojega vnanjega historičnega življenja, napoveduje trpljenje in smrt ter začenja mistično živeti v Cerkvi, pronica v notranjost človeštva. Apostoli so le govore lakrat še premalo razumeli in jih samo malo in fragmentarično ohranili v sv, pismu. A dosti jasno s» zaibeležili. kako je Kristus v tej zvezi napovedoval preganjanje in trpljenje svojih učencev in da je treba spoznali Kristusa križanega.
Te napovedi so opomin k zatajevanju in mrtvenju, Če pride Kristus v nas, nam hoče vsadrlj svoje življenje bolečin in križa.
183
Krrslus je mora! umreti, i mi moramo umreti z njim. A ta smrt je vir novega življenja,
Med koncem Kristusovega historičnega življenja in med njegovim mističnim bivanjem v cerkvi sploh ni presledka, ni prelrganja. Neposredno pred smrtjo je ustanovil presveto evhkristijo; njegovo zimsko življenje se neha v zakramentu njegovega skrivnostnega življenja in se nepretrgano nadaljuje v mističnem Življenju, ki se začenja že pred njegovo historično smrtjo. Svoje telo je mistično žrtvoval in ga v obhajilu podelil aposLolom Se pred hrslorično žrtvijo svojega življenja. Akt, ko Kristus še živ deli vir življenja, in naslednji akt, ko žrtvuje svoje življenje na križu, slu ena celota, Pri vsaki maši se nanovo predstavlja enotna celota KalvarLje in zadnje večerje, Kristus torej umira in ne umrje. Njegova žrtev in smrt sc nadaljuje v maši in obhajilu tur je vir vs.ega nadnaravnega življenja; Kristus je zivotvorno središče cerkve in vsi smo eno in eden v Kristusu [Gal 3. 28: ne i'-,].
Kako kratko je Kristusovo historično življenje in kako malo uspehov! Kje je spreobrnjenje vsega sveta? Ko se je ločil od .sveta, sc je ločil kakor poražen. Toda ta vidik je prekratek. V iuči mističnega Kristusovega telesa je jasno, da Kristus ni odšel s sveta poražen, ker sploh ni odšel, marveč še živi in deluje v svoji cerkvi. In to delo je toliko bolj čudovito in božje, ker ga Kristus izvršuje po okornih in omadeževani h rokah človeških posredovalcev. Kristusovo delovanje, Kristusova zgodovina se še nadaljuje-
Kako fragmentaričen je Kristusov nauk, ohranjen v sv, pismu! Brez sistema, brez slrogih dogmaličnih definicij. To jc dala šele ccrkev. a v cerkvi je Kristus, Nekdaj je Kristus učil in bival zunaj svojih učencev, poleg učencev; sedaj pa biva v svoji cerkvi in v svojih utencih, v vesli vernikov, v nezmotnem učiteljstvu. Njegov nauk v njegovem historičnem življenju jc sumo uvod in začetek pouka, ki traja do konca sveta. Njegovo historično življenje je samo uvod mističnega življenja. Vsa cerkvena tradicija in cerkveno uči-teljslvo razodeva bogastvo in svetost Kristusovega nauka; v vsem cerkvenem življenju se razodeva bogastvo in plodovitost Kristusovega Življenja.
Zato jc mogel Hog po svetih pisateljih tako kratko pripovedovati Kristusovo življenje- Krat k os t in malost evangelijev je kakor zrno; vnanja snov je majhna, a notranja moč rasti je velika. Kristusovo življenje ni ohranjeno samo v obledeli zgodovini, marveč se nadaljuje do konca sveta. On je življenje vseh ljudi, njegovo življenje je vsaki dnši sodobno fn notranje. Zgodovina cerkve, zgodovina svetnikov, zgodovina našega notranjega življenja; tilurgija, meditacija, razmišljanje o askcLiki in o dogmah — vse to izpolnjuje vrzeli evangelijev. Ako jc Bog sam prišel na svet, pol«m ni mogoče, da bi biki njegovo življenja tako kratko v primeri s tisočletji človeške zgodovine,
V luči Kristusa, zedinjenega s cerkvijo, v luči mističnega Kristusa postaja vse to bolj jasno. Historično Kristusovo telo prehaja v mistično. Smrt historičnega Kristusovega telesa je rojstvo mističnega, Mistično Kristusovo življenje je polnost,	historičnega.
184
Cerkvena zgodovina brez Jezusa — bi bila brez glave; Kristusova zgodovina brez cerkvene — bi bila brez telesa, Zgodovina mističnega Kristusovega telesa je Kristusova zgodovina, ker je samo cn Kristus.
Kako bogati in plodovi ti vidiki se nam odpirajo; kako je to važno za duhovito življenje in za dušno pastirstvol Zato teologi z A n g e r o m (BV 1930, str. 342) poudarjajo, da je verski nauk o mističnem telesu Kristusovem srce razodetja, središče in žarišče teologije, asketike in duhovnega življenja. Poglobimo se vanj in ga razkrivajmo dušam, ki so nam izročene!	F. Grivcc.
ZA VZGOJO ELITE.
Krščanska elita, kristjani vzornega življenja in junaškega požrtvovalnega dela. so hilt že od prvjh krščanskih stoleLij hrbtenica svete cerkve in eden glavnih pogojev za njene uspehe. Načelo elite, vzgojo elite priporočajo tudi danes kot glavno sredstvo za prenovitev sveta. Ta metoda krščanske organizacije dosega čudovite uspehe v 1'Iolandiji, Belgiji in Franciji,
V	preteklem letu (1932) umrli A d. llanque rey, pisatelj mnogo rabljenih bogoslovnih učbenikov apologetike, dogmatike, moralne teologije in askeiike, je zadnja leta svojega življenja, ko se je že pripravljal za smrt. porabil za spisovatije navodil, nekakih kratkih učbenikov za prenuvitev sveta S pomočjo krščanske elite. Podlago je podal v knjigi Dogmes générateurs de la pieLč=. Mnogi duhovniki SO mu sporočili, da jim je knjiga bistveno pomagala pri vzgoji elite v vseh slojih, tudi med delavci. Prosili so ga, da bi glavne verske resnice obdelal boJj poljudno in jih izdal v posebnih knjižicah. To je storil v zbirki »Pour les élites«. Objavil je knjižice o našem včlanjenju v Kristusa, o našem udeleženju božjega življenja, o Mariji iin o ¿večenistvu; to so mu vodilne ideje, ki vnemajo h gorečemu delovanju za Boga in za netim r joče duše Pred menoj sta prvi dve knjižici te praktične zbirke1,
V	uvodu knjižice o včlanjenju v Kristusa poudarja važnost krščanske elite in omenja, da je sam Jezus Kristus ravnal po tem načelu. Svojo blagovest je oznanjal množicam, a obenem se je pred vsem trudil za vzgojo elite — apostolov, ki naj bi nadaljevali njegovo delo. Apostoli [in njihovi nasledniki) so ga v tem posnemali. Besedo božjo so oznanjali množicam, a obenem so v krščanskih občinah vzgajali askete, device, vzornike svetega življenja, ki so s svojimi junaškimi zgledi kazali pot krščanske popolnosti, zbujali občudovanje poganov in jih spreobračali. Ista taktika je potrebna posebno v naši dobi, ko ni zadosti duhovnikov in je tem holj potrebno sodelovanje gorečih laikov.
1 Notre incorporation an
Rome (931, Descke et Cié.
Notre participation à la Ijevanje prve knjižice ima paginacijo 57'
Christ, Mala 12", 5b str. PanS-
vie divine. 1931. (Kot nada-—106);
185
Verska resnica O našem včlanjenju v Kristusa, o mističnem telesu Kristusovem je središče krščanske vere in poboinostl. Zato jo je pisatelj obdelal v prvi knjižici svoje zbirke za vzgojo elite, da hi nam bila ta verska resnica luč. tolažba in moč, kakor je bila prvim kristjanom.
O tej važni verski resnici je BV že večkrat pisal; opozoril je tudi na lepo Angerovo monografijo o Icm predmetu (BV 1930, str. 3-10) in navedel pisateljeve misli o važnosti le verske resnice za versko življenje, /"-alo bom tukaj navedel samo one Tanquereyeve misli, ki so vsaj deloma nove in originalne.
Kristusov opomin: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili* (Mt 25. 40] ima svoj globlji razlog in podlago v nauku, da je Kristus glava mističnega telesa, katerega člani smo mi in naS bližnji, Vsalca druga razlaga, ki bi se ne ozirala na ta nauk, bi bila prisiljena. To misel je Kristus Je globlje razložil pri zadnji večerji s primero o vinski trti in mladikah (Jan 15, 1—8) in z izjavami o svoji ljubezni do Svojih učencev, o edinslvu med učenci, o vzoru in viru te ljubezni in tega edinstva v ljubezni in edinstvu Boga Očeta in Sina. Po včlanjen ju v Kristusa smo na eni strani tesno zedinjeni s tremi božjimi osebami, na drugi pa s kristjani: Oče nebeški nas ljubi, kakor ljubi samega Jezusa, ker smo neko podaljšanje njegove osebe, udje njegovega mističnega telesa.
Ta Kristusov nauk je povzel apostol Pavel in ga pod vplivom božjega razodetja razvil y drugi obliki; naše zedinjenje s Kristusom primerja edinstvu človeškega telesa, zvezi glave in udov, Pavlov nauk o mističnem telesu Kristunovum je plod dolgega premišljevan|a in notranjega doživljanja pod vplivom navdihnjenja Sv- Duha-
Razen historičnega Kristusa, ki je let živel na zemlji, biva torej še mistični Kristus, ki se podaljšuje v času in prostoru, čigar udje smo mi. mistični Kristus. A to nista dva Kristusa, marveč samo dva aspekta istega Kristusa, ker je sam historični Kristus glava mističnega telesa-
Kristus je po svoji človeški naravi glava mističnega telesa; glava mora namreč biti iste narave kakor udje. Kot človek pa Kristus ne more sam podeljevati milosti, ki je deleženje božjega življenja, in jo torej more podeljevati samo Bog. Zato posreduje Sv. Duh, ki izhaja iz Otela in Sina ter posvečuje ljudi; a .po zasluženju in vsemogočnem posredovanju Jezusa Kristusa, iz katerega torej res poteka nadnaravno življenje v njegove ude.
Kristusu se včlanimo po sv. krstu, ki je zakrament prerojenja. zakrament rojstva novega človeka, vcepljenega in včlanjenega v Kristusa. Včlanjenje napreduje in se poglablja v drugih zakramentih, v birmi in posebno v sv, evharistiji, Posebe je treba naglasiti zakramente, Id vtisnejo neizbrisno znamenje, po katerem postanemo deležni svečeništva Kristusovega, usposobljeni in obvezani za sodelo' vanje s cerkvijo. Naglasiti je Ireba, da ima ta namen posebno sv birma, zakrament sodelovanja s cerkvijo, zakrament katoliike akcije. (V razpravah o mističnem telesu Kristu-
nDfDilovni Vnilnik,
13
186
sovem se tu moment večinoma premalo naglasa ali celo pozablja. Tudi Tanquerey ga jc prezrl.) Verniki imajo dolžnost, da milost in visoko odliko, ki so jo prejeli v zakramentih, ohranjajo ter včlanjenje v Kristusa poglabljajo. V ta namen so potrebni Lrijc pogoji: notranje zedinjenje s Kristusom, najčistejši namen, čim največja gorečnost*
Misel, da smo skrivnostno včlanjeni Kristusu, nas mora spremljati v vsem našem duhovnem življenju [v molitvi, prejemanju zakramentov, pri službi božji, pri vseh delih in podjetjih), v žalosti, duhovni suhoti, v trpljenju, v skušnjavah, v ponižanju in v napadih prevzetnosti, zlasti pa v naših odnosih do bližnjega.
V	drugi, zgoraj navedeni knjižici pisatelj nadaljuje in dopolnjuje te misli- Razpravlja o prebivanju Svete Trojice v nas, o naših dolžnostih do nebeškega gosta fčesto nanj misliti, moliti ga. ljubiti in posnemati gaj, o našem nadnaravnem organizmu (posvečujoča milost, kreposti in darovi Sv. Duha, dejanska milost), o naših dolžnostih do nadnaravnega organizmu. [ceniLt ijj ohranjati nadnaravno življenje, poninožcvati ga).
Splošni zaključek je sledeči (str, 55), Učlovečena Beseda je vtr našega duhovnega življenja; h Kristusu moramo iti, da bomo obilno deležni božjega življenja, ki izhaja iz Očeta, Kristusu moramo biti včlanjeni, da se kot njegovi udje udeležujemo božjega življunja. Í1 Kristusu pa pojdimo po Mariji. Kristus nas bo privede! k Očetu, Tako se bo poglabljalo naše včlanjenje V Kristusa in naše udeleževanje božjega življenja. Po tako živem včlanjenju v Kristusa bomo bolj sposobni za apostolsko delovanje.
To jc uvod v šolo za vzgojo krščanske elite; to je podlaga za katoliško akcijo. To je duhovna oporoka enega izmed najbolj praktičnih in vsestranskih teologov novejše dobe.	F. Grivec,
IZREDNO SVETO LETO IN VELIKI JUBILEJ OB 1900 LETNICI NAŠEGA ODREŠENJA.
V	spomin, da jc pred tisoč devet slu leli na Kalvariji bilo dovršeno odrešenje človeškega rodu, je papež Pij XL na praznik sv. Treh kraljev v posebnem pismu vsemu katoliškemu svetu slovesno oznanil izredno sveto leio in veliki jubilej '
Dne 15, januarja, drugo nedeljo po sv. Treh kraljih, so papeževo pismo svečano prebrali v atriju bazilike sv. Petra, in potem Še v treh bazilikah: pri sv. Pavlu, pri sv Janezu v Lateranu in pri Mariji Vélíki.
Sveto leUi SO- je začelo na tiho nedeljo, dne 2. aprila 1933, in se bo končalo dne 2, aprila 1934.
Pojioji za jubilejni odpustek. Verniki, ki se želč udeležiti odpustka svetega leta, se morajo očistiti grehov v zakramentu sv, pokore ter prejeti sv- obhajilo in trikrat pobožno obiskali imenovane
1 Pili!; XI, con?.!. <Qund nuper ■, t), jan. 1933, Indiclin anni snnclí cxLra ordinem ne jjctrernlis mmomique jubiUti undevicesimo «xeunte saeculo a perneta tunnani generí? redemptione IA AS 1933. 5 ss).
187
štiri bazilike; sv. Janeza v l,ateranu, sv. Petra, sv. Pavlu, Marije Velike, ter tu moliti v namen sv- očeta. Morejo pa obiskati vsako baziliko trikrat kar zapored: ko so prvič opravili molitve v cerkvi, gredo iz cerkve in se takoj zopet lahko tja vrnejo drugič in še tretjič.
Odpustek moreju dobili zase ali za duše v vicali tolikokrat, kolikorkral opravijo določena dobra dela.
Pri obiskih v cerkvah naj bi se verniki spominjali zlasti odrešenja in Gospodovega trpljenja. Zato je papež odločil, da naj pri vsakem obisku molijo pri oltarju sv. Kešnjega Telesa »Oče naš , Zdrava Marija , Čast bodi« petkrat in enkrat v namen sv. očeta: potem naj pred »v. razpelom molijo trikrat apostolsko vero in dodajo enkrat »Molimo te, o Krisle, in te hvalimo itd.« ali podobno molitevco; gredo naj tudi pred podobo prchlaž, Device, hnije Matere. in v spomin njenih žalosti molijo sedemkrat Zdrava Marija« in enkrat dodajo; »Sveta Mali, lo le prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce«, ali drugo, tej podobno prošnjo; slednjič naj se zbero pri itonfesiji (pri oltarju sredi cerkve) in še enkrat pobožno molijo apostolsko vero. — Ko bi kdo. ki je v Rimu, ne mogel obiskati cerkva tolikokrat, kakor je določeno, ali bi z obiski niti ne začel, ker je bolan ali drugače upravičeno zadržan, ali ko bi prej umrl: je deležen jubilejnega odpuslka, če je le dobil zakramentalno odvezo grehov in pTcjel sv. obhajilo. Vprav to velja za one, ki bi bili na poti v Rim, pa bi radi bolezni ali drugega upravičenega razloga ali celo Tadt smrti ne mogli priti V Kim in obiskali cerkva.
To pismo, s katerim je papež oznanil sveto leto in veliki jubilej, izpopolnjujejo in tolmačijo tri konstitucije, vse Iri z datumom 30. januarja 1933 jAAS 1933, 10—22). Konstitucije se po vsebini skoraj docela ujemajo z onimi, ki 30 bile priobčene za sv. leto 1925 - Da bi izpovedniki dovoljene pravice modro uporabljali in pogoje za odpustke pT;iv umeli, je sv, penilenciarija, kakor j, 1925, ludi letos izdala Se posebna monita.: De usu facultatum confessariis per annum sanclum Iributarum deque ralione indulgenliae jubilaei ln-erandae (S. Pocnil., 28. lebr. 1933; AAS 1933, 60—65).
I. Vsebina prve konstitucije je točno označena že v naslovu: Indulgentiae et facilitates suspendunlur vertenle anno genernlis ma-ximique jubilaei. Da hi se verniki bolj potrudili, za odpustke in milosti svetega leta, je ac Sikst IV 1. 1473 odločil, da vsi drugi odpustki v svetem letu prenehajo in razne fakultete, ki jih sv. stolica dovoljuje škofom in tudi navadnim mašnikom, zunaj Rima za to leto ugasnejo. Ta običaj se je ohranil vso poznejšo dobo do danes.
Odpustki prenehajo v tem sv letu, to se pravi, verniki odpustkov ne morejo hiti deležni sami zase, morejo pa vse odpustke prikloniti dušam v vicah.
Vendar so nekateri odpustki, ki jih papež tudi v sv. letu živim dovoljuje. To so 1. odpustki za zadnjo uro: 2. odpustek, ki ga moremo
Gl. Bogosl. Vesfnik V, 1925. 55—64,
13"
188
dobili, čc molimo ob zvonjenju angelovo čeičenje ali. v velikonočnem času, Raduj se, Kraljica nebeška», ali petkrat Zdrava Marija ; 3, odpustki, ki se dovoljujejo onim, ki oh štirideseturni pobožno s ti prihajajo v cerkev počastit najsvetej&i zakrament; 4. odpustki, dani tislfm, ki spremljajo sv- Rešnje Telo na poli k bolniku ali podarijo svečo, ki jo kdo drugi nese ob tej priliki: 5. odpuslek tnties quo-ties /.a one, ki pohožno obiščejo cerkev Sv. Marije angelske pri Asizih; 6. odpustki, ki se morejo dobiti na svetih krajih v Palestini, za one, ki bodo v tem svetem letu te kraje pobožno obiskali; 7. popolni odpuslek, ki ga je Pij XI dovolil za enkrat onim, ki bodo v času od 11 februarja ll>33 do 11. februarja 1934 pobožno obiskali sveto votlino v Lurdu. kjer se je brezmadežna Devica pred 75 leti prikazovala; 8, odpustek, ki ga kardinali, apostolski nunciji, nad-ikofje, škofje, opati uli prehiti *nulliusi-. apostolski vikarji in pre-fiikli pódele pri ponlifikalnih svetili opravilih, pri blagoslovu ali v drugi običajni obliki.
Za sv, teto je preklical papež tudi posebne pravice, fakultete,
ki ji h sv. stolica dovoljuje duhovnikom, da morejo spokornike odve-zavati cenzur, udržanih papežu, da morejo obljube razreševati ali preminjaLi, dajati izpregled za ¡regularnosti in zakonske zadržke, Te posebne pravice ugasnejo v sv. letu za duhovnike zunaj Rima.
Našteva pa konstilucija nekatere izjeme.
1.	Neokrnjene ostanejo pravice, ki jih imajo izpovedniki v Palestini: takisto pravice, ki jih je papež za petinsedemdesctletrii spomin Marijinega prikazovanju dovolil izpovednikom v Lurdu. Toda kdor je v svetem lelu v Rimu ali v Palestini ali v Lurdu bil odvezan cenzur, pa bi se zopet zapletel v cerkvene kazni, more dobiti odvezo nanovo le tako, kakor določa zakonik (gl. kan. 2254j.
2.	V moči ostanejo vse pravice, ki jih daje maŠnikom cerkveni zakonik.
Torej morejo ¡spovedniki tudi v sv, letu odvezovati ud cenzur ~in casibus urgenlioribustf, ki n njih ¿ovori kánon 2354. Župnik Ú1 izpOVednik moreta dali izpregled zakonskih zadržku v v oko In ustih, ki jih naiteva kánun 1044 in 1Ü45 (gl. F. U„ Past. bogo si.-, 219. 366},
3.	Takisto ne prenehajo fakultete, ki jih sv. stolica daje pro loro externo« nuncijem, inlemuncijem. apostolskim delegatom, krajevnim ordinarijem in redovnim poglavarjem za njih redovne družine.
Suznam patletnih Fakultet, ki ¡ih sv. stolica navadno dovoljuje škofom -pro (oro externo" je priobíen V Ljubil- ík. listu I, 1935, str, 17—20; 1929, str. 125—127.
4.	Pravice, ki jih sv. penitenciaria daje ordinarijem ali izpoved ni kom »pro foro interno«, morejo ti v sv. letu uporahljati samo za one spokornike, ki takrat, ko opravijo spoved, po Ordinarijevi ali izpovednikovi sodbi brez velike težave ne morejo iLi v Rim.
Pravice, ki jih sv. pemtensiarija običajno daje škofom in ki jih Škofje pro foro interno satramenlali morejo izpOVudmkum prepuščati, SO naštete
v Ljubli- listu, L 1925. str. 20: F. U-. Past, bogos!.'. 218 Sknf in od njefia
pooblaščeni izpovedniki morejo od vezati od izobčenja, kateremu je penitent zapadel: aj radi krive vere; b) radi prepovedanih knjig: c) radi oviranja v
189
iivrievanju cerkvene jurisdikcijc; d) radi dvoboja; e) radi pripadnosti k masonski druibi; f] radi kršenja samostanske klav^ure. Za ¡¿pregled iregu-larnosti ici homicidio volunlario aul abortu. de qua in can- 9S5. n -l4, ti r. U., Past. bogosl/, 222.
Konslitucija govori samo o takultetah, ki jih škofom in mašmkom daje sv. sloticu; ne govori pa o fakultetah, ki jih morda škof jure ondinario dovoljuje mninikom svoje diecuze. Te torej ostanejo v moči. V ljubljanski diecezi je n. pr- Jkol pooblastil vse izpovednike, da morejo prvi pot r>dve?,ati spo-komika, Iri je iiohčen propter delictum procurations abortus (et. Direct, ljturg- dioec. Lab. a. 1933, pg. 190). To pravico imajo izpovedniki ljubljanske Škofije tudi V SV. letu.
II. Fakultete izpovednikuv v sv. letu. V drugi konstituciji daje papež izpovednikom v Rimu posebne pravice *a SV,- leLo, Kardinalu velikemu penitenciariju pa naroča. naj poskrbi, da bo v rimskih ha-zilikah in cerkvah, zlasti v narodnih cerkvah zadosti izpovednikov. Nad izpuvednicami, kjer bodo izpovedovali mašniki, posebe pooblaščeni za sv. leto, bodi napis; Poenitentiarius Sancti Jubilaei,
Izpovedniki sv. leta morejo v zakramentu sv. pokore odvezali katerekoli spokormke vseh cenzur in grehov, kt so po sakoniku udržani papežu ali Škofu, pa tudi cenzur ah homine. vendar se odveza cenzure ab homine ne razteza ud forum externum.
îz te obsežne fakultete za odvezavanje reservatov so pa po konstitucijj izvzeti ti-le slučaji;
1.	Izpovedniki sv. leta ne morejo «dvezavafi spokornikov, ki jih veže cenzura, udržana osehno papežu ali sv. stolici specialissimo modo. £e je sila, morejo uporabiti kan. 2254. Takisto ne morejo, razen po kân. 900, dati odveze za greh, o katerem govori dekret sv. pen'-lenciarije z dne 16. nov. 1928 (AAS 1928, 398).
O odvezi cenzur v sili. sin casibui urgentioribui*, po kan. 2254, gl. F, U.. Past. bogosl.-, 319 s.
Po dekretu sv. penitenciarije z dne 16. nov, 1928 je sv, slulici udrian greh izpovednikov, ki bi v zakramentu sv. pokore dali odvezo penitentom, za katere vedo, da dejansko pripadajo k organizaciji L'Action Française« in opozorjeni organizacije nočejo zapustiti [¿1. o tem F. U., Past. bogosl.s, 211 s.).
V sv, letu 1925 so bili izpovedniki pooblaiicni tudi ia odvezo enega slučaja, ki je udrian sv. stolici specialissimo modo; odvezati so mogli spo-kornika, krivega tab solutionis proprii complied in peccato turpi seme! aut bis lanlummvdo attentatae*. Letos izpovedniki le pravice nimaio; v sili. in času urgenlSort, bi mogti takega pcnilenta odvezati samo po kân. 2254.
2.	Edinole po kân. 2254 morejo odveza vati prelate svetnega klera z redno jurisdikcijo in foro externo« in višje poglavarje eksemptnih redov, ki bi si biti nakopali izobčenje, udriano sv. stolici spcciati mod o-
3.	Krivovercev in razkolnikov, ki so javno oznanjali verske zmot?, naj ne odvezujejo, če se niso prej vsaj vpričo izpovednika odpovedali krivi veri ali razkolu irt popravili pohujšanje, kakor treba, ali obljubili, da ga bodo popravili. One. ki so bil rojeni v krivi veri, pa se zanje dvomi, ali so bili veljavno krščeni, naj izpovednikj pošljejo do kardinala vikarja.
4.	Takisto naj ne odvezujejo onih, ki so vpisani v prepovedane družbe, masonske ali druge družbe iste vrste, če tudi je stvar tajna,
100
ČC SC vsa) vpričo izpovednika ne odpovedo družbi ter ne popravijo pohujšanja in ne prenehajo dejansko sodelovali ali prepovedano drušlvo podpirali; če poznajo duhovnike ali redovnike, ki hi bili vpisani v družbo, jih morajo po kan, 2336, g 2 naznaniti; če imajo društvene knjige, spise, /.namenja, jih morajo izročiti izpuvedniku. ta pa naj jih čimprej pošlje sv. oficlju; ali pa naj vsaj sami uničijo le stvari, če tako hočejo upravičeni in lelilni razlogi; proti krivdi se jim naloži težka pokora in pogostna zakramentalna izpoved.
5,	Onih, ki so si cerkveno imetje ali cerkvene pravice prisvojili brez dovoljenja, naj ne odvezujejo, dokler niso vrnili, kar je cerkvenega, ali prosili za poravnavo pri ordinariju ali sv. stolici, ali vsaj resno obljubili, da bodo to čimprej storili. To pa ne velja za one kraje, kjer je sv. stolica to stvar že drugače uredila.
6.	Izpovedniki sv. leta morejo vse privatne obljube, tudi lake, ki so pridržane sv. stolici ali ki so s prisego potrjene, iz upravičenega razloga prtmitnili v druga dobra dela. Iz tehtnega razloga morejo v druga dobra dela premeniti tudi obljubo popolne in vedno čistosti, ki jo je kdo prvotno naredil javno v redu s proitimi ali slovesnimi obljubami, a je pozneje bil razrešen drugih obljub, ne pa obljube čistosti. Nikakor pa ne morejo izpovedniki razrešili obljube čistosti tistim, ki jih po mašniškem posvečenju veže zapoved celibata, če tudi so prevedeni v laiški stan, - Ko bi bila prememba obljube komu drugemu na škodo, naj obljube ne prem in ja ¡0, če tisti, komur bi prememba bila na škodo, radovoljno in izrečno v to ne privoli.
Obljube, s katero se kdo zaveže, da noče več grešiti, in drugih penalnih obljub naj ne preminjajo. razen v tako dobro delo, ki bo nič manj nego obljuba spokornika varovala greha.
7.	Izpregledati morejo, toda samo pri izpovedi, ¡regularnosti cx delicto, če je. pregreha docela lajna; tudi ¡regularnost ex homicidio voluntnrio aut nborlu, toda samo za to, da more spokornik brez nevarnosti za osramočenje ali pohujšanje vršiti opravila že prejetih sv. redov.
8,	Da se neveljavno sklenjen zakon po vel javi, morejo, pa samo pri izpovedi, izpregledati tajen zadržek krvne sorodnosti v tretjem ali drugem kolenu stranske vrste, tudi čc se zadržek na drugi strani dotika prvega kolena, kadar izvira zadržek iz nezakonskega rodu: nimajo pa te pravice, kadar bi kdo hotel zakon šele skleniti.
9,	Naj je zakon že sklenjen ali se bo šele sklenil, izpovedniki morejo izpregledati skriven zadržek pregrehe [occullum crnninis ini-pcdimentum), če le nobeden ni stregel pi: življenju zakonskega druga [neutro machinanLcj. Če je zakon že sklenjen, se mora privoljenje v zakon privatno ponoviti po kan, 1135; pokora, ki se spokornsku naloži, pa bodi težka in dolga,
10.	Tistim, ki iz upravičenega vzroka ne morejo obiskati štirih bazilik, kakor treba, morejo izpovedniki dovolili, da namesto kake bazilike obiščejo drugo cerkev; morejo pa tudi število obiskov skrčiti. Posameznim, ki radi bolezni ali iz drugega zakonitega razloga ne morejo obiskati določenih bazilik, naj te obiske premene v druga
191
dobra dela. Vendar pa naj izpovednik ve. da bi obremenil svojo vest. kn bi nepremišljeno in brez pravega vzroka vernika oprosti J dolžnosti teb obiskov. Obisk cerkve se tla ločiti ud molitve v papežev namen. Zato pa izpovednik tistemu, ki mu je pO pravici i/.pregledal obisk cerkve, ne more dovoliti, da bi opustil molitev v papežev namen; le bolnikom sme dovoliti, da molijo manj. kakor je določeno.
11.	Izpovedi, ki je ukazana za sv. leto, nuj izpovednik nikogar ne oprosti, tudi takega ne, ki nima »materiam necessariam«. Neveljavna izpoved in zapovedana letna izpoved ne zadostuje za sv. leto.
12.	Sv- obhajilo se nc more premeniti v drugo dobro delo, razen, pri bolnikih, ki sv. obhajila nikakor ne morejo prejeti. Sv. popotnica velja za obhajilo Sv. leta, ne pa velikonočno obhajilo,
13.	Iste pravice, ki jih imajo izpovednik! sv. leta za vernike med svetom, se dovoljujejo nekaterim izpovednikom moških eksemptnih redov- za njih redovne družine, izpovednike določi poglavar posamezne hiše,
14.	Dovoljene fakultete morejo izpovedniki uporabljati za vse vernike zapadne in vzhodne Cerkve, ki pridejo k izpovedi z resnim namenom, da se udeleže milosti sv. leta.
Morejo pa penilenta odvezati pridržanih grehov in cenzur in mu izpregledati ¡regularnosti samo enkrat, in sicer tedaj, ko se penitent prvič udeleži odpustka sv. leta. Druge fakultete morejo izpovedniki tudi za istega penitenta uporabljati večkrat. Večkrat mu morejo tudi število obiskov v cerkvah zmanjšati ali le obiske premeniti v drugo dobro delo,
111. Za tiste, ki v sv. letu ne morejo iti v Rim. V tretji konsti-tuciji dovoljuje papež milosti sv. leta redovnicam in drugim vernikom, ki v t. 1933—1934 ne morejo potovali v Rim, Odpustka in dobrot Jubilejnega leta se morejo udeležiti:
t. Redovnice, ki žive v strogi klavzuri; takisto njih novieiuje in poslulanlinje; pa tudi druge osebe, ki bivajo v teh samostanih, če tudi samo večji del lela, radi vzgoje ali iz kakega drugega upravičenega razloga; izvzete niso niti ženske osebe, ki ž.ivč v samostanu, pa morajo radi službe hoditi iz samostana.
2,	Redovne sestre, ki imajo samo proste obljube, brez stroge klavziire. njih novicinje in postulantinje; takisto njih gojenke, tudi take, ki samo podnevi bivajo v samostanu in imajo tu hrano (vsaj glavni obed), ne pa zunanje; in druge osebe, ki žive s sestrami in imajo tu stalno ali začasno domovanje.
3.	Obla te aLi pobožne osebe, ki sicer ne delajo redovnih obljub, pa živo skupaj po pravilu, ki ga je cerkvena oblast za stalno ali za poskušnjo potrdila, njih novicinje. postulanfinje, gojenke in druge osebe, ki z njimi skupaj bivajo, tako kakor je lo določeno pod št. 2.
4,	Vse regularne tretjerednicc, ki s cerkvenim odobrenjem živi skupaj pod isto streho, in druge osebe, ki bivajo pri njih, kakor je zgoraj povedano.
5.	Dekleta in ženske v zavodih, če tudi jih ne oskrbujejo redovnice, oblate ali treljerednice.
192
fj. Anahoretje in eremiti, ki žive kot redovniki v samostanih s trajno klavzuro, kot so trapisli, kamaldulenzi in kartuzijani.
7.	Verniki obojega spola, ki živi v ujetništvu ali v ječah ali v pregnanstvu [qui exilii poenas deporlationisque luunt) aH v prisilnih delavnicah; takisto kleriki in redovniki, ki so zaprti v samostanih ali drugih hiiah zato, da bi se poboljšali,
8.	Verniki obojega spola, ki so holni ali slabotni in zato v svetem letu ne morejo iti v Rim; oni, ki v bolnišnicah stalno strežejo bolnikom, ker so zato najeti ali ker to delajo radovoljno; oni, ki imajo vodstvo in nadzorstvo v poboljševalnicah; delavw, ki si t delom služijo vsakdanji kruh in se ne morejo za toliko časa odtrgati; oni, ki so že izpolnili sedemdeseto leto s ta «M ti.
Vsi ti so deležni odpustka sv, leta, te se skesano izpovedi, vredno prejmejo sv. obhajilo ter molijo v namen sv, očeta. Namesto obiskov rimskih bazilik jim določi ordmarij, ali sani ali po modrih izpovednikih, druga dobra deU pobožnosti ali krščanske ljubezni; treba pa se ozirati na spokoruikov stan, zdravje, čas in kraj,
Za sv. leto 1925 je izjavila sv. penitenciarija: a) Med delavce, ki se morejo doma udeležili milosti sv. leta, se Štejejo sumo oni, ki opravljajo ročno delo (qui laburi manuali incumhunt); ne pa duševni delavci farti non servili addieti), ki dobivajo za svoj trud majhno plačilo in zalo nimajo sredstev, da. hi ili v Rim. h) Jubilejnega odpustka ne morejo dobiti doma oni, ki imajo sredstva, da bi mogli iti v Rim, pa so kako drugače zadržani, n. pr. i ena. ki je moi ne pusti t doma [S. Poenit. 19. mart. 1925; A AS 1925, 327; BV 1925, 25fil.
Ko bi kdo začel z dobrimi deli, pa hi nevarno obolel iti ne bi mogel vsega dovršili, je deležen odpustka, da je le pri zakramentalni izpovedi dobil odvezo grehov.
Odpustek sv, leta morejo dobiti vsi tolikokrat, kolikorkrat opravijo določena pobožna dela.
Vsem, ki jih konstitucija našteva, je dano na voljo, da si za izpoved sv. lela libtii kateregakoli izpovednika, ki je potrjen od ordinarija, kakor določa zakon. Sv. oče pa daje izpovedniku pravico, da more pri sveloletni izpovedi .s pok omika odvezati vseh ccnzur iin grehov, tudi če so sv. stolici posebe (speciali modo) udržani ali Če so po zakoniku udržani škofu. Izvzeta je formalna herezija, ki se je tudi na zunaj javljala. Če ima izpovednik še kake druge Fakultete, ki jih je morda prejel od sv. penitenciarije, sme pri svetolelni izpovedi tudi te uporabljati, Spokorniku naloži zveličavno pokoro in drugo, kar velevajo kanoni.
Izpovednika, H si ga izbere redovnica s slovesnimi obljubami, sv. oče pooblaščuje, da more razrešili katerekoli privatne obljube, ki jih je redovnica naredila po slovesnem profesu in ki ne nasprotujejo redovnemu pravilu, Sestram s prostimi obljubami, oblatam in regularnim tretjerednicam, dekletom in ženskam, ki žive skupaj v isti hiši, more izpovednik premeniti vse privatne obljube, tudi S prisego potrjene obljube; izvzete so; obljube, ki so udržane sveti stolici, obljube, ki bi njih prememba bila komu na škodo, in pe-nalne obljube, če bi prememha spokornika manj varovala greha.
m
Škofe in drgjje ordinurije, ki so si odvezo kakih grehov sebi pridržali, papež opominja, naj izpovedni kom za sveloletne izpovedi nikar ne odrekajo pooblaščenja za svoje rcservale.11
IV. Monita S. Poemtentinriae, Da bi kdo izrednih pravic, ki jih daje papež izpovedni kom za sv, leto, ne umel krivo in napak uporabljal, je izdala sv. pcnilenciarija še posebna navodila za izpoved-nike- (S, Poenit, Monita de usu facultalum confessariis per annum sanctum IributaTum, 28. febr, 1933; AAS 1933, 60 ss). Sv. peniten-ciarija opozarja izpovednike zlasti na te-le stvari:
1—2. Izpoveduiki morejo izredne pravice uporabljali samo za one peni len le, ki pridejo k izpovedi s tem namenom in resno voljo, da se udeleže odpustka sv. leta. Vendar pa odveza cenzur, izpregled ¡regularnosti in zadržkov, preinemba obljub ostane v moči, če se spokornik, ki se je izpovedal za sv- leto, pozneje premisli in drugih dohrih del za odpustek ne opravi, izvzef je slučaj, če je bil odrezan od cenzure, psi -sad Teincidenfiam , če ne bo izpolnil, kar mu je bilo naloženo.
3.	Tzpovedniki naj prouči in si zapomnijo vrsto grehov, cenzur, kazni, zadržkov, za katere nimajo pravice dali odvezo ali izpTcgled. Ce pride spokornik 5 takimi rečmi, mu ne morejo drugače pomagali kakor po kin- 2254, 2290, 1045, § 3.
Kdn, 2254 govori u udvezi cenzur in casiihun urgenUoribus«; kan. 2290 t> odvezi vindikativnih kazni »in casibus occultis urgantioribus«; kan, 1045, 3 3 pa o izprejjledu zakonikih zadržkov cum ¡am omnia sunt parata ad n up Li as ^ (fit F. U., Past, bogosl.^, sir, 2f9 s., 222, 366),
4.	Vsakemu peritentu naj nalože primerno zveličavno pokoro: tudi takemu, o katerem po pravici sodijo, da bo v polni meri deležen jubilejnega odpustka.
5.	Ce si je kdo nakopal tajno cenzuro radi škode, ki jo je kakorkoli prizadel drugemu, naj ga ne odvežejo, dokler oškodovanemu ne da zadoščenja in ne popravi pohujšanja in škode; če zadoŠ£en|a ne more dati pred odvezo, pa mora vsaj resno obljubiti, da bo to storil, brž ko bo mogel.
6.	Kdor je po imenu bil kaznovan s cenzuro ali bil za takega javno razglašen, ne more dobiti milosti sv, leta, dokler na zunaj ne da zadoščenja, kakor treba. Ce pa pri izpovedi odneha od svoje trdovratnosti in se resnično kesa, se mu more dati odveza, da bo deležen dobrote sv, leta; poskrbeti pa treba, da za to ne bo pohujšanja, in penitent se mora ohvejali, da bo tudi na zunaj iim prej storil, kar nalaga zakonik.
7.	Ce je kdo zagrešil fafsam denuntiationem po kan, 894 in 2363, se mu odveza ne more dati, dokler ni krive obtožbe formalno preklical in škode, ki je odtod sledila, po moči popravil; naložiti se mu mora huda in dolga pokora,
0	tej stvari (¡1. F, U., Pasi. ho^osl.*, 210, 235 ss,
1	Pius XI, const, Nullo non tempore«, 30, jan. 1933; eonsl. »Indiclo
a Nobis Saneto«, 30. jan. 1933; const. -Qui umbratilem vitam«, 30. fan. 1933
| AAS 1933, 11—22].
194
8- Ce je kdo prekršil k lav zuro redovnic S slovesnimi obljubami, tudi če je stvar ostala lajna, naj nm izpovednik prepove, da bi vprihodnje Se hodil v tisti samostan in samostansko cerkev; in če bo zapoved prelomil, ¡ja bo zopet zadelo izobčenje. Rcdovnico, ki hi bila prekršila klavzuro, more izpovednik odvezali cenzure, ostane pa zanjo kazen, ki ji je bila morda že naložena po kán. 22-12. n. 2, namreč >oEficii et vocis aclivae ac passivae privatio .
9.	Odvezali morejo ,tn foro interno' redovnike, ki so od reda odpadli (religiosi apostatae a religionc), če imajo resno voljo, da se bodo vrnili v Ted v določenem času? ko bi sc nc vrnili v določenem času. jih zopel zadene izobčenje po kán, 2385. Takisto morejo ,in foro interno' odvezali ubežnike (religiosos íugitives), če se res kesa jo; vrniti pa se morajo čimprej v samostan .iti h reincidcntiae poena".
10.	Ko treba preminjati obljube, smejo izpuvedniki _sv, lela po svoji previdnosti premenili obljubo ludi v manj zaslužno dobro delo,
11.	Onih, ki čilajo prepovedane knjige, zlasti take. ki so po kán. 231 S, § 1 prepovedane pod izobčenjem, naj ne odvezujejo, če knjig, ki jili imajo, prej ne izroče ordinariju ali izpovedniku ali kumu drugemu, ki ima pravico le knjige hraniti; če tega ne morejo storiti pred odvezo, pa morajo vsaj resno obljubiti, da bodo, brž ko mogoče, knjige uničili ali izročili, komur Ireba,
12.	<le izpovedniki preminjajo penitentom obiske v bazilikah ali jim dajo izpregled za te obiske, naj pazijo na te-le slvari:
a)	Kadar namesto bazilike odločijo drugo cerkev, se mora v tej cerkvi obisk opraviti tako kakor v baziliki; moliti je treba iste molitve pred najsvetejšim zakramentom, pre>d sv razpelom, pred podobo Matere božje; če v cerkvi ni konfesije (oltarja sredi cerkve), naj se vera moli pri ollarju najsvetejšega zakramenta.
b)	Ce je kdo dobil izpregled za obisk te ali one bazilike in mu ni bilo naloženo, da mora v zameno obiskati kako drugo cerkev, ta mora druge bazilike obiskali tolikokrat, da bo vseh obiskov dvanajst,
c)	Ce je kdo dobil izpregled za obisk kake bazilike, obenem pa tudi prosil, da se mu zmanjša število obiskov, njemu mora izpo-vednik ukazali, da bo molilve, določene pri obiskih bazilik, odmolil tolikokrat, za kolikor obiskov je bil oproSČcn.
d| Ce se komu dovoli obisk v drugi cerkvi, je prav, kadar sc to lehko zgodi, da gre v cerkev sv. Križa (ad S. Crucem in Jeruzalem].
e)	Pri obisku haiilik ni potrebno, da bi kdo šel v baziliko ali iz bazilike skozi sveta vrata. Ce ¡e bazilika zaprla ali dohod v baziliko iz kateregakoli vzroka oviran, je dosti, da kdo odmoli določene molitve pred vrati ali pred stopnicami. Obiskali pa moramo cerkev pobožno, t, j. z namenom, da hočemo Boga častiti; ta namen naj se nekako kaže tudi v zunanjem spoštljivem vedenju,
f)	Ustne molitve, ki so ukazane za sv, lelo, moremo moliti izmenoma z drugimi. Ce je kdo nem. je dosti, če z drugimi, ki obenem na istem kraju molijo, dviga misli in čuvstva k Bogu; in če
195
moli sam, je dosti, da moli v duhu iti Lo na zunaj v svojem vedenju kaze, uli molitve bere, da jih bere z očmi in z duhom spremlja (kan. 936).
13,	Če i z po ve d ni k komu obiske bazilik iz pametnega razloga docela ali deloma premeni v drugo dobro delo, to dobro delo ne sme hiti tako, ki (Ja je vernik že itak dolžan opraviti.
14,	Grehov se izpove in sv, obhajilo lehko prejme kdo, preden je obiskal bazilike, ali v času, ko obiskuje bazilike, alt tudi pozneje. Potrebno je samo to, da bo zadnje dobro delo, in to je lehko tudi sv. obhajilo, izvršil v stanu milosti [kan. 925, § 1). Ko bi torej kdo potem, ko sc je izpovedal, zadnjega dobrega dela pa še ne Opravil, iznova smrtno greiil: bi moral Kopet iti k izpovedi, ki.i bi še ne bil prejel sv, obhajila: če pa je sv. obhajilo že prejel, je dosti, če obudi popolno kesanje in se tako z Bogom spravi.
15.	Vsi verniki se vabijo, da bi v sv. lelu romali v večno mesto: vendar naj nihče ne misii, da je zato že svoboden in se mu ni treba meniti za dovoljenje ali odobrenje onih, ki jim je to mar. Äene in. možje naj torej skrbe, da njih potovanje nc bo prineslo družini težkih neprilik; sinovi in hčere naj ne zapuščajo staršev proti njih volji, Škofje naj nc hodijo iz dieceze, če se je bati kake škode za vernike; mašniki in drugi kleriki naj dobe za romanje pri ordina-riatu potrebna pisma; redovniki ne smejo potovati brez dovoljenja svojih poglavarjev,
16.	Posebne pravice, ki jih sv. stolica dovoljuje duhovnikom, v sv. letu prenehajo zunaj Rima, nc pa v Rimu (gl, spredaj 1 o). Za odpustke veli sv. penilenciarija, da verniki tudi zase morejo dobiti liste odpustke, ki jih je sv. stolica za stalno dovolila po posebnem indultu ali pi ivilegu,
V. Confessarii peregrini. Posebne fakultete, ki jih naštevajo papeževe kiinstituoije in jih sv, penitenciarija razlaga V svojih navodilih, imajo penitenciarjl in izpovedniki sv, leia v Rimu. izven Rima pa izpovedniki onih penitentov, ki ne morejo potovati v Rim. pa bi se radi udeležili milosti sv. leta, Daje pa sv. pemtenciai i ja nekatere posebne pravice tudi confessariis peregrinis, izpovednikom, ki bodo v sv. letu šli v Rim in tam izpovedovali vernike, ki z njimi potujejo; enake pravice, kakor rimskim penitenciarjem so dane desetim izpovednikom, ki jih sv. penilenciarija ali Škot izbere za romarske skupine.
1. Posebne pravice, ki se dovoljujejo Vsem izpovednikom, ki pojdejo v Rini in bodo tam izpovedovali vernike svoje romarske skupine (Facultates speciales, quae tribuuntur omnibus confessariis peregrinis, qui iam in sua dioecesi rite approbati sint pro utroque sexu):
a) Odvezovati morejo pendente vseh grehov in cenzur, ki so po zakoniku udržani ordinariju ali papežu speciali modo.
Izvzeti so cenzure, ki so udržane osebno papežu ali SV. stoltCL S pedali s si mo modo; ud teh morejo dati odvezo samo in času ur£eil-tioric po kan. 2254. Izvzet je tudi greh, o katerem govori dekret sv. penit. 16, nov. 1928 [gl. spredaj II 1).
196
Poleg tega so izvzete javne cenzure [cenSurae puhlica«). V lem su loči fakulteta rimskih penitenciarjev od fakultete izpovedni-kov. ki pojdejo v Rim. Rimski penilcnciarji morejo pro foro interno odvezali spokornikc tudi javnih cenzur.
b)	Privatne obljube, tudi s prisego potrjene, morejo iz pravega vzroka pri izpovedi preminjati v druga dobra dela; izvzete so ob* ljube, udriane sv. slolici po kan. 1309; takisto so izvzete obljube, ki bi njih prememha bila komu drugemu na škodo; penalnih obljub ne morejo preminjati, če bi prememba koga manj varovala greha kakor obljuba.
Rimski penilcnciarji morejo v sv. letu preminjati tudi rimski stolici udržane privatne obljube, in celo javno obljubo popolne in. vedne čistosti, ki jo je kdo naredil v kakem redu, pozneje pa jc bil razrešen drugih obljub, ne pa obljube čistosti (gL spredaj JI 6), [spovedniki za svoje romarske tovariše lega ne morejo,
c)	Obisk kake bazilike morejo premeniti v obisk druge cerkve, n. pr. v obisk cerkve sv, Križaj ludi število obiskov morejo zmanjšati. A če komu izpregledajo obiske, ta zalo ne sme opustiti molitev v namen sv, očeta; z.akaj te molitve se dajo ločiti od obiskov. Bolnikom pa morejo tudi molitev okrajšati.
2, Posebne pravice, ki se dovoljujejo desetim maSnikom, izbranim od sv pcnitenciarije ali od škola, za izpovedovanje romarjev tovarišev {Facúltales speciales, quae decem confessariis, ab S, Poe» nitenfiaria vel ab Episcopo proprio seleetis. trihuunlur ad conlessi-ones socio rum percg.rinorum accipiendas);
a)	Odvezali morejo grehov in cenzur, ki so po zakoniku udr-žani ordinariju ali papežu speciali modo, ne samo, če so cenzure tajne, ampak tudi če so javne v domačem kraju, kjer spokomiki bivajo ali kjer so bili po imenu proglašeni za obremenjene s cenzuro, ludi če je' zadeva že prišla pred sodnika zunanjega lora: biti pa morajo v resnici voljni sprejeli in izpolniti, kar se jim bo naložilo. in pohujšanje popraviti.
b)	fzpregledati morejo, toda samo pri izpovedi, ¡regularnosti ex delicio, če jc pregreha lajna; ludi ¡regularnost ex homicidio voluntario aut aboTlu, toda samo za to, da more spokorni.k brez nevarnosti za osramocenje ali pohujašnje vršiti opravila že prejetih sv. redov.
cj Obiske četverih bazilik morejo ¡¿pregledati ali premeniti kakor drugi izpovedniki sv. leta (gl. spredaj V 1 c).
d)	Obljube morejo preminjati kakor rimski penilcnciarji (gl. spredaj II 6).
e)	Da se neveljavno sklenjen zakon poveljavi. morejo, pa samo pri izpovedi, izpregledali tajen zadržek krvne sorodnosti v tretjem ali drugem kolenu stranske vrsle, tudi te zadržek na drugi strani sega do prvega kolena, kadar namreč zadržek izvira iz nezakonskega rodu; nimajo pa te pravice, kadar kdo zakon šele sklepa ali kadar bi bilo treba zakon v korenini izceliti,
I) .Naj je zakon že sklenjen ali se šele sklepa, morejo ti izpovedniki izpregledati skriven zadržek pregrehe (ucculhim triminis
197
impedimentum). če le nobeden ni slregel pa življenju zakonskega dlruga jneulro machinante). Ce je zakon že sklenjen, se mora privoljenje v zakon privatno ponoviti po kan. 1135; pokora, ki se spokomiku naloži, pa budi težka in dolga.
VI. Kako naj confessarii peregrini uporabljajo dane jim pravice, o le m je sv. penitenciarija izdala posebno navodilo (MonHa de usu Eacultalum confessariis pcregrinis tributarum);
1.	Mašniki morajo v svoji domači diecezi biti že pooblaščeni za izpovedovanje. V Kirnu morajo prositi dovoljenja rektorja one cerkve, kjer bodo izpovedovali; glede kraja se morajo ravnati po kan. 9C8—910 (»lerninarum confessiones extra sedem confessionalem ne audiantur etc,*]. Izpovedovati bodo mogli vernike svoje romarske družbe, peregrinos stocios, pa tudi tega ali onega drugega romarja, ki pride z verniki te družbe do izpovcdiiika in se želi izpovedati.
2.	Dane posebne pravice morejo uporabljati samo za one penitente. ki pridejo k izpovedi s tem namenom in resno voljo, da se udeležb milosti sv. leta. Vendar če Se penitenl pozneje premisli in drugih za jubilejni odpustek ukazanih dobrih del ne opravi, ostanejo v moči odveza ccnzur, prememba obljub in dispense: izvzeta je odveza cenzure -¿ad reincidentiam , če penitent ne izpolni, kar mu je bilo naloieno,
3.	Od vezati penitenta udržanih grehov ter cenzur in izpregledati mu ¡regularnosti morejo samo enkrat, in sicer tedaj, ko se penitent prvič udeleži jubilejnega odpustka. Druge pravice morejo v korist istemu penitentu tudi viičkrat uporabljati, večkrat mu morejo pre-meniti obiske bazilik ali število obiskov zmanjšati.
4.	V moči in nepremenjene ostanejo pravice, ki so jih izpovedniki romarji morda drugače prejeli od sv, penitenciarije ali od koga drugega.
5.	Krivovercev in razkolnikov, ki so javno oznanjali verske zmote, naj ne odvezujejo, če se niso prej vsaj vpričo izpovedniki odpovedali krivi veri ali razkolu in popravili pohujšanje, kakor treba,
(j. One, ki so vpisani v masonske alt druge prepovedane družbe iste vrsle, morejo itdvezati samo proti pogojem, ki so določeni spredaj pod II 4.
7.	Ce je kdo bral prepovedane knjige, naj ga nc odvežejo, če knjig, ki jih ima, prej ne izroči ordinariju ali izpovedniliu, ali vsaj resno obljubi, da jih bo izročil ali sežgal.
8.	Ce si je kdo nakopal tajno cenzuro Tadi škode, ki jo je kakorkoli prizadel drugemu, naj ga ne odvežejo, dokler oškodovanemu ne da zadoščenja in ne popravi pohujšanja in škode; če zadoščenja ne more dati pred odvezo, pa mora vsaj resno obljubiti, da bo to storil, hrž ko bo mogel.
9.	Ce je kdo prekršil klavzuro redovnic s slovesnimi obljubami, tudi če je stvar oslala tajna, se mu sub poena rcincidentiae prepove, da bi še šel v tisti samostan ali samostansko cerkev,
10.	Onih, ki so si cerkveno imetje ali cerkvene pravice prisvojili brez dovoljenja, naj ne odvezujejo, dokler niso vrnili, kar je cer-
] 9S
kvenega, ali prosili za poravnavo pri OTdinariju ali sv. sloiici, ali vsaj resno obljubili, da bodo to čimprej storili. To pa nc velja za One kraje, kjer je sv. stolica to slvar že drugače uredila.
11.	Vsakemu penitentu naj nalož.e primerno zveličavno pokoro; tudi takemu, o katerem po pravici sodijo, da bo v polni meri deležen jubilejnega odpustka.
12.	G rehov se izpove in sv, obhajilo lahko prejme kdo. preden je obiskal bazilike, ali v času, ko obiskuje bazilike, ali tudi pozneje. Potrebno je samo to, da bo zadnje dobro delo, in to je lehko tudi sv. obhajilo, izvršil v stanu milosti [kan, 925, § 1). izpovedi, ki ju ukazana sv. leto, naj lipovedniki nikogar ne oprosle; tudi ni dovoljeno, da bi obhajilo pramenih v drugo dobro delo, razen pri bolnikih.
13.	Obiskov bazilik naj ne preminjajo v taka dobra dela, za katera je penilent že iz drugega vzroka strogo obvezan, da jih opravi; in vedo naj, da bodo obremenili svojo vest, če bodo nepremišljeno ali brez pravega razloga penilenta oprostili obiskov bazilik (S. Foe-nil., febr. 1933; A AS 1933, 65—69).
Naštetim določbam je sv, penitenciarija dodala še tule pojasnilo: a) med posebnimi fakultetami, ki se dovoljujejo confessaritš perc-grjnis. se šteje za vključno tudi facultas jurisdictionis dolegatae za izpovedavanje v Rimu [to se pravi; mašniku, ki je v svojem domačem kraju pooblaščen za izpovedavanje, v Rimu ni treba prositi za juris-dikcijo; ta mu je že dana z drugimi fakultetami); b) COilfessarii peregrini morejo romarje £e med potjo izpuvectuvati, toda posebne fakultete morejo uporabljati samo v Rimu (S, Poenit., 30. mart, 1933; AAS 1933, 173),	F. Ušeničnik.
ODLOKf SV, STOLICE,
1. Fakultete za blagoslove, združene z odpustki, daje vprihodnje samo sv. penitenciarija. — Med pnvilcgi, s katerimi je sv, stolica obdarila razne cerkvene družbe, je tudi ta, da morejo mašniki, ki so člani te ali one družbe, blagoslavljati molk«, svetinje, križce in podobne stvari ter z blagoslovom dajati odpustke, navezane na rabo teh stvari. Tako n. pr. so duhovniki, ki so člani mašniške zveze za misijone (Pia unio eleri pro missionibus), doslej mogli z znamenjem križa podelili tako zvane papeževe odpustke na molke, svetinje, križce in majhne kipe; takisto so z znamenjem križa dajali na rožne vencc odpustke križarjev; z znamenjem križa so blagoslavljali postajne križe in naklanjali odpustke križevega pota; blagoslavljali so križe in dajali nanje popolni odpustek za zadnjo uro; iniL*li so osebni indulL privilegiranega oltarja za štiri dni v tedjui (AAS 1919, 20), Iste pravice so dobivali duhovniki v apaslolslvu sv. Cirila in Metoda fLj, šk, 1, 1926, 68), Nekateri mašniki so takisto imeli fakulteto, da so ob koncu pridige mogli dati papežev blagoslov.
Vse te fakultete, ki so jih mašniki kot člani te ali one cerkvene družbe dobivali, da so mogli deliti razne blagoslove Z odpustki, je sv. penitenciarija z odlokom 20, marca 1933 preklicala in razveljavila: Concessiones omnes ct singulac, piis lidelium associationi-
m
bus cuiuscumque uominis vel naturae, etsi loite sacerdotibus t an t um constan tibus, quovis loco aut tempore seu modo vet Li tul o huc-usque factae, largiendi privatis sacerdotibus facúltales et indulta quae sequnntur, nenipe bencdicendi devotionis objecta eisque Indul-gentias Apostólicas aut SunL-tac Birgittae, ut ajunt, adnectendj, be-nedicendi coronas casque (quamque pro suo modo) Induigenliis di-tandi. bencdicendi crucifixos ad lucrandas Indulgentias pig Viae Crucis esercitio pro legitime impeditis adnexas necnon ad plenarium in mortis articulo Indulgcntiam acquírendam, impertiendo benedic-lionem papalem in fine C one in num. concedendi indultum, quod dicunt, altaris privilegiati personalis, praesenti Decreto revocan tur, abrogantur alque omnino abolentur, ita ut ab huios ípsius Decreti cvulgationis die omní prorsus vi careant omnique efftcacia desti-luanlur»
Mašniki, ki žele katero izmed neštetih fakultet, se morajo s.u-nuprej naravnost in neposredno obrniti do sv. peni tenciarije; prošnjo pa mora. ordinarij priporočiti,
Privilegi, ki jih imajo nekateri redovt in kongregacije. da morejo blagoslavljati rožne vence in dajati nanje odpustke, blagoslavljat! postajne križe, postavljati križeve pote. ti privilegi ostanejo v moči; toda člani teb redov ali kongrcgacij morejo vpribodnje te privilege uporabljati samo osebno, ne morejo pa teh pravic dovoljevati drugim mašnikoni, ki ne pripadajo k njih redu ali kongre-gaciji [S. Poenit., decr, 20. mart. 1933; AAS 1933. 170 s).
Odlok govori o bhLjioslnvljnnjn stvari, ko je * blagoslovom (lan odpustek za pobožno rabo tistih stvari, Med temi stvarmi pa odlok fle našteva raznih škapulirjev, Skapuiir je zunanji vidni znak, da smo udje te ali one bratovlime, Tía se moremo udeleževati odpustkov, moramo ikupulir nositi- Niso Oa odpustki navezani na blagoslovljen škapulir. Pri sprejemanju v bratoviiino nam masni k šk&pulir pač blagoslovi; a £e se ška pulir obrabi, si lahko sami nadenemo neblago.ilovljen £kapu!ir in odpustkov smo deležni kakor preji
Odtod je umevno, zakaj odlok sv. pemtenemrije, ki jemlje ma&nikom fakultete za blagoslove, združene z odpustki, ne omenja škapulirjev. Duhovniki, ki so člani mainigke zveze za misijone ali braluvščine sv. Cirila in Metoda, morejo torej tudi zannprej vernikom nadevati petero Škapu-lirjev ¡(£1. F. U.. Past. bogosl/, 445).
Fakultet« za blagoslove 7. odpustki, ki a O jih duslej imeli mainiki kot člani le ati one cerkvene družbe, su i. odlokom sv. punitcnciarije ugasnile. Dvorimo pa je, če u [¡a sni le ludi fakultete, ki so jih mašmki prejeli ud redovnih poglavarjev. Med nami So mnogi mašniki. ki so za svojo osebo dobili od generala dominikanskega reda pravico, da morejo blagoslavljati rožne Venca in dajati nanje odpustke. Ali je La pravica z novim odlokom prenehata? — Sv. penitenciarija veli izrečno samo I o, da morejo redovniki vprihodnje privilege za blagoslove, združene 7. odpustki, le sami uporabljati. ne morejo pa več teh pravic drugim prepuščali. Ne veli na SV, pfl-nitenciariia. da hi zn one mačnike, ki so doski že preieli od redovnih poglavarjev lakultelo za. blagoslov, združen z odpustki, ta faklulteta pu pn-občenju novega odloka ugasnila, Dokler sv, penitenciflrija te stvari avien-lično ne razsodi, se zdi. da fakultete, doslej dobljene od redovnih poglavarjev, ostanejo v moči.
Neokrnjene ostanejo pravice, ki jih imajo mašniki kol voditelji pravilno ustanovljenih cerkvenih družb.
Samo oh sehi jc umevno, da morejo izpovednikt tudi itanaprej tretje-rednikom dajal blagoslov s popolnim odpustkom {vesoljna odveza].
200
2, Maša t čast sv. ustanoviteljev redovnih kongregacij. — Redovne družine, ki po svojem pravilu morajo moliti oficlj, praznujejo god svojega sv. ustanovitelja ali svoje sv, ustanoviteljice kot Eestum primae classis cum oetava communi. Pojavil pa se je dvom: ali smejo pri maši tako praznovati svojega sv. ustanovitelja ali svojo sv ustanoviteljico tudi one kungregacije, ki niso dolžne molili oficija? C- R je odgovorila: God sv. ustanovitelja ali sv. ustanoviteljice katerekoli redovne kongregacije ali ustanove se po novih rubrikah pri sv, maši praznuje suh ritu duplici primae classis cum oetava cummuni (S. R. C. 23. dec. 1932; AAS 1933, 11).
3- De jejunio eucharisltco ante Missam. — S pismom z dne 22. marca 1923 je kongregacija sv, oficija sporočila ikolom: Sv. sto-lica je vedno strogo pazila, da mašniki, ki opravljajo sveto daritev, izpolnjujejo cerkveno zapoved, ki jim veleva, da prejmejo sv. obhajilo na lešče, Utegne pa se zgoditi, da bi zapoved, kt naj čuva čast, dolino presv. Režnje mu Telesu, mogla biti na kvar zveličanju duš. Kongre-gacija sv. oficija je resno preudarila, koliko dušnopaslirskega delu morajo vriti mašniki v nedelje in praznike; ker primanjkuje duhovnikov, morajo mnogi po dvakrat opravljati sv. daritev, in to neredko V zelo oddaljenih krajih, ob slabih potih, neugodnem vremenu ter drugih neprilikah, zalo je kongregacija odločila, da bo v posebnih slučajih proti določenim pogojeni zapoved po dispenzi nekoliko omilila-
Kadar torej morajo duhovniki po kan, 806. § 2, isti dan dvakrat maše vati ali ob bolj pozni uri pristopiti k oltarju, pa radi slabotnega zdravja ali radi preobilega dušnopast irskega dela aH radi drugih pametnih razlogov hrez težke kvari ne morejo strogo izpolnjevali zapovedi o teičnosti: naj se ordinarij obrne do kongregacije sv, oficija in vse okoliščine natanko razloži. Sv, kongregacija bo ali sama dala izpregled posameznim duhovnikom, ali pa, če bo resnična potreba to zahtevala, za stalno (habitualno) pooblastila ordinarija, da bo mogel dajali izpregled. Za nujne slučaje, v katerih ni mogoče obrniti se do SV. slolice, pa kongregacija že s tem pismom daje ordi-narijem pravico za izpregled proti temu: da smejo mašniki kaj užiti »per modum po t us«, izključena pa je vsaka opojna pijača; da se poskrbi, da ne bo pohujševanja med ljudmi; in da ordinarij čimprej obvesti sv. stolico o dani dispenzi, — Upregled se more dovolili samo tedaj, kadar to zahteva dušna blaginja vernikov, ne pa morda radi mašnikove osebne pobožnosti ali koristi1,
Da bi mašniki, ki mislijo, da jim je taka dispenza potrebna, ne bili v dvomu, kaj Se mora v prošnji do sv, oficija navesti, je kongregacija sv. oficija dne l. julija 1931 izdala posebno navodilo za škofe, ki te prošnje pošiljajo V Rim: Normae a loeorum urdinariis prae oculis hahendae in petendis dispensationibus a lege jejunii euchari-s t iti pro sacerdotibus ante Missae celebrationem.
V tem navodilu veli kongregacija sv, oficija:
i AAS 1933, 151; 13 o gosi. Vesln., 111 f1923| 2S2; F. U„ Past. bo^osl,-. 60.
879
1.	Dispensatio a lege jejunii eucharistie! concedí potest ad aUquid sumendum sive per modum potus ad vires physicas reliciendas et sustinendas, sive per modum verae medicinae ad morborum effeç-tibus occurrendum.
2.	Cum ratio dispensations per modum potus publicum sit bonum spirituals iidelium, ab ¡is tantummodo sacerdotibus impetrar! potest, qui animarum curae sunt addicti; dispensatio per modum verae medicinae, cum in commodum etiam privatam sil inducía, ceteris quoque sacerdotibus polesl concedi; prima pro diebus tantum [ est i v is vei (urialibus cOncedilur, in quibus missae sacrificiam hora tard lore (post horum decimam) ratione minister!! est cele-hrandum; altera eliam pro omnibus diebus.
3.	Dispensario hujusmodi, cum sit gravis rclnxatio legis eccle-siaslicae. gravem, ut palet, re qui rit causam, quae in singulis cusibus est comprobanda; unde fit. ul dispensatio nunquam indiscriminalim sacerdotibus indeterminatis, sed semper singulis tantum sacerdotibus determinatis conccdatur, singulorum personalibus adjunclis rite pcrpensis,
4.	In relativo supplici libello S. Congregation! exhibendo se-qucntia sunt iudicanda:
a)	oral oris netas;
b)	eius ofEicium vel m un us, sen an ipse qua parochus vel saltern qua viearius paroecialis (can. 451—47SJ curae animarum operam dot;
c)	eius valetudinis Status per medici testimonium comprobatue, ex quo una cum morbo appareal etiam, an ipse .-iliquid per modum potus vel per modum medicinae sumtre debeat et in ulroque casu de quOnam polu vel de quanani medicina spécifiée agatur;
d)	ritrum unum an duas missas diebus dominicis et festis ipse celubraL; quanam hora et, si bis célébrât, ubinam celebret, ulrum scilicet in cadem eccïesia, au vero in díversís ecclesiis, indicata in easu earum ah invicem distantia, praesertim si iter pedibus sit peragendum;
e)	an ab alio sacerdote íirmioris valetudinis possit substituid
(Juae omnia indiçanda sunt prima vice, qua dispensatio imploratur,
dum pro graliae iam semel impetnitae prorogative non requiruntur, si eaedem oratoris circumstantiae inm expositae adhuc perdurcnl.
5.	Suppley libellus aacerdotum saecularium ab ipso Episcopo, addito suo voto, est subsignandus; libellas supplex religiosorum, qui animarum curae operam dant, tam ab Episcopo loci, ubi eorum domus religiosa esl const iluta, tam ab ipso suo Su peri ore Generali; supplex libellus rçligiosorum, qui curam animarum non exercent, lantum est exclusive a suo Superiore Generali,
6.	In prorogatione implûrartda aut praecedens rescriptum exhi-heatur aut saltern euisdem rescript! numerus indicelur.
Romae, ex aedibus S. Officii, die !. julii 1931.
V Acta Au. Sed. teh norm sv. oficija doslej se nismo brali; priobïenc pa so bile v Pastor ulblatl dus Bistums lüichslatt, 1931, 65; odtod jih je presiielo uredniStvo lista Archiv Í. kath. Klrcbenrecht, Bd. 112 (1932) 151; lakisto Periodica de rc morali, 1932, 105. ia Nouv. Revue (biologique, t. 60 (1933), 64.
îlojtoilomi Yrifflilc.	14
202
Navodilo sv. oficija pojasnjuje ter dopolnjuje pismo iste kongre-gacije z dne 22. marca 1923, Pismo govori samo o izpregledu »per modum potus* in pravi, da se ta izpregled dovoljuje le tedaj. kadar tO zahteva dušna korist vernikov; ne more pa se dovoliLi radi mašnikuve osebne pobožnosti ali korjsti. Navodilo z dne 1. julija 1931 pa loči dispenzo, po kateri sme kdo pred mašo kaj užiti >per modum polus" zato, da si okrepi fizične moči, in dispenzo, po kateri sme kdo pred mašo kaj užiti »per modum verae medicm&e« zato, da si pomaga v bolezni,
Vzrok za izpregled per modum potus >. je javna dušna blaginja vernikov; zato se daje samo mašnikom v dušnopastirski službi, Izpregled, da sme kdo kaj užiti res kot zdravilo, »per modum verae medicinae«, pa se dovoljuje tudi radi privatne koristi; dovoljuje se torej tudi mašnikom, ki niso dušni pastirji, Jzpregled per modum potus« se dovoljuje samo za nedelje in zapovedane praznike in pa za liste delavnike, ko mora mašnik radi svoje duSnopastirske službe bolj pozno (t. j. po deseti uri) maševati. Izpregled, da sme ■kdo pred mašo kaj užiti res kot zdravilo radi bolezni, pa se dovoljuje tudi za vse dni.
Vzrok za dispenzo mora biti važen (causa gravisj in dokazati se mora posebe za vsak slučaj, posebe za vsakega mašnika, Zato sc izpregled ne more dobiti n. pr. za vse mašnike v župniji, ki mašujejo ob enajstih, ali za vse mašnikc. ki binirajo.
Prošnji se mora priložiti zdravniško spričevalo, iz kuLeregu je razvidno, ali mora kdo kaj uživati per modum potus« ali per modum medicinae,if in tudi, kakšno pijačo, kakšno zdravilo.
Ce kdo v nedelje in praznike dvakrat mašuje, je treba v prošnji povedati, ali mašuje dvakrat v isti cerkvi, ali v dveh različnih cerkvah, in Če mašuje v dveh cerkvah, kolika je razdalja med cerkvijo in cerkvijo, in zlasti, ali mora peS hoditi. Tudi to je treba dostaviti, da se brez velike težave ne da dobiti namestnik, drugi bolj zdrav mašnik, ki bi mogel teši: maševati,
4.	Odpustek za angelovo žeSčettje. — Kdor zjutraj, opoldne in zvečer, ko zvoni angelovo češčenje, ali pozneje, kadar more, moli
Angel Gospodov^ ali i.Raduj se, Kraljica nebeška-* v velikonočnem času, ali 5 zdravamarij, more dobiti vsaiukrat odpustek 10 let, če opravi to molitev vsaj s skesanim srcem, in popolni odpustek pod navadnimi pogoji, če je opravljal pobožno vajo ves mesec |S. Poenit.. 20, lebr, 1933; A AS 1933, 71).
5.	Odpustek za molitev ob petkih, ko zvoni v spomin Gospodove smrti. — Pij XI. je letos ob izrednem jubileju odločit: Kdor v petek popoldne ob treh, ali, če kje zvoni ob kaki drugi uri, ob tisti uri moH. in sicer kleče, če mu je lehko, 5 očena.iev in zdravamarij ter doda v papežev namen pobožni vzdihljaj «Molimo te, Kristus, in te hvalimo itd « ali drugo podobno molitvico, more dobiti: a) odpustek 10 let vsak pelek, ko opravi pobožno vajo vsaj i skesanim srcem; h) popolni odpustek pod navadnimi pogoji, če je opravljal to vajo ves mesec vsak petek (S. Poenit,, 30. jan. 1933; AAS 1933, 70).
F. U.
203
SLOVSTVO, a) Pregledi,
1. Manijevi spisi najdeni,
Egiplska tla so zopet dala iz sebe zaklad, ki so (¡a dolga stoletja skrivala, pa ne suha peščena tla, ki so bila še kar varno lež.šče papy-rusovih listov in knjig, mnrveč vlažna lla južno-zapadnega Faijuma1, ki bi bila v par desetletjih zabojček papyrusovih knjig spremenila v kupček gnojne zemlje, če bi jih ne bili delavci odkrili in prodali v M edine t el haijiim trgovcem s Starinami in ti dalje v Kairo. Tu sta te starodavne listine pri treh trgovcih s starinami iztakuila in, sprva ne vede drug za drugega, vse pokupila angleški zbiratelj rokopisov Mr. Chester Beatty in berlinski koptolog Karel Schmidt, ta za berlinski muzej, oni za svojo zbirko. Schmidt je takoj, ko je pn stari-narju našel prvi sklad listov, iz par besed, ki jih je mogel prebrati, domneval, da ima pred seboj koplski prevod Manijevegu dela Kepha-laia, in ta domneva se je kesneje izkazala za pravilno. Se vei. Pokazalo se je, da so ti listi pravi Corpus Manichaicum, zbirka Mani-jevih del in spisov njegovih učencev, ki so jih v 4, stoletju za mani-hejsko propagando v Egiptu prevedli v koptski jezik, in sicer v t. zv. sitb-nhmiruskd narečje, ki se je govorilo na ozemlju Assiulu. Vseh listov je blizu 2000; napisani so bili proti koncu 4. stoletja. Listi so se zelo slabo ohranili. Vlaga je papyrusova vlnkenca Stoletja razkrajala, ko pa so listi prišli na suho, je slana vlaga med vlakenci zapustila drobne solne kristale; radi tega so listi zelo krhki. Na prvi pogled se kup teh listov zdi kos šote. Vsi listi so sedaj v Berlinu, kjer jih dr. Ibscher, prvi izvedenec za konserviranje papyrusov, z nepopisno potrpežljivostjo spravlja pod steklene plošče, Karel Schmidt in H. J. PoloLsky pa s povečevalnim steklom in zrcalom prebirata slabo ohranjeno nekdaj krasno pisavo. Po naporu več ko enega leta je pod steklom okoli 200 listov. Prvo večje poročilo o najdbi, o delu, ki se je doslej opravilo, in o izsledkih, ki so se dosegli, je izšlo v februarju 1. 1. v sejnih poročilih filoz.-hist. oddelka pruske akademije znanosti'.
1 Faijum. kop t, pha-jom, t- j. -Jezersko*, prva k Ponilju spadajoča oaza Libijske pllSiave j« jezerska kotlina nekdanjega Moiriikega jezera, ki ga jc del Ptolemaios Philadelphia [283 - 247 pr. Kr.] vetji del i/sušiti in po svoji ¿eni imenoval okraj Nomos ArsinoTtes; nstanek jezero je današnji liirket Kanili. Iz suhih tal vzhodnega Faijuniii so od leta IS77 dalje izkopali mnogo papyrusov; najbolj znani so libel] L « čflSl Decij*ve£a preganjanja, t, j, potrdila daritve nih komisij, [i.i je ta in ta izvriil cesarjev edikt in daruval bojiuvom [C. Wessely, Les plus anciens monuments du Christ ki ni s me čerits jut papyrus. I emtes ¿d i ti s, trnduils el annotčs, Paris 1921 |R. Graffin-F. Nau Patrtlojil Orienlntis XVttl, 3|).
J ti in Mani-FuTtd in Ajypl« n. Originalschriftcn des Mani und seiner Sc h filer. Von Prof. 1). Dr, Carl Schmidt and Hr. II. J. P o 1 q l -k k y mit einem Bcilrag von Dr. h, c. H. Ibscher. |5>ondcrau$£, alls den Silzuniisbcr, d, Preull, Akad. d- Wiss. PhlL-hitt Klasse. 1933, I.) Rerlin 1933. Vel, fi", 89 sir. in 2 tabl- Podoba na 2, tabl. kažn knjigo, ki f.e zdi kos Sole, Prim, še: C. Schmidt, Neue Ori|ginatque|len des Manichaismus aus A(|yp1en. '¿eitschr. f. Kirchengescfi, Lil (1933) 1^-28,
14*
204
Kolikor se je doslej dognalo, so v laijúmski zbirki ti-le spisi: 1, Zelo obsežna knjiga Kephálaía učiteljeva , nagovori in predavanja, ki jih je imel Mani svojim učencem o najrazličnejših rečeh svojega verskega SeStAva. Mani nastopa kot apostol- ali razsvel-Ijevavec (phostér), ki skrivnosti razodeva in temne besede razlaga. Ali so Poglavja* Man i je v o delo, ki je 7. namenom porabil literarno obliko nagovorov z vprašanji učencev in pripombami, kako so z veseljem sprejeli njegovo razodetje, ali pa so tO zapiski učencev, ni dognano. Verjetnejše je prvo, zlasti ker so Manijevi privrženci imeli ■Poglavja' za delo svojega učitelja. 2. Zbirka Manijevih pisem. Ne ve se še. koliko jih je v fatjumskem rokopisu, ker so šele 4 listi pod steklom. 3. Zbirka krajših sestavkov in poročil o Manijevem mučeništvu in usodi njegove religije. Konserviranih in prečitanih je doslej le nekaj listov, 4, Lógoi Manijevih učencev, doslej še ne raziskani. 5. Zbirka razprav, ki se zdi, da so komentar k Manijevemu živemu evangeliju- . Ti spisi so na listih berlinskega muzeja, — V onem delu íaijümskih rokopisov, ki je last Cheslera Dealtyja, si) tale dela: 6, Knjiga psalmov, zbirka nad 230 psalmov, ki so jih zapadni matlihejei rabili pri božji službi. Gotovo je, da je Mani za razširjanje svojega nauka zlagal religiozne pesmi; koliko psalmov te zbirke je Manijevih, se bo šele pokazalo. T. Zbirka homilij nekaterih prvih Manijevih učencev. S. Obsežna knjiga, ki je v zvezi z Manijevim živim evangelijem,. 9. Obsežna knjiga |ok. 250 listov), ki je nje vsebina Še popolnoma neznana. — Knjižnica neznanega faijiimskega manihejca pred več ko poldrugim tisočletjem je lorej obsegala dve Manijevi deli (št, 1 in 2] in spise Manijevih učencev; to bodo za proučevanje prvotnega maniheizma dragoceni viri, ko jih bo spretna Ibscherjeva roka spravila pod steklo in jih bodo poznavatelji kopt-skega jezika prečitali in raz tolmačil i.
Za življenje in nauk Manijev in najstarejšo zgodovino maniheizma so doslej bili na razpolago samo sekundarni viri: polemično usmerjena poročila pisateljev, pred vsemi krščanskih, potem mohaniedan-skih, naposled tudi zoroastričnih, koniucijaskih in buddhističnih. Faijiimska knjižnica pa obsega poleg spisov Manijevih neposrednih učencev kar dve deli Manija samega. To je najdba, ki po svojem pomenu presega vse, kar se je v zadnjih desetletjih našlo virov za \erstveno zgodovino, 2e to, kar se je moglo doslej prebrati, ko je le desetina listov pod steklom, je prineslo nova pojasnila o Maniju; tako je n, pr. sedaj izvestno, da je v zadnjih letih prvega Sasanida, kralja Ardaširja I (224—241), potoval po morju v Indijo in lam pridigal upanje življenja |Kcph. 1). Posebno važno pa je, da izvemo od 'Manija samega, kako je pojmoval svoje poslanstvo in kaj mislil O svojem odnosu do velikih reiigij, ozir. do njih ustanoviteljev Jezusa, Zoroastra in Buddha. Vse, misli Mani, je poslala ista slavna moč'*, toda razodetje in modrost« jim je dala v raznih oblikahT t. j, druga ni enaka drugi, zakaj jeziki, kamor so bili poslani, niso enaki drug drugemu . Zato je Jezusova religija omejena na zapad, Zoroastrova na Perzijo. Ruddhova na Indijo, On, Mani. kol paraklet je konec in vrhunec religioznega razvoja vesoljnega človeštva; on povzema reli-
205
giozno modrost vseh prednikov v svojo veliko mudrosl, ki se bo odslej oznanjevala po vseli deželah iti vseh mestih; njegova naloga je svetovno poslanstvo, ki zaključuje verski razvoj s poslednjim poslancem, Apostolom resnice, Vkljub univerzalnosti svojega poslanstva pa hoče Mani upoštevati posebnosti raznih narodov in njih religiozna izročila. Tu se kaže prožnost in prilagodljivost njegovega sinkreti-stičnega sestava, ki se v misijonstvu na zapadu ozira bolj na krščanstvo, ki ga je Mani poznal v obliki Bardesnnesove in Markionove grtoze, v Perziji na Zoroastrov. na vzhodu na Buddhov nauk. V Medinet Madiju najdene knjige po d a jejo tip Lakega proti zapadu orientiranega inaniheizma v prvotni obliki.
Vprav zato. ker faijumski spisi kažejo prvotno obliko Manijevega nauka, so za poznavanje prvotnega maniheizma pomembnejši mimo manihejskih spisov iz Turfana. Turfan je mesto v kitajskem Turke-stanu, ob karavanski poti, po kateri se jc od 2, stoletja pr, Kr. do mongolske dobe (13. stol. po Kr,) razvijala trgovina s svilo iz Kitajske v dežele ob Sredozemskem morju. V 7. stoletju so turški Uiguri zasedli to ozemlje, ki se šele odtle po pravici imenuje Turkestan, turška dežela; prej so tu prebivali razni indo-germnnski rodovi. Letu 762 se je v uigurski državi maniheizem proglasil za državno religijo, vendar tli nikoli zajel širokih ljudskih plasti. Od leta 1900 do svetovne vojne je Slo v Turkestan več angleških, nemških in francoskih znanstvenih ekspedicij, ki so med drugim našle tudi vrsto manihejskih spisov, po glavnm najdišču fragmenti iz Turfana imenovanih, Med njimi je nekaj skoraj popolnih spisov v turškem (uigur-skem) in kitajskem prevodu, dočim fragmenti v raznih iranskih narečjih ne dajo celotnih tekstov. Turfanski odlomki so pred vsem važni za zgodovino manihejskega misijonslva v srednji Aziji in na Kitajskem, za poznavanje prvotnega Manijevega nauka so pa le sekundarni viri1,	F. K. Luktnan.
2. Dela sv, Lavrencija ErincJiškega,
Kapucini beneške province, katere član je bil nekoč sv. Lavrencij Brindiški lr. 22. juL 1559 v mestu Brindisi, M. 22, jul, 1619 v Lisa-bonij, so sklenili izdati vse spise te dike kapucinskega reda. Na važnost Lavrencijeve literarne zapuščine je opozoril že Pastor, Gesch. d, Papste XII, 200.
L V zgodovini kat. reforme ima sv. Lavrencij odlično mesto. Po vstopu v kapucinski red I. 1575 je študiral filozofijo in teologijo v Padovt, postal profesor teologije in slaven pridigar in bil 1602 do 1606 general kapucinskega reda S svojo učenostjo, s svojim svetniškim zgledom in s svojim plodovitlm delom si je preprosti redovnik pridobil mednaroden ugled v najvišjih svetnih in cerkvenih krogih. Njemu gre zasluga, da so se kapucini naselili v Notranji Avstriji in tu ob strani jezuitov vneto delovali za kat, reformo. Svoj red je razširil po večjem delu Evrope. Kot general je mnogo potoval
Prim H H. Schaeder, Manicluiisinus v Die Religion in Geschieht« und Gegenwart Hl5, i960; Türken, ibid. V', 1316; Turtan, ibid. V?, 1323.
206
šti vizitiral samostane po Italiji, Franciji, Španiji In Numčiji. Po papeikih naročilih je opravljal važne diplomatske posle; tako ju 1609 pridobil Španskega kralja Filipa EEL za ligo kal. knezov; kot vojnemu kuratu pa mu gre zasluga za zmago cesarskih čet nad Turki v bilki pri Stolnem Belem gradu L 1601. tjovoril je vse glavne evropske jezike poleg vzhodnih bibličnih jezikov; Judom je pri-digoval v hebrejščini. Posebno dobro je poznal verske razmere v Avstriji in Nemčiji. Važen zgodovinski vir je njegov spis Commen-tariolum de rebus Austriae et Bohemiac (izd, Tiomae 19101- Radi njegovih zasluft za napredek kat. cerkve v cesarskih deželah bi ga mogli nazvati drugega Kanizija.
S Prago pa je Lavrencijevo ime še v prav posebni zvezi. Na prošnjo praškega nadškofa Zbinka je papež Klemen VIII. poslal v Prago več kapticinov pod vodsLvom sv, Lavruncija Brhidiškega. S svojimi tovariši je prispel Ija 13, novembra 1599 in se takoj posvetit gorečemu apostolskemu delu. V Pragi je ostal do J. 1602. Nato je bil izvoljen za generala kapucinskega reda. Tedaj ga je papež Pavel V. poslal zopel na Češko kot generalnega komisarja. Lavrencij si je v Pragi zlasti kot pridigar na vso moč prizadeval zajeziti prote-stantizem in poživiti katoliško vero, Zgodovinsko važne so postale njegovi: pridige proti uglednemu luicrskem" teologu Polikarpu Lai-serju (Leyserju) si., ki je bil dvorni pridigar saškega volilnega kneza Kristijana II, V spremstvu tega kneza, ki je meseca jul. 1607 obiskal v Pragi tesarja Hudolfa H,, je bil tudi Laiser, ki je s svojima javnima pridigama O dobrih delih in o opravičenju grešnika po sami veri povzročil med praškimi katoličani veliko zmedo. Na nuncijev in nadškofov poziv mu je s svojimi pridigami odgovoril sv. Lavrencij tako učinkovito, da ,se je glas O njegovem nastopu razširil po raznih deželah. Po hilrem odhoda iz Prage je Laiser svoji pridigi izdal v Leipzigu 1. 1607 s predgovorom in zagovorom in pozval Lavrencija v boj. Do tega so Laiserja pripravili praški luterani, ki so težko prenašali vpliv Lavrencijevih pridig; z njimi je Lavrencij katoličane znova v veri potrdil in mnogo luteranov spreobrnil. A ker so lulerani L.aiserjevi pridigi v Pragi strastno širili, je Lavrencij sklenil, zavrnili Laiserja tudi pismeno. Spočetka je nameraval zavrniti samo Laiser-jevo knjižico; potem pa je sklenil spisati delo, ki naj bi osvetlilo in zavrnilo celotni luteranizem. K Lemu so ga nagovarjali tudi praški cerkveni krogi. Lavrencij si je v ta namen zbral bogato biblioteko in se lotil dela proti koncu oktobra 1607; proti koncu 1608 ga je v glavnem že dovršil, Ko je med nadaljnjim predelavanjem zvedel, da je Laiser umrl J22, Fehr. 1610), je misel na izdajo skoraj dovršenega dela opustil, češ, da se noče boriLi 7. mrtvim nasprotnikom-To njegovo delo so sedaj izdali beneški kapucini1, Po svoji temeljiti
[ S. Laurentii a Drundusiu Ord. PP. Mia. Capuccinorum Opera omnia a Palribus Min. Cap. provincial Vene tat textu Original! nunc pricnum in luccm cdita nolisquc illustrala. — Vol. II; Luthera-11 ism i hypolyposis. Pars Ii II y polyposis Martini Luther i.
4fl. XLV in 524 sir., Patavi: 1930. — Pars TI: Hypolyposis ecclDtitS et doctrinae Lulheranae, 4", XVIII in 534 sir., ibid. 1931.
207
in hoguti vsebini ima ne le časovno-zgodovinsko, lemveč trajno vrednost.
it. Delu je Lavrencij dal naslov L u t h e r a n i s m i h y p o t y -p o s i s. Njegov slog je govorniško-didaktičen, latinščina pa burna-nistično-klasična. Snov podaja v obliki razprav, ki si logično slede druga za drugo. Znanje in uporaba sv, pisma, cerkvenih očetov in Luthrovih spisov vzbuja občudovanje: poleg cerkvenih očetov citira več kol 100 pisateljev in več kot 200 del, od teh nekatera zelo redka, nekatera pa menda sploh izgubljena. Lavrencijevi prevodi l.uthrovih nemških tekstov v latinščino so točni. Izdajatelji so razprave združili v sekcije, citate overovili, dodali stvarne kritične opombe in sploh priredili zelo lepo monument al no izdajo. Lavrenciju ne gre za to, da bi podal biografijo Martina Luthra, ampak za to, da pokaže živo dogmatično in etično sliko Lulhra in lulerstva, Upošteva ne le katoliške, temveč tudi protestantske zgodovinske vire. Luterstvo riše v načelnem okviru celotne zgodovine herezij, Po tej primerjalni metodi je sicer subjektivna novost in individualnost luterstvn nekoliko potisnjena v ozadje, ni pa zato slika luterstva nič manj plastična. Stvarno razpravlja pisatelj ¡mlitctičnu; na eni strani predočuje Luthrn in njegov nauk. na dnigi strani pa prave Kristusove apostole in njih nauke, V tej razdelitvi svetlobe in sence preko cele cerkvene zgodovine se nam katoliška resnica razodeva v tem bolj žarki luči, v tem večji grozi pa tudi heretična zmota.
Prvi del La vrencijeve Hipotipoze nudi sliko Lulhra, drugi sliko Luthrove cerkve in luterskega nauka, tretji, ki bo šele izšel, pa sliko Lalserja in njegovih naukov. Prvi del obsega predgovor in 31 disertacij. Predgovor razlaga praške dogodke. Ker je pisatelju Laiser po svojem življenju in po svojem nauku .Martini Lutheri viva imago«, bote /.godovi ritko-krit itn o predočiti, označiti in zavreči najprej original t« slike, t, j. Luthra. Nato v štirih uvodnih disertacijah ua kratko in predhodno predstavi Laiserja in njegovo knjižico ter sebe hot njegovega nasprotnika, ki se hoče po zgledu cerkvenih očetov boriti z Laiseriein kot heretikom, Pojasni bistvu herezije, pokaže, kako so se cerkveni očetje borili proti herezijam, ¡n zopet predhodno dokaže, da je tudi Laiser heretik. Nato razk&ie orožje, s katerim se bori Laiser in s katerim se bo boril pisatelj. Christiano militi Faulus assignat omnia arma. quae in bellu sivi ad defensioneni propriam sive ad h mi i um effensionem necessaria sunt« t. j. scutum iidei in pa gl.idius spiritus, quod est verhum Dei. tnda ne le kseriptum atramento in codice«, tem ve f i-scriptuni Špiritu Dei vivi in Ecctcsiae corde* (itr. 21). Nato preide pisatelj k Lutbru in razpravlja o njegovem življenju pred odpadom od katoliike cerkve, o njegovem namišljenem reformatorskem poklicu, o njegovem odpadu ter o življenju, delovanju in nravnosti V službi krivega preroka.
V drugem delu, ki obsega 28 disertacij in so ga izdajatelji razdelili v dve knjigi, v Hypotypuais eccleSiae lutheranae in Hypotyposis doctrmae tutheranae, pisatelj v prvi knjigi poda naiprei Sploino sodbo O luterski cerkvi, nato jo v podrobnostih analizira oriše temelj, zgradbo in lastnosti luterske cerkve. V drugi knjigi govori o luterski veri in sicer o avgsburški veroizpovedi. o Luthrovem nauku in duhu, o načelnih in poediuih l.uthrovih naukih in o lastnostih Lulhrovega nauka, na kar rekapiiulira Ltilhrov odpad od vere in njegovo obsodbo.
K temu pregledu je treba pripomniti, da so nekatera vprašanja posehna zanimiva in temeljito obdelana, tako n pr. traktat o rimski cerkvi, o heretikih sploh, n Luthrovem reformatorskem poklicu |v 6 disertacijah|. o avgsburški veroizpovedi in o osnovnih naukih luterstva. Ton razpravljanja ni sramotilno polemičen, ampak apostolski in patristiien, kar pisatelj irrečno
208
naglaia. Kajpada su tupntnm odraža v lijem nUus tedftn iega Časa, V zgodovinskem pogledu je vredno omeniti, da jc pisatelj rabil najbolje zgodovinarju Svoje dobe. Le malo je takih stvari, ki jih je najnovejša zgodovinska kritika zavrgla.
I retji del Hipotipozc bo imel naslov Hypotyposis Polvearpi Laiüeri in bo posebej razpravlja] o dobrih dtlih in o upravičenju greinika po sami veri.
Izdajateljem je treba priznati, da so svojo nalogo prav dobro rešili, V drugem delu bi bilo dobro, če hi bili na čelu strani zaradi preglednosti označili tudi knjigo. Tudi bi bilo bolje, če bi eitiruli tuja znanstvena dela v originalih namesto v i tal, prevodih, J. Türk.
III. Za prvo knjigo Lav renti je vili zbranih del so se izdajatelji odloČili zbrati in objaviti Marijine pridige", da s tem vse podjetje priporoče Devici Mariji, ki jo je svetnik otroško ljubil, pa tudi od nje prejel posebne milosti, zlasti — kakor je sam trdil — dar je/.ikov, n, pr, behrejščine, v kateri je Judom pridjgoval,
Ta vol, L nosi pred notranjo naslovno stranjo živo sliko sv. Lav-rencija, naslikano leta 1610; v uvodu k celotni izdaji čil amo kratko biografijo (obširno bodo dali po objavi vseh spisov h sledi popis rokopisov, kje se hranijo in koliko jih je, končno izvemo, kaj je bilo v teku treh stoletij od lega tiskanega, t. j. sanio drohei. Iz. vseh rokopisov zbrani govori o Mariji so v >Marialei sledeči: K SkrRaz 12, 1—5 (Et Signum magnum apparuit in coelo] 7, k Lk 1, 26—38 (Missus est) 16, kot razlaga molitve Zdrava Marija 10. k Lk 1, 46—55 [Magnifiuat] 10, k Lk 11. 27—28 (Beatus venler) 5, k Ps 86 jFutida-menta eius in montibus sanetis...) 6, k molitvi Salve keginn 6, za praznik Brezmadežnega Spočetja 11, za Svečnicd 6, za Obiskanje D, M. 2, za Marijo Snežno 2, za Vnebovzetje 3.
Vsi govori ( .sermones ) so pisani v latinščini, dasi jih je gotovo govoril v italijanščini (ali morda, vsaj nekatere, v kakem drugem jeziku?). Spisan je skoro vsak govor ves, le pri enem ali drugem je konec kratko skiciran ali pa celo opuščen.
Že tu naj omenim, da bi fitatelja zelo zanimalo vedeti, k j e je svetnik govoril ta ali oni cikel in k a l e r e g a leta. Pa najbrž se to ne d;i več Ugotoviti.
Na prelomu 16. k 17. stoletju so že precej zavesLno ločili dve poglavitni vrsti pridige: tematično (o eni re&nici, eni kreposti) ter homilijo, in kot podvrsto tematične emblematiČno (emblema _ simbol, podoba, slika, če je n. pr, podlaga vse pridige slika: Marija — zakladnica vseli milosti), Sv, Lavrencij sam je spisal .Tractatus de modo concionandi . ki pa dolični rokopis šele iščejo,
Temeljite zgodovine katoliške pridige še do danes nimamo. Rajni škof dr. Keppler je bil še kot bogosl. profesor v lepi razpravi »Beitrage zur Entwicklungsgeschichte der Predigtanlage ■ (Theol. Quartalschrifl, Tübingen 1892] označil pridigarje 16. in 17. stoletja, kolikor je hilo doledaj znanih zbirk; sv. Lavrencij a iz Brindizija seveda ni omenil, ker je bila do iistihmal v tisku znana ena sama pridiga njegova, in sicer prva iz cikla Signum magnum, tiskana I, 1880 v lističu »Eco di S, Francesco«.
1 S. t, aurentii a Brun d. Optra omnia. Vol, 1: M a ri a te. XXIII in str., Palavii 1928.
209
Ko so ida j njegove Marijine pridige vsem lahko dostopne Jen in vod dragocene izdaje iriluju ti, 00 k.ipucmi v Skoíji Loki), ali bodu pridigarji planili po njih? Ali jih bodo prevajali? Ali bodo profesorji cerkvenega r	govorništva kazali nanje kol na nov vzor?
Da vsaj približno razvidituo, kako je bila sestavljena svetnikova pridiga, naj Hi. V «dom kratko vsebino 5. pridige i* cikla Signum magnum appa-ruit Govoril jo je v soboto po sredpostni nedelji lleta? kje?), Motio: Et in capite eius corona sLellarum duodecim, Izdajatelji KO vse pridige razdelili po zmislu v odstavke, označili jih t, rimskimi številkami ler ob robu opremili vsak odstavek s kratko vsebino. (Svelnik ni delu) prav nobenih udstavkov, noben iil in Lerpunkii), mest iz sv, pisma, ki jih je nešteto, nič navajal; pisava je težko čilliiva. Izdajatelji so se dve leti ukvarjali ludi s — paleoj£raIijcN Naša pridiga ima odstavkov 7, I. Antični pisci naštevajo razne vrste kron: corona navulis, muralla.. Tudi sv, pismn jih več navaja. Kaj pa je ta .corana stellamm 12-? Solnce se ií'bl/e med 12 nebesnimi ¿namenjh Marija je takšno solnce. Sv. Avguštin uči. da število 12 pomeni univerzalnost: Žodiacus sestoji iz 12 zvezd, lelo ima 12 mcstccv, dan !2 nn Število 12 sestoji iz 2 ¡ki je začetek množine) - 10 (deset je nčbesov ali neb- sfčr), V sv. pismu ima število 12 važno vlogo: očaki, apostoli, členi apOGt, vere. bolje zapovedi (10 4-2 t. j. Ljubi Boga ... in bližnjega. . .'] -- II. Marija kraljica vseh izvoljenih. ki jih je v Si. Z. 5 vrst: očaki, preroki, duhovni, levili in pravični obojega spolu. v M. '/.. pa 7 vrsi: apostoli, mučenci, Škofje, mašniki, samostanski bratje, redovnice, verniki. Jc pa Ludi kraljica vseh stvari božjih (omnium creaturarum Dei), ki jih je zopet 12 vrst: 3. ki imajo samo bit (esse); coeli, lapides, metnlla: 3, ki imajo es¡¡e -t- vivere: herbae, arbores silvestres, ar bore» fructifeme; 3. ki imajo este H" vivere ¡ Sentiré; animalia terrestría, aquatilia vnlatilia: 3, ki imajo vrhu vsega intelligere: angeli, homines in mundo, daemones in interno- Marija vsem tem ukazuje, kakor je Jozve ukazni solncu in luni ali Elija ognju in deJjll- -- lil, V sv. pismu čl t amo, da je ttof; raznim ljudem dajal posebne milosti, vsakemu pa le po eno. — IV, Mariji pa je dal 12 takih posehnth milosti uKir. 12 takih svetlih zvezd; tri (i divio-i praedestinaligÜe (summus gradus gratiae; gloriae; div. materi) ítalis digni-tasl: tri os temporal! conceptione [summa nobilitas carnis et spiritus; summa puritas abs^ue omni macula origínalis peccati; usus Hberi arbitri! iam in ntero malris|; tri cx [nereali Verbi incarnat ione (fecunda virgmitas et virginalis Feuuudilas; divina, vera, natura I is mulernitas; ex Špiritu» 5, supervert-tione verum cum Dbo sponsalitium et matrimonium); tri ex ipiius in cuelo glorificalione (anim,l et corpore beata: super umnes angélicos churus C xa ¡tata; acl dexteram Christi collocata). ^Sic liahenms coronani ex 12 splen-didissimis slellis divinitns cumpactam." — V. V sv. pismu pa se pofeii »corona gloria?« omenja tudi »corona s a p i « n t i a Tudi to je dal Rog Mariji in sicer s tem, dfl ji podari! poznanje vseh stvari, ki jih je, kukor smo videli, t2 vrst. ter poznanje vseli skrivnosti vere, obseženih v 12 členih apost. vere. Tako je Marija najmudrejša be&ednica za nas pri Bogu, kakor je bila ona modra žena iz Tekoe pri Davidu za Abifllottla {2. Kralj. H. 1 nsl.) ali kakor modra Estera pri kralju Ahasvern za svoj narod, — VI. Da, vseh !2 vrst izvoljenih tvori — lahko rečemo (»nun incongruum erit. si dicamus. ..) — ludi nekakšno coronam gaudii Mariji. — VII. Bog je ustvaril solace, da sveti podnevi, luno, da ponoči; Marija je obdana z obojim famieta šole- luna sub pedibus) in še r, zvezdami, da sveti pravičnim in grešnikom (katerih jiimbn] je noČJ. Kukor je jolncc v vsem svojem obsegit luč, tako jc Marija vsa dobrota. Zatorej se z zaupanjem zalekajmo k njej!
To približno je vsebina le-té pridige. Kakor vsak na prvi pogled vidi, govori pridigar skoro izključno razumu poslušalcev, čisla malo srcu, ali, da govorimo z Avguštinom: mnogo, ut venias pateat, malo, ut placeat, še manj, ut moveat. To priznavajo ludi izdajatelji sami glede na vso knjigo, na vse tu objavljene pridige; Vsak čilatelj bo
210
Lahko uvidel, da ti govori delujejo bolj na um kakor na srce; in če življenje sv. Lavrencija lahko imenujemo canlicum cordis napram Mariji, je la zbirka, ta Mariale canlicum men lis (str. XIX).
Kakor so tako; po Duns Scotu Irančiškani kar sploiilo zagovarjali nauk o Brezmadežnem Spočetju D. M. proti dominlkancem, takč pozneje tudi kapucini. Dvesto dokazov in razlogov je bajé Scotus navedel v svoji pariški dispulaciji za to tezo; najbrž jih tudi naš svetnik nima dosti manj v svojih enajstih govorih »In Conceplionem lmmaculatam.
Pretežnu so ti govori emblematičnega značaja; skoro vsem je podlaga primera [metafora]: Marija je bila prebivališče (dumus) samemu Sinil bo.'.-jemu, In potem vedno in vedno sklepa a minore ad mniiis: če ju B04 poskrbel, do SO hili skrinja zaveze, tempelj Salamonov, tempelj Zuroba-belov . , . tako čisti, vsi V zlatu, kolilio bolj je poskrbel za največjo brez-madežnosl prebivališča Sinu avojegal Neizčrpen ju sv, Lavrertcij v navajanju analogij zlasti w. St. Z. Marija mu je civitas Dfl) iz ps- 45, lisli tempelj. iiiai temelji so bili in monlibus sanetis (ps. B6). . , .Montesa so mu očaki, preroki, apostoli, angeli.,. Marija pa stoji in verlice montium, Inrej v svetosti nad vsemi.
Kakor sem že gori omenil, da na koncu dolgega govora pogrešam praktične Uporabe za življenje, lakó velja isto za večino govorov; 84 jih je v tej knjigi, pa samo nekako na koncu desetih stoji kratek (kakih S vrstic) poziv: K Mariji se zatekajmo! Vanjo zaupajmo! Morda dvakrat: Marija nam bodi zgled ponižnosti, potrpežljivosti! Dvakrat aLi trikrat: Ne preklinjajmo je! Dvakrat čujemo njegov glas zoper poltenost, in sicer enkrat na koncu 8, govora o Brezmadežnem Spočetju: Bog zahteva od nas, da smo čisti na duši in telesu... da v mesu ne živimo po mesu. ampak da smo kakor angeli v mesu. O da ne bi bili vsled naše pregrehe bolj živalski od živali! Ubi est virginitas et castitas menlis? fmo ubi virginitas et castitas corporis? Ob neki drugi priliki pa prijemlje ženstvor Nn žalost naše ženske nočejo posnemati Marije, ampak rajši posnemajo nečistnico, Babi-lonko. *Haec videtur vita nostrarum mu lie rum! (Signum magnuin. 4. govor.}
Morda pa ekshortacije le ni zapisal? Da je pa umcl bili krepak, silen, kakor tromba, nam dokazuje tale konec. kjer fovori zoper preklinjevanje in omenivii kazen Oje, dntaknivsega se skrinje zaveze, vzklika: »O Ierra, o tcrra, tu seme! os tuum apsrullÜ et vivos impíos devpraati: n coelum, tu super limpios ignem pluisti; tu fulmina tremenda habes. ud t|uid servas ea? Fulmina, fulmina contra bos impíos el malos male pe rde I- (Mietus est, govor 4,) Večkrat pa je sredi ¿ovora udaril po kalvincih in hiter,1incih, sovražnikih Marijinih.
Starih klasikov ne navaja posebno dosti, Plinija n. pr. samo dvakrat -(kako drugače pozneje Segneril), enako Ver¿ilija, Plauta. Ilerodota po enkrat. Časih ima kakšno primero i?, prirodopisa, ne da bi avtorja imenoval: izdajatelji so za vsak lak citat z neskončno marljivustjo poiskali vir, n. pr, str. 96 Theophrasta. Historia planta rum, iz katerega je svetnik v/.e! dejstvo, da dve ruti (rastlini) nista enaki, V največji meri pa rabi sv. piemo. Tu je res neizčrpen. Ima ga v malem prstu
Glede nebesnega sestava je sv. L seveda kljub Koperniku! - - 5c pristas Ptolemeja [devet nebesnih sférl}, Solnee — za sv, L. — nima ie nič peg.
Kot ve&čak v hebrejščini večkrat citira hebr. izvirnik Sv. pisma, in časih celo etimologizira.
211
Tri stoletja ras ločijo ud dohc sv. Lavrencija, Kaj čuda, če se je tudi naš okus o tem, kaj gre rui pri i rl ico in kaj ne. znatno spremen!!. Tista mistika s števili n. pr. se nam upira. Svetnik ima n. pr. več govorov o temi; Matrinioniuni ínter Deuiu ct lí, Mari&m V, verum, legitimum est (Sermones VI—X iz cikla Missus est). Danes pač niliče rte bo na prižnici razlagal Ukinih dogmatičn« slabo utemeljenih trditev.
Takole si predstavljam sv. Lavrencija, Marijinega pridigarja: med pridigo o "Mariji je gledal, se mi zdi, samo v Marijin oltar, v Marijin kip ali sliko, popolnoma zamaknjen vanjo, in mislil samo to, kaj bi še povedal v njeno slavo, kje bi utrgal še kakšno cvetlico, da bi še bolj okrasil oltar ali sliko, in pri tem — tako se mi zdi kakor da je pozabil na poslušavce in njih nastrojenje, ali pa si je morda mislil: te sem jui ves obrnjen v Marijo, moram nujno potegniti za seboj tudi vso cerkev. Precej me potrjuje v tej moji predstavi opomba izdajateljev: >dn sermone de B. M. V. tanto rapiebatur ardore, ut eum nec ipsa usque ad sanguincni vellicatio a íervoris impetu distmheret. (str. XVII nsl.).
O izdaji sami pa bo pač samo ena sodba: vzorno. Največja natančnost v navajanju sv, pisma (delo izdajateljevi), vseskozi razčlemba govorov ob rohu, temeljito stvarno kazalo na koncu — vse izborno.
Kaj bi si še želel, sem omenil že zgoraj; naj dodam še to; kako je neki posluiavslvo sprejemalo te skuru zgolj umstvene in iasill tako dolge govore?	X Debevec,
b) Poročila in ocene.
Sjgeri de Brabantia, De aelernitate mundi, Ed, R. B 3 rs ul I i. [Opuscula et tevtus his tori am ecclesiae eiusque vitam atque doctrinan* i Ilustran tj a. Series scholastics ed. M. Grabmann ct Fr Pelster S. J. Fase. XTTI.J 1933. Münster, Ascbendortf,
To Sigerjevo delce osvetljuje problem o večnosti sveta, ki je bil tako prepoten v p ra v v dobi sv. Tomaža Akvtnskega. Zastopniki averoizma (Avcrroes, arabski španski filozof. 1126—1198, komentator Aristotela, *che 'I gran comento feo«, pravi o njem Dante, Int. IV 144) so za Aristotelom učiti, da je svet večen. Sv. Bonavtniura je učil, da ni večen in da kot stvar ne more biti večen. Sv. Tomaž jc učil, da ni večen (kar pa po njem vemo sumo iz razodetja), a da ni razvidno, da tudi kot stvar ne bi mogel biti večen (prim, zlasti opuse. De aeternitate mundi contra murmurantes). Siger iz Brahanta (do 3277 profesor na pariški univerzi; Dante pravi o njem, «che... sillogizzo invidiosi veri«, Par, X t38) je bil zastopnik averoizma. To se vidi iz tega delca, ki V njem dokazuje, da je n, pr. človek rojen a vendar večen, namreč vsak poedinec rojen, a tako, da je rojen iz drugega poedinca in ta zopet iz drugega in tako v neskončnost, tako da je vrsta večna. Delce je zanimivo zlasti radi tega, ker nam kaže. kakšne dokaze so navajali averoisti za Aristotelom Vendar pa Siger naglaša, da dokazuje opinionem Philosophi recitando non ea asserendo tamquam vera«. — Delce je iz roko-
212
piscv nanovo izdal Barsolti, profesor v Pisi. Hodni je kratek, a jedrovil kritičen uvod (življenje Sigerjevo; spisi; nauk; izdaja; bibliografija). Delce se jako priporoča za seminarje,	A. U,
11 o f ni a n n G,j S. I., Photius Ct ccclesia Romana, II, A synod o Romana (869J usque ad depositianem Pbolii [886]. (Texlus et documenla. series theol. 8.) 8", pp. 52. Roniae 1932, Pontif. Universitas Gregoriana, L. 4.
S i I v a - T a r o n c a C., S- 1„ S, J-eonis Magní lomus ad Fla-vianum episc. Conslanlinopolitanum [epist, XXVU1) additis te s t L m o n i i s P a l r u m e t e i n s d e m s. L e o n i s "M, epislula ad Leonem I imp. (epist. CLXV). (Texlus el documenta, series theol. 9.) S", pp. 72. Ibid. 1932. L. 4,
Osmi zvezek íeoL serije zbirke fTextuS el documenta«, ki jo za seminarsko porabo izdajajo profesorji Gregorijanske univerze v Rimu, prinaša pod 14 številkami gradivo za zgodovino Fotijevega razkola v letih 869—886, To je druga zbirka dokumentov o Foti-jevem odnosu do rimske cerkve, ki jo je priredil p, Hotmnnn, profesor zgodovine na Vzhodnem institutu v Rimu, Objavljeni dokumenti so lile: t. Pet kapitulov rimske sinode v ¡un. 869 proti Fotiju; 2.—3. pismi papeža Hadriana II car [grajskemu patriarhu Ignatiju z dne !. rrvg. 80S in 10. jun. 869; 4. odlomki iz 1,, 7. in zadnje seje (5. in 29, okt. 809 in 28, febr, &70) osmega vesoljnega cerkvenega zbora; S, pismo papeža Ivana VIII patriarhu Ignatiju v apr. 878; 6, pismo Ivana VIII cesarju Baziliju l in njegovima sinoma in sorugentoma KonsLanlinu in Aleksandru v avgustu 879 (Bazilijev najstarejši sin Konstanlin je še isto leto umrl); 7. pismo Ivana VITI Fotiju v avg. 879; 8, pismo Ivana VIII vzhodnim melropolilom, naj priznajo Fotija, ki je bil restituirán pod pogoji, ki so razvidni iz pisem pod št, 6. in 7.; 9. tri poglavja iz navodila Ivana VIII leg atom glede Fotijeve restilucije (od Fotija cenzurirana); 10. odlomki iz sklepov in zapisnikov Fotijeve sinode 879;80, 11. falzifikat 14, stol. z videzom pisma Ivana V111 Fotiju o ■ FilioquC' ; 12, list Ivana VIII Fotiju v avgustu 8S0 o pogojni odobritvi carigrajske sinode; 13. list papeža Štefana V cesarju Baziliju I o kiinonični izvolitvi svojega prednika Marina in prošnja za pomoč proti Saracenom; 14. odlomek iz Fotijevega spisa proti rimskemu primatu. — Ne razumem prav, zakaj je izdajatelj v svojo koristno zbirko uvrstil pozni falzifikat pod št. 11. V latinskih tekstih je ostalo precej tiskovnih napak. — Ako bo H. izdal še več gradiva za zgodovino Fotijevega razkola in zlasti za njegiiv nauk o izhajanju Svetega Duha, bo cerkveno- in dogemsko-zjgodovinskim seminarjem zelo ustregel-
P. Silva-Tarouca, profesor na Grcgorijanski univerzi, je v 9. zvezku na novo izdal dva dogmatiCna lista sv. Leona Velikega: list carigrajskemu škofu FTavianu z. dne 13. jun. 449 o dveh naravah v Kristusu proti Evtihovi hereziji in list cesarju Leonu 1 z dne 17, avg, 458 o dveh naravah proti Evtiliu in njiju zedinjenju v osebi Sina božjega proti Nustoriju. V izdaji Leonovih listov, ki sta jo priredila brata Peter in Hieronim Ballerini (1753) sta to lista pod
213
št, 28 in 165. Tekst je S--T. izdal iz regenburške zbirke Leonovih listov, ohranjene v monakovskem kodiku 14540 iz stol., ki ic bil nekdaj last samostana sv. Enicrama v Regensburgu, O vrednosti tega rokopisu oz, regensburške zbirke razpravlja izdajatelj v uvodu na stT. 10 Iprim. pa tudi E. Schwartz, Acta concil. oecum. Toni. II: Cone. Chaleedon. Vol, IV: Leonis Papae I epistularum collectiones. Bero lini el Lipsiae 1932, pag, XXV—XXX), Po nionakovskem rokopisu je tudi izvedel stihometrijo, t. j. delitev v periode, ki se njih členi po pravilih retorike končavajo z metritnimi klavzulami. Prvemu listu je Leon dodal florilegij iz spisov cerkvenih očetov, ki je bil v E. 450—454 povsod objavljen, in ¿a zopet privesil svojemu pismu cesarju Leonu l. Izdajatelj je tudi tekst ilarilegija (str. 34—43) pre-snel iz monakovskega kodika, odprto pa pustil vprašanje, ali je vprav ta kodik ohranil avtentični Leonov florilegij. — Oba lista in florilegij imamo sedaj tudi v Schwarlzovi izdaji vesoljnih cerkvenih zborov: list Flavianu iz novarske kolekcije v Evtihovi zadevi po kodiku XXX kapiteljske knjižnice v Novari iz 10, stol. (Acta conc. oecum. t. 11, vol. II, pars prior 24—33), list cesarju Leonu iz Grimanijevu kolekcije v pariškem kodiku Mazarinove knjižnice 1645 iz 10, stol. (ib. vol. IV, 113—119) in lloriiegij iz isle kolekcije {ib, 119—131), Vrstni red citatov Grimanijeve kolekcije je od št, 12 drugačen od reda v regensburški, tudi ima florilegij v Grimanijevi kolekciji tri cilate (dva iz Avguština in enega iz Ambrozija| več ko florilegij v regens-burški zbirki. — Posebej je treba pohvaliti, da je Si-T, poleg kazala cilatov iz sv. pisma in cerkvenih pisateljev (str, 59—60) sestavil še poseben »Index verborum et loculionum« (str. 61—70).
F, K. Lukman,
Stapper Ricbardus, Ordo Komanus primus de m i s s a
p a p a ! i, (Opuscula el te*tus historiam ecclesiae eiusque vitam atque doctrinam illuslrantia. Series liturgica, ediLa turan-titius R. Stapper et A, Rücker, fasc. L) 1933. Münster. Aschendorlf. 33 p. RM. 0.85.
Vsak. kdor se resno havi s teologijo, si želi za globlji študij kriličnih, če mogoče, po kodikib posnetih izdaj pomembnih tekstov, važnih razprav. Zeli si zhirk v priročnih snopičih, ki si jih more za svojo porabo ludi sam nahaviti. Tej upravičeni želji je ustregla AschendorFEnvu knjigarna v Miinstru. Ze nekaj let priobčuje v drobnih zvezkih stare kodike iz shoiastične dobe, filozofske, biblične, dogmatične traktate pod naslovom: Opuscula et lextus historiam ccclesiac eiusque vitam atque doctrinam illuslrantia, Series scho-tastica. Letos je založništvo začelo izdajati pod istim naslovom novo vrsto kodikov, To je ^series liturgica«, Urednika tej novi zbirki sta znana veščaka R. Slapper m A, Rucker. V prvem snopiču, ki ga je uredit Slapper, ic priobčen Ordo Romanus primus de missa papali.
Prvi rimski ordo je izmed najbolj važnih, iz davnine nam ohranjenih liturgičnih spomenikov. !z njega moremo razbrati, kako so se vršile štacijonske procesije 5e v dobi Gregorija Vel, in kakšna jc bita tedanja rimska liturgija.
214
Stapper nam je v uvodu dal kratek pregled o slarib ordines m označil njih pomen za poznavanje lilurgije, Prvi rimski ordo je izda! že Mabillon (1. 1689): po Mabillonu ga je ponatisnil Muralori (J. 1748) in pozneje še Migni-' {P L, 73, 937 <J<18} Stapper pa ai presnel Mabillonovcga teksta, ampak je priobčil prvi ordo po rokopisu wolfenbiittelske knjižnice 4175, Kodik je iz 9. stol., posnel pa je po starejšem vzorcu, Na kolikor se tekst ivolFenbullulskega kodik,i razlikuje od Mabillonovega besedila, je urednik vse ločno zabeležil. Ordo v sedanji obliki nam kaže doslavke in popravke iz raznih dob, Stapper je sprejel samo listi del, ki o njem sodijo, da nam podaje liturgijo Gregorija Velikega, in le nekaj malega iz poznejših dodatkov. Opombe, ki nam z njimi pojasnjuje tekst, so kratke, a točne. Nekaj leh opomb je urednik prevzel iz Mignejeve izdaje, druge je sam dodal. Ves snopič je prirejen po strogo znanstveni meludi. Hvalno je, da je avtor uvod in komentar napisal latinski, Knjižica bo izvrstno služila mladim teologom pri seminarskih vaj;ihi pa tudi učitelji liturgike jo bodo s pridom mogli rabili.	F. U.
Opeka, dr, Mihael, Knjiga postave. Petinštirideset govorov o božjih zapovedih III. zvezek. 8", 140 strani. V Ljubljani 1931, Din 22. Očetov klic. Sedem govorov o kaloliški akciji. 8". 64 str, V Ljubljani 1932, Din 10, — Raztreseno klasje. Štiriintrideset različnih govorov. 1, zvezek. 8", 151 str, V Ljubljani 1932. Din 24;
- IL zvezek, ft", 150 sir- V Ljubljani 1933. Din 24. — Vse jc založila prodajalna H. Ničmanova.
Kar je BV 1932, 103 naznanil prva dva zvezka Opckovih pridig O dckalogu, so izšli štirje nadaljnji zvezki njegovih cerkvenih govorov.
Tretji zvezek o Knjigi postave obsega šest pridig o 6. in 9, božji zapovedi, pet pridig o 7. in 10. in štirj o 8. Cikel o Čistosti in njej nasprotnih grehih daje lep stgled, kako se kočljiva vprašanja na priinici obdelajo nežno, Loda jasno. O preprečevanju spočetij govori O. 7. besedami nemikega episkopata v pastirskem listu 3 913 in pod črto opozarja na okrožnico Pija XI, -Časti con-nubii (31, det, 1930), ki je izšla po njegovem govoru. Morda bi ne bilo napak, akti bi bil v opombah dodal papeževe besede (Okrožnica papeža Pija XI. o kršč. zakonu ¡Lj. 1931] 17—19, št. 54—62); ustregel bi bil duhovnikom, ki porabljajo te govore, in laikom, ki jih bero.
V	7 pridigah je O. pojasnil bistvo in naloge katoliške akcije in jim dal naslov Očetov klic.
V	dveh zvezkih z naslovom Raztreseno klasje je O nabral »nekaj necikličnih, različnih govorov«, ki je vse govoril v ljubljanski stolnici, Da si upajo med svet tudi te poedinc stvarce . Opravičuje Z Željo več duhovnih sobratov. Takšno opravičilo ni potrebno, ker so govori sami vredni, da jih je izdal. To sla 23, in 24. zvezek celotne zbirke.
O. je s 24 zvezki svojih govorov ustvaril bogato slovensko pri-digarsko biblioteko«, srečno v izbiri predmetov, odlično po vsebini, vzorno po obliki, Njegove besede, ki so govorjene užigale. bodo natisnjene še dolgo učile in vzpodbujale.	F. K. Lukman-
215
M ar o I 1 Marijan, Dekanija Celje, 11, zvezek: Cerkvene umetnine izven celjske župnije. 8", str. 117—270 s slikami št. 60—115. Zgodov. društvo v Mariboru 1932. (lin 75, za člane Zg. dr. Din 50.
To je drugi zvezek dela, o katerega prvem zvezku smo poročali v BV XII (1932) 191—194. Opisuje in obdeluje cerkvene umetnine v celjski dekaniji izven celjske župnije. So pa župnije in njih podružnice razvrščene tako: Žu p n i j a ZaleC; Zupna Cerkev sv. Nikolaja 1117—136); Sv. Kancijan (137—142); cerkev Matere Božje v Petrovčah (143—165); Kapele in znamenja; PetrovškS križi (166— 167), znamenja v Drešinji vasi in v Leven (168—169); Govče — nekdanja luteranskn cerkev (170—179). Gotovi je: 2upna cerkev sv. Jurija (ISO- 185); nekdanja kapela sv. Uršule (185); cerkev sv. Jederti (186—1 SB). — Teharje : Župna cerkev sv. Martina (189—196); cerkev sv. Štefana (197—200); cerkev sv. Ane (200—209); cerkev sv. Lovrenca pod 1'režinom (209—211); cerkev sv, Janeza Krstnika (211--213). — 2 u p n i j a Griže: Župna cerkev sv. Pan-kracija (214—217); kapelica v vasi (217); cerkev Lurške M, B. pri Grižah (217—218); cerkev sv. Neže v Libojah (219—220); nekdanja Cerkev sv. Križa (221—222). — Sv. Beter V Savinjski dolini; Äupna cerkev sv. Petra (223—232); kapela sv. Alojzija (232— 233). — Galicija: Zupna cerkev sv. Jakoba star. (234—246); cerkev sv, Ožbalta v Pernovem (247 250); cerkev sv. Kunigunde [251- 255). — Polzela: 2upna cerkev sv. Marjete (256—261); cerkev sv. Miklavža (261—263); cerkev na Gori Oljki (263—270).
Pri vsaki cerkvi navede pisatelj najprej vire, potem zgodovino stavbe, opiše nje zunanjost in notranjost z glavnim ozirom na umetnine, katere ima cerkev- Vse te pa nam predstavlja v slikah. Teb je 86, večinoma pisateljevih; 14 jih je vzel iz Stegenškovega zbornika -Ljubitelj krščanske umetnosti« (1914), vendar je samo eno (tloris žalske župue cerkve) kot Stegenškovo označil [si. 60); sliko 103 je po Stegen&ku povečal, — Najprej podaja tloris {razen pri šestih cerkvah: Sv. Kancijanu v Žalcu, Sv. Jedertj pri GotOvl jah, Sv, Lovrencu pod Prožinom, župni cerkvi v Grižah in ta mošnji podružnici sv, Neže in Sv. Miklavžu nad Polzelo), potem večkrat zunanjo sliko cerkve, posebno pa notranjost. Število slik se ravna po oni važnosti umetnine. ki ji jo pisatelj pripisuje. Tako nam nudi za Pctrovče 17 slik, za župno cerkev v Žalcu H slik. za Sv. Peter 9T za Galicijo 8. za Sv. Ano 6 in tako dalje do ene slike. Samo z griško župnijo je preveč po oiimsko ravnal: za vse štiri opisane cerkve nam ne nudi več kakor tloris Lurške cerkve in še tega iz »Ljubitelja kr^t. umetnosti', ki pa ima še sliko glavnega oltarja župne cerkve in pogled na Lurško cerkev. Sicer pa so slike prav lepo izdelane.
Nekaj drobnih pripomb! Govorimo in pišemo, tudi uradno, Leve, ne Lovec (str, 169] in P f o t i n . Hi Preiin [sir. 2091, V 7. vrsti od sp. na strani 251 se mora hrnli: k Lidiji (sv. Kunigunde) je kapeln prizidnna desno, ne levo. — Str. 130: Iz naziva »Capella S. Georgii-* se ne sme sklepati, da je bila golovcljska cerkev prvotno enaka kakšni današnji kapeli. Pni pa pravilno razlaga ta ¡¿ra* i, Orožen, Dai Bistum lUld die Diözese Lavant lit, 4Ö9 Str. 202: Kdaj so postavili cerkev Sv. Ane na Vrhih, bi se približne
216
določili!, ako hi se dognalo, l;ateri plemenitsiki rodhinî pripada levi ¡srb na podbojih glavnega vhoda v cerkev, oziroma više na steni. Iz le rodbine le bila žena onega celjskega grofa, ki je cerkev zidal. — Sir. 133—136: Druga med navedenimi slikami predstavlja res Krištota Voli i'a (WollicllJ, ki j« v Zatcu župnik ova l 1614—1660. Podatki na sliki se ujemajo z onimi na grobnem spomeniku str. IJ2. Slika St, 72, opisana pod št. 3, na str. 136, pa ie mnrda kaplana Cahartje Jugovica. ki je tukaj kaplanoval 1652 1667, vikar pri Sv. Petru že 1662—1675, v Galiciji 1676 167S.
In ¿daj nekaj V osebni zadevi. Na str. 117 navaja g. pisatelj neki razgovor z menoj glede cerkva sv. Petra, da so se tekom poznejšega srednjega veka ustanovile izven sedežev prvotnih župnij, a v neposredni bližini le-teh. G. Marolt pripominja k temu: Opozorilo g. Ljubše, kar pa ne drži splošno, ker je n. pr. na Koroškem Sv. Peter im tiolz nadaljevanje starorimske Škofijske cerkve." K temu bi opomnit, da je tudi meni znano, da spada patronat sv. Petra k najstarejšim cerkvenim patronatom. Pivi dve cerkvi, kateri je n. pr. sv. Rupert puzidal na Bavarskem — kolikor je znano — ob VCnl-lerskem jezeru in v Solnugradu, je posvetil v Čast sv Petru. To pa moje trditve nikakor ne ovrže V svoji knjigi; Oie Christianisie rung der heutigen Diozese Stekati (19) 1) sem na str. 221—223 naitel vse ilajeríke nadiupnije nad Dravo, v nekdanjem solnograškem delu. Teh je 13 ali -14, če Se prištejemo pražupnijo za marnberïki dekanat, Labud- Le Štiri teh pražupnih terkvà so posvečene sv. l'etru Un sv. Pavlu); je pa še 19 drugih župnib cerkvii v omenjenem ozemlju temu zaščitniku posvečenih- V lavantinski škofiji pod Dravo, torej v nekdanjim oglejskem deln, našteva 1-, Kovačič v Zgodovini Lavantinske škofije (str. 76 110) 15 prnf.upnij. Z Rajbenburgom fdo 1, 1914) je v tem detu lt ittipnih cerkvi, posvečenih sv-Petru, med teffll pa je samo ena praiuptlijska cerkev, namreč Sv. Peter v Savinjski dolini. Iz tega pa ne sledi, da ni morda ena ali druga cerkev sv. Petra Starejša, kakor njena praiupnijska cerkev.	Matija Ljubša.
S t e I è F r., L'art en Slovénie et le Byznntinisme, IV zborniku G, Millet, L'art byzantin chez les Slaves [Pariz 19331 H, 381—393, z 12 slikami v tekstu in eno lablico.)
St. v tej razpravi vprašuje, ali je bizantinska umetnost vplivala na likovno umetnost pri Slovencih in kako. V kratkem pregledu zgodovine slovenskega teritorija in naroda pokaže, da pogojev za neposreden vpliv nikdar ni bilo. Nato preiskuje bizantinske elemente v umetninah v Sloveniji in pojasni, po kateri poti so prišli seni. Njegova kontna sodba je tale: IVegled umetnostnih spomenikov v Sloveniji, ki za to vprašanje prihajajo v poštev, ... dokazuje, da so bizantinski ikonografični elementi, ki jih pozna slovenska umetnost, prišli vanjo po posredovanju umetnostnih središč zapadne Evrope: jn če vidimo, da bizantinska ikonogralična .snov neposredno pride v slovensko ljudsko umetnost (gre za oljnato sliko zadnje večerje iz Roža na Koroškem v ljubljanskem narodnem muzeju], je to Zgolj naključje, ki pa se vsaj deloma da razložiti s slučajno sorodnostjo ljudskih slik zadnje večerje z bizantinsko kompozicijo. Da se označijo odnosi med Slovenci in Bizancem, je treba še pripomniti, da celó tam. kjer iive Slovenci v neposredni soseščini s pravoslavnimi ali zedinjenimi Jugoslovani, niso prilli pod globlji vpliv njih bizantinske umetnosti, marveč narobe. Naposled moram pripomniti, da sem iz svoje razprave a priori izključil vse strogo elnografično gradivo, ki bi v ozemlju ob meji utegnilo dati deloma drugačen izsledek
F. K. Lukman.
Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani.
L Dela:
1.	knjiga' A, U i e n i i n i k . Uvod v iiloTofijo. Zvezek 1: Spoznavno-
kritični del. S". (XII in 504 atr.) UJ. 1921. (Razprodano,)
2.	knjiga: A. U £ c n i č n i k , Uvod v lilozolijo. Zv, II: Metafizični
del. i. seiitek 8\ (IV in 38-1 str,] Lj, 1923. 60 Din, 2. seiitek 8a, (234 str.) Lj. 1934. 60 Din.
3.	knjiga: F. Grivee, Cerkveno prvenstvo in cdinst-ro po bizantinskem
pojmovanju. 8". (112 sir.) L). 1921. 20 Din. knjiga: F. K o v a Č i č , Doctor Angelicus Tomaž Akvlnski. 8°. (IV io 101 atr.) U 1923. 20 Dia.
5.	knjiga: F. Grive c, Cerkev- Sn. (IV in 320 str,] Lj. 1924 70 Din.
6.	knjiga: A. U i e n i č n ik , Ontologija. Učbenik. 8". (60 str,} Lj. 1924. 30 Din
7.	knjiga: Sveto pismo Novega zakona, Prvi del: Evangeliji in Apo-
stolska. dela. Po naroČilu dr. A. B, Jegliča, ljubljanskega ikola, priredili dr Fi, Jtri, dr. Gr. Pečjak in dr. A, Snoj. Mala 8". (XVI in 431 (tir.) Lj. 1925. V platno vezana knjiga 48 Din; bolj£e vezave po 60. 84 in i20 Din, S, knjiga: Acta L Convenlus pro Bludiis orientalibua anno 1925 in urbe Ljubljana c e !e b r a t i. 8®, (IV et 168 pagg.) Lj. 1925. 30 Din; vez, 45 Dtn.
9.	knjiga: Sveto pismo Novega zakona, Drugi del: Apostolski tisti
in Razodetje, fi". (XVI in 349 str.) Lj. 1929. Cene kakor pri prvem delu.
10.	knjiga: F. Grivee, Vzhodne c«rkve in vzhodni obredL 8". (50 str.)
Lj, J 930, 8 Din,
11.	kniitfa: J. Turk, Breve Pavla V. Tomažu ilreati i doe 27. nov. 1609.
8°. f 107 str.) U. 1930. 25 Din.
II. Razprave:
L F, Grivee, PravovernosL $t. Cirila in Metodi. (Razproda no.)
2.	A, Snoj. Starojlovcnikl Matejev evangel!) (De v era i one palaeoalavica
Ev angeli! S. Matthaei — Praemisso Surom&rio et addito Apparatu crilico in lingua lalina), L(. 1922 8°. [34 str.] 5 Din.
3.	F. Grivee, BoJiievlSka breiboSnoil (De athekmo bolievismi). Lj, 1935.
g*. (15 str.) 3 Din.
4.	F. Grivee, Ob 1 i00letnici sv. Ciril», Pojasnilo k apoitolikemu pismu
Pija XL »Quod S. C v r i 11 u m The*$atonicen$em z da« 13. februarja 1927. 8». (16 sir.) Lj, 1927 . 3 Din.
5.	J. Turk, Tomaž Hran. S". (30 str.) Lj. 192B. 5 Din.
6.	F. Grivee, Mistično telo Kristusovo. Metodična in praktična vpra-
šanj«. 8°. (17 str.) Lj. 1928, 4 Din,
7.	F, Grivee, »Rerum Ori«ntalium-, Okrožnica papeža Pija XI, o pro-
ličfivanju vzhodnega krščanstva. 81. (23 str.) Lj. 1929. 4 Din,
8.	F, Grivee, Fjodor M. Dostojevski) in Vlsdfmir Solovjev. fi". 46 »tr.
Lj. 193L 10 Din.
Knjige se naročajo v Prodajalni Kal. tisk. dr. (prej H. Nični.m), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
Naznanilo.
Razprava o ^raziskovalcih svetega pisma-j je izšla posebej v brošurici z naslovom: Prof. dr. Andrej Snoj, »Raziskovalci svetega pisma«. Kdo so in kaj uče? Nova ameriška sekta na slovenskih tleh. — Nova sekta, ki ima sedež v Mariboru, vrši živahno propagando pri nas na Slovenskem in po Jugoslaviji. Dr. Snojev a razprava natančno in temeljito pouči, kako je nova sekta nastala, kako se razvijala, kako se širi in kaj uči, Dobiva se pri upravnistvu Bogoslovnega Veslnika« in v knjigarnuh. Cena 4 50 Din, po pošti 5'— Din.
»Bogoslovni Vestnik", publikacija Bogoslovne Akademije v Ljubljani, izhaja štirikrat na leto v celotnem obdogu do 20 tiskovnih pol.
Urednik: prof. dr, Franc Ksavttr Luk m an. Ljubljena, Frančiškauskii ulica 2/1, Njem« naj se pošiljajo vsi dopisi, ki so namenjeni uredništvu.
Uprava: Prodajalna Knt, tisk, društvo ¡prej 11. NlSman), Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. Njej naj se pošiljajo naročita, reklamacije in podobno. Naročnina; 50 Din za Jugoslavijo, 60 Din in inozemstvo. Čekovni račun pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice, lastnica Bogoslovna Akademija, Ljubljana, ima It, 11903,
Oblastem odgovorna sta prof. dr. F, K. Luk m an za uredništvo in izdajateljico, ravnatelj Karel C i C za Jugoslovansko iiskarno.
Ponatisniti de smejo razprave :n njih deli, occnu in drugi prispevki, ako se prej dobi dovoljenje uredništva in ako se v ponatiiu navede vir.
»Bogoslovni Vesliiik" qua ter per annum in lucem edilur, Pretium subnet alio ms extra regmim Jugoslavine est Din 60, Scripta quae sive a ti diretLtonem dive ad. EitlminlllrAtio-nem pjjmmeriUril nostri spectaut, inscriban tur: »Bogoslovni Veslnifc*, Ljubljana, Faeullč de Thiolojie | Yon g os lav ti),
Poštnina za kraljevino Jugoslavijo v gotovini otacana.
BOGOSLOVNI VESTNIH
IZDAJA
BOGOSLOVNA AKADEMIJA
LETO XIII ZVEZEK IV
LJUBLJANA 1933
KAZALO.
(INDEX.} I. Razprave (Dissertationen) :
Gdar. 0 časti in dobrem imenu v kanonskem pravu (De miuria el diffamatione seeundum ius canonicum, Jnler-
pretatio CIC can, 2344 nec non 2355)........217
G r i v e c , De ss. Cyrilli et Methodii ad Photium rclatione , 245 Z a p i o t n i k , Jurij GoslenČnik, misijonar v Ameriki . . . 252
II, Praktični del [Pars practica):
O d a r , Nova kodifikacija zakonskega prava v srbski pravoslavni cerkvi 265 F. U., Odloki sv, stolice; 1, Kaj pomeni pri podeljevanju odpustkov pogoj ivisitandi ecclesiam vel oratorium« in »prc-candi ad mcntem Summi Pontificis- ? — 2 0 Fakultetah za blagoslove z odpustki .............277
III, Slovstvo [Litteraturaj:
a)	P r e g i e d ii
1.	Lexikon für Theologie und Kirche (J, Türk) , . . . 279
2.	Der Große Herder« (Fi K. Lukman).......281
3.	Nov prispevek za zgodovino skotizma in tomizma
(J. Türk).......f...........282
b)	Ocene in poročila:
Kortleilner. Religio Jahve cohaereatne cum simplicitate vitae nomadum |L. Ehrlich) 285 — Merk, Novum Testamen-tum graece et latine, apparalu critico instruetum (A. Snoj] 287
—	Till mann. Die heil. Schrift des Neuen Testamentes, IX, B.: Die katholischen Briefe v. Meinertz u, Vrede: X. B-: Der Hehräerbrief und d. Geheime Offenbarung des hl, Johannes v. Rohr (A. Snoj) 2B8 — Mariés, Études préliminaires à l'6di-lion de Diodore de Tarse sur les Psaumes [F. K, Lukman) 289
—	Alves Pereira, La doctrine du mariage selon saint Augustin (F. K. Lukman) 290 — Useničnik F., Pastoralno bogoslovje, 2. izd (Jože Pogačnik) 291 — R ii c k e r , Ritus Baptismi et Missae quem deseripsit Theodorus, ep. Mcpsuestenus; L i e t z m a n n , Die Liturgie des Theodor von Mopsuestia (F. K, Lukman) 294 S i m r a k , Graecocatholica ccclcsia in Jugoslavia; Spomenica Kalcndar katolika Križcvačke Biskupije (F. K. Lukman) 295 — Ville r, Dicilioimaire de Spiritualité. Fase. 11 (F, K, Lukman) 296
O ČASTI IN DOBREM IMENU V KANONSKEM
PRAVU.
(De imuna cl diffamatione secundum ius canonicum.)
(Interpretatio C. I. C, can, 2344 nec non 2355.)
Dr. Aloizlf O dar.
(Nadaljevanje in kunce,)
Siimmanum tolius dissertatinnis habis. lector bt-nevole in paji. 121 s.
19. Preden podrobno razpravljam o žalitvah časti in dobrega imena, bodi poudarjeno, da moralna teologija in z njo cerkveni zakonik drugače zreta na zaščito časti kot moderni državni zakoniki. Osnovna misel moderne zaščite Časti sloni na dveh načelih: na pojačeni zaščiti časti in na svobodi dostojne kritike. Čast je ena izmed najobčutljivejših človeških dobrin, radi tega ji mora zakon nuditi čim večjo zaščito; na drugi strani pa se ne sme omejiti pravica, govoriti resnico, ker je strah pred javnostjo često najuspešnejše sredstvo, odvračati ljudi od nenravnega in nezakonilega dejanja"®, Po načelih katoliške morale pa ima vsakdo pravico, da se nihče svojevoljno ne dotakne njegove časli in dobrega imena1-1. Calumnia — širjenje neresničnih Lrditev — ne more biti nikdar dovoljena. Širjenje resničnih nečastnih dejstev (detractio) pa more biti ali contra iustitiam aH ie contra caritatem ali pa tudi dovoljeno; prvi primer je podan — in le o tem seveda tukaj govorimo —, če je ostala osebi kljub nečastnim resničnim dejstvom še pravica na dobro ime, in če oseba, ki je ta dejstva razširjala, ni imela zadostnih opravičljivih razlogov. Presojajo se torej ti dejanja po istih načelih kot n, pr. dejanja proti gmotnim dobrinam: vpraša se prvič, ali je bila z dejanjem storjena krivica v polnem pomenu besede, in drugič, ali je imel žalivec zadostne opravičljive razloge. Povedano velja za notranje območje vesti in za
Mundi, o, c. "16.
111 Sch i I I in A. o, c. 11, 341.
Roga slo vri VVilnali,
15
218
zunanje pravno območje, tast in dobm ime izgubi kdo z noin-ričnimi nečastnimi dejanji, bodisi da so dejanja postala, notorična s pravnomočno sodbo, ali pa so dejansko notorična (dr. kan. 2197). Govoriti o deliktih, ki so pravnn notorični, ne bo torej nikdar contra iustitiam, četudi je minilo že več let, kar je bila zadeva »aktualna«, in se je delinkvent že docela popravil v družbi. Pač pa je očitanje takih deliktov proti pravičnosti, če se izvrši kot zasramovanje, torej radi načina in ne radi vsebine. Tudi ra^odevanje dejansko notoričnih deliktov in nečastnih dejstev ni proti pravičnosti, a le tam in le toliko časa, dokler so take stvari dejansko notorične. Ce je delikt že pozabljen, je torej proti pravičnosti, če kdo pogreva znova govorico o njem: tako vsaj sodi večina moralistov, ker je pač s tem, da je delikt izginil iz spomina ljudi, dobro ime dclinkventa zopet oživelo. Iz povedanega sledi, da je delraclicj v običajnem pomenu besede, torej širjenje sicer resničnih nečastnih dejstev, ki pa niso notorična, proti pravičnosti in zato delikt contra bonam famam v smislu kan. 2355. Da omenjena detraetira ni samo greh contra caritatem ampak, da je tudi contra iustitiam v polnem pomenu besede, razlagajo na dva načina, Schindler n. pr. izhaja od tod, ker se dobro ime opira »auf die in die autJere Erscheinung tretenden Vorzuge«1", in ima zato človek pravico do dobrega imena, dokler ga z javno storjenim nečastnim dejanjem ne zapravi ali dokler ga ne izgubi s tem, da sam odkrije svoj tajni delikt, Lugo pa razlaga lako, da ostane tajni delinkvent le in possesstone bonae iamae, to stanje je pač dejansko, četudi neosnovano, nihče pa ni upravičen tajnega dclinkventa »izpod riniti t iz tega stanja1™, Ius in famam ialsam, kakor imenujejo omenjeno pravico tajnega delinkventii, pa premine, če zahteva javni ali privatni blagor, da se delikt zve. 2a taka razkritja pa se zahtevata dva pogoja: prvič, da bo škoda, ki jo ho razkritje preprečilo, sorazmerna škodi, ki jo bo pri tem povzročilo; in drugič, da se razkritje izvrii na obziren način, le tistim in le toliko osebam, kolikor je potrebno ad avertendum damnum1", Ako kateri izmed pogojev pri razkritju ni podan, je lako razkritje delikl v smislu kan. 2355. Načelno je torej oboje, calumnia in detraclio, delikt diifamatkmjs, o ka»» O. c. n, 558.
De uistilin et iure, disp. n. 36.
Cfr. sodbo Rimske rute z dne 29. julija 1915, Dec. VII, 349.
219
lerem govori omenjeni 23551L'F1, jasno pa je samo po sebi, da je calunmia ceteris paribus težji delikl kot detractio. Po cerkvenem pravu ima vsakdo pravico do dobrega imena v pomenu, kakor je bilo pravkar popisano; po držav. k. z. pa je načelno vsakomur priznana v interesu javne nravnosti pravica govoriti resnico pod pogojem, da lo stori na dostojen način"®. Od pregreškov proti dobremu imenu določa § 301 k. z, kazen le za calumnia, kleveto, torej za tako izrečeno činjenico, ki je objektivno neresnična ali nedokazana; zato redno dopušča pri klevelall dokaz resničnosti11"1. Izjema cid omenjenih načel sta določbi O žalitvi z indiskrecijo];iJ m o primerih, kjer je dokaz resničnosti nedopusten [g 312 k. z.), StaliSči cerkvenega in državnega kazenskega zakonika sta torej različni. ZaLo je po naziranju cerkvenega zakonika dokaz resničnosti nedopusten, ker tudi resničnih nečastnih dejstev ni dovoljeno izrekati in širiti brez zadostnih razlogov. Obdolženec ima le pravico dokazat^ da je bil deli k t notoričen, ali pa da je bil iz sorazmerno zadosti važnega razloga upravičen razodeti nečastno dejanje in da je to storil z zahtevano obzirnostjo. Zato ni popolnoma pravilno, kur piše Eichmann: Her Beweis der Wahrheit der behaupteten Tatsache kann nicht von dem Delikt entschuldigen, wenn die; Form, in der die Behauptung geschah, beleidigend oder geeignet war, den guten Ruf mehr zu schädigen, als durch die Tatsache bereits geschehen war.,5i Iz citiranega stavka bi namreč sledilo, da sicer posrečeni dokaz resnice oprosti obdolženca, če ni ta izrekel očitkov na žaljiv način. Na drug način
Zato nt ločno. kar piie Eichmann pri interpretaciji kan. 2355, ko omejuje laesio bonae farnae le na calnnmia; pravi namreč; und gegen üble Nachrede, d, lt. Behauptung oder Verbreitung von unwahren Tatsachen, welche geeignet sind, denselben verächtlich zu machen oder in der öffentlichen Meinung her.-ibzuwürdigen (K St G B g 186] ( O. c. 1S7}. Zdi se, da £a je zapeljalo moderno nuziranje o zaščiti časti, kot je izraženo v dri. kaz. zakonikih. Ker Eictimann indirektno izključuje detractio ¡z obsega kazenskopravne difama cije, zato logično dopuSča, kot bomo videti, dokaz resničnosti v zadevnih pravdah,
M u n d a , o. e. 102,
Cfr. o tem Mu uda, o. c, 96. Inozemska zakonodaja vobče razlikuje med preprosto kleveto in obrekovanjem, kar sc predlaga tudi pri nas iu lege lerenda (Munda, o. c. 162),
131 Zfigreii jo, kdor rnäi z izrekanjem ali raznašanjem osebnih alt domačih razmer druge osebe pokoj ali r>iir te osebe- [g 299, k- z.).
O. t. 187,
14*
220
dokazuje Lega""', da v veljavnem cerkvenem pravu dnk¿iz resnice pri teh pravdah ni dopusten. Izhaja namreč iz kan. 1937, § 1, ki določa, dn je v kriminalnih pravdah upravičeni toiUec le promotor iustitiae, da so lorej odpravljene stare accus aliones publicae; tudi kazniva dejanja zoper čast in dobro ime se preganjajo le ex offo, četudi je praviloma potrebna predhodna naznanitev žaljenega kot condicio sine qua non. Exinde difíamans hodie ntimquäm in nostro íoro admilterelur ad probanduin delictum, unde enata est diífamatio; ñeque hoc competit promotori iustitiae; hoc enim non est obiectum iudicü iniuriarum. O tej zadevi bo še govor pri vprašanju o pregonu kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
20. Z detractio in calumnia se žali dobro ime; čast suma v ožjem pomenu besede pa more biti žaljena na več načinov, ki so nasprotni zunanjim izrazom notranjega spoštovanja, ki jih imenujemo honor, Omenjeno je že bilo, da so te žalitve stari običajno imenovali contemplus. Pozneje se je zanje uvedel v teologiji izraz contumelia, ki jo opisujejo kot iniusta dehono-ratio personae praesentis sive verbis sive signis. Žaljeni more biti navzoč ali fizično ali moralno. Razžalitev se more izvršiti negativno z opustitvijo dolžnih izrazov spoštovanja in pozitivno z besedami ali dejanji. Pri prvem načinu je treba paziti, če ni morda žaljena le pietas ali observantia. Da so take opustitve contra iustitiam, se zahteva, da so se izvršile namerno in con-temptum1". Če n. pr. klerik noce izkazati škofu Časti, ki mu običajno gre, in je evidcntno, da je to opustil in contemptum, je tako ravnanje delikt in se more kaznovati po kan, 2355. Pozitivno se more storiti contumelia na več načinov. Schilling"11 razlikuje n. pr. med preprosto žalitvijo (Schmähung}, ki je v tem, če kdo zatrjuje o kom v njegovi navzočnosti nečastne stvari; očitanje [Vorwurf]* če mu očita resnične telesne ali duševne nedosliLtke, in zasramovanjc (Verspotlung), če ¿a žali v načinu izražanja. Jasno je, da se zagreši žalitev časti tudi z realno injurijo. Možno je tudi na druge način razlikovali med posameznimi vrstami žalitev. Za označbo je značilno tn, da mora hiti žaljena časi in ne dobro ime. Ponovno je bilo že omenjeno, da cerkveni zaknnik ne podaja kake definicije žalitve. Kan. 2355 se izraža o žalitvah zelo na splošno: Si quís
111 Coram I.cßa, 367, op. I,
m Lehmkuhl, o. c. ¡. 759.
1)1 O. c. 11, 349.
221
non re, sed verbis vel seriptis vel alia quavis ratione iniuriam cuiquam irrogaverit. Način sam, kako je biki žalitev storjena, je za označitev delikta brez pomena. Izključene so po citiranem kanonu le realne injurije, o katerih smo zgoraj govorili. Zapadejo pa pod citirani kanon žalitve, storjene s tiskom. Pred zakonikom so zanje aplicirali določbo de libellis famosis, kakor je bilo zgoraj omenjeno.
Ker omenja kan. 2355 poleg žalitev časti tudi žalitve dobrega imena in določa načelno za vse žalitve isto kazen, zato cerkveni sodnik ne bo imel tolikšnih težkoč pri klasificiranju žalitev, kol jih ima n, pr. naš državni sodnik, ko kaz. zakonik razlikuje med klevetami in razžalitvami in razlike med njimi ni iskati zgolj po obliki, nego predvsem po vsebini1". Ker je besedilo kan. 2355 zelo široko formulirano, zapadejo pod njegovo kazensko sankcijo vse žalitve, ki kršijo pravno dobrino časti in dobrega imena, četudi žalitve niso contumelia ali diffa-matio v pravem pomenu, n. pr. žalitve z izrekanjem sodbe o vrednosti žaljenega v njegovi nenavzočnosti. Pri vseh teb žalitvah gre le za to, ali je z njimi žaljena naravnopravna pravica časti in dobrega imena,
21. Dosedaj smo govorili o preprostih enostranskih žalitvah: imamo pa tudi žalitve, kjer je vsaj delna krivda na obeh straneh, to so zlasti izzvane in povrnjene razžalitve, o katerih govori § 298 k. z. Določba glede izzvane razžalitve se glasi; Če je dal kdo s svojim nedostojnim nastopanjem ali kaznivim dejanjem neposredno povod drugemu, da ga razžali, se sme razžalivec oprostiti vsake kazni, V kodeksu podobne določbe sicer ni, toda aplicirati se mora kan. 2206, § 4, ki na splošno omenja izzivanje (provocalio)'1'. Pogoj je imuna illata, kar pomeni na tem mestu kakršnokoli krivično dejanje, katero ni, da bi moralo nujno nasprotovati razžalivčevi osehi ali njegovim pravnim dobrinam; naperjeno more bili tudi proti tretji osebi, zlasti če je ta z razžalivcem v kaki tesnejši zvezi. Morala pa je omenjena krivica razžalivca razburiti, kar je seveda quaestio facti. O povrnjeni razžalitvi določa naš držav, k. z. v 298v, torej v poglavju o kaznivih dejanjih zoper čast tole: Ce je razžaljene« razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali pa oprostiti vsake kazni. Kodeks ima odgovarjajočo določbo de mutua iniuria v kan. 2218, § 3, ki se nahaja
i« Munda. o. c. SO.
Cfr. Roberti, Dc delielis et poenis I. 1930, 159.
222
v splošnem delit kazenskega zakonika, v kanonu, ki na splosno govori o odmerjanju kazni. Določba se glasi; Mutua injuria compensatio, nisi una pars propter maiorem iniuriae ab eadem illatae gravitatem damnari debeat, deminuta, si casus ferat, poena. Virov za citirano določbo Gasparrijev aparat ne navaja, ¿e pri opisu starega prava je bilo omenjeno, da je poznalo klasično kanonsko pravo relorzijo po rimskem zgledu. Razlikovali pa so med vrnjeno razžalitvijo kot obrambo pred novo žalitvijo in pa med razžalitvijo kot maščevanjem. Učili so, da z retortijo ugasne pravica do tožbe radi žalitve časti, če se je retorzija izvršila in eadem specie et ad sui defensionem"\ Dostavljali so, da ni dovoljeno odgovarjati na žalitve z obrekovanjem11". Pri privatnem značaju verbalne injurije v starem pravu je umevno, da ob retorziji niti retorkven! niti prvotni žalivec nista bila upravičena do tožbe; slednji radi lega ne, weil er zuerst mit Dolus handeltet-, kot pravi München1"', četudi je bila retortija luijša kot prvotna razžalitev; retorkvent pa radi tega ne, trdi isti pisatelj, »weil auch er ein Unrecht beging und ihm, wenn der andere dieses Unrecht durch eine Einrede geltend macht, ihm keine Replike, daß der Verklagte zuvor unrecht und mit Dolus gehandelt habe, gestattel ist. Beides ist eine Bestrafung der ungerechten Handlung, die keinen gesetzlichen Schutz Finden darf«1*1. Kodeks prinaša splosno in jasno določbo o povrnjeni razžalitvi, ki odgovarja javnopravnemu značaju delikta v cerkvenem področju. Notranji razlog za določbo o retorziji je ta; osebo, ki je vrnila razžalitev, je oprostiti kazni, ker je bila izzvana; osebo, ki je izzvala, pa radi tega, ker si je nasprotnik sam vzel zadoščenje'0. Medsebojna razžalitev se torej po kan. 2218, § 3 kompenzira, ako je bila razžalitev z obeh strani enako ali vsaj približno enako težka. Če pa je ena stran težje ra^žalila, jo čaka pač zn la presežek kazen, ki pa mora biti milejša, kot bi bila sicer. AH sta razžalitvi enaki in koliko morda enn razžalitev presega drugo, O tem odloča sodnik. Olajšave pri retorziji veljajo le za žalitve časti, ne pa liirii za žalitve dobrega imena1". Jasno je končno,
!» W c r n z . g. c. «3.
1111 R e I f f e ti s t u e I , o. c. I. V, tit, 36, n. Ti. O, e, II, 607, Istolam.
I,a M u n d a , 0, C. 54,
1ltt Isto velja v dri, zakoniku, cfr, Dolenc, o. c. -149.
223
da se določba o retorziji uporablja le za primere, kjer je prvotni žalivec razžalil retorkventa samega osebno in ne morda njegovega zakonca ali dragô osebe, ki so z njim v tesni zvezi, in da je retorkvenl žalitev iakpj vrnil, ko je za njo zaznal. Ako katerega izmed omenjenih momentov ni, se more puc uporabiti zgoraj navedena določba ü provokaciji, ne pa predpis o retorziji.
22. Če preidemo k razpravljanju o formalnem e 1 e -men t ti pri deliktih zoper čast in dobro ime, je treba najprej poudariti, da je katoliška moralna teologija pri grehih časti-kraje izredno obširno razpravljala o tem elementu, kar je s stališča moralne presoje človeških dejanj samo po sebi umevno. '/.g sv. Tomaž je opozarjal, da glasovi sami na sebi ne morejo škodovati, pač pa in quantum vero snnL signa repraesentantia aliquid in notitia nlioruni. sic possunt damna milita iflfetre1". Potem pa nadaljuje; et ideo in peccalis verhorum maxime con-siderandum videlnr ex quo alfecUi proférât. Cum ergo convicium seu conlumelia de sui rafione importet quamdam dehunoratio-nem, si intentio proferentis ad hoc feratur «t per verba quae proFert, honorem alterius auf erat, hoc proprium et per se est dicere convicium seit contumeliam.11A lz navedenih besed, ki jih zadevne sodbe Rimske rotc pogosto navajajo, se razvidi, da zahteva sv. Tomaž pri žalitvah namen (affeclus, intenlio), ki ga v naslednjem stavku imenuje animus de lion o ran d i, Nastali pa bi moglo Vprašanje, ali pomeni la animus dehonorandi isto, kar imenujejo juristi animus injurandi, to je žalilna namera, ali pa pomeni navadni naklep, dolus, ki se od čalilne namere bistveno razlikuje, Tako je n, pr, za razžalitev po § 297 k. z. potreben naklep (vedenje in hotenje), ni pa potrebna žalilna namera1*0-Sv. Tomaž postavlja v opozicijo z animus dehonorandi razloge, ki upravičujejo izreči besede, ki so same na sehi žaljive: non tarnen animo dehooorandi, sed forte propter correctionem vel propter aliquid huiusmodî, non elicit convicium formaliter et per se,lU Žalitev torej zagreši, kdor vedoma hrez zadostnega razloga govori o kom žaljive stvari, četudi nima direktnega žalilnega namena. Kanonisti fo zahtevali pri žalitvah dolus malus11'. Govorili pa so zelo nejasno. Tako piše n. pr. Pichler,
S. Th. II—II. q. 72. a. 1, ad Î.
1,1 S. Th. Il—II. q. 72. a. 2.
1,11 Clr. D o I e n l . o. c. -M8.
S. Tli. Il—II. q. 72. a. 2.
1,11 Clr. R e i f f e n s t u e 1. n. c. I. V. L. Jb. n 2.
224
kar zopet ponavljajo zadevne sodbe Rimske rote: Notanter di <i dolose ve! dolo malo, hoc est cum intcntione a c a n im o iniurandi s e u 1 a e d e n d i existimaLionem, eL quick1 m sine iure diccndi vel faciendi tale quod, quo laeditur alterius honor aut existimatio; si ergo absit dolus seu ani-m u s iniurandi, vel jus adsit aliquid faciendi licet inde sequatur dispendium honoris et existimationis alicuius, iniuria non censetur illata,11" V naslednjem odstavku pa omenja pisatelj v tesni zvezi izraze dolus, animus, intentiu directa in inlentio indirecta, ko pravi: Si verba et facta de se, ex natura sua, sunt conlumeliosa, vel probrosa, praesumitür dolus et intentio directa; sed suflicit intentio indirectu pro constituenda iniuHa,1'" Reiffenstnel je izrecno istovetil dolus in animus iniurandi1". Iz povedanega sledi, da kanonisti za dejanski stan žalitve niso zahlevaäi žalilne namere (animus iniurandi v današnjem pomenu), temveč je zadostoval navadni naklep, čeprav niso jasno govorili. Danes je jasno, da se animus iniurandi pri deliktu verbalne injurije ne zahteva. »Belcidi-gungsabsicht ist nicht notwendige Voraussetzung des strafbaren Tatbeslandes; nur das Bewußtsein, daß die Äußerung beleidigend sei (dolus), ist erforderlich, um den Talbestand herzustellen,« piše Eichmann1". Naš držav. kaz. zakonik vobče ne zahteva animus iniurandi pri razžalitvah (§ 297) in klevetah {§ 301), pač pa se zahteva žalilna namera pri očitanju kasni (§ 300) in v primerih, ki so taksativno našteti v §§ 306 in 311, 1 odst. Ti primeri so: čin kritiziranja, dajanje pojasnil ali razlage, opomin in ukoritev, službena ovadba, oddajanje mnenja od strani uradnika. V teh primerih nastopi torej kaznivost le, če je podana namera raz^;^ljenja|:,:,. Kanonsko pravo teh primerov, ki radi posebnih prilik terjajo posebno presojo, ne omenja, Treba je torej o njih soditi po načelih, ki so bila zgoraj omenjena.
Kar zadeva kritiziranje, bodi omenjeno, da je imela Rimska rota večkrat opravka s pravdami radi žaljive kritike. Poudarjajo pa zadevne sodbe, da je treba pri teh pravdah dobro razlikovati med žalitvami ljubezni in žalitvami pravičnosti; le
bis canonicum practica cxplicatum, 1728- 1735, t. 36, n, 2,
O. c. n. 3.
lrit O .c. t. 36, n. 5.
'« O. c. L6&.
Cfr. H ii I e n c , o. c, 461 s.
225
s slednjimi se seveda bavijo sodišča. Omenjeno načelo je leni bolj upoštevanja vredno, ker v kanonskem pravu ne poznamo posebnega tiskovnega zakona in je zato treba tudi žalitve, storjene s tiskom, presojati po splošnih določilih o žalitvah časti in dobrega imena, Žalitve pa zavise primarno od namena; če je torej kdo zapisal o kom besede, ki bi bile materialiler žaljive, pa je to storil iz razlogov, ki mu jih je narekoval maius bornim, ni zagrešil formalne žalitve, dasi je v teh stvareh kar najbolj na mestu diseretio, kot se izraža sv, Tomaž. Nadalje je pomniti, da se vrše znanstvene dispulacije večkrat »vivaciore stilo a doetoribus liinc inde diinicantibus in disciplinis etiam theolo-gicis«, kot pravi sodba Rimske rote z dne 30, decembra 1912"1, ki prav tam nadaljuje: »ipsos Ss, Patres in reprobandis doctri-nis ab Fcclesia condcmnalis vel non approbatis, usos esse acer-rimis inseetationihus - .. sed numquam hac loquendi ratione habitae sunt querelae iniuriarum.« Tako je razsodila rota, da stavek: redovnik, ki celo poučuje teologijo, se je upal zagovarjali mnenje, ki je »piarum aurium olfensivnm«, ki ga je obtožence zapisal v znanstveni reviji o znanem profesorju dogmatike, ni žaljiv"4. Velja torej tudi v kanonskem foru načelo, ki je v veljavi po našem kaz, zakoniku, da je žaljiva kritika kazniva, če se nanaša na osebo, ne pa, če se nanaša na delo. K«r pa je često težko ločiti delo od osebe, velja načelo, da je kritika osebe dovoljena le v tem obsegu, da kritik ne napada človeškega dostojanstva doticne osebe (n. pr. kritika o talentu, o sposobnostih)"0.
Pri ostalih primerih § 306 k. z., kjer se zahteva žalilna namera, je v cerkvenem območju formalni element izključen, če je imel storilec zadoslen razlog za dejanje (a. pr. za službeno ovadbo, opomin in ukoritev in podobno) in je dejanje pruvidno izvršil; če pa zadostnega razloga ni imel ali pa če ni postopal previdno, je kriv, četudi ni imel žalilne na-inerv. Zadevo nam dobro pojasni rotina sodba z dne 29. julija 1915'17. Duhovnik Jožef je kumpetira! za izpraznjen kanonika t. Da ga ne bi dobil, sta brata kanonika Karel in Frančišek pokazala nekaterim kapiteljskim članom fotografijo, Iti je predstavljala duhovnika Jožefa v laišlii obleki, v družbi ženske osebe pnd
114 Coram Letfa, 372.
,v> Goram Liga, 363.
Munda, o- c. 97.
Dec. Vli, 347—356.
2?ó
samotnim drevesom. 0 materialnem elementu diffamationis ni hilo dvoma. Slika ni sicer predstavljala ničesar, kar bi bilo in se slabo, vendar »bonae lamen uestimationi Sac, loseph de-irfthit, ad minus levitalis ñola illum injurit«, kot se izraža sodba, ¿lo je torej za formalni element. Tožilec je namreč trdil, da sta ga toženca neopravičeno in neprevidno difamiraia. Rota je razsodila, da je formalni element in času izključen, ker sta obdolženca ravnala ux causa iusta in previdno, ko sta sliko pokazala le toliko članom v kapitlju, da kompetenl, pri glasovanju ni mogel dobili večine glasov, in ker sta še tem pokazala fütwgraíijo strogo zaupno.
23, Potem ko smo govorili o materialnem in formalnem elementu pri žalitvah časti in dobrega imena, nam je govoriti še o žaljenem subjektu. Po kan. 2355 je zaščitena čast in dobro ime kogarkoli, bodisi laika aLi klerika. Pri realnih injurijah je pač razlika med laiki in kleriki rudi privilegija canonist", ni pa lake razlike pri verbalnih injurijah. Ker pa sestavlja čast več sestavin, ni kljub splošnemu izrazu v kan. 2355 brez pomena, kdo je žaljen, Nekaj sestavin v pojmu časti pripada v Cerkvi le klerikom, nekaj jih je takih, ki jih je deležen le odrasli človek, nekaj pa je takih, ki pripadajo človeški osebi kot taki, in morajo biti zato tudi otroci in blazneži deležni zaščite časti':,l>. Navadno je kazensko zaščitena tudi čast umrlih oseb. Ker smatrajo juristi, da je nosilec časti le živi človek, zato so presojali zakonodavci žalitev mrtvih oseh iz drugih vidikov, n. pr, kot žalilev preostalih svojcev, ker čast umrle osebe preživi v interesu rodbine, ali kot žalitev religioznega čuta svojcev"11'. Katoliški moralisti pa uče, da imajo mrtvi sami pravico obraniti dobro ime, ncum adhuc consistat sttbiectum iuris, anima eorum immortalis, et lamam, qua inter homines vívmit, magni íaciant eí retiñere cupianU"". To naziranje je lepo v soglasju z ostalimi pravnimi postopanji, ki zadevajo mrtve, n, pr. prepovedjo krščanskega pogreba, odvezo izobčenca, ki je
Realne in juri je laikov, ki nimajo leüje kvalifikacije, ni^O kazensko zaščitene. Kan, 2j54 navaja le homicidium, r.iptus impuherum, venditio huillín is in ser vi lutein vel alium malum finem, gravis mutila lio vel vulneratio vel violen t ¡a. f.¿ realno injurijo v užjem pomenu zakonik ne določa kazni. — t>icer je pa vofače za tu vrste deliktov pristojna svetna oblast in je cerkveni zakonik le nekatere kazensko sankcioniral.
Cfr. Dolenc, o. e. 445.
«" Dolenc, o. c. 446; M u n d a , o. c. 48.
1,1 N o I d i n . o. c, 659.
227
žc umrl101, in podobnimi, dasi je treba priznati, da ni brez leore tičnih težkoč, s katerimi pa se tu ne moremo baviti. Žalili čast umrlih oseb je torej contra iustitiam in zapade pod kan. 2355. Ker pa mrtvi dobro ime manj potrebujejo kut živi, sodijo moralisti, da je žalitev mrtvih manjši greh, kol pa difamucija živih, dasi more biti peccatum giave1". Kanonist se bo pač ravnal po načelu lege noti distinguente*. presodili pa bo seveda moral in concreto, če je žalitev mrtvih objektivno težka, ker se sicer v cerkvenem območju kazensko ne preganja. Upoštevati pa je pri tem tudi ozir na svojce umrlega"11. V dvomu bo veljalo načelo !n dubio favendtim est reo. O svoboščinah zgodovinarjev pa razpravlja papež Leon XIII v pismu 7. dne 18. avg. 18S3""4.
Jurisli imajo težave z vprašanjem o zaščiti časti pravnih oseb. Prevladuje smer, naj se pravnim osebam ne prizna zaščita časti, ker je pravna dobrina časti osebnega značaja ter jo more imeti le fizična oseba1™. Naš drž, k. z. §§ 297 in 3(11 ne navaja posebej pravnih oseb, kol so jih navajali še njegovi predhodni osnutki. Pač pa so po čl. 52 in 56 zak. o tisku pravne o^ebe sposoben objckl žalitev1'7. Sodijo, da inuijo po našem tirž, k, 7.. samo tisLe kolektivne osebnosti svojo zunanjo čast, ki so zakonito priznane in po statutih organizirane družbe več živih ljudi, ki imajo vsak zase svojo časi, katerih vsota pa ni čast kolektivne osebnosti, ampak je posebej eksistentna čast svoje vrste1*4. Ni pa mogoče žaliti ustanov, ki jim je imovina edina podlaga (n. pr, dijaške ustanove}'"*. Po kanonskem pravu je mogoče žaliti pravne osebe; kodeks jasno govori tudi o moralnih osebah, ko v kan. 2344, ki določa za nekatere hierarhe večjo zaščiLo časti, našleva tudi izvestne urade centralne cerkvene vlade: kongregacije in sodišča. Pozna pa cerkveni zakonik dve vrsti pravnih oseb, ki jih imenuje personae morales collegiales in personae morales non collegiales; za slednje navaja kan, 99 zglede, kot so cerkve, semenišča, bencficiji. Persona mora lis collegiaUs pa obstoji iz več Fizičnih oseb, n, pr,
™ Cfr. ki ilirski obrudnik, duloV lil, poglavje IV: Obred za odvezo izobčenca, ki je že umrl.
1111 No [din, o. c. 659. Navedena argumentacija vsaj prepričevalna m_
J« S c h i l 1 i n g . o. c. 347.
'« Cir. Ludi S c h i I I i n g . o. c. 347. op. 61.
Milja, d. c. 4S.
1,7 Dolenc. o. c. 446.
Dolenc, o. c. 449.
J™ M U it d a . o. c. 49.
228
kapitelj. Poleg teh pravnih oseb pa imamo v Cerkvi se združenja, ki niso pravne osebe, ker nimajo pravic, ki ne bi bile idenLične z vsnio pravic njih članov, pač pa Sc upravljajo pravice, ki jih posamezni člani odstopijo, nomine singulorunt in communi, kot pravi Maroto"", Taka združenja imenujejo per-sonae collectivse, Primere za nje nam nudi cerkveno društveno pravo, to so n. pr. piae uniones, dokler niso dobile formalnega ustanovitvenega odloka (kan. 708, 687). Omenjeno je že bilo, da so pravne osebe po cerkvenem pravu sposoben objekt žalitve; to velja za personae morales collegiales, pa tudi za personae collectivae, če so bile potrjene od cerkvene oblasti [cfr. kan. 6fi7, § t, 70S), Noldinnva argumentacija, tla so pravne osebe sposohen objekt časti, kakor so sposoben subjekt imovine17', ni točna, ker ima pač čast osebnosten značaj, ki more direktno pristojati le fizičnim osebam, in ker imamo v Cerkvi združenja, ki so sposoben subjekt časti, nimajo pa imovinske sposobnosti (cfr. kan, 691, § 1], institutov torej ni mogoče žaliti, če ni razvidno, da zadene žalitev določene Fizične osebe. Tako ne morem žaliti beneficij, razen tako, da je žaljen beneficial. Drugače pa je n. pr. s semeniščem. Kot pravna oseba spada sicer tudi semenišče med institute v ožjem pomenu besede, je torej persona moralis nnn collegialis, vendar si predstavljamo pod pojmom semenišča v določenih zvezali fizične osebe. Trditev n. pr. da v Ijuhljanskem semenišču ni pravega cerkvenega duha, bo nedvomno vsakdo tako razumel, da hoče reči, d:i osebe v njem (vodstvo in gojenci skupaj, ali eni ali drugi) niso prežeti s cerkvenim duhom. Morda bo kdo trdil, da gre v zadnjem primeru za žalitev fizične osebe s kolektivno označbo, ki jih ne smemo zamenjavati z žalitvami koleklivnih oseb. Taka označba zadostuje za žalitev, če so posamezniki tako označeni, da jih je mogoče spoznati (n. pr. ljubljanski duhovniki)1"- "a. Naj bo kakorkoli, brez dvoma imajo v tem primeru prizadeti pravico, da v smislu kan. 1938 naznanijo omenjeni delikt cerkveni oblasti.
O, c. I, 556.
O. c. 659.
171 Cir. Mundi, o. c. 49.
čl. 55. i. odst. lak, o L. gre dalje; glasi sc namreč: Če je oklevelauih ji enim besedilom vei oseb na ta način, da je usebn, na katero meri klepeta, nedovoljno označena, se smatra, da je uklevetana v&aka izmed onih, na katem se popolnoma nanaša označba, kolikor je pač je, in vsaka izmed njih imn pravico, vlomili toibo zoper kl«velnika.
2 29
Kar zadeva kolektivni značaj uredništva kakega lista, je zanimiv passus v sodbi Rimske rote z dne februarja 19131", ki je proglasila sodbo sodišča v T- za nično radi neveljavnega povabila k sodišču. V tiskovni pravdi je bilo namreč povabljeno uredništvo lista, ne pa urednik oziroma pisec inkriminiranega članka. Omenjeni passus ugotavlja, da za moralne osebe zadošča cilalio generalis, če pa je povabljena »privatna« (izraz pač meni fizično osebo v nasprotju s pravno) oseba, mora biti označena z lastnim imenom. Uredništvo lista pa kot tako ni ne persona moralis ne persona collectiva. Med člani uredništva je sicer neka vez, ^unio, sicut ttnio habetur inter opifices diver-sarum artium fabriliunt in domo aedificanda; sed unio ista non sufficit ad constituendos illos tamquam umim corpus morale, subiectnm iuritim et onerum respcctu aliartim persona rum, quarum interesse potest«, Iz povedanega pa tudi sledi, da morit bili posamezni urednik oziroma listov dopisnik tako označen, da ga je mogoče spoznati, sicer ni nihče upravičen do tožbe.
24. Nekatere žalitve izvestnih visokih cerkvenih funkcionarjev so v kodeksu posebej kazensko sankcionirane- O njih razpravlja kan, 2344, ki pa ni ustavljen v isti ti t Lil kot poprej obravnavani splošni kan. 2355, temveč se nahaja pod naslovom: de delietis contra aucforitates, personas, res ecclesiaslicas17®. Pomniti pa je, da omenjeni kan, 2344 ne obsega realnih in juri j. ki spadajo v neposredno pred njim stoječi kanon. Ima pa kan. 2344 dva na videz različna dela; v prvem je govor o omenjenih verbalnih injurijah, v drugem pa o vzbujanju sovražnosti in nerazpoloženja proti odlokom istih funkcionarjev, Že iz zveze teh dveh delov kakor tudi iz titula, V katerem se kanon nahaja, je razvidno pod kakšnim vidikom so sankcionirane žalitve v kan. 2344.
Da je podan stvarni stan pri omenjenih žalitvah, se zahteva, da so te v polnem pomenu besede javne, bodisi da so storjene v javnem časopisju, v govorih ali knjigah. Naštevanje ¡i taksativno, Ako širi kdo žalitev ustnrieno ali tudi s pisano besedo, ki ni za javnost namenjena (n. pr. v privatnih pismih ali s tiskovinami, ki niso za splošnost namenjene], ni zagrešil delikta. Izraz
Dec. V, 123 s,
1TS Dri. kaz. zakonik se v zadevni razvrstitvi ne krije s cerkvenim zakonikom. Dejanske napade na kralja in na člane kraljev, dama obravnava v poglavju kazniva dejanja zoper obstoj države in njeno ureditev, verbalne injurije pa v poglavju kazniva dejanja zoper časi.
230
iniuriis affeccril v cit. I<an. je umeti po tem, kar je bilo zgoraj povedano, lako o žalitvah časti kakor o kršitvah dobrega imena, torej de calumnia, detractione in contumelia, izključene pa so, kakor že omenjeno, kakršnekoli realne injurije, Nekoliko nejasen je dostavek sive dirucle sive indirecle iniuriis affecerit, Po Eichtnannu pomeni dvoje: ali je oseba direktno oziroma in-direktno prizadela, ali pa so žalitve jasne ali prikrite, tako da ni takoj jasno, da je oseba res žaljena'™. Zdi se, da se nanaša, izraz directe vel indirecle predvsem na način žalitve. Zaščitena pa je proti orisanim Žalitvam čast in dobro ime nekaterih cerkvenih organov, ki so v kan, 2344 taksativno našteti, Ti organi so: papež, kardinali, papeževi legati [legalus a latere, nuncij ¡n apostolski delegati; dalje naslednje pravne osebe: kardinalske kongregacije in sodišča sv, stolice. Pri omenjenih pravnih osebah pa je laku zaščitena tudi čast in dobro ime višjih uradnikov (officiales maiores), ki so našteti v pravilniku rimske kur i je"'. Zunaj rimske kurije je enako zaščitena čast in dobro ime lastnega ordinarija. Pojem ordinarius proprius je umeti v smislu kan. 198, zato ni zaščitena le čast krajevnega ordinarija temveč ordinarija sploh, kt pa mora biti žalivcu proprius. Zaščitena je torej po kan, 2344 v škofiji čast škofa in njegovega generalnega vikarja; po raznih eksemptnih kleriških rodovniških združenjih pa čast višjih predstojnikov, ako ho jo žalili njim podložni reli-giozi. Pomnili pa je, da ščiti kan. 2344 le čast lastnega ordinarija kot fizične osebe, ni pa zaščitena čast ordinariata v celoti ali kakega njegovega dela ali pa čast članov škofijske kurije17". S tem je naštevanje oseb zaključeno. Zanimivo je, da so našteli le nekateri papeški uradi, tako n. pr. ni omenjen kardinalski kolegij kot tak, enako ne konzistorij, ne officia in razne komisije. Zakonik je hotel pač zaščititi uradni enačaj nekaterih cerkvenih funkcionarjev in organov, ki so žalitvam bolj izpostav-Ijeni, zato so n. pr. navedeni višji uradniki pri kongregacijah in pri sodiščih rimske kuri je, niso pa našteli patrijarhi, mctropoliti
150 O, c,
m Ordo servandus 7. dne 29, ¡¿epiembra iijo8, t, I, n. Ji U, 2, n, 2. So tO ilani kardinali, dalje pri knnjfrcgacijah se C rc t ar ms in siibKecrotariiii; ali substitvtus; pri Hirnski roti vsi sodniki avditorji, ne p» promotor iustitiae in deiensor vincuii. kot našlevn Eitlinunn, n. c. 162, tir. M a r o l o , o. c, 11, ?4U; pri apostolski sijjnaIliri potej kardinalov ¿c nbojni prebitje: votanles in reierendarii; pri »v. penituciariji pa ilicologuf;, d-itarius. corrcclor, sigil-lator in canonisla.
Cfr. H a r i n £ , Grundziige des Kirchenrcch Is-1 1924, 963.
231
in škofje sploh. Obratno pa je v kan. 2343, ki govori o kazenski zaščitt privilegija canonis, zavarovana osebna, varnost cerkvenih oseb iti so zato našteti vsi škofje, ki niso kardinali, v isti vrsti, niso pa omenjeni višji uradniki rimske kurije; če imajo torej omenjeni uradniki škofovsko posvečenje, je njih osebna varnost zaščitena po kan. 2344, g 3 kot škofov sploh, če pa niso posvečeni škofje, je zaščitena po § 4 istega kanona kol navadnih klerikov.
25, V drugem delu kan. 2344 je kazensko sankcionirano vzbujanje mržnje ali sovraštva proti uradnim odlokom v prvem delu omenjenih fizičnih in pravnih oseb. Tekst se glasi: aut simultates vel odia crmtra eorumdem acta, decreta, decisiones, sententias excitaverit, Izraza simultas in oditim pomenila skoro eno in isto. V zakoniku se nahaja izraz simultas še v kan. 1613, § 1, kjer Se navaja med osebnimi okoliščinami, v katerih sodnik ne sme sprejeti pravde, magna simultas. Odium je lorej nekam potencirana simultas, Kosllur'71' prevaja odium z Haß, Abneigung, Widerwille, simultas pa z Groll, Feindschaft. Za stvarni stan se torej zahteva vzbujanje mržnje ali sovraštva. Eichniann prevaja to mesto z Erregung von Unruhe und Gegner-schaftlh". To vzbujanje se mora vršiti po javnih listih, knjigah ali govorih; kdor le zasebno z govorjenjem ali s pisano besedo vzbuja mržnjo, ni zagrešil delikta v smislu kan. 2344. Pomniti je dalje, da ne gre tu za nepokorščino papežu ali ordinariju (kan. 2331, § 1) ali za zaroto ali poziv k nepokorščini (kan. 2331, § 2) ali za oviranje promulgacije odnosno izvršbe omenjenih odlokov (kan. 2333), dalje ni tu mišljen odpor proti odlokom z apelacijo na obči koncil (kan, 2332) ali z rekurzom ab abusu na civilno oblast (kan. 2333). zakaj vse to so delieta sui generis, omenjena v navedenih kanonih, V kan, 2344 gre le za javno vzbujanje mržnje ali sovraštva proli službenim odlokom nekaterih cerkvenih funkcionarjev Odloki so našteti zelo natančno: acta, decreta, decisiones in sentenliae. Zadnji izraz pomeni sodbe, to je definitivne sodne odločbe; prvi običajno papeževe izjave; pri ostaüh pa gre za akte zakonodajne in upravne oblasti. Jasno je, da se ne zahteva vzbujanje mržnje proti osebi, ki je za odlok odgovorna, ali proti oblastvu, ki ga je izdalo. Za dejanski stan zadostuje vzbujanje mržnje proti odloku kot takemu, seveda bo s tem vsaj indireklno vzbujena mržnja tudi
Würlerbueh rum C. 1. C. 1928.
t,ft 0. c, 169.
232
proti oblastvu. Če torej časopisje hujskajoče piše proti kakšnemu odloku sv. stolice, ga ne opravičijo dodane izjave lojalnosti napram sv. stolici kot taki. Ce poroča časopis o dejstvu, da je poslala sv. stolica v izveslno drzavn nuncija ali apostolskega vizitatorja tuje ali konkretno italijanske narodn-osli, na tak način, da vzbuja mržnjo proti navedenemu dekretu sv. stolice, je podan delikt v smislu k;in. 2344, četudi je v poročilu izražena vera v papeževo nepristranost. Dejanski stan je torej podan s hujskajočo kritiko oblastvenega odloka, ne pa oblastvft, ki ga je izdalo. Če gre za privatna dela, je zabranjena le taka kritika, kot smo videli, ki direktno žali avtorjevo osebo; pri oblastvenih odlokih pa je prepovedana iz javnopravnih razlogov tudi taka kritika, ki vzbuja mržnjo in nerazpoloženje proti tem dekretom. Strogo stvarna kritika tako v vsebinskem kot v formalnem oziru pa po kan. 2344 ni zabranjetia,
26. Kar zadeva kritiko cerkvenih odlokov knt tako, je treba dobro razlikovati, ali so omenjeni odloki duktrinalnega ali disciplinarnega značaja; prvi so cerkvcna posebnost in se bistveno razlikujejo od disciplinarnih. Pri disciplinarnih odlokih je oziraje se na njih obveznost brez pomena, kateri zakono-davec ozir, oblastvo jih je izdalo; doktrinalni odloki v Cerkvi pa se nasprotno razlikujejo med seboj glede na notranjo obveznost prav po avtorju, od katerega izhajajo"1. Doktrinalnc dekrete izdaja po eni strani papež in na drugi strani sv, oficlj in biblična komisija; med obojnimi pa je treba dobro razlikovati. Ostali centralni cerkveni uradi navadno ne izdajajo doktri-nalnih odlokov, še manj nižji cerkveni organi. Med papeževimi odloki so na prvem mestu definicije ex cathedra, kjer izreče papež kot vrhovni učitelj doktrinalno obvezno normo in to absolutno, definitivno in nepopravljivo. Poleg teh pa imamo še odloke, kjer papež govori kot vrhovni učitelj in podaja obvezno normo, toda sans vouloir prononcer définitivement'"1-. Cefvidi slednje izjave niso Formalno nezmotne, jih je Irebu sprejeti assensu interno. Pri doktrinalnih odlokih omenjenih dveh papeških uradov pa je zopet treba razlikovati med takimi, ki jih je papež potrdil in forma communi, in med takimi, ki so potrjeni in forma specifica. O dekretu, ki je potrjen in forma communi, velja pravilo: confirmât [papa) in eo statu, in quo
1KI Cfr. o tern C h oiip in , Valeur des décisions doctrinales et disciplinaires du Saint-Siege3 1926.
1H7 C h o u p i n , o. c. 52.
233
aqtea fuií. Podeli pa mu seveda tako potrjenje večjo zunanjo avtoriteto, Če pa je dekret potrjen in forma specifica, postane s tem akt papeža, ki je zanj pravno odgovoren. Vse naštete dekrete, četudi torej niso nezmotne definicije, so verniki dolžni sprejeti cum assensu interno et externo"1; iz tega sledi za naše vprašanje, da kritika omenjenih doktrinalnih odlokov ni nikdar dovoljena, Assensus externus (ki je pravno pomemben) exigit re ligi os a 111 quuque subiectionem et abstetisionem ab impugnando verbo aut seripto doctrinis praescriplis vel defendendis doctrinis damnatis sivi; probibitis.1"1 Pij X, je v mohipropriju Prae-stantia z dne 18. novembra 1907 odločno izjavil, da so verniki dolžni sprejeti odloke Biblične komisije, in je dostavil: nec posse notam tum detreetatae obedientiae tum temeritatis devitare aut culpa propterea vacare gravi quotquot verbis seriplisve sententlas has impiignant1*5. Če bi pa v kakem izrednem primeru učen katoličan imel kak utemeljen pomislek, ga more privatno in spoštljivo predložiti sv. stolici, biti pa mora pripravljen podvreči se končni odločbi sv. stolice1™1. Kritika v običajnem pomenu besede torej pri odlokih doktrinalnega značaja sploh ni samo nedovoljena, temveč je načelno izključena! obratno pa je dovoljena stvarna kritika disciplinarnih dekretov, toda secluso scandalo, in če ne vzbuja mržnje in sovraštva proti njim.
27, Dosedaj smo se bavili z elementi, ki sestavljajo delikt verbalne injurije, tako preproste kot kvalificirane, Očrta ti pa je treba še pregon in kaznovanje omenjenih deliktov v cerkvenem ioru, Tudi v tem poglavju naletimo na nekatere posebnosti in težkoče.
Po kan. 2210 nudi delikt na splošno osnovo za kazensko tožbo ad poenam declarandam vel infligendam et ad satisFactib-nem petendam in za civilno tožbo na povračilo .škode, ki jo je delikt povzročil. Izraz ad satisFactionem petendam pri kazenski tožbi tli popolnoma jasen, Beseda satisfactio se rabi namreč v zakoniku v več pomenih"1-; pomeni pa najprej izpolnitev ali
« Cfr. Muróla, o, C, 1, 41B,
Mjrolo, O, C, f, -lis, >» D. B.. Enehiridion13, n. 2113.
Cfr, Grivtc, Cerkev 1924, 285, l1tí Cfr, kan. S21, S 3; B87; 932\ 2242, § 3; 2254, S 3; 2355. üasparrijev analitlCno-abecední indeks in Kiistlerjev Würterbuch sta pri tem izrazu pomanjkljiva,
Bu£u>»k>vm Vutnik
16
234
izvršitev (n, pr, zapovedi v kan, 821, § 3, spovedne pokore v kan. 887 in 932), dalje spovedno pokoro samo {kan. 887) in zadoščenje za javno pohujšanje [kan. 2254, § 3), torej nekako zadoščenje komuniteti, končno pa tudi zadoščenje privatni osebi, ki je bila z deliktom oškodovana, in to zadoščenje more biLi ali materialnega značaja (torej restitutio) ali moralnega; kan. 2242, § 3 se namreč glasi; delieti commissi puenituerit e! simul ipse congruam satisfaetionem pro damnis et scandalo dederit, Glede izraza ad satisiaelionem petendam v eit. kan. 2210, § 1, n. 1 sodi Roberti'1", da morda aludira z njim kodeks na kan. 2242, § 3 in kan. 2254, § 3, tla meni torej zadostitev za laku zvani damnnni mediatum, kar pomeni škodn, ki jo ima radi delikta družba kot taka'"1'. Na strani 185 pa sodi isti pisalelj, da pomeni izraz satisfactio v kan. 2210 zadostitev za škodo, ki jo je privatnik utrpel radi delikta. Toda na drugem mestu omenjeno naziranjc ne more biti pravilno, zakaj tožbo ad palinodiam so v cerkvenem foru vedno tolmačili striktno in zato te tožbe tudi v cerkvenem ioru ni mogoče vložili le za povrnitev privatne škode; izraz satisfactio v kan. 2210 ne more pomeniti repa-ratia damni privati, sed scandali1"". Cisto drug pomen pa ima izraz ad satisiaelionem petendam v kan. 1935. § i, kjer se naštevajo razlogi, iz katerih more vernik naznaniti cerkveni oblasti delikt, da ta uvede kazensko tožbo. Na prvem mestu se navaja zasebni razlog ad satisiaelionem petendam vel dam-num sibi rpsarciendnm in nato slede javni razlogi; sludio iusti-tiue ad alicuius scandali vel mali reparaliorem. Vernik namreč ne more v veljavnem cerkvenem pravu vložiti kazenske tožbe, more pa delikt naznaniti radi povzročene mu škode in lo naznanitev more cerkveni predstojnik porabiti, da začne s kazenskim pregonom delikla"1. hraz ad satisiaelionem petendam na tem mestu torej pomeni, da naznani vernik delikt iz tega namena, da bi dobil zadoščenje za krivico, ki jo je Irpel radi delikta; če pa bo hotel to zadoščenje v idealnem redu in povrnilev materialne škode dejansko doseči, se bo moral s civilno tožbo pridružiti uradno na podlagi njegove zahteve od-nosno ovadbe uvedeni kazenski tožbi ali pa zahtevati zadoščenje odnosno povrnitev s samostojno civ. tožbo (cfr. kan. 2210).
O. c, 238.
t« Cfr. Robe r l i, o. c. 184.
""' Sipos. Inchiridion iuris cnnontci1. Pics 1931, 427.
"" We m t- Vi dal. Dc processihujs 1928. 671
235
Ker se preganjajo po veljavnem pravu delikti samo na javno tožbo, je s tem prenehala stara oblika kriminalno sodnega postopanja, ko je mogel vsak vernik naperiti proti delinkventu tožbo seveda cum onere probandi, in je šlo pri difamacijah primarno za tem, ali je imel oni, ki je o kom govoril žaljive stvari, animum accusandi ali animum infamandi, kot pravi liiitlska ruta'"", ali je šlo torej za denuntiatio ali za dilf amatiotLI'\ Vernikom je ostala pač pravica naznaniti delikt, kot smo videti, vendar se taka naznanitev ne more izvršiti na kakršnikoli način, n, pr. po časopisju, temveč se sme javiti delikt le točno naštetim cerkvenim funkcionarjem [kan. 1934), Za pregon verbalne injurije se -omenjena denuntiatio, ki jo imenuje zakonik tudi querela, redno zahteva kot conditio sine qua non (kan, 1938, § 1), Le če je bila žaljena oseba klerik ali redovnik, zlasti Če je bil dostojanstvenik, se more uvesti kazenska tožba ex officio brez predhodne naznanitve. Isto velja za žalitve, ki jih je izvršil klerfk ali redovnik (kan. 1938), Ker rabi zakonik izraz institut potest, ni v teh primerih žaljenim osebam zabra-njena naznanitev. Prav fako se seveda more obrniti žaljeni klerik oziroma redovnik s civilno tožbo na sodišče, ki more ad instantia m partis civilno tožbo združiti s kriminalno in o obeli zahtevkih odločiti v isti sodbi (kan. 2210, § 2). V cerkvenem sodstvu ne razlikujemo civilnih in kazenskih sodišč, pač pa so tožbe civilne ali kazenske; sodnik more po svobodnem preudarku civilno tožbo v omenjenih primerih pridružiti kriminalni tožbi. Ker je postopek pri kazenskih pravdah z nekaj izjemami, ki se itak tičejo le uveditve procesa, prav isti kot pri civilnih pravdah, je taka združitev tem laže umljiva.
Omenjena načela, ki veljajo za delikte na splošno, aplicirata za verbalne injurije še posehej kan, 2355 in 2344, O ža-livcu pravi v tem oziru kan. 2355 tole; non solum potest ad normam can. 1618, 1938 cogi ad debitam satisfaction em prac-standam damnaque reparanda, sed praeterea congruis poenis ac poenitentiis puniri. Citirani kan. 1618 podaja določbo, da se mora ravnali cerkveni sodnik pri povsem privainih zadevah po razpravni maksimi, če pa je kakorkoli tangirana javna blaginja, pa po oficialni. Kan. i938, ki je poteg njega naveden, pa določa, kakor je bilo že omenjeno, da je v kriminalnih pravdah
Coram Legn, 367.
'» Cfr. sodba t dne 20. okl. 1917, Dec. IX. 269— 271.
14*
236
radi žalitve časti potrebna predhodna naznanitev, če ni bil žaljeni subjekt ali žaiivec klerik oziroma redovnik. Izraz debila satisfactio v citiranem besedilu kan. 2355 pomeni osebno z.a-doščenje, kar sledi iz zveze damnuque reparanda. Žaljenec ima torej pravico zahtevati, da mu da žaiivec zadoščenje za krivico v moralnem pogledu in da mu popravi materialno škodo, Vrh lega mora žaiivec popraviti pohujšanje, ki ga je povzročil z deliktom in ga more zadeti še kazen v svojskem pomenu besede. Zahtevo o zadoščenju in o povrnitvi škode mora ža-Ijenec uveljaviti s civilno tožbo, oziroma se more pridružiti s tem zahtevkom kriminalni tožbi, ako sodnik na to pristane. Slednje seveda v kan. 2355 ni izrečno omenjeno, ker je pač njegovo besedilo precej strnjeno in zato nejasno, sledi pa iz zgoraj razloženega kan. 2210. Zahteva, da mora žaiivec zadostiti za javno pohujšanje in da mora biti kaznovan, je javnopravna in ju bn uveljavil promotor iustitiae s kriminalno tožbo. Kateri so predpogoji za tako kriminalno tožbo in kakšna je zveza s poprej omenjeno civilno tožbo, je bilo zgoraj povedano Satislactio pomeni torej v obravnavani materiji zadoščenje (ne materialno restitucijo) tako privatni osebi kot javnosti; oboje se seveda večkrat krije, sukaj običajno jc sefilo pohujšanje tako daleč, kolikor na daleč je bilo žaljeno dobro ime. Kako v praksi presoja te zadeve cerkvena judikatura zlasti Rimska rotu, naj pokaže odlomek rotinc sodbe z dne 20, oktobra 1917'"'. Zadeva je bila tale: župnik Alojzij je vložil proti kuratu Janezu kazensko tožbo (pred kodeksom) in zahteval obenem odškodnino, ker je sodeloval toženec pri diiamaciji, češ, da je ¿upnik v homoseksualnem razmerju s svojim nečakom. V rotinih sodbah običajno stavljeni dubium se je glasil: an constct de diffaniatione, ita ut sit locus pocnis et damnortlm refectioni. Ko sodba navede dejanski stan, nadaljuje: Cum in času et iniuria per curatum I, fuerit irrogata prneposito, et damnum illatum, nd salisfaclionem et ad restitutionem seu damnorum refecLionem ille tenctur, praeter poenam debitam delicto. V sodbi se torej točno razlikuje troje: zadoščenje, povrnitev škode (župnik Alojzij je bil namreč radi dilamacije odstranjen iz župnije in tudi župna cerkev je radi nje trpela na dohodkih) in kazen. Nato sodba vse troje pojasni, utemelji in odmeri, ko nadaljuje;
1» Dec. !Xr 257—274.
237
Satisfacere est tantum facere, quantum laeso satis est ad rcparationem iaiuriae (S. Th. 3, 12, 3), at sic facienda est, ut ad notitiam eorum. quibus praesentibus iniuria irrogata fuit, pervenire possit -.. Agitur in casu de iniuria irrogata cum scan-dalo uiiiversae Archidioeceseos, aliorumque finitimorum oppi-durum, Salisfaclio ergo a I. debila, ita publica esse debet, ut hi omnes, ad iniuriae reparationeni, earn possint agnoscerc.
Restitutio est in pristinum repositio, quae sic est facienda, ut damnum passus id omne recipiat quod sine eo damno habi-turus fuisset, sive damnum quis dederil directe et per se sive indireote1". Dispozitivni del navedene sodbe se je glasil: Pro satisfactione Sac. I. teneatur publicare, seu curare publications partis dispositivae huius sententiae in Ephemeride Catho-lica Archidioecesis et in ephemeride peculiari, vulgo Bulletino quo acta Archidioecesis publici iuris liunt; pro refections solvere teneatur lib, 7000 parocho A, intra annum a data huius sententiae computandum. Ad criminis vero vindäctam, sac. I. teneatur spiritualibus exercitiis vacare per integrum mensem, in aliqua reiigioso domo, suspensus a divinis ... Insuper teneatur solvere libellas 200 pro cultus expeusis in favorem fa-hricae parochialis ecclesiae""\
Zadoščenje in povrnitev škode, ki jo je odredilo cerkveno sodišče, se moreta izsiliti tudi s prisilnimi sredstvi, ki jih ima Cerkev na razpolago, in v tem pomenu je umeti Chelodija, ki piše: in causa iniuriarum sub duplici ratione poenis locus est: a) ad cogendum reum ut palinodiam cantet et damna reparet, si id tantum actione civili postuletur, et ipse renuatj b) ad eum delicti admissi nihilominus puniendum, actione c rimi nah11,7 . Kan, 2344 izrecno določa, da je mogoče prisiliti onega, ki žali visoke cerkvene dostojanstvenike, tudi s cenzurami, da da za-doSčenje, vrh tega pa naj bo za delikt še kaznovan pro gravitate culpae et scandal! reparatione,
28. O zastaranju pravice sodno preganjati delikte razpravlja cerkveni zakonik v procesualnem delu fkan. 1702 do 1705). Do najnovejših časov (do 1, 1898) cerkvenopravni viri niso poznali zastaranja kazenskih tožba, Po kan, 1703, n, 1 zastara actio iniuriarum v enem letu. izraz actio iniuriarum bo pač treba vzeti v ožjem pomenu, ker zakonik v procesualnem delu vedno
Dec. IX, 212.
Dec. IX. 274. 617 Ins poennlc, 1925. 112.
238
razlikuje med actio iniuriamm in actio diifamationis (cfr. kan. 1938); tudi avtorji izrečilu dostavljajo, da zastarajo v enem letu le kazenske tožbe radi žalitve časti v ožjem pomenu""1. Kazenske tožbe radi žalitve dobrega imena zastarajo v treb letih, kakor sploh vse kazenske tožbe, za katere ne velja posebna zastaralna doba (kan, 1703, prvi odst.). V tem imamo zopet nov razlog, da moramo razlikovati med žalitvami časti in dobrega imena, iie zgoraj je bih) omenjeno, da je v starem pravu po aplikaciji rimskopravnih določil zastarala pri verbalnih injurijah na sploSno tožbena pravica v enem letu. Žalitve časti in dobrega imena, ki so bile storjene s tiskom ali s pismom, takozvana iniuria scripts po Reiffenstuelovi terminologiji, pa v starem pravu niso nikoli zastarele, ker so jih smatrali za delictum continuum, kot je izrecno naglasila zgoraj v točki 10 citirana sodba Rimske rote z dne 30. decembra 1912. Po veljavnem pravu je zastaranje možno pri vseh deiiktih, če izvzamemo one, ki spadajo v pristojnost sv oficija in za katere veljajo posebna določila. Kan, 1705, § 2 omenja delictum, quod habet tractum succeasivum, n. pr. herezija, konkubinati ludi tak delikt more zastarati, toda zastaralna doba začne teči šele z dnem, ko je delikt prenehal, Prav tako je po kan, 1705, § 3 inožno zastaranje pri habitualnem deliktu (delictum habituate vel continuatum), a zaslaraliut doba se šteje šele od zadnjega storjenega kaznivega dejanja dalje. Jasno je, da žalitev, ki je storjena s tiskom, ne moremo že propter hoc smatrati za delictum conlinuum. Pri zastaranju v tiskovnih pravdah bo treba torej v cerkvenem območju paziti na to, ali gre za žalitev časti, ali za žalitev dobrega imena, Kakor je bilo že zgoraj omenjeno, nudi delikt osnovo za kazensko in civilno tožbo; zastaranje civilnih tožba je povsem nezavisno od zastaranja kazenskih tožba in se ravna po občih določilih o zastaranju, ki jih podajajo kan. 1508—1512 (kan. 1701),
29, Kakor sicer v kriminalnih pravdah je tudi v pravdah glede verbalnih injurij tožitelj promotor iustitiae; razžaljeni pa je moral delikt naznaniti, kakor smo videli, vrh tega pa ima še dolžnost, da je javnemu tožilcu v pomoč pri zbiranju dokazov (kan, 1937). Če ni bil delikt notoričen ali popolnoma iz-vesten, se bo uvedlo predhodno inkvizicijsko postopanje in tudi
W e m z - V i d a l, De processibus 193«, 316; Roberti, De processibus I, Vermeerscli-Creusen, o- c. ill1, 52-
239
sodniku ¡nkvizitorju v tem postopanju bo moral oni. ki je delikt prijavil, pomagati zbirati dokaze (kan. 193S) Pri tem dokazovanju gre za to, ali je bila storjena krivica v zboruj opisanem puitienii. Dokaz resničnosti sc absolutno ne pripusti, ako se dožene, da toženec ni bil upravičen izreči inkriminirane trditve, zakaj tudi detractio je protipravna, ako ni upra-vičujočih razlogov, četudi se ni izvršila na žaljiv način. Če pa je bila detractio sama na sebi upravičena radi zadostnih razlogov, a je toženec prestopil meje upravičenosti, ker je n. pr. razodel delikt več ljudem, kot je bilo potrebno, ali pa je bil način razkrivanja žaljiv, je delikt podan, Ce gre za detractio, torej za razodetje dejanskega delikta, ne more sodnik raztegniti postopanja tudi proti temu deliktu, enako ne more v isti pravdi zahtevati pregon omenjenega delikta promotor iustitiae. More pa seveda promotor iustitiae tako zaznali delikt naznaniti ordinariju, da morda odredi proti njemu novo sodno postopanje, ki pa ne bo imelo nič skupnega s prejšnjim. Ce se novo postopanje prej dovrši kot prvo, eventualna obsodba v njem nima za prvo postopanje pomena, zakaj pri detractio bo kljub obsodbi njega, ki je bil z detractio difamiram, šlo le za to, ali je bil detractor takrat, ko je širil inkriminirane vesti, upravičen to storiti, ker je bil ali delikt že notoriČen ali pa sn ga nagibali k temu upravičujoči razlogi.
30, Ce preidemo k določbam o k a z n i h , ki 50 določene za verbalne injurije, je treba najprej omenili, da so omenjene kazni v veljavnem pravu arbitrarne. Prav tako je bilo, kakor senl zgoraj omenil, tudi pred zakonikom vsaj v praksi, čeprav je klasično kanonsko pravo poznalo za to vrsto deliklov določene kazni. K.an. 2344 določa, naj se delikt verbalne injurijii kaznuje s primernimi kaznimi in pokorili. Katere pa so te primerne kazni in v koliki meri naj se odmerijo, ni v zakoniku podrobno določeno. Prepuščeno je torej to sodnikovi uvidevnosti; kanon samo še dostavlja pro gravltate culpae et scandali reparatione, kar pa je samo po sebi umevno. Prav podobno določa kan. 2355 (congruis poenis ac poeniteutiis punlri) in dostavlja; non exclusa, si de clerieis agatur et casus íerat, sus pensione aut remotione ab officio et beneficio. Cerkveni sodnik more torej ob tem deliktu kot tudi pri mnogih drugih izbirati med kaznimi, ki so naštete v kan. 2291, in Če je de-linkvent klerik, more aplicirali tudi nekatere izmed kazni, ki jih našteva kan, 2298. V kan, 2291 jc na zadnjem mestu ome-
240
njena tudi denarna kazen. Zato more sodnik odrediti tudi denarno kazen, če bi se izkazala kot primerna, zlasti če je delinkvent klerik11"1. Pri klerikih more odrediti sodnik v težjih primerih tudi suspenzijo in odstranitev iz službe. Iz tega sledi, da Smatra cerkveno pravo verbalne injurije za težje delikte, čeprav določa zanje le arbitrarne kazni. Poleg vindikativnih kazni omenjata oba kanona za te primere še pokorila, s katerimi more cerkveni sodnik okrepiti kazen. Od pokoril, ki so našteta v kan. 2313, § lt prihajajo v poštev zlasti miloščina in duhovne vaje.
Naložena miloščina se po svoji naravi razlikuje od globe, n kateri je bil pravkar govor. Obnje, miloščina in denarna kazen, se sicer mora uporabiti za dobre namene, toda denarno kazen odda obsojenec ordinariju, ki jo obrne v dobre namene, miloščino pa odda obsojenec sam v dobre namene sploh ali pa v namen, ki ga določi sodnik. Pokorila nimajo značaja prave kazni, temveč so sredstva, s katerimi se reši obsojenec kazni, oziroma doseže nje odvezo in oproščen je (kan. 2312, § 1), Zato je umljiva določba § 3 istega kanona, ki se glasi; Poenitentiae non tarnen secundum quantitatem delicti, quam secundum poenitentis contritionem moderandae sunt, pensatis qualilatibus personarum et delictorum adiunetis. Vendar pa niso pokorila povsem brez kazenskega značaja, zakaj nalagajo se delinkventu in foro externo in uporablja se izraz poenitentijs p u n i r i (cfr, kan. 2355).
Drugo še bolj praktično pokorilo so duhovne vaje. Pred zakonikom je smatrala Rimska rota naložitev daljših duhovnih vaj za kazen. Tako je v zgnraj že omenjeni sodbi z dne 20. oktobra 1917 naložiia duhovniku, ki je zagrešil težek delikt infamije, za kazen tridesetdnevne duhovne vaje s tole motivacijo: Exercítía spíritualía ordinario deceni dierum spatio comprebenduntur, ne longius protracta taedium et corporis defatigatiunem secumferant,,verum si hoc observatur, cum agilur de praeparatione Sacns Ordinibus praemittenda vel de privata spirituäli alicuius utilitate, aliter est retinendum cum agitur de criminis alicuius punitione; tune etiam exercitia poenae rationem habent, et cum crimine puniendo debitam servare proportionem"10. V drugem primeru pa je rota skraj-
IM Cfr. zgled sodbe pri H ar ing, Der kirchliche Strafprozeß 1931, 46. Det. IX, 273.
241
šala pri nižji instanci naložene Irideseldnevne duhovne vaje na deset dni s tole značilno motivacijo: Nam ulique sunt in pocnam, scd lam en in effectum salutarem refnrmandi mores, lamvero in hunc scopum plures edilae sunt ponlificiae consti-tutiones; nato slede imena teh konstilucij, in potem se nadaljuje: haec omnia, inquam, documenta cursum exercitiorum limitant ad decern dies. Longiorem autem praescribere exer-citiorum spirilualium cursum non opportunum esse videtur quia hftcc longius protracta, facile taedium et corpori defagationem secumferunt-". V drugem primeru je zopet delinkvenla, ki je bil redovnik, obsodila radi verbalne injurije na desetdnevne duhovne vaje z dostavkom praevia admonitione ei facienda a supremo Moderatore Ordinis, cuius eril determinarc locum pro iisdem exerciliis peragendis3"1.
Objavo sodbe kol samostojno kazen ali kot poostritev kazni cerkveni sodnik ne more odrediti, ker prvič take kazni zakonik ne predvideva, in ker drugič nasprotuje dolžnosti, da je treba varovali dobro ime vsakogar. Cisto drug primer pa je seveda, kadar zahteva tako objavo satisfactio oziroma reparatio scandali'"1.
Sodba /. dne 13. julija 1909. Dec. 1. 100.
Cfr. sodbo t dne 30, dec. 1912, Coram lega, 375 in sodbo z dne 21. febr. 1914, Dec. VI. 74.
-'il- Dn se pokaže razhka med zgoraj navedenim cerkvenim pojmovanjem in med zadevnimi določbam: državnih zakonov, naj navedem, kako je z zadevno objavo sodb pri nas. Naš kazenski zakonik trna o tem dve določbi v g 305 in v § 139, tretji odstavek. Prva se glasi; »Klevetniku, ki izjavi pred sodiščem, da ni resnica, kar je izreke], in kleveto prekliče, sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni. V tem primeru sme sodiiče odrediti, da se sodba ob klevetniknvih stroških objavi.« Zdi se, d a hoče zakonodajec v takšnih primerih favorizirati sprave pred sodiščem [Dolenc, o. c. 460 s). Druga citirana določba se glasi:	zahtevo obsodi sodišče v vseh primerih obsodbe lažnega ovadmka, da se ob njegovih stroških objavi sodna sodba.< Č!< 63 z.ak. o tisk« pa se glasi: Na tožite-Ijcvo zahtevo določi sodišče, da se mora natisniti sodba v celoti ali v izpisku ob obsojenčevih stroških v listu, v katerem je bilo inkriminirano besedilo objavljeno. Če gre za. kleveto, se objavi obsodba na čelu lista, če gre za uvredo, v onem delu, v katerem je bilo besedilo v listu objavljeno.« Po razsodbi stola sedmorice K z 22, sept. 1936, KI. 345 36 odloči sodišče pO svobodni uvidevnosti, ali naj se razsodba natisne v celoti ali v izvlečku Idr. Mladič r Zakon o tisku z dne fi. avgusta 1929, 1930, 38.). Težnja moderne kazenske zakonodaje pa gre za tem, naj se objavijo tudi oprostilne razsodbe [M u n d a , o. c. 162].
242
31. Odgovoriti nam je se na vprašanje, kako je z materialno reparacijo ideelne ¿kode v cerkvenem območju, Pn našem zakonu o tisku 7. dne 6, avgusta 1929 ima n. pr. oklevetanec pravico do materialne odškodnine (čl. 62). Namen tej določbi je reparacija ideelne škode-'" in je treba pomniti, da odškodnina po cit, čl. 62 zak, o tisku ni identična 7. odškodnino po § 1330 o. d, z., ki določa: Komur je t žaljenjem na časti povzročena dejanska škoda ali izguba dobička, je ta upravičen zahtevati povračilo, turej to, kar imenujemo v moralni teologiji damna reparanda. Splošni kazenski zakon nima pri nas nobene materialno-pravne določbe o odškodnini za razžaljeno čast™\ Nastane vprašanje, kako je s to zadevo v cerkvenem pravu. Znana je zadevna kontroverza pri moralistih, Vprašanje je seveda pri njih zastavljeno takole: ali je kdo dolžan restituirati cx bonis diversi ordinis, kadar Tcslitucija ex bonis eiusdem generis ni možna5"11. Mnogi sodijo in sicer pc pravici, da prava restitucija v takem primeru ni mogoča""11. Na konkretno vprašanje pa, ali je pri verbalni injuríjí materialna reparacija ideelne škode, torej to, k¿ir imenujejo teologi navadno recompensatio, možna, odgovarja sv, Alfonz pozitivno, ko se sklicuje na Akvinca, ki je učil: Vel si no» possit famam resti-tucre, debel ei aliler recompensare, sicut et in aliis dictum esl""7, namreč v denarju1™. Drugi pa pravijo, da pravičnost sama po sebi ne zahteva lake rekompenzacije, more pa jo sodnik naložiti, cum perfcctior reparatio saepe sit impossibilis: quarc haec sentertlia, nisi naturalis aequitatis et consuetudinís limites excedat, in conscientia obligat, pravi Genicot™". Vprašanja se je dotaknila tudi rotina sodba z dne 30. decembra 1912310. Navaja oboje mnenj: na eni strani Alfon^ovo in Tomaževo, na drugi strani pa citirano Genicotovo. Zdi se, da se sodba nagiblje na Genicotovo slran, vendar pa se pozitivno ne odloči, ker govori le bolj de damnis reparandis, Nastane pa vprašanje, ali more cerkveni sodnik s svojo sodbo ustanoviti tako obligacijo
s"a Cir. Mladič, o, C. 38.
M un d a ^o, c. 161,
Ctr. N o l d i n , o, c, 459,
Cir. S o h i 11 inf i o. c. H, 523; N o I d i n , o, c. 459.
S. Th, II -II. 62, a, 2, ad 11.
^ Sodbe Rimske rote navajajo, du so tako uiili Adrianos, Sotus,
Valentía. Binsfetdus, Molina, Covarruvias,
™ Theología moralís I, 11, 561,
511i C ora m Lega, 374,
243
in tako odrediti materialno reparacijo ideelne škode. Pred novim zakonikom je to nedvomno vsaj ponekod mogel, bodisi, da je tožilec uporabil actio aestimatoria, ki jo je kanonsko pravo povzelo iz rimskega, aH pa se je sudnik ravnal po modernih drž. kaz. zakonikih, ki so večkrat dovoljevali tako rekompenzacijo. Tako navaja citirana sodba, da se rekompen-zacija dovoljuje v Belgiji, ne pa v Holandiji. Po veljavnem cerkvenem pravu cerkveni sodnik omenjene rekonipenzacije ne more odrediti, zakaj kodeks sam o njej molči, naravno pravo pa je vsaj evidentno ne zahteva, državno kazensko pravo pa ni za cerkveno zakonodajo več dopolnilni vir, kakor je bilo že ponovno poudarjeno.
32, Odškodnino za dejansko škodo, ki jo je trpel razžaljeni radi verbalne injurije, določi na njegovo zahtevo sodnik. Pred zakonikom so se kanonisti pri vprašanju o -odškodnini ravnali po določbah rimskega prava; opirali so se pri tem na pogosto cit. caput Si culpa tua, ki ga je izdal Gregor IX=U. O tem zelo na široko razpravlja sodba Rimske rote z dne 5, avg, 1913"*. Novi zakonik ne odreja ničesar direktno o odškodnini, namreč o nje naravi, o pogojih, kdaj se more zahtevati in podobno. Kan. 2210, § 1, n. 2 določa samo, da izvira iz delikta osnova za civilno tožbo ad reparnnda datnna, si cui delictum damnum intuierit: in po kan. 2355 se more žalivec prisiliti, da popravi škodo. Ravnati se je torej glede pogojev za restitucijo po naravnem pravu, kakor se to n, pr. obravnava v moralni teologiji pri nauku o restituciji- Tožilec bo torej moral dokazati, da je res trpel škodo, in da je bila toženčeva verbalna injurija actio injusta, causa efficax damni in culpabilis. Glede prvega in drugega pogoja ne more biti ni kakega dvoma, čeprav je v praksi morda težko presodili, ali gre za pravo menjalno pravičnost ali pa je žaljena ie zapoved ljubezni, pietela in podobno. Dvom pa je bil v starem pravu glede tretjega pogoja, ki zahteva, da mora biti actio culpabilis. Po rimskem zgledu so namreč tudi teologi in kanonisti razlikovali culpam latam, levem in Ievissimam, Culpa ! e v i s juristov je odgovarjala težki
511 C- 9, X 5, 36; Si culpa tua datum est damnum, vel injuria irrogala, BUt aliis irroganlibu? opcm fortc tuliš t i, aut hacc impcritit tua. sive imili-gentia «venerunl, [ure supcr his satisfacere te oportet; nec ignoranlia te excusat, si scire dcbuisti e\ faclo tuo iniuriom posse veroiimiliter conli.i-gere vel iacturam.
Slr Dec. V. 520—547.
244
krivdi v teološkem smislu. Po cit. cap. Si culpa tua pa je bilo kontroverzno, ali nalaga tudi culpa ievissima dolžnost popraviti škodo ali ne111. Po veljavnem cerkvenem pravu je zadeva urejena drugače, ker se vedno zaliteva, da mora biti kaznivo dejanje v teološkem smislu težko vračunljivo (cfr, kan. 2218, § 2). Zaviselo bo torej vprašanje o odškodnini, v kolikor se tiče omenjenega tretjega elementa, in concreto od tega, ali je podan delikt verbalne injurije z vsemi objektivnimi in subjektivnimi znaki, o katerih je bil govor zgoraj.
33, Ce se končno ozremo na cerkvenopravne določbe o zaščiti časti in dobrega imena v celoti, moramo priznati, da je zadevna zakonodaja v veljavnem pravu precej bolj jasna in določna kot v starem pravu, da pa se zdi kljub temu v primeri z modernimi državnimi zakonodajami površna in nekako primitivna, zlasti še, ako ne upoštevamo duha cerkvenega prava. Razumeti se dajo omenjene določbe in pravilno oceniti le pod vidikom celotnega sistema v cerkvenem kazenskem zakoniku, ki pušča sodniku izredno veliko svobode pri presojanju tako stvarnega stana kot krivde in ki sploh temelji na popolnem zaupanju tako v sodnika kot v delinkventa. Upoštevati pa je treba" nadalje vsekakor tudi dejstvo, da so bili kodifikatorji novega zakonika teologi, ki so kot taki suponirali, da se vprašanja o časti in dobrem imenu na Široko obravnavajo v moralni teologiji5'*.
-11 Sodba I dni 5. avgusta 1913 pravi o tem; Cum ergo Gregorum, iamquam radices re&titutionis, non tanluni ¡.u I patu assignet, sed ul nngli-gentiam, et imperitiani et ignerantiam. hlterprctes communiter docent etiam in ¡ure Canon ico. in času ossijjnato, damnilicatorem teneri etiam de culpa kvtssimn. Nato navaja sodba razne avtorje [Reiffensiuela, Pichlerja in druge) ter moderne zakonodaje [francosko in italijansko) (Dec. V, 527 s). Sodba z dne tli avgusta 1917 pa pravi; Utrtim, fld normam cit. cap. Si culpa tna, sufticiaf, ad incurrendam ob liga t tonem da m ni reparandi, culpa Ievissima, controverti potest (Doc. IX, )%J,
Na i dri. kaz, zale. razpravlja o kaznivih dejanjih zoper čast raz» meroma zelo na Široko [§§ 297—313), M 11 n d a se izraba o t<} zakonodaji takole: Na sploSno bodi omenjeno, da je poglavje o kaznivih dejanjih ZOper Čast preohiirno, chl dela praksi težkoče radi vezane ocene dokazov (§ 311, drugi odst, in § 312 k, z,) in da je čast glede na določbo § 304 k. Z. premalo zaščitena, (o, c. 162), § 304 k. z, se namreč glasi: Klevetnika ni kaznovati, Če je bil v opravičljivi zmoti, zbog katere je mislil, dn je resnica, kar izreka ali r .iznaša. Munda predlaga in lege ierendn, da naj se storilec kaznuje kljub opravičeval™ zmoti, ako ie imel namen žaliti, V tem primeru naj izreče sodišče v sodbi, da očitek ali obdolžitev nista dokazana ali da nista resnična in da plača obdolženec stroške kazenskega postopka (o, c. 1641.
245
DE SS. CYRILLI ET METHODII AD PHOTIUM
RELATIONE.
Dr. Fr. OrlttQc.
í, Ss. fratnim Thessalonicensium od Romam el Byzantium re-lalio magnas parat dificúltales Iheologis et historiéis, Qui in Ires fere partes dividi possunt;
I. Plurimi historici orientales orlhodoxi pulant, ss, Cyrillum el Methodium Pholii sequaces atque Romae plus mmusve adversarios íms se.
IL Nonnulli historici catholic! conlendunt, ss, (ratres Romae fideliter adhaesisse alque Photii adversarios fuisse; ad banc lliesim sustentaculum oontendunE, Vilas veteroslavicas ss, Cyrilli et Me-Ihodíi (legendas pannnnicas) tendenliis photianis corruptas esse, tta praesertim F r. Snopek', praeeuntibus Ginzei, Martinov c. a.
tit Duces philohigiae Slnvicae MikloSič ct Jagič. iuvan-tibus multis dtscipulis et hisloricis (Diimmlcr, Rački, Past rne k e. a.), firmiter tenent, SS, fralres primatum Romanum agnovisse, sed simul pngnam contra Pholium evitasse quandamque erga ipsum amlcitiam servasse.
Difficullates obscnritalesquc, quibus opiniones II. et III. laborant, A. Briickner ita exaggeravit, ul sanctilatcm honestalemque ss, Cyrilli et Melliodii aggredi ausus sit; allamen paucos lantnm se-quaces habuit.
De ss. f ra t rum ad Romam et Byzantium relatione in hisce com-mentariis et in aliis publicationibus quaedam scrips:* eo consilio, ut quaeslionibus theologicis denuo explaaat», quaestiones históricas difficiliores, quae philologis et historiéis Slavicis non parvas parant difficullates (opinio 111), illustrarem atque illos extremos historíeos catholicos (Snopek e, a.), qui »legendas pannonicas* photianas esse censent (opinio IS), refutarcm,
Philologos historicosque Slavicos secutus historicam auclori-tatem Vita rum veteroslavicarum ss, Cyrilli et Melhodii novis arguments comprobavi, additis argumentis pro theologica auctontate Vitarum, doctrinam theologicam mentemque ss, fratrum fideliter exprimen t in in Quae studia, certe imperfecta, multi historici catholici et acalholici bencvolentissime approbaverunL Multi historici
1 Kunslaulinus-Cyrilbis lind Methodius. Kronični 1911,
5 De orlhodoxia $$. Cyrilli et Melhodii. BV I (19ZQ/21), 1—13. ~ Doctrin.i Byzuitina de primatu et unitate eceleslae, Editio Latino-alovenJca, Ljubljana 1921. — Kd. Lalino-botiemica. Kromeri/. 1922.
De fonljbus theolo|iiae SS. Cyrilli ct Mcthodii. Sla via« II (Praga) 1923, 4-1—60.
Orientalische und romische Einflüsse in den Scholien der Slaven-apostel Kyrillos und Melhodios. Ryznnt. Zeitschrift 1*539. p£, 287—294. Cerkev, Ljubljana 192-1. Sv. Ciril in Metod. Ljubljana 1927,
928
gravis auctorilalis nitro coucedebanl, nunc demum scientifice probatum esse. ss. (ratres révéra candide primalum Romanum agnovisse,
In meis conatibus multa imperfecta et nondum absoluta sunt, quae ad ulteriores indagationes provocant elsque viam parant, At quinque demum post annos primus apparuit liber, qui uberius de hisce rebus tracta t, ncnipc opus Les Slaves, B ¡nance et Rome an IX' siècle (Paris 1926) auctore Dr. F, Dvornik, Opus hoc in h.isce commentariis breviter iam recensui (BV 1927, 263—266). Nondum vero respondi ad ea, quibus mcas disserta lûmes meaque argumenta minus iusie reprehcndit. Tot annOs CXpectabam, Ut quaestioues illae tranquillius Irnclari posseut. Clarissimus vero auclor, siieiiLium mcum iorsan perperam interprétais, mulfas reprehensions s rcnovuvit auxit-que in recenlisimo docto opere: Le s Légendes île Ctnislnntin et de Méthode rite$ de Byzance, Prag a 1933. pp. 443.
Post toi antios silentii coaclus sum quaedam respondere.
Utrumque clarissimi auctoris opus magnam collegit molem maleriae historicae theologicaeque; littérature (ontesque cilati Etudia de ss, Cyrillo cl iMclhodio magtluperc iuvaro poteruut. Congeslu est quasi encyclopaedia de hisce quaestionibus. Révéra magnum opus. Ast ha.ee moles materiae, quaestionum hypothesiumque scienlificarum saepe argumentum argumentationesque non partim coarctat, immu quasi suffocal. Propterea opus utrumque plus valet pro Müs, qui con-spectum scienlilicum hariim quaestionum desiderant quam pro ipso progressu scientiae.
Cum his duplex impcrfecUo methodica cohaerel. Auctûr opi-nioties hypolhesesque aliorum saepius reprobat non sulficientlbus adduetis rationibus iisque proprias hypotheses, nullis vel nun aequa-libus rationihus suifullas, opponit. Qua methodu sohilio quaestionum potius perturbalur quam promovetur. Pugnandi alacritale aliorum opinion es minus accurate, immo subjective exponuutur. ïla fit, ut non raro const ruant ur discrepationes, ubi potius solum variationes eiusdem opinionis existunt Auetor interdum aliorum fructibus scienli-ficis ulitur, ait hune usum oppugnalione obtegil. Inde loco pro-gressus quaedam perturbatio sequitur.
2. Anno 1920 contra Snopek et Brückner pruhaiidum erat, Vitas pannonicas lidc dignas, immo magna aucloritate historien praeditas esse, atque earum scriptores (vel scriptorem) non subdolos mendacesque [Brückner: Legenden — Lügenden) Pholianos (uisse. Quia hae legendae doclrinam vitamque ss. fratrum fideliler descri bunt, idem de ss, (ralribus probandum est. Hoc sensu ss, fratres Photii adversarii'erant, i, e. non consenlîebant cum eins pugna contra Romam nec cum vi olenitis contra Ignalium, i, e, non erant antiromani nec Ignatii eiusque iustae causae adversarii. Std minime contra Pholium pugnabant neqtic ipsi proprio inimicî erant, sed potius m as pugnnsque Byzanlinas fugi ebant alque in solitudi-nem se reeipiebant; agendo docendoque uni ta lern ecclestae ante Schisma repraesentabant. Quaestionem de relatione s, Cyrilli (Con-slantini) ad Pholium aeque ponderando, non possumus ponere, ilium
247
contra Pholiumr magistrum et collegam, pugnasse. Cyrillus vero in rebus ecctesiaslicis etiam Methodium (ratrem dueebat, Haec esl mea opinio, fere communiter iam approbata.
Dr. Dvurník argumenta mea. in quibusdam capitibus imperfecta atque infirma vel praecipitala, çorrigerc potest; multa mitigare potest, quia nec Brückner nec Snopek iam habent sequaces, Ast a mea opinion© non muí tum abirc polçrit, ne in opinionem Brückner incidat, i, e. ne cogatur dicerç, ss. fralres Homae adversarios (eo nempe sensu et eo tempore, quo Photius) atquc sub-dolos fuisse. Nescio. cur meam opinionem tam nigre et minus accurate depingat lantaque alacritate oppugneL,
D. affirmat, ss, fratres in pugna inler palriarchas lgnatîum et Pliotium non Ignatíi, sed Pilot it partes secutos esse1. Asi ei us argumenta infirmissima sunt. Fundamentum eius hypothesis est: PhotiuS ut Bardas, quomodo res se haberent, celahant; ideo quae esset Ignatii Causa non salís clan im erat; »perfacile erat opinionem omnium ad tempus falli«1. Ast haec suppositio nulla ratione fulcitur, immo p'ane incredibilis est, Quomodo ss. iratres, viros prudentísimos, latere potuit causa, quae lot perturbation es, clamores rumoresque excitavit. Huic supposition! impossihili addit quasdam rationes tenuissimas. E, gr. ss. fratres amorem litterarum ad partes Photii allraxisse. Ast probanduni erit, ss, fratres plus amasse litteras quam vitae saneti-tatem, Nec factum, Methodium acceptasse munus hegnmeni in monasterio PolychrOn labefaclarc potest argumentum ex facto, Methodium non acceptasse episcopatum sibi obla tum. Opinio, Methodium Komae honorem eptscopalem acceptasse, fratrís demum obsccralio-nibus permolum', cum narraii-one Vitae Meth. 7 minime concordat; non enim de episcopate, sed de missione Moravica continuanda agitur. Methodio destitute auxilio fratris, qui hueusque in Omnibus missionibus primas habuit partes.
Argumento communi ex monachorum traditionali agendt ratione in causis schismaturo haeresumque hyzanlinorum clarissimus auetor multa oppnnit. Attenlione digna sunt, quae de Variis monachorum factionibus et ralionibus (smer) collegil, Ast negare non poterit, mcnachos byzantin os strenuos fuisse verae fidei, iustitiae unitatis-que ecclesiasticae defensores, cum cconlra hierarchia nimis lahilis fuisset. Neminem lalel, in u traque parte etiam exceptioucs fuisse. Certum est, in Olympo quosdam monachos Photio adhacsise. Ast quaestio non est de quibusdam monachis, sed praecisc de ss. fratri-bus. Ss. fratres non eranl factiosi. sed propterca sc in Olympuni reeepenmt, ut turbas Byzantinas vitiirent et proeul a turbis »trans-muta rent teneliras terrenas cogitationibus COelestibus< (Vita Meth. 3).
* [.es Slaves... pg, 175—185; quae in altero opere (Les Ligendes) rcpelit et äuget.
1 lia D vorn i It in pmelections », 1927 Velehradii hahitn, qua exposition™ suae theseos brevi compendio perstrinxit, Acia V, Cunventus Velchradensis (Olomucii 1927], pg. 151; 144—155.
Acta V, Convcntus Velehradensis, pg, 150.
248
Satis constat, cos piimatuiu Romanum candide agnovisse. Concludi potest, ipsos nee pugnam contra Ignalium nee contra Itomam ap-probasse.
Huic argumentations traditional! aC general! quaedam specialia adieci dc propria ss. Cyiilli el Method i i theologia atque de propria Byzaatínft de ecclcsiae unitale el de primatu cogitandi ratione, D, haec omnia oppugnat vcl negat, Qttaedam minus exacta el praccipitala in meis arguments historiéis correxit; attamen argumenta Hone m meam non labefactavit.
Nunc iam ad singula procedamus.
3. Olympus Bithyniae erat magnum centrum monachorum orien-talium; supponi potest, ibi etiam monaclios extrabyzan-tinos non paucos habit asse. Quod ex historia orientis christian! concludi potest. HanC opinionem e t i a m c*. nominibus monachortim obiter confirmare tentaban!. Nemo uon videt, hoc argumentum non esse urgendum. Ast D. pulat, hac adnotatione ignOfantiam rcrum Kyzan tina rum munifestari. Late demonstra!, la lia nomina etiam in ceteris provinciis Byzantinis occurisse4, quod nemo negat. Argumen-tum non est in nominibus, sed in muititudine noiuinum. Ad horum nominum momentum (certe non urgendum) attentionem meam con-verlit P. Vaiihú, qui sludiis Byzantinis non parum vacabat.
D. firmiter tenet, professorcm Dr. Vajs iam definitive probasse, versionem evangeliorum ass. fratribus exaratam esse iuxla tcxlum tiyzanlinum7. Ast contraria argumenta non per-pendil. Nec opinion em professoiis Vajs ncc slaltim quaestionis exrtc'e eXpOSuit.
Status huius quaeslionis hodie bic est. Vajs supponit, cictilijse uodi-ees recensionis bibticae Byzantinaí eum imiltis lectionibus varlajltibut ciLtra-byznntinis: hoc argumento senlenliam oppositam «verterá conatur. Sed hace eius opinio .plane iniisrohahitis est. Non enim e*i$timt codices retenslonís Byzatilinae cum tot [ectiqnibus extrabyíiantínis, sed potius codices extra-byzalitini mullid leclionibus varianlibus Byzantinis ¿IlíeütL Vajs opimunem snam incertis tbeorüs pro ft-si cris Seden Superstruxit, quae in line polissiunun quaestione a pcritii acríter oppilgnanlur. Quod V. multas lectioncs oxtra-byzanlinas recensioni occidental! dictae tribuit, nihil tacit. Heccnsio enim, quae olim occidentalism appellabalur, est recensio Graeca (ergo oricnla|is| extrabyzanlina; hodie constat, hanc receniioaam Palestinencem eate, Sen-tentia, ss. íralres evangetía es lestu Gracco extrabvzantino vertiste, a Va js minim« concnssa est- De relatione variarum texlus biblici recensiorutrn vide peritissimum A. Vaccari, Instituí iones Biblicae (Rotna 19291, pg. 223 -232, qui etiam in recentissimu haius operis edition? |Rííni,i	pji. 270)
tenet, nonduni ad li(|uiduTn deduetum esse, cuifiam recensioni Grnccae versio veteroslavtca ¡nmtalur,
Meam argtSmenlationcm de titulo substantivo upnstoHcuff ex parte histórica op time correxit. demonstrando hunc tittilum saec. IX. in occidente non rarum luisse1*. In enumeratione vero excniplorum non distinxit usum suhslantivuni ab adicctivo, in qua distinctione insisteham. Deductiones cl. aucloris exaggerate el minus accuritae
0 LOgcndcs 130. 7 O. c. 131—132. ■ 0, c- 295—299.
249
sunl. Manet (actum, hunc tilulum in monasteries üraecis Roman Iritum fuisse. bx meis disierlatiDttibus patet. hunc tilulum in occidente ex liiulo upostolica wit 1« orlum esse alque ab ¡Iiis moaachii Craecis adhibilum pise, quibus crebrum erat cum Roma commercium. Pest s. Theodorum Studilam nulla scripta m on ach or um, liunc tilulum adhlbetitia, inventa sunt. Quod mi rum non esL. Tempore enim Pholii monachorum Byzantinorum acies perturbatae sunt; post Pho-tium mcnachi ¡am a Roma abalienati sunt muitaquc scripta Romae faventia perjerunt", — Ponere licet, ss. fTatres eorumquc biographos veteroslavicos etiam usu huius lituli traditioncs orienlales servasse. Hunc enim tilulum, uridine el nolione anlibyzanlinum (i. e, theolo-giae Byzantinne aulicae Contra rium] non adhibuissent, si orientalibus ignotus iuisset- l'-rgo sentcntia de propna et ingeniosa oricntali cogi-tandi ralione ss. Iralrum hue titulo potius Confirmatur quam infir-matur.
Conciliorum e It: rich us, qui in Vila Melh- 1 occurrit, mu[la plane propria habet, ad quae D. non satis advcrtil ¿minium; ideo vim huius argumenti parum aestimat111.
Quaeslionem de sc ho Iiis vetcroslavicis de prima tu D. levius tractnl". A, 1921 propositi hypothesim scholia quoad sub-stantiam saec, VIII, in monastcriis Graecls exarata esse et a s. Me-thodio in hodiernam tormam redacta. Non enim supponi potest s. Mc-thodium solum, nullo iuvante, hoc scholium exarasse. D. non ad-vertitT quae de Methodic eiusque styli vestigiis dixi. Postea (a, 1929).
" Errat lamen el. tildar, pulan* (pg. 2%'), me hic :< Voronuv inspi-ratum esse nec subslantiam quaestionís sal inieüexisse, I). scríbit, hic me íüluM frutlUS arguineilturum Voronuv »correjtisse-, ul ¡Hus iheoriae DtUe adaptarem, substantiam [fondl quaeslíotiis aulem non examinan«. Certe ron le vis criminatio! Sed U. multa gravia negligendo praeleríit. Voronov contra auctores Russos conlendit, lerminum aposiolicus orienlnlibus nun fuisse alienum, sed in littcris Dyzanliuis saeculo IX. frequentcm. [Ergo D, immerilo me "auclorem theoriae orientalis* increpa!.¡ Igilur Voronov non lam a rne, sed poliiis a D.r qui sententíam contrari.im [*OCCÍdentflteni<0 detendit, "cor-rigcnduS» est, Praeterea VorOHOY pailCa. el generalia tantum de hoc titulo proferí. ¡.contra D. nimio corrigendi et meum »pro(undum(!} erTOrenw (pg. 297) repreiiuudelld: ardor« substantiam quaestinnis neglexisse ac eoíUu-disse videtur, Ex diíierUlionibus meis luculenter patet, litulum apostólica sedes inde a saeculo V. oflicialem esse litulum sedis Komanae. oppositum Si y lo curiae Bvznnlinac patnurehalis et imperiabs. Ideo in occidente frequenlis&imae erant appella (iones: apostólica sedes, apostolicus domim-s. apostólica potes tai e. a. ipsis titaniis íituTgicis (Ut dommini apustoL-ciim ■ - conservare dignerisl magna huius usus trequentia palel- D, vero omnia permiscendo confundit. Ex docnmentis triuna saeculorutn (Vil)—X) quaadam adducil enempla. quorum maior pars usum adiectivum tcstatlir, ergo nihil pro opinionc D. demonstrati sub finem (pg. 3*5*5] vero munel. litulum »apostólica sedes« in documenlis oceideutalibus FrequenliEsime occurrere. Krgo ipse fatetur, nsum substantivum illiue tituli relalive r a r u m fuisse. bvpresse monui, hunc litulum cu parle oríentaliuin tempOre ss, C. et M. archailtloum esse videri. Es Du Can ge tmius tituli signilieationem, non vero eius raritalem deduxi.
111 0, C. 301. —- Laudando Voronov non debuisset Lacere, ipsum eupresse scribere, papúm probablliter propter primatutn honoris primo loco poni.
" O, c. 301—305.
l'öi.lilwmi Vs.tmk
17
250
sludtis vitae ss. (ratrum mntus, scholia s. Cyrillo tTihucnda esse praetulL Constat cmm, ante ordinationes preshy terorum el episco-porum proEessionem Eidei emittendam esse. In causa ss. fratrum eorumque discipulorum non solum consuetudo ecclesiae. sed etiam prudenlia postulabat. tit ante ordinationem discipulorum et ante dioecesis Pannonicae (Moravicae] institutionem ss. fratres eorumque discipuli doctrinam suam theologicam proponerent, eo magis cum tunc Roma turbata est rumoribus de Photio, Non dixi, Romae SUS-piciones esse motas contra orthodoxiam ss. Iralrum, nec huic fundamento hypothesim meam superstruxi [quod I). minus accurate mihi trihuit). Sed monui teste Vila Conslantini (Cyrilfi) 17. Cyrillum (integro a.	multum quuestionibus theotogicis occupatum esse,
lam propria sponte gravitatem quaestionum, quae in scholiis CXpO-nuntur, praevidere poluit. Addendum est, teste Vita Meth. 6. Romae multos adversaries Suisse liturgiae Slavicae; Iti probabiliter dubia de Tide presbylcrorum Slavorum movebant. Praeterea etiam forma rhetorica originem [vel redactionemj Cyrillo-Melhvdianam inmiit. Quae omnia D, neglex.it. — Illos »sanctos pa ties«, qui Kierosolymae metropolis honorem contulerluit, patres conoilii Chalcedonensis esse affirmat (pg. 302 el 304), Sed haec quaestio non tarn liquida est, D, in tota quaestione de his scholiis nec fructus argumentations aliorum satis perpendit nec stalum quaeslionis sufficienter exposal t. Mulla gravia neglexit.
In adnotatione de quaestione papae Honorii (pg, 30611) D. vituperal. quod hanc quaestionem in elcncho conciliorum tacuerimj suppnnil, me id probabiliter »excessu prudential? fecisse (ut ncmpc difficultatem celarem vel vitarcm?), De papa Honorio I. tacui, quia nulla adest difficultas, nec quidqnam ss. fratribus propriutn; character vero orienlalis huius elenchi iam aliunde satis patef. Nomen Ifonorii in ■ elenclin conciliorum Vitae Methodii nec historicam nec dogmaticam pa rat diFficultatem. Px modo, quo D. in hac adnotatione loquitur, concludcre licet, ipsum banc quaeslionem non satis pcr-pendisse. Difficultas dogmafiea non est tantum in quaestione, an Honorii epistolae in causa monotheleltsmi »definitionem e* cathedra contineant, sed potius in damnaUone Honorii I. a coucilio ei in approbatinne huius damnalionis a papa Leone II, Quum quaestionem alihi sufficienter exposui.ls
De opinions occidentis catholici et Sedis apostolicae de causa Honorii papae atque de relatione auctoris Vitae Methodii ad opini-onem Romanam D. parum exacte scribit (pg. 306). In ipsis libris liturgicis occidcritalibus saeculo IX. exetinte (usque ad saec. XVI,) nomen Honorii papae inter damnatos a concilio VI. occurrit. Neqne e scriptls Anastasii Bibliotheearii neque ex verbis Hadriani II. papae, quae D. citat, quidquam grave in hac quaestione |de relatione Vitae Mcthodii ad opinionem Romanam) deduci potest.
Quae de mea senlentia de omissione VII. c-oncilii in Vita Methodii D. scribil (pg. 308] cum veritale non satis concordant,
11 CertiCV (Ljubljana 1924), pg. 221.
251
lnlegratn argument a I ion cm. facta, eitationesque doeumenlonim ex mea disserlatione deprompsit; pauca recentiora, quae uddidit, argumentum minime miliare possunt, Attamen meam seutentiam, taute a me propositam, vi tup erat nuüis appositis rationibus. Ex omissions huius concilii deducebam contra Snopek et Brückner, au-ctorem Vilac Methodii non luisse Romae adversarium fvel hoc sensu PhoiiatMm). Traditiones monachorum Byaanlinorum suppono, Iradi-tiones extrabyzantinaS hypolhetice caulcque admit to. in dissertations original) vero ex presse eXcludo.'^ Archaismum huius omissionis ho-die adhuc defendo. non obstante negation® D„ nulla rationc suffulta, Quaeslitmem dc Iradilionibus extrabyzantinis (Alexan-drinis el Anliochenis] D. non aeque pondcrat. Constat, tradilioncm Orientalen; de unitale et primatu ecciesiac theoriis Byzanlinis ob-nubilatam esse; ideo in patriarchatlbus Alcxandrino, Antiocheno (et Hierosolymitano) atque in monasteriis Byzantinis et orieat&l ibtis pu-rius servatam esse quam Constantinopoli. Inde nexus inter theolo-giam Byzantinam monasticam et inter traditiones extrabyzantinas apparet, Hisce traditionibus exlrabyzantinis magnam diificuitatcm dc patriarchatu liierosolymilano solvere lentabam11. D. ad hanc difficultaiem de patriarchatu Hierosolymitano et de vsanetis pa-tribus- in scholiis veteroslavicis animum non advertii. Quaestio de traditionibus exLrabyzantinis aperta manet, non obstantibus ne-gationibus D. Mea vero nrgumentatio a hae quaestione non dependet.
Elencbum coneiiiurum in 1. capite Vitae Melhodii frag-menlum e catechesi (praedicalione) ss, Cyril]i et Methodii esse putO. Ast I), Contra hoc oontendit, eommunem (ere luisse usum hagiogra-phorum Byzantmorum. ut in vitis sanctorum varias fidei professiones allegarenlli. Hic quoque meam opinionem pervertil, Non enim hunc usum nego, sed ex ideis torniaque huius fragmenli coacludo, ¡Und esse fragmentum praedicationis ss. fralrumln. Similiter in sctioliis veteroslavicis probabiliter vestigia styli rcthorici missionariorum (ss. Cyril Ii et Methodii) occurrunt. Hanc SBdtentiam rationibus non spernendis probabtäem feci.
fn quaestione de Fitioque D. sententiam a me propositam suam fecit17, quia necessaria est ad eius thesim sustentandam,
4. in historia Photii tempus primi eius patriarchatus (858—867), vivo ad hue Ignatiq, dtslinguendum est ab altero eius patriarchatu (878 886) post obitum Ignatii. Tempore II, sui patriarchatu? Photius
11 DV I (Ljubljana 1920,21), pg. 11—16. — Haec dissertatio tamquam supplementum adiecta est latino-bohcrnicac editioni libri: Doc Irina Byzan-lina de primatu (KromfcHz 19221, Texltis boheraicae trdilionis hoc loco psu-lulum mutatus est.
" Aliani huius difticultatis lolutioncm in Byzant. Zt. 1929 [pg. 291— 293) prnposui. Ideo men argumentatio in nulla iain parle ex ille hypolhesi pendet.
" Ugendes 308—310» BV I, pg. !2—-14,
" Lii«ndcs 311. — Mulla minus gravia omisi- E, gr, silentium fontium Byzantinorum de ss. fratrihus minus cum sententia D concordat, sed pot ins cum senlenlia contraria. Dillicultas chranalogica, de qua pg. 2b9- loquitur, non cut spernenda.
17*
252
cum Romu se reconciliavit. Lapotre et AmannJH demonstravcrunt, probabile esse, Photium a. 8H1 non esse excommunicatum, scd in communione cum Roma perse verasse. Hanc scntenliam Dvornik" pretiosis nov is testimoniis roboravit, Attamen his solum iter Con-stantmopolitanum s. Mcthodii (circa a. 862) facilius explicating Reli-quae vero quaestiones de relatione ss. fratrum ad Photium non mutantur,
Cl- auctor nee unam ex quaestionihus et difficultatibus theolo* gicis supra memoratis lam profundi investigavit, ut proprium de iis indicium ferre aliorumque opiniones tam severe damnare posset Quapropter eius de alioruni opinionibus censuras praecipitatas el imputationes audaces (vide e. gr. supra notam 9 atque observationem de causa Honorii papae) satis mirari non possumus. Talia negativa iudicia ipsi auctori in diificiliuni quaestionum pervesligatione magno-pere obsunt.
Hisce sat probatum est cl. autoris tractatus de ss, Cyrilli et Methodii ad Romam, Ignalium atque Photium relatione sobriae re^ tractationi (revisioni) subiiciendos esse.
Argumentis professoris Dvornik atlente perpensis, firmitcr teneo, standum esse in senlentia, quara supra [nr. 2) exposui, Haec sententia a Vitis ss. Cyrilli et Methodii suadetur. D, non pauca recentiora contulit, quae illam sententiam roborare possunl, nihil vero grave attulit, quod illam labefactare possiL In vita ss. Cyrilli et Methodii quaedam obscura et dubia mane.nl, quae vix cum cer-titudine solvi poterunt, Quapropter quaedam nmderatio in illis quae-stionibus solvendis suadetur.
Ex argumentationibus ¡professoris D. ilia solum exhibui, de quibus proprium Judicium ferre possum; minus gravia omisi, Certe utrumque eius opus de ss. Cyrillo et Melhodio magna™ materiae scientificae molem continet ideoque magni pretii est, Ex dictis vero patct, d- auctorem in aestimandis documentis et in iudiciis ferendis modum exec Suisse.
JURIJ GOSTENČNIK
misijonar v Ameriki.
Dr. ]. L. Zoptotnik. Lindsay, Nebraska.
Summarium. — Nntac hiographicae quae ab auctore collijjt poterani de missionario Georifio Gotluninik, qui natus 5. apr. tfilfi ad Sti liochi in Sclc prop« Slovenji (jradec in dioec. Lavantina, sacerdos ordinatufl 1, aui. 1846, a. 1850 American Septcntrionalem petiit et decern annis in apustolico labore fidelitcr peractis obiit 18. maii 1660.
1, Kdo je bil prvi Slovenec, ki se je posvetil inozemskim misi-jonom, ni znano. Pač pa verno, da je bil eden prvih, če ne sploh prvi slovenski misijonar, Iti ga je kdaj usoda odvedla v Ameriko, naš jezuit o. Marko Anton Kappus (prim. Slov, biogr, leksikon I, 426).
18 Diet, thiol, cathol, VIII. 607—609, " Lidendes 314—321.
253
Prišel je tja I. 16S7 in postal naš prvi indijanski misijonar. V 18. stoletju mu je sledilo še več naših jezuitov v transatlantske dežele, kjer so Indijancem in Spancem oznanjali sv, vero, Po izgonu jezuitov iz španskih kolonij 1. 1767 je misel na ameriške misijone med Slovenci zopet zaspala. Vzbudil jo je šele knez naših misijonarjev, Friderik Baraga, ko je 1. 1830 odicl v Ameriko in postal apostol Indijancev. Njegov zgled je zvabil čez morje lepo število slovenskih misijonarjev, ki so delovali večinoma v Združenih državah, nekateri med Indijanci, drugi pa med evropskimi naseljenci, A tudi naši indijanski misijonarji so vsi, če ne zmeraj, pa vsaj semterLja, skrbeli tudi za bele priseljence. Da bomo to bolje razumeli, moramo poseči nekoliko v zgodovino ameriških Združenih držav,
Prve naselbine, ki so jih Angleži ustanovili na ozemlju današnjih Zedinjcmh držav, so ležale ob Atlantskem morju. Trinajst jih je bilo, a so ječale pod britanskim jarmom, dokler se niso uprle in se 1. 17S3 osvobodile ler si ustanovile tako zvane ameriške Združene države. Ker so se njih prebivalci iz leta v leto množili, so kraje ob morju kmalu napolnili, nakar so prodirali dalje proti zapadu in si končno osvojili vse dežele do Tihega morja. To so izvršili v 70 letih, kajti z letom 1853 so Združene države na cclini dobile meje, ki jih imajo še sedaj
To velikansko ozemlje hi bilo pa Američanom le prav malo koristilo, če bi bilo ostalo neobljudeno, Res da je na njem bivalo nekoliko razkropljenih Indijancev, ki so se bavili največ z lovom, !oda Američani so jih smatrati /a prelene in nezmožne, da bi bili od njih pričakovali kakega dobička; zato so jih neprestano porivali proti zapadu in jih naposled omejili na lako imenovane indijanske rezervacije. Želeli so si boljših naseljencev, ki bi jim obdelovali plodno zemljo in dvigali naravna bogastva. Obrnili so lorej oči proti vzhodu In odprli na stežaj vrata evropskemu priseljevanju, ki ju poslej pri razvoju Amerike imelo zelo važno vlogo in deželo povzdignilo do onega viška, ki ga zavzema dandanes v političnem in ekonomskem svetu.
Priseljevanje V Ameriko SO pospeševali Ugodni pogoji na obeh straneh Atlantskega morja. Evropa je bila preubljudena, razjedale so jo vojne, politične revolucije, verska preganjanja, težki davki in žalostne delavske razmere. Amerika pa je bila še nova dežela, polna rodovitnega polja, bogatih gozdov in drugih pdrodnih zakladov, obenem sla pa vladala v njej mir in svoboda. Tudi zaslužek, ki ga je dajala delavcu, ie bil mnogo boljši nego drugod po svetu. Vrhutega je tistemu, ki se je hotel poprijeti poljedelstva, ameriška vlada nudila velike ugodnosti. Ti in podobni razlogi so povzročali, da je tok priseljencev v Ameriko stalno naraščal in okrog leta 1835 dosegel že velikanski razmah1.
' Pn uradni statistiki je priilo 1. 1820 8,000 tujcev v Združene driave, t, 1830 23.000. I. 1840 84.000, I. 1850 310.0CKJ, |, 1860 133,000, 1, 1S70 387.000, t. S880 457.000, I. 1890 455,000, t, 19C0 448.000. 1. 1910 l.Oil.OOO in I. 1914 1.21S.000, Izza svetovne vojne je vlada vpeljevanje znatno omejila zaradi večji moinosli -asimilacije* tujcev. V stoletju od 1820 do 1920
254
Razume se, da je biio med temi priseljenci, ki so se v trumah vsipali v Ameriko iz vseh krajev Evrope, tudi mnogo katoličanov. Naseljevali so se po mestih in vaseh, po poljih in gozdih, po dolinah in hribih, včasih v skupinah, mnogokrat pa posamič in daleč narazen. Ker so navadno želeli ostali katoličani, je bilo treha poskrbeti za njih verske potrebe. A to ni bilo lahko, ker je vladalo kričeče pomanjkanje duhovnikov. Ameriška duhovščina niti za angleško in irsko prebivalstvo ni zadostovala, kaj šele za katoličane drugih narodnosti, posebno če so živeli daleč od cerkva. In ker vrhulega najčešče razen angleščine ni znala nobenega jezika, so morali škofje iskati svečenikov, ki so se lahko še v kakem drugem jeziku oglašali. Semlertja je bilo v kakem kraju treba znati tri ali štiri jezike. Zato se ne čudimo škofu Baragi, da se mu je od vseh težav zdela najtežja, dobili duhovnikov, ki hi bili znali dovolj jezikov. Tudi drugi ameriški škofje .so pisarili in pošiljali zastopnike v Evropo ter trkali na krščanska srca prelatov in duhovnikov, da bi jim v nezaslišani stiski priskočili na pomoč. Nekemu takemu pozivu se je odzval tudi Jurij Gostenčnik.
Kolikor nam je znano, je bil Gostenčnik prvi slovenski duhovnik iz nekdanje Štajerske, ki ga je usoda privedla v Združene države, Minulo je že nad 80 let, odkar je stopil na ameriška tla. Res je samo deset let deloval v ameriških misijonih, vendar si je v tem kratkem časti stekel dovolj zaslug, da bi se mu v spomin smel sestaviti primeren življenjepis-.
Pričujoče vrstice podajajo le glavni oris Gostenčnikovega življenja; objavljam jih, da bi se ohranila vsaj lista zrna, ki sem jih pO dolgem raziskovanju mogel najti.
2. .lurij Gostenčnik se je redil pri Sv, Roku na Selah nad Slovenj-gradcem 5. aprila 1818, kakor je razvidno iz krstne knjige, kjer je vpisan kot .Gostinschegg, dočim imajo razni letopisi dosledno Go-stenLschnigg, rojen leta 1819 . Njegovi rojstni hiši se še sedaj pravi pri Gostenčniku in nosi Številko 15. Očetu je bilo ime Franc, materi pa Apolonija, rojena Vfrutschinegg. Krstil ga je ondotni kurat Jurij Werdinegg. ki ni bil nikak German, temveč Slovenec in še celo slovenski pisatelj in rodoljub1. Botra sta mu bila Jurij in Uršula Wie-sounigg Tako krstna knjiga-
Prvi šolski pouk je prejel od domačega duhovnika Jurija Verdi-neka, ki je bil na Selah kurat od začetka lela 181B pa do 4, novembra 1831, ko je stopil v pokoj; umrl je leta 1836 v Starem trgu, Potem so starši nadarjenega sinčka poslali v Maribor, da bi se izšolal za duhovnika. Med Svojimi sošolci na ondolni gimnaziji kakor tudi pozneje v semedlšču je bil GosLenčnik izredno priljubljen ne le radi svoje bistre glave in sijajne postave, ampak tudi radi svoje priljud-
se je priselilo v Združene države celotno 33,654.800 ljudi. Ne pretiravamo. Če trdimo, da so le množice d.ilei presegle vsa tako zvana preseljevanja narodov.
1 Nekaj podatkov o njem ima Trunkova knjiga Amerika in Amenkanci str. 559. a ker jih ni bilo časn overnviti, se je vrinilo precej napak, ki so vse lašle v Slov. biografski leksikon I, 235, le da bi se bil vir označil.
1 Prim, K Glaier, ^¿odov, slov. slovstva, II, 103.
255
nosli, šegavosti in dobrega srca. Njegov sošolec i" prijatelj Urban Dietrich, iz S lov en jg rade u doma, ga je takole opisal; v G os Lenini k je i > i I čudovito krasen alpski sin, zelo velik, vitek in miiičasto vzrastel. Mjegovi tovariši so se zbirali okoli njega kakor Izraelci okrog Savla.- 1 O mladem kralju Savlu namreč pravi sv. pismo, da ni bilo lepšega moža med Izraelci, in ko je stal med njimi, da mu nihče ni segal prek ramen,1
Po odlično dovršenih gimnazijskih študijah je Gostenčnik I. 1812 vstopil v celovško bogoslovno semenišče, ki je bilo takrat še skupio za krško in lavantinsko škofijo. Tukaj je dokončal bogoslovne nauke, nakar ga je škof Anton Martin Slomšek 1. avgusta I84(i v St. Andražu na Koroškem posvetil v mainika, [Bili so to njegovi prvi posveienci,) NovomaSo je pel pri sv, Roku na Selah. Polem je nekaj leL z velikim uspehom služboval kol kaplan v lavantinski Škofiji, in sicer je 15. oktobra 1846 prišel v Vuzenico, 1, decembra 1847 v Rogatec. 17. avgusta 1848 pa v Vitanje. Tu je ostal do 25, marca 1850,
Zgoraj omenjeni Urban Dietrich, I860—1872 župnik v Vitanju, je v ondotno župnijsko kroniko zapisal, da je bil nekdanji vitanjski kaplan Gostenčnik »velik prijatelj otrok, oboževan od svojih učencev, najprisrčnejc ljubljen od svojih župljanov radi svoje impozanlnc postave, dobrosrčnosti, dobrotljivosti in šaljivosti«.
3, V začetku 1850 je prišel generalni vikar pittsburške škofije Janez Ev. Mozetič, nekdaj profesor bogoslovja v Gorici, iz Amerike v Avstrijo, da bi nabral nekaj duhovnikov za pennsylvanske misi-jone*. Ko je Gostenčnik sliSal o hudem pomanjkanju duhovnikov in o veliki zapuičenosti katoličanov onstran morja, sc je tudi v njem vzbudila velikodušna želja, iti jim na pomoč. Škof Slomšek, ki je sam ves gorel za zveličanje duš, mu ni stavil nikakih ovir na pot. čeprav jc samemu manjkalo dobrih duhovnikov, temveč je rekel: Njegova vnema naj oživi tudi našo gorečnost, saj je tudi med nami dovolj ne-vernikov, ki potrebujejo spreobrnjenja!"
Kako je SlomSek cenil Gostenčnika, je razvidno tudi iz lista, ki ga jc pisal veliko sredo leta 1850 svojemu prijatelju celjskemu opatu Matiji Vodušku. V njem pravi med drugim tolej Blagi naš misjonar Gostenčnik bo pri Vas od naše Škofije slovo vzel; — tudi Vi se poslovite od njega v mu jem imenu. Bil je zvest in trden delavec na tem svetu, zaupam, da tudi na onem ho, Nja spomin nam bodi v slavo in blagoslov božji.' — Poljubite lepe noge, ki gredo oznanovat mir — CZDOflOVat blagor ljudem, ki v smrtni senci sede.*7
Gostenčnik je 4. aprila 1S50 res zapustil domovino in sc napotil v Ameriko. Kako in kod je potoval, nam ni znano. Ko se je izkrcal v novem svetu, se je odpeljal menda po pemisylvanskem prekopu na zapad v mesto Allegheny, ki danes tvori severno stran Pittsburgha.
1 Vitanj&ka kronika, Podatke mi je izpisa! ondotni sedaj že rajni
župnik Joiet Musi,
® 1 Kralj 19, 2: tO. 23. 24.
■ Prim. The Catholic Hislorical Review, vol. Ill (1917), 20S.
7 Arhiv 7,"l zgodovino in narodopisje, I, 137, Za zadnji stavek prim. Rim 10. 15 in Lk t, 79.
256
Oglasil se je pri Mozetiču, ki je poleg službe generalnega vikarja vodil tudi ondolno župnijo brezmadežnega spočetja Device Marije. Z njim se je šel predstavit v bližnji Pittsburgh škofu O'Connorju. ki ga je z veseljem sprejel ter ga imenoval za Mozetičevega kaplana. To službo je opravljal od junija do oktobra ISSO1". Župnijo Device Marije je dve leti poprej ustanovil Mozetič alleghenskim Nemcem, ki so delali večinuma v pillsbuiških tovarnah. Toda v začetku oktobra 1850, ko je tja prispel njegov rojak Ivan Stihiel, se ji je odpovedal in odšel zopet učit v piltshurško bogoslovno semenišče. Ob istem času je tudi Goslenčnik zapustil Allegheny. Naslednik jima je bil pravkar omenjeni StibieP,
Prav takrat so vzhodno od Piltsburgha gradili pennsylvansko železnico, ki se ie sedaj prišteva med večje železnice v Združenih državah. Ta del proge, ki so ga tedaj delali ob bistri Juniati in čok alleghenski gorski greben, £e je mestoma zelo strmo vzpenjal"'; razen tega je bilo Orodje, s katerim so progo kopali in ravnali, Se jako preprosto; zato so potrebovali prav mnogo delavcev. Med temi je bilo zelo veliko katoličanov, zlasti Ircev in Nemcev. Ker pa niso imeli nobenega duhovnika, ki bi bil znal nemški, da bi se bili v potrebah in nesrečah, ki so se jim često dogajale, k njemu zatekali, zalo jim je škof O'Connor poslal za nekaj časa GosEenčnika v Holli-daysburg. Ta kraj leži ob reki Juniati na vzhodnem podnožju alle-ghenskih planin in je bil tedaj precej važno prometno in Irgovsko središče; v njem so namreč postajale ladje, ki so vozile ljudi in blago po nekdanjem pennsylvanskem prekopu med Hítrrisburgóm in Pitts-burghom.
Od tod je Gostenčnik blizu pet mesecev obiskoval razna delavska šotorišča. raztresena ob novi železnici, ter jim več ali manj redno opravljal službo božjo. Potoval je peš. na odprtem železniškem vozu ali na konju, kakor je pač naneslo. Potrpežljivo je prenašal vse nadloge in skušal pomagati starim in mladini, revnim in bogatini, katoličanom in drugovercem, Ako je slišal, da je bil kdo bolan ali v kaki drugi stiski, ga je šel tudi mnogo milj daleč obiskat, O njegovi dobrotljivosli in ljubeznivosti se je mnogo pripovedovalo. Naj tu navedemo le en primer. Nekoč je poseLit ubogo družino, ki je živela v pragozdu ob novi železnici. Našel je gospodinjo vso obupano. Otroci so ji oboleli in tudi sama ni bila zdrava; delo ji je v hiši zastalo, a ni imela moči, da bi ga bila izvršila. Misijonar jo je tolažil in bodril, a brez uspeha. Naposled se je nečesa domislil in ji rekel: »Vzemite tegale bolnega malčka in se z njim vsedite v onile naslanjač, Vam bom malo zapel, da bo otrok zaspal.« In res jima je zakrožil nekaj lepih slovenskih, To je pomagalo; otrok je zadremal in tudi ženi se je razvedril obraz, Ta dogodek se ji je lako vtisnil v spomin, da ga svoje žive dni ni pozabila.
* Diu St. Marim-Gemeind« in dur Sladl Allegheny, Pa. Pittsburg 1898, str, 27.
" Ibidem. Prim Ave Maria koledar 1915. str. 84.
111 Sí. pr. na divneni Podkovnem ovinku iHyrseshoe Herid} nad Al tocino se v kratki razdalji 17 km dvigne celih 300 ni-
257
Gostenčnik pa ni skrbel samo za železniške delavce, ampak je pomagal tudi nekemu irskemu duhovniku mUijonarili med naseljenci, ki so živeli po okrožjih (counties) Blair in Huntingdon, Ler je opravljal cerkve Dcvice Marije v Hollidaysburgu, sv. Trojice v Hunling-donu, 'Matere božje v Shade Valley-ju in več manjših postaj.
4. Škof je kmalu spoznal, da je hil Gostenčnik zmožen in vesten duhovnik. Zato ga je nekako v začetku marca 1851 poslal za župnika cerkve Device Marije v Herman. Prvi krst je lu podelil 8. marca 1851, zadnjega pa 26, junija 1853. Ta iarmerska ali kmečka naselbina leži približno 70 km severno od Pittsburgha v občini Summit (prej Clearfield) v okrožju Butler. Zupljani so bili Nemci, ki so si Sest let poprej sezidali na lepem griču malo cerkev iz opeke, dolgo 70 in široko 36 čevljev". Šteli so kakih 70 družin s povprečno 30 krsti, 0 porokami in 3 pogrebi na letn, Cerkveni dohodki so L 1853 znašali samo 189 dolarjev, stroški pa 234 dolarjev, v katere je všteta tudi ¿upnikova plača, ki je to leto znašala celotno menda le 150 dolarjev1"1'. Časnega bogastvu torej ni bilo, a ga misijonar tudi tli iskal. Ündotna kapucinska kronika opisuje Goslenčnika kot moža sijajne postave, visokega in lepo vzraslegu, 13ÍI je vesele narave in je ves dan hodil okrog, žvižgajoč razne znane popevke. Zaradi njegove pobožnosti in ljubeznivosti so ga ljudje zelo radi imeli in njegov spomin je še sedaj svet vsem, ki so ga poznali
Izprva je bival v župnišču, ki so ga par let poprej zgradili iz lesa in ilovicc ter ga imenovali lavretansko hišico«; bilo je namreč prav tako veliko kakor hišica sv. Družine v Nazaretu'*; Imelo pa j(j tako nizka vrata, da Goslenčnik, ki je bil visok mož, še vstopiti ni mogel, ako se ni pošteno pripognil. Zato se je kmalu pO svojem prihodu v Herman lotit dela in še tisto leto postavil novo. trdno /upnišCe iz Opeke in kamenja s prostorno dvorano v pritličju. Ta hiša še sedaj stoji in je kapucinski samostan. Prikupil je tudi lik cerkvenega posestva štiri orale zemlje'®. Tukaj imajo dandanes oo. kapucini župnijsko šolo, redovno gimnazijo in noviciat.
Ko je bilo novo župnišče dovršeno, se je Gostenčnik vanj preselil, ílavrctansko hišico« pa je prepustil vedoželjni farni mladini v šolske namene, Tu mu je neki učitelj vežbal kupico otrok v branju, pisanju, računstvu in, kadar župnika ni bilo doma, tudi v krščanskem nauku. Obenem mu je opravljal tudi službo cerkovnika, orglarja in pogrebnika. Pozneje se je pritličje v novem župni&ču rabilo za šolo.
Gostenčnik je živel kol puSčavnfk ler si je sam kuhal in gospodinjil. Dasi je znal baje dobro kuhati, se je vendarle prav skromno hranil, kajti zadovoljeval se je večinoma !c z zelenjavo, ki jo je prideloval na vrtu ob hiši. Glede na malo plačo mu drugače menda ni
11 Čevelj znaša 30,-lS cm,
" Prim, History ül St Mary's Church, Herman, Pa. By Kev. Sigismnrd Cratz, O, M. Cap., 1916. str. 36.
« Op. eit. 31.
M T. j. okrog 26 čevljev dolgo, S čevljev íiroko in 1 čevljev visoko. Op. cit. 29.
1:1 Op. cit. 11. — štirje urali so blizu 1.62 ha,
258
kazalo. Spoznal sc je nekoliko lud! v zdravilstvu ter je nekega žup Ijana ozdravil božjasti aLi padavice'".
Poleg Hermana je se več drugih misijonskih postaj spadalo v njegovo področje; zato je moral seveda mnogo potovati. Kadar je bil v Hermanu, je skrbel za njegovega konja neki mladenič, kateremu je Goslenčnik za le usluge daroval lepo harmoniko, ki io je I 1852 prinesel s seboj iz Avstrije. To glasbilo so po.sihmal Hermanci rabili tudi pri procesijah sv. Rešnjega Telesa17.
V jeseni I. £851 je namreč Goslenčnik šel v domovino na obisk. Svoje nekdanje tovariie in znance je iskreno ljubil ter jih je hotel vse videti; zato je v malo dneh prepotoval vso lavantinsko škofijo od konca do kraja in to s tako hitrostjo, da je vzbudil pozornost avstrijskih orožnikov; ker je bil k temu äe civilno oblečen, ga je orožniitvo imelo za političnega poslanca ali ogleduha in ga je naslednjo pomlad pri njegovem povrnlku v Ameriko zasledovalo prav do Hamburga"1. Tekom njegove šestmesečne odsotnosti ga je v Hermanu namestoval kapucinski pater Janez M, Tamchma, rojen v Pardubicah na Češkem.
Ko se je Goslenčnik mudil v domovini, je obiskal ludi St. Andraž na Koroškem in se oglasil pri škofu Slomšeku. Ta poset je škof omen i svojemu prijatelju opatu Vodnšku v listu z dne 17. decembra 1851 s temile hudomušnimi vrsticami': Missionär G. hal uns am verflossenen Samstage im Fluge besucht An ihm siebt man keine Spuren einer Missionsslrapatze; er dürfte von manchem unserer Kaplane beneidet werden; die Wenigsten hatten das Vermögen eine so weite und so kostspielige Reise zu machen. ^ Kmalu nato so sledili Gouslenčni-kovcniu zgledu in odšli v Ameriko Štirje lavantinski duhovniki, namreč Ivan Tänzer*", brala Jožef in Jurij Rešat in .ložef Bevc",
Ko se je Goslenčnik vrnil v Herman, je z veliko vnemo nadaljeval delo doma in v misijonih, Iskal je po šumah in poljih raztresene katoličane ter jih učil. bodril in krepčal s sv. zakramenti. Skušal jc med nje vpeljati ludi lepe krščanske navade, ki so se bile udomačile v starih katoliških deželah, n. pr, procesije. Hermnnski kronist, kateremu so se procesije za lepo vreme bržčas nenavadne zdele, nam stvar takole popisuje: Gospod Goslenčnik je nekoč priredil romanje iz Hermana h kapelici sv, Vcndelina, ki je stala kakih 5 milj [8 km) daleč V selu Carbon Center, kjer je neki učitelj vodil katoliško Solo. Bilo je v jeseni; dan je bil deževen in pota blatna. A dobrega župnika tO ni strašilo; v talarju in koretlju se je s svojimi župljani pogumno podal na pol. Ves čas so hredli po globoki brozgi, moleč in pojoč. Bili so res klaverna romarska truma, ko so se tislega večera vsi pre-
" Ibidem.
17 Ibidem,
1,1 Vitatijsku kronika. - - Tedaj jc bila namreč v Amerik: Se sploina navada, da so duhovniki zunaj cerkve nosili povsem civilno obleko.
,,J Arhiv za zgodovino in narodopisje l, 150, Arhiv 1 78.
Arhiv 1 153, 157 in večkrat; BV 1932, 274—250.
'Ji Arhiv I 176, Bevc je bil 1848-49 Gostenčnikov naslednik v Rogatcu,
259
močeni in blatni vrnili domov. Tega pobožnega opravila niso nikdar več ponovili.«™
5, Gostenčnik je kmalu nalo zapustil Herman in zapadno Pennsylvania ter odšel na iztok v filadeHsko škofijo, kateri je od pomladi leta 1852 načeloval Ceh blaženi Janez N. Neumann kot škof. Ta ga je najprej poslal pastiroval v Easton, ki leži 105 km severno od Phila-delphije tik ob državni meji v northamptonskem okrožju. 0 Eastonu je pisal znani štajerski jezuit o. Franc Ks. Weninger, da v Ameriki Še ni videl mesta, ki bi imelo tako slikovito lego med rekami in gorami, kakor jo ima prav lo. Leži namreč ob sovodju rek Delaware in Lehigh v vznožju velikega Modrega pogorja. Cerkev sv. Jožefa, ki jo je Goslenčnik prevzel, stoji v južnem delu mesta na ljubkem griču s presenetljivim Tazgledoni na mesto in skalno globel, po kateri se gnete mogočna reka Delaware. 2upljani so bili Nemci, ki so gradili železnice pO okolici, delali v raznih tovarnah in trgovinah ter se ba vili s poljedelstvom in vsakovrstnimi obrhu i. Prebivalo je tam tudi mnogo tako zvanih pennsylvanskih Nemcev, od katerih pa je bilo le malo katoličanov-*.
Da bi kaj bolj natančnega zvedel o Gostenčnikovem delovanju v Eastonu. sem se obrnil na ondotnega Župnika, ki mi je sporočil sledeče: «Podrobnosti, ki vam jih morem dati o gosp, Gostenčniku, nekdanjem župniku naše cerkve sv, Jožefa, je zelo malo. Dne 21, avgusta 1853 je ime! tu prvi krst, 20. septembra 1854 pa zadnji pogreb, Vseh skupaj je krstil 85 otrok, iz česar se da sklepati, da je bila Župnija precej velika. Bil je drugi župnik in kakih 14 mesecev tukaj; njegov prednik je bil Kudolf Etthofer, naslednik pa Ivan Tanzer, Pionirji župnije so že vsi pomrli in torej ni mogoče dobiti kaj več podatkov, razen kar se najde po knjigah.
Lotil sem se torej raznih knjig in časopisov ter sem najprvo našel dopis, v katerem neki župljan pravit da jim je škof Neumann 12, junija 1853 cerkev blagoslovil. Potem dopisnik nadaljuje: Cerkev in župnišče sta sezidani iz opeke in sta delo 60 nemških družin, ki so se po vnemi našega gosp. župnika Etthoferja lotile posla ter ga Dogu in sv. Jožefu na čast tudi izvršile. Bog, ki vidi našo dobro voljo, nas ne bo zapustil, da najdemo tudi dobrih ljudi — bratov, ki nam bodo pomagali, da poravnamo tudi te dolgove, ki nas Se ležijo.«"
Gostenčnik je hitro spoznal dejanski položaj, Uprevidcl je, da bo vsa teža cerkvenih dolgov obvisela na njegovih plečih; v Ameriki ima namreč župnija samo to, kar si ne le sama postavi, temveč tudi sama plača in vzdržuje, ker ne dobiva nobene podpOTe ne od države ne od škofije. Iz tega razloga in pa morda tudi iz domotožja je torej 6. septembra 1553 pisal v domovino in prosil, da bi ga sprejeli nazaj
" History of St. Mary's Church. Herman, Pa., str. 31,
Aanalen der Verbrnitung des li Lanbuni. za 1859, sir, 293; Wahrhuil!.-freund 15. julija 1S5S, — Ti Nunici v iztočni f'ennsylvauiji govore čudno meianico angleškega in nemškega jezika, znano pod imenom -.Pennsylvania Dutch- — pennsylvanska nemščina.
Wnhrhellidrcund 30. junija Jfi53.
260
v lavantinsko škofijo. To so mu 8. oktobra 1853 tudi dovolili. Toda iii se vrnil. Kajti medtem, ko je čakal odgovora iz domovine, je imel dovolj časa stvar trezno premisliti. Preveril se je, da so bili preprosti, neuki župijani sicer nekoliko domišljavi, a vendar dobrega srca. Ce bi jih zapuslil, bi ostali kakor ovce brez pastirja in volkovi bi jih utegnili napasti, razdvojiti in razgnati-4, Fa če bi se to tudi ne zgodilo, jc vedel, da si mtada župnija, ne bo opomogla, dokler se kak duhovnik ne bo zanjo zavzel in jo obvaroval finančnega razpada. Hkrati je ludi izprevidel, da je sedaj za to čas najbolj ugoden, ko so župijani še vneti.
JZ teh in podobnih vzrokov je sklenil v božjem imenu se žrtvovati za mlado eastonsko župnijo ter ji pomagati na noge. Otresel se je torej bojazni, ki se ga je bila polastila, in se z novim pogumom krepko lotil dela. Po ameriški navadi je najprvo prijel za beraško palico in šel nabirat milodarov po župniji in misijonih. S tem težavnim opravkom se je ukvarjal, vprav ko so v Cincinnlih57 posvetili prvega slovenskega škofa v Ameriki, Friderika Barago, in sb torej ni utegnil svečanosti udeležiti- Toda zbiranje denarja mu ni posebno hitro uspevalo, Xato je prosil dunajsko Leopoldinsko družbo za podporo, O tem je družibu sama objavila sledeče izvusljis: Pred nami leži poročilo t dne 9. novembra 1853, v katerem nam misijonar Jurij Gostenčnik iz E&slOtla v filadelfski škofiji popisuje nujno potrebo denarne pomoči. Tam ju bila sezidana cerkev svetega Jožefa in 12. julija blagoslovljena"1. 2a nakup slavbiščn in za zidavo cerkve in župnišča. se jc moralo potrošiti 4200 dolarjev, Od te vsote je Gostenčnikov prednik Rudolf Etthofer zbral 1200 dolarjev in tako poravnal del dolga, ki ga je treba v določenih rokih plačevati, Toda z raznovrstnimi napori, katerim se morajo misijonarji pri zidavi cerkve navadno podvreči, si je gosp, Etthofer nakopal po izreku zdravnikov ceozdravijivo bolezen; sedaj leži v bolnišnici sv. Jožefa v Philadelphiji brez upa. da bi kdaj okreval. Njegov naslednik v dušnem paslirstvu nemška katoliške župnije v Easlonu mora torej poravnati še 2800 dolarjev dolgov, kar pa je samo z nabiranjem mogoče skupaj spravili. Gostenčnik slika v pismu z dne 9. novembra 1853 svoj položaj takole;
,Dnc 1, aprila 1854 ho treba zopel tisoč dolarjev plačali, Prehodil sem že mnogo krajev, kjer so katoličani deloma naseljeni, deloma se pa mudijo kot dninarji; cesto sem se z ožuljenimi nogami vrnil domov, a sem med tujci nabral šele 150 dolarjev, domači pa
Prav takrat se je namreč po Ameriki razpasti zloglasni »tru-steeism«, o katerefii glej Av« Maria koledar za 1917, str. 121.
Na | bo Lil priponi njeno, da se mesto Cincinnati imenuje po slavnem druitvu Hitler ii k ih častnikov, ki so zapustili plug k;ikur rimski patricij Lucitis Q. Cincinnntns in Sli v hoj za domovino zoper Britanci, a ao i* vrnili k plugu, ko je nevarnost minula in so se Združene države osvobodile. Preden so se razšli, so ne leta 1783 organizirati v »druitvo Clncinnatov«. Neki član lega druiLva je utemeljil mesto nb reki Obio in ¿a leta 1790 loVirifeJU na čast imenoval ■■Cinimnati . Torej je to krajevno ime pravilno te v mnoJ.ini.
* Glasiti bi se moralo; 12. junija.
261
so mi podpisali 250 dolarjev. Upadali mi začenja pogum ob misli, da bi lepo cerkev na griču pri Eastonu upniki utegnili katoličanom ugrabiti. Med 400 katoličani, ki prebivajo okrog Easlona, jih je mnogo postalo zelo mlačnih, ker so bili dalj časa skoraj brez duhovnega varslva, in zato tudi nočejo O prispevkih za cerkev ničesar slišati. Vneti katoličani so pa večidel ubogi težaki; ti so storili in še sedaj store vse, kar morejo.'«1"1 Ali je na to prošnjo dobil kaj podpore ali ne, ni znano. Vsekako pa se mu je posrečilo upnike zadovoljiti in tako preprečiLi, da mu niso cerkve ugrabili.
O drugem njegovem misijonskem delu v Eastonu nimamo zanesljivih poročil. Le lo vemo, da je moral poleg domače fare skrbeli tudi za nemške katoličane po okrožjih Northampton, Lehigh in Monroe, kjer je danes 50 katoliških župnij; seveda fi kraji ledaj niso bili še tako gosto obljudeni, ampak je bilo prebivalstvo še redko in razkropljeno. Radi lega Goslenčnik ni bi! mnogo doma, temveč je skoraj neprestano potoval po misijonih. Pri lern je zadevaj ob vsakovrstne težave, kajLi pokrajina je bila še divja, pota prav slaba, če jih je sploh kaj bilo, ljudje daleč vsaksebi, ubogi in duhovno zanemarjeni. A ker je kljub temu vestno in vztrajno vršil svoje dolžnosti, je storil mnogo dobrega in si pridobil velikih zaslug pri vzdrževanju in razširjanju krščanstva v ondolni pokrajini, Največjo zahvalo pa mu dolguje Župnija Sv. Jožefa v Easlonu, ker jo je ne le rešil finančnega poloma, temveč ji tudi zagotovil trdno bodočnost,
6, V zgodnji jeseni 1B54 je prišel Ivan Tanzer iz newyorške Škofije v Pennsylvanijo, Gostenčnik, njegov rojak, ga je z veseljem sprejel, mu velikodušno prepustil eastensko župnijo in odšel na zapad v Milton, kjer je prevzel župnijo sv. Jožefa. To mesto leži v slikoviti dolini reke Susquehanna okrog 105 km severno od Harrisburga, glavnega mesta Pcnnsylvanije, Župlj.mi so bili večinoma irske in nemške narodnosti ter sn se bavili s poljedelstvom, obrljo in trgovino. Deset let poprej SO si postavili cerkev iz Opeke, dolgo 60 in Široko 40 čevljev. Kakor povsod drugod, tako se je tudi v MB t On U hitro priljubil župljanom s svojo priljudnostjo, ljubeznivostjo in dnbrotljivostjo ter si pridobil velik vpliv na vse, ki so prišli z njim v dotiko. Kljub slabim letinam in hudim časom, ki so ledaj vladati v Ameriki, je storil mnogo tudi za gmotni podvig župnije. Okrog leia 1855 je za cerkvijo postavil župnišče ter pozneje kupil cerkvi nove klopi in lične orgle.Posebno mu je bila pri sicü krščanska vzgeja mladine, Nameraval ji je postaviti katoliško šolo, pa mu je smrt prekrižala načrte, preden jih je mogel izvršiti.
Posvečal je mnogo pozornosti tudi misijonom. katerih je imet dolgo vrsto. Pod njegovo oblast so namreč spadali vsi nemški in mnogi drugi katoličani po okrožjih Northumberland, Union, Snyder, Columbia in Montour- Znamenilejše katoliške naselbine, ki jih je oskrboval, so bile v postajah Trevorton, Shamokin, Chillisquaquc, Lewisburg. Dry Valley, Selinsgrove, Bloomburg, Lighl-Slreet in Dan« Berichte der Lcopoldincn-Slitlung, XXVI. Heft (1H541. sir. 3.
™ History of St, Joseph's Church, Milton, Pa. By Rev. George J. Breckei. .Milton IW5, sir, 5t.
262
vilie:,]. Kako obširno polje je imel, razvidimo iz tega, da se dandanes lod nahaja 29 katoliških župnij. Da bi živel bolj v sredi svoje velikanske župnije in mogel točneje skrbeti za vernike, bivajoče v njenem južnem delu, se je že leta 1856 preselil v hišo na «cerkveni farmi ■ < v Chillisquaque, kakih sedem milj južno nd Miliona Blizu te hiše je postavil leseno kapelico, v kateri je posehno ob delavnikih pogosto maševal15.
l/med misij OHO V, ki so zahtevali največ njegove pozornosti, je treba omenili Trevorton, ki mu je bi.1 leta 1857 izročen kot podružnica, Vas leži med hribi v južnem delu northumbcrlandskega okrožja. V njej so živeli Irci in Nemci. SkoE Neumann jim je 14, marca 1857 dovolil sezidati cerkev pod pogojem, da se bodo ravnali po kano-ničnih predpisih o cerkveni upravi; ohenein ju tudi določit, naj se hiša božja posveti sv. Patriciju, apostolu irskega naroda, pri bogoslužju pa naj se rabi tudi nemščina'3. Takoj nato jih je Gostenčnik začel organizirati ter s tako vnemo zbirati denar za novo cerkev, da je že proti koncu maja delo oddal, četudi je prav tisto leto huda linančna kriza stiskala Ameriko. Zidava je brzo napredovala in 16. oktobra 1857 je škof Neumann blagoslovil in položil temeljni kamen; hkrati je birmat 61 oseb. Pri tej dvojni slavnosti je župnik poskrbel za posebni pridigi v angleškem in nemškem jeziku, kar je župljane ne samo razveselilo, ampak jih je tudi vnelo za nove žrtve, Poslopje je bilo v začetku maja 1858 dovršeno, nakar ga je fila-delfski pomožni škof Jakoh Wood še istega meseca posvetil na čast sv. Patriciju Bila je lična stavba iz belega peščenca ler je merila 65 čevljev v dolžini in 35 čevljev v širini3'. Podobno si je tudi po drugih svojih misijoiiih prizadeval, da bi jih uredil in povzdignil v gmotnem in duhovnem oziru, dasi mu je napore obteževala že orne-njena denarna kriza, ki je trajala od 1854 do 1Č560, torej ves čas, ko je bival v Mil tonu.
V tem času je Ameriko razburjalo tudi pereče vprašanje zamorskega suženjstva. Južne države so namreč hotele sužnje ne le obdržali, temveč jih še razširili po novih pokrajinah. Severne države pa so se temu trdovratno protivile. Nasprotja so se stalno ostrila, dokler niso v jeseni leta I860 republikanci izvolili hudega sovražnika suženjstva, slavnega Abrahama Lincolna za predsednika Združenih držav. Ker ga pa južne države niso hotele priznati, temveč so se proglasile za neodvisne, se je vnela krvava državljanska vojna, ki je cela štiri leta pustošila Ameriko. Gostenčnik je hil seveda za osvoboditev sužnjev, a se političnih borb osebno ni udeleževal, Ni pa dočakal ne Lincolnove izvolitve in ne žalostne državljanske vojne, kajti umrl je prav tisti dan, ko so republikanci imenovali Lincolna za predsedniškega kandidata.
31 Prim. The Metropolitan Catholic AInlaitaC and Laity Directory za 1855 in 1857.
Prim. History of Si. Joseph's Church, Millón, Pa,, str. 52.
11 Records of the American Catholic Historical Society of 1'hila delphia, vol. XL] [19301. str. 1H5.
al Prim. loc. cit.; History of SI. Joseph's Church, Milton. Pa., sir 51 do 52; Wahrheitsfreund 1. oktobra 1857.
263
7. Gostenčnik je bil orjak po postavi, kakor smo Že slišali, in mnogo anekdoL se pripoveduje o njegovi čudoviti telesni moči. Naj navedemo le nekaj primerov.
V	njegovi rojstni vasi še danes vedo povedati," da je mogel dvigniti voz s polovnjakom vina na njem. Polovnjak je sod, ki drži 300 litrov.
Ko je bil še bogoslovec, je nekega dne naletel na svojega očeta, ki se je zaman trudil, da bi s parom volov speljal težko naložen voz navkreber proti domu. Poprijel je torej Jurij in srečno potegnil voz pred hišo.3"
V	Pennsylvauiji SO nekoč krivOverski melúdisli najeli razbojniškega lirusta, da bi Gostenčnika nabil na njegovi Samotni misijonski postaji. Razbojnik ga najde na prostem ter ga začne v nekoliki daijavi obkrožati. Ko Gosteninik to opazi in tudi od njega samega zve, za kaj gre, si zaviha rokave in reče: ^No pa se poskusiva!« Ko razbojnik ugleda njegove orjaške lakti, ostrmi in jo pohlevno odkuri,'7
Nekdaj je bil Gostenčnik na potovanju po svojem misijonskem ozemlju. Pride v neki kraj in reče lastniku ondotnega hotela: Dve noči že nisem spal in dolga pol me je hudo utrudila; dajte mi dobro sobo," Mi je žal, da ne morem,« odvrne hotelir, »a mislim, da v vsem mestu ni prazne sobe. Imamo pravkar politični shod in konjske dirke, in vsaka hiša je nahilo polna.« Ko pa opazi Goslenčnikov utrujeni obraz, pravi mileje: »Gospod, najboljšo sobo sem dal v najem nekemu znanemu kvartopircu, ki ga pa navadno VSO noč ni domov in se le redkokdaj pred zajutrkom vrne. Ako si upale stvar tvegati, vam dam njegovo sobo. Toda če prej pride nazaj, vam pa povem, da bo ra v a,* Gostenčnik, ki je bil počitka zelo potreben, se odloči stvar riskirati. Imel pa je smolo, kajti okrog štirih zjutraj se kvartač vrne. Ko najde tujca v svoji sobi, ga jezno strese, rekoč: Pobcri se iz moje sobe, če ne te ven vržem!« Dobrosrčni misijonar SC pa malo dvigne in se nasloni na komolec, tako da SO se mu mišice nadlakti napele, ter mirno reče: Prijatelj, preden me ven vržeš, potipaj te-le mišice. -: Možakar uboga in ko sc dotakne Gostenčnikove roke, pravi vljudno: Gospod, lahka kar tu ostanete.«
Nekoč je Gostenčnik stopal po miltonskih ulicah in naletel na več mož, ki so se trudili, da bi vzdignili velik kamen. Videč, kako se zastonj napenjajo, pristopi in vpraša, kani bi ga radi položili. Komu povedo, se široko razkorači, prime težko skalo in jo igraje dvigne na zaželeno mesto-8*
Pripoveduje sc tudi, da je kupil zvon za novo cerkev sv, Patri-eija in iskal voinika, da bi mu ga peljal iz Sunburyja v Trevorton. Ko pa ni nikogar našel, je dejal: Pojdile se solit!* pograhil težki
" Sporočil rajnki č, j¡. Ivan Jurko, župnik v Starem trgu pri Slovenj* firndcu
rJ1 Zabeležil Č. g, pisatelj Ksaver Meiko, Glej Ave Maria koledar za 1929, str. 97,
" Vitanjska kronika,
|H History of St. Josephs Church, Milton, Pa., str. 52—53.
254
zvon, si ga zadel na pleča in ga sam nesel čez goro kakih 18 km daleč v Trevorton.™"
S. Dasi se je Goslenčnik ves zaveroval v svoje misijone, pa ni pozabil svoje rodne zemlje, zelene Štajerske. Culi smo že, da jo sel leta 1851 obiskat. Naslednje lelo se je zopet napotil nazaj v Ameriko, a s trdnim sklepom, kot piše že omenjeni Dietrich, da se bo čez osem let, torej po enem v Ameriki preživelem desetletju, 7,a vedno vrnil v domovino. Ko se je to desetletje nagibalo k svojemu koncu, je prosil mene, Urbana Dietricha, župnika v Vitanju, svojega bližnjega rojaka in sošolca, naj poskrbim, da bo zopet sprejet v škofijsko zvezo. To se je tudi ugodilo. Toda medlem je Gostcnčuik v Ameriki umrl, najbrž za rumeno mrzlico. Zanesljivih poročil o koncu njegovega življenja nismo dobili; le toliko je gotovo, da je preminul naravne smrti. Mi tovariši smo po njem globoko žalovali.
V njegovem samotnem stanovanju na cerkveni farmi v Chil-lisquaque ga je dohitela smrt v najboljši moški dobi — starega komaj 42 let. V petek 18. maja 1860 je čisto nenadoma podlegel vročnici. Pokopan je bil v Mil tono 21, maja. CaSOpis Miltonian je 25, maja 1850 pisal o tem takole:
C. g. Jurij Goslenčnik, župnik tukajšnje katoliške cerkve, je v svojem stanovanju v občini Chiilisquaque po bolezni, ki je trajaU samo nekaj dni, umrl, Njegov pokop se je vršil tukaj {v Miltonu) zadnji ponedeljek ob desetih. Dolg izprevod kočij je spremljal mrtvaški voz do cerkve, kjer je vladika tc Škofije ob asistenci dveh duhovnikov vodil veličastne pogrebne obrede". Darovala se je maša zadušnica, nakar je eden izmed duhovnikov imel kratko propoved V angleškem jeziku. Govoril je zelo vzvišeno o njegovih lastnostih kot prijatelju, sosedu in kristjanu, Pridigoval je kratko tudi neki drugi duhovnik nemški, nakar se je vršil pogreb, Pokopan je bil na grobišču ob cerkvi, a bo, kakor čujemo, prenesen v grobnico pod oltarjem
To se pa ni zgodilo, kajti njegov grob je še vedno na starem mestu, kakor sem se leta 1927 sam prepričal, ko sem v družbi čč. gg. Luke Gladka in pokojnega Antona Bratine obiskal Milton, Starega pokopališča poleg cerkve nismo našli več. Na njegovem mestu je lep vrt. A na kTaju vrta ob živi meji nad cesto smo presenečeni naleteli na — Gostcnčnikov grob, samevajoč pod košatim brestom. Zaznamenovan je s preprostim nagrobnim spomenikom, veliko marmorno pločo s temle napisom: In memory and in the hope of the glorious resurrection of Kev. George Goslenshnigg, born iti Siele, Styria, a province of Austria, A, D. 1S19, ordained 1846, a missionary
36 Prim, istotam, atr. 53.
™ Vitanjska kronika,
11 Tako Miltonian. The Catholic Herald and Visitor z 2, in Wahrheilsfreund s 7. juniju 1860 pu poročata, da je č. g. Karel J. Maugia iz Troya imel maio zaduln ¡co in da sta mu pri tem stregla čč. g£. Odilo \ anctergrlm O. S. B, iz Bellciontea ir, John B, Bach iz WilUameporta; škofa pa lista ni£ ne omenjata,
" iiiitory of St. Joseph's Church, Milton, Pa., str. 54.
265
to America for 10 years, died May 21. I860- R, L P.«''1 Napis jc sicer izklesan, a je že precej izpran, tako da se mestoma težko ti ta. Kriz vrhti plošče je cdlomljen in ga manjka. Ni treba pripomnili, da rojstno leto in dan smrti nista pravilno zabeležena.
Kdaj je bil spomenik postavljen, nismo mogli zvedeti, iz napačnega datuma smrti pa bi sklepali, da šele po velikem požaru, ki je leta 1580 uničil cerkev in župniJče s cerkvenimi maticami vTed.
Župnik nam je z navdušenjem pripovedoval, kar je vedel iz ljudskega izročila O našem misijonarju. Pripomnil je, da namerava njegove ostanke prenesti na cerkveno pokopališče med njegove nekdanje iupljane, ki so ga vsekako zelo radi imeli, ker so mu postavili ta lepi nagrobni spomenik in ker se pozneje, ko so izkopali vsa druga trupla in jih prepeljali na novo pakopalisčer zunaj mesta, njegovega groba niso doteknili.
9, Ako ob zaključku kralko premolrimo Gostenčnikovo življenje, moramo pred vsem občudovati njegovo izredno in vsestransko delavnost. Neprestano je imel roke polne opravkov. Počitka ni poznal. Kakor' sv. Pavel je hotel vsem vse poslati, da bi vse zveličal. Energično se je lotil vsakega posla in ni odnehal, dokler ga ni izvršil. Kes da je tudi on imel trenutke, ko st ga je lotevala malodušnost, — kateri zemljan jih pa nima? — toda kmalu je zmagala njegova optimistična narava in s podvojeno silo se je puprijel dela, premagal vse zapreke ler naposled dosegel svoj namen. Potrdilo se je prepričanje, ki ga je škof Slomšek izrazil ob njegovem odhodu v Ameriko, čes, da bo ludi na novem -svelu ostal zvest in krepak delavec,
S svojimi duševnimi in telesnimi vrlinami si je hitro osvajal srca mladih in slarih. Njegovega dolgega imena Američani sicer niso mogli izgovarjati, toda nočeta Jurija., kakor so ga nazivali, so dobro poznali. Bil je rojen voditelj in je imel povsod velik vpliv med ljudmi, kjerkoli je delal. Njegova beseda jc veljala katoličanom za zapoved, a tudi drugoverci so ga radi povpraševali za svet, Se dolgo po njegovi smrti so s spoštovanjem govorili o njem in njegovih delih, Tako se je izpolnila Slomšekova preroška želja, naj bi nam bil v slavo Go-stenčnikov spomin.
PRAKTIČNI DEL.
NOVA KODIFIKACIJA ZAKONSKEGA PRAVA V SRBSKI PRAVOSLAVNI CERKVI.
1. Srbska pravoslavna cerkev vrši zadnja leta bogato zakono* dajo; izdelala si je ustavo in izdala vrsto izvršilnih zakonov in naredli; letos je presenetila zlasti z novo ureditvijo zakonskega
" Slovenski bi i« napis glasil: »V spomin in v nadi lin slavno vstajenje £. g, Jurija Gi>sL«il£nika, rojenega leta 1S19 na Selali v Štajerski, deželi Avstriji', pusvcienega leta 1846, desel lel misijonarju v Ameriki, umrlega 21. maja IfifO. Kaj poiiva v mirni.
BoVoilt-vni V Letnik
18
266
prava. Zakon o srbski pravoslavni cerkvi z dne S. novembra 1929' namreč določa v čl. 1, da ureja srbska pravoslavna cerkev cerkveno-verske posle samostojno. In za cerkvuno-verski posel smatra srbska pravoslavna cerkev tudi matrirnonialno zakonodajo. Cl, 63, t. 13 ustave srbske pravoslavne cerkve z dne 16, novembra 1931= pa odreja, dn spada izdajanje predpisov o zakonskih zadevah v pristojnost svetega arhierejskega zbora-1. Na osnovi navedenih členov zakona in ustave je sveti arhicrejski zbor dne 9. junija 1933 sprejel nova »bračna pravila srbske pravoslavne cerkve**, ki so stopila v veljavo z objavo v Glasniku . službenem listu srbske pravoslavne patrijarhije, z dne 7, septembra 1933, str. 514—529; obvezno moč pa dobe s 1. januarjem 1934. S tem dnem prenehajo veljati vsi zadevni dosedanji predpisi (čl. 128 br, pr| Na zakone, ki so bili sklenjeni pTcd it januarjem 1934, se bodo aplicirali stari predpisi; izjema je pri zakonu, ki ni veljaven po starih, a je veljaven pri novih bračnih pravilih [§§ 129, 130 br, pr,), Bračna pravila vežejo ludi inozemcc, ki se nmde na naSem teritoriju; dokazati pa morajo inozemei, da so pravno in poselno sposobni po svojem domačem državnem pravu (§ i 33 br. pr.),
Bračna pravila štejejo 135 paragrafov, ki so združeni v naslednjih osmih oddelkih; L Cerkveni zakon, njega bistvo in pomembnost (§§ 1—10); II, Nastanek zakona (§§ 11—čfi); ta oddelek ima pet delov; zakonski pogoji (bračni uslovi); razdiralni zakonski zadržki (smetnje); oviralni zadržki IzabraneJ; posledice razdiralnih in ovi-ralnih zadržkov; sklepanje zakona; 111. Pravice in dolžnosti zakoncev (§§ 69—78), in sicer; vzajemne pravice in dolžnosti; pravice in dolžnosti z ozirom na otroke; IV, Prestanek zakonske vezi (§§ 79—114), namreč: prestanek zakona brez sodbe in prestanek zakona s sodbo (razvod); V. Mešani zakon (§§ 115—£23}: VI. Razrešitev zakona, sklenjenega zunaj pravoslavne cerkve (§§ 124—125), kjer se razpravlja v §124 O zakonu kristjanov druge veroizpovedi in v § 125 O ne krščanskem zakonu; Vil. Izvenzakonski odnos (konkubinat) (§§ 126—127) in VIII. Prehodne naredbe (§§ 128—135).
2. Že površen pogled na naštete naslove opozori na dvoje. Prvo je samostojna ureditev. Dosedaj je namreč srbska pravoslavna cerkev.
1 Služhcne Nov trt kraljevine Jugoslavije t dne 16. nocembra 1929,
it. 269,'ClX; Uradni list z dne IS, januarja !930, kos. 21. str. 233—236. CL 24 nav. zakona omenja »cerkveno ustavo o celokupni Ureditvi Srbske pravoslavne cerkve iti vseh cerkvenih samoupravnih oblaste v, ki jo oklene sveti arhierejski zbor ter jo predlpii ministru pravde, ta pa jo predloži, ko jo je usvojil, kralju v uzakonitev..
3 Službene Novine z dne 24. novembra 1931, SI, 275/LXXVl/603; Uradni list z dne 21). januarja, kos 5. str. !21—MG.
-'■ Sveti arhierejski zbor sestavljajo po čl, 50 ustave srh. prav. cerkve vsi eparbijski arhlerejl pod predsedstvom pnlrijarhn. Eparhijiki arhlerej odgovarja (čl, 95 ustavcl zapadnenui rezidencialnemu Škotu. Sveti arhie-rejski zbor je kot najvišje ■ jerarliijsko predstavništvo« (v nasprotju s cerkveno - samoupravnim) cerkveno - rakonodavno oblastvo v zadevah vere, božje službe, cerkvenega reda (discipline) in notranje ureditve kakor Ludi vrhovno sodno ublastvo (čl. 51, 63 ustave).
* Citiram br. pr.
2bl
kot avtokelalne pravoslavne cerkve vobče, priznavala v nekaterih poglavjih zakonskega prava pristojnost državne oblasti, tako zlasti v poglavju o zadržkih1. Po Milašu, znanem srbskem kanonistu, je razmerje med cerkvijo in državo z ozirom na zakon tako, da presoja cerkev o zakonu kol sveti tajni, država pa kao o javnom ugovoru. U pitan jima o bničnim smelnjama i o dispenzaciji od tih smetnja i o konvalidaciji braka. djeiuju sporazumno i crkva i drŽava, i odredbe jedne smatra za sebe obveznima druga V novih bračnih pravilih pa je srbska pravoslavna cerkev uredila zakonske zadeve samostojno in ekskluzivno, čeprav sprejema nekatere državne zakone kot nekakšne leges canonizatae ali kot dopolnila. Nastane vprašanje, ali so mogla nova bračna pravila odpraviti zadevne državne zakone. Dr, Simeonovič - Cokič je v belgrajski Politiki dokazoval, da so državni predpisi odpravljeni, ker po zgoraj nav, čl. 63, L t3 ustave srb, prav. cerkve spada niatrimmiialna zakonodaja v pristojnost urhierejskega zbora; prav isto trdi prof. Sergij Troicki v -Glasniku« srbske pravoslavne patrijarhije z dne 12. oktobra 1933, št. 3S in 39, xlr. 612—618 in dokazuje, da pristoji srbski pravoslavni cerkvi malri-monialna zakonodaja tudi za civilno področje na vsem teritoriju niiše države; prof. dr, Ced, Mitrovič pa nasprotno dokazuje1, da mure cerkev urejali le notranje verske posle, kot določa ¿1. 11, odsl. 3 ustave kralj. Jugoslavije z dne 3, septembra 1931; zakon pa ni izključno tak posel, ker je po čl, 21 iste ustave postavljen izrecno pod zaščito države. Odgovor bo formalno pač zavisel od pojma notranji verski posel. S stališča katoliškega zakonskega prava bi bilo na podlagi kan, 1016 lahko odgovoriti; s stališča pravoslavne cerkve, ki je vedno poudarjala sodelovanje z državno oblastjo v matrimonialnih zadevah, pa se zdi stvar bolj zapletena.
S stališča državnih oblasti, in le za to gre pri zgoraj označeni debati, se mi zdi nesporna trditev, da bračna pravila ne morejo abrogirati državnih zakonov. Kakršno je danes vobče stališče državne avtoritete do zakona, more sledili iz zgoraj navedenih členov obeh uslav in zakona o srbski prav. cerkvi le to, da je država priznala cerkvi pravico, da v svojem področju zakon samostojno uredi. Prof. Sergij Troicki pa je prišel v zgoraj navedenem članku, opirajoč se na trditev, da je bila z ustavo srbske pravoslavne cerkve izročena ureditev malrimonialne zakonodaje tudi za državno področje srbski prav. cerkvi, do zelo zanimivega, a prav tako neverjetnega zaključka, da so različne državne matrjmonialne zakonodaje v naši državi, n. pr. v Sloveniji, z dnem, ko je stopila v veljavo ustava srbske prav. cerkve, izgubile značaj državnih zakonov; v veljavi so ostale le radi tega, ker jih je cerkev recipirala, a prav ta cerkev jih je sedaj zamenjala 2 novimi bračnimi pravili (str, 617—61S). "Zbog toga, od momenta stupanja na snagu Cerkvenog Ustava, državna vlast čak
1 Cfr. §§ in 93 srbj. jjdj. zak,; prtrn. K uši j. Cerkveno pravo', Ljubljana 1927, 67!,
" Cerkveno pravo, izd. Kazimirovlč-Kisič, lleograd 1926, 617.
1 frim. n. pr. Politika z dne 16. oktobra 1933, str. 4; 2 dne 28, oktobra i9J3, str- 2 (dr. Radoje Vukievič).
18'
268
rije mogla po svojoj micijalLvi da ukine ovc zakone, jer su oni poslali crkvenim propisima i takovo ukidanje sa slrane državne vlasti bilo bi naruiavanje načela crkvene autonomije. Država sada mora lo ukidanje da recipira, razumeva se. ukoliko Bračna pravila ne stoje u suprotnosti sa kakvim drugim državnim zakonima, koji se ne licu crkvenog Kraka. Iz lega bi tudi sledilo, kot pripominja Ruspini v članku Zakonodavna nadležnust u bračnom pravu, Katolički list z dne 26. oktobra 1933, str, 517, da je imel predpis madžarskega zakona (v Vojvodini) o obvezni civilni poroki značaj pravoslavnega cerkvenega zakona.
S cerkvenopravnega stališča pa je trditev, da Spada matrimoni-alna zakonodaja v cerkveno kompetencO, povsem pravilna; kolizije med poedinimi matrimOnialnimi zakonodajami pa bi morala urediti za civilno področje država s svojim zakonom.
Le primerjamo naštele naslove iz bračnih pravil z napisi v 7. titulu tretje knjige Codicis iuris canonici, ki podaja zakonsko pravo, se nam pokaže, da je že apriorni pogled na zakon, kakor tudi cel sistem, v prvi kodifikaciji dokaj drugačen kot v drugi. Se bolj pa bo nemara razlika postala očita, če na kratko orišem vsebino novili bračnih pravil in poudarim karakteristične diference v zakonskem pravu obeh cerkva,
3.	Pojem zakona. Načelno drugačno gledanje pravoslavne cerkve na zakon se nam razodeva že v prvih dveh paragraFih bračn h pravil. »Pravoslavni brak je sveta lajna po kojoj se dva lica raznoga pola, na način propisan Crkvom, vezuju doživotnom duhovnom i telesnem vezom, radi potpune živolne zajednice i radjanja i vaspi-lanja dece,' definira zakon & 1 br. pr. V uvodnem kan. 1012 kal. zak. prava pa je nasprotno naglaSeno, da je zakon pogodba, povzdii^njena k časti zakramenta in sicer je zakramenlalnost tako nujna, da med kristjani sploh ni zakona, ki ne bi bil zakrament. Bračna pravila razlikujejo pravoslavni zakon, zakon kristjanov druge veroizpovedi in nekrščanski zakon; kalol. zak. pravo pozna le krščanski zakon (matrimonium ratumj in nekrščanski zakon (matrimonium legitimum). Nakazana razlika se Se bolj pokaže v § 2 br. pr., ki se glasi: »Lica koja stupaju u brak mora ju u pravoslavnom hramu, pred nadležnim sveštenikom i pred najmanje dva svedoka, izjavili svoju slobodno votju da slupe jedno s drugim u brak, a sveStenik ulvrdjuje ovu vezu crkvenim obredom,« Po katoliškem naziranju je duhovnikov blagoslov pri poroki le zakramenta!, ki ne spada k bistvu; bistvena poročileljeva naloga je, da zakonca vpraša za zakonsko privolitev in jo sprejme. Katoličani morejo sklepati pod določenimi pogoji zakon tudi v izredni obliki brez sodelovanja duhovnika; nekatoliških kristjanov pa določbe o obliki sklepanja sploh ne vezejo, Čeprav je tudi njihov zakon zakrament, Jasno je, da nakazano različno pojmovanje o zakouu pride do izraba v raznih poglavjih zakonskega prava.
4.	Pristojnost, O veljavnosti zakona, o obstoju zadržka ali razvodnega razloga, o poveljavljcnju in anuliranju zakona sodi izključno pravoslavna cerkvena ublasl na podlagi svojih in državnih zakonov (čl, 129. 1. 3 ustave srb. prav. cerkve in § 9 br, pr.). V me-
269
šanih zakonik, ki so bili pravoslavno sklenjeni, vežejo njene odločbe tudi nepravoslavne zakonce (§ 122 br. pr,|, drugače ne (cfr. §§ 124 in 125 br. pr,), Materija, ki jo urejala cit. §§ 122 in 124, more biti v modernih, versko mešanih državah le snov interkonfcsionalnega zakona. O grajtmskopravnih po&lcdicah zakona odločajo državne oblasti (§ 10 br. pr.). V glavnem je kompetenca cerkve in države nad zakonom v kal. zak. pravu enako razmejena, čc izpustimo do-slavek »na podlagi državnih zakonov«, ki nedvomno ni jasen; prav tako te z iscrasiom grajanskopravne posledice zakona (prim, Kuspini. Bračna nadležnost pravoslavne Crkve, Kal. list z dne 2, novembra 1933, 529.
Po § 7 br. pr je zakonska pogodba (bistvo in oblika] izvzeta iz svobodne sfere konlrahentov. Po § 8 br. pr. govori domneva v dvomu r.a zakon. Obe določbi veljala tudi v katol. zak. pravu; izjema je lam le privilcgium fidei.
5.	Zakonski pogoji Ihračni uslovij, Pogoji so trije (§ It hr. pr.J: različni spol konlrahentov, izjava zakonske privolitve in cerkvena oblika poroke, Ako kateri izmed pogojev m izpolnjen, je zakon ničen, Kal, zak. pravo formalno sicer ne pozna zakonskih pogojev; v materialnem ozinj pa se glede prvih dveh pogojev ujema s cit. določbo kan. 1081, § 1; kako pa je z zahtevo glede cerkvene oblike poroke, je bilo Že zgoraj nakazano.
6,	O zakonskih zadržkih v i> h č C. Bračna pravila poznajo dve vrsti zadržkov, ki jih imenujejo bračne smetnje in bračne zabrane; prve odgovarjajo pojmovno razdiralnim zakonskim zadržkom, ker je njih posledica neveljaven Eakon {§ 3S. t, 2 br. pr.), druge pa ovirnlnim zadržkom, ker imajo za posledico veljaven, a nedovoljen rakon in so udeleženci kaznivi (§ 53 br, pr.). Veljavno kal. zak. pravo je pojem zadržka omejilo in zalo v svojem materialnem delu hib v privolitvi in glede oblike več ne šteje med zadržke, kot jih je vobie štelo staro kanonsko pravo in kol jih navaja 5e naš obči državljanski zakonik. Bračna pravila so ohranila pojem bračna smelnja v starem širšem pomenu; razlikujejo med osebnimi zadržki [lične smetnje), med zadržki radi hibe v izjavi privolitve [smetnje zbog nedostatka pnnovažne izjave volje) in med zadržki glede oblike (smetnje zbog nedostatka oblika) Veljavnim razdiralnim zadržkom iz katol, sak, prava odgovarjajo osebni zadržki ter otmica [impedi-m en tam raptus) in spolna nesposobnost, ki sla našteli med zadržki radi hibe v izjavi privolitve.
Razdiralne zadržke dele bračna pravila v odpravljive (uklnnjive) in neodpravljive (neuklonjiveh med prve spadajo nekateri osebni zadržki in vsi zadržki radi hibe v izjavi privolitve; med druge vsi zadržki radi oblike in nekateri osebni zadržki Oblast more spregledali le odpravljive osebne zadržke [§ 51 hr. pr.).
Oviraloim zadržkom ne odgovarja noben oviralni zadržek iz kal, zakon, prava, pač pa so nekateri od njih taki, ki jih pozna od. z,, n, pr, vdovski rok, izvestne službe; pri ostalih pa gre za določbe, ki jih pri nas ne Štejemo med zadri.ke, n. pr, prepuved poroke brez predpisanega števila prič, hrez predporodnega izpraševanja ild.
270
7 Neodpravljivi (n e u k J o n j i v i) osebni zadržki. Našteva jih S 12 hr. pr;
a)	Nezadostna starost. "Moški pod ¡šestnajstim letom in ženska pod štirinajstim letom nc moreta skleniti zakona. Zadržek se krije S katoliškim impedimenlum aetatis. Neizpolnjeno 18 leto prt moškem in neizpolnjeno 16 leto pri ženski pa je odpravljiv zadržek; slednjega katol. zak, pravo ne pozna, pač pa določa kan. 1067, g 2, da naj župniki skrbe, da ne bodo premladi nuplurienti sklepali zakonov.
b)	Krvno sorodstvo. ravni črti je krvno sorodstvo neodpravljiv zadržek v vseh kolenih, naj bo zakonsko ali nezakonsko. V stranski črti je zakonsko krvno sorodstvo neodpravljiv zadržek do vštetega četrtega kolena po rimskem štetju, odpravljiv pa od petega do vštetega sedmega kolena. Nezakonsko krvno sorodstvo pa tvori v stranski črti neodpravljiv Zadržek le do vštetega tretjega kolena po rimskem štetju. V kal. zak. pravu se v tem pogledu ne razlikuje med zakonskim in nezakonskim sorodstvom. V stranski črti je zadržek do vštetega šestega kolena po rimskem štetju; ne s preglede ti pa je le v drugem kolenu (med bratom in sestro).
c)	DvorodnO sorodstvo. Kot določa § 16 br. pr. nastani: dvo-rodno sorodstvo med zakoncem in krvnimi sorodniki njegovega soproga; to je naše svaštvo, srbska tazbina; dalje pa tudi med krvnimi sorodniki prvega zakonca in krvnimi sorodniki drugega zakonca, takozvano prijateljstvo. Dvorodno sorodstvo je v obeh oblikah neodpravljiv zadržek do vštetega tretjega kolena; odpravljiv pa do vštetega šestega kolena, lzrečno je prepovedan tudi zakon dveh bratov z dvemu sestrama. V kal. zak. pravu imamo le zadržek svaštva do vštetega četrtega kolena po rimskem iUtju,
č) Duhovno sorodstvo, Po določbi g 20 lir. pr, obstoji zadržek duhovnega ¡sorodslva med botrom (kuitioni) in krsčencem [kum-četomj in njunimi krvnimi sorodniki v ravni črti navzdol, dalje tudi med botrom in krščenčevo materjo. Uolur in njegov soprog se računi t a za eno osebo. Duhovno sorodstvo je neodpravljiv zadržek do vštetega drugega kolena in odpravljiv do vštetega sedmega Kolena. Po kat. zak. pravu obstoji ta zadržek le med botrom in krščencem ter med krslileljem in krščencem. Zadržek je lahko spre-gleden.
d)	Sorodstvo radi posinovljenja (po osvojenju). Cc jc osvojenjc izvršeno ob izpolnjenih državnih pogojih po predpisanem cerkvcnem obredu, tvori zakonski zadržek v istih mejah kot duhovno sorodstvo. Pri navadnem državljanskem legalnem Sorodstvu se je ravnati po državnih določbah. V kal. zak. pravu je zadevna krajevna civilna določba sprejeta kot lex canonizala.
e)	Obstoječa zakonska vez. Glede nje velja isto kol v kal. zak. pravu.
[} Štirje prejšnji zakoni iste osebe, ¿e so bili le trije zakoni, je zadržek odpravljiv. Tega zadržka kal. zak. pravo ne pozna.
g] Različna vera. Odgovarja katoliški impedimenlum di.-tpari-talis cultus.
271
h)	Končno izk! j učenje iz cerkvenega občestva, V kat. zak. pravu bi odgovarjala preprosta prepoved skleniti zakon s cenzurirano osebo.
i)	Svečeniski čin. Zadržek obstoji, dokler ni svečenik z odlokom cerkvene oblasti laiziran (čl. 24 br, pr.)\ V kat. zak. pravu je zadržek trajen.
jI Metliška zaobljuba. Zadržek traja, dokler ni redovna oseba zakonito laizirana, V kal. zak, pravu ie treba razlikovati med slovesnimi in ostalimi zaobljubami.
ki prepoved slopiti v zakon, Izvirali more aH iz zakonske določbe ali iz pravnomočne sodbe. Kat, zak, pravo tega zadržka ne pozna.
8.	Odpravljivi (uklon) iv i) osebni zakonski zadržki. Poleg onih, ki so bili omenjeni med neodpravljivimi, našteva § 13 br. pr. ie naslednje odpravljive osebne zadržke:
a)	Trorodno sorodstvo. Po § 18 br. pr. ohstoji to sorodstvo med zakoncem in dvorodnimi sorodniki njegovega soproga, dalje med krvnimi sorodniki enega soproga in dvorodnimi sorodniki drugega zakonca. Zadržek sega do vštetega tretjega kolena, V veljavnem kat. Zak. pravu tega zadržka ni.
b)	Niču: zakon. Zadržek traja, dokler nični zakon ne prestane ali ni scdno proglašen ničnim. Formalno tega zadržka v katol. zak. pravu ni.
c)	Razlika v veroizpovedanju. Odgovarja mixta religio, ki pa je le oviralen zadržek.
č) PreSestvo. Zagrešiti sta ga morala nupturienta v času, ko eden od njiju še ni živel ločeno od svojega zakonca,
d)	Smrlnonevarne sovražnosti napram zakoncu (zajedničko ra* djenje o glavi bračnom drugu]. llulicta sub c) in d) morala biti dokazana s sodbo cerkvenega ali državnega sodišča. Oba zadržka nekoliko sličita katoliškemu zadržku zločina.
9,	Zadržki radi hibe v izjavi privolitve, NaMeva jill § 27 br, pr.;
al Nenormalno duševno stanje, Lucida intervalla sc ne upoštevajo.
b) Prisiljenje, namreč: otmica, strah in nasilje, cj Prevara ali zmota 0 identiteti fizične osebe. č( Prevara ali zmota glede nevestine nosecnosli, d) Prevara ali zmota o zakon če v i sposobnosti vršiti zakonsko dolžnost. Kot pojasnuje § 32 br. pr., gre za dvojno nesposobnost:
s Določba, da svečelliški čin ni trajen zadržek, je novost za pravo srbske pravoslavne cerkve. Ruska cerkev je dovolila Zakon razčinjeniul dinkonon: in prezbiterijem ie n;i iboru v Moskvi leta 1Č67 in ponovno z ukazom z dne JO. april« 1724. Mila S dokazuje v komentarju k 6. pravilu trulskega cerkvenega /.bora, da je omenjeno dovoljenje nekanonično. Sklicuj u se na zakon cesarja Justin i jaua z dne 13. oktobra 530, ki je bil sprejel v nornokanon s XIV naslovi |IX, 29|. Pri interpretaciji navedenega uomokannnn lialsumon izrefno dostavlja, da ie zakon prepovedan tudi raz-činjeneeiu svečeniku; isto trdita Zonaras in Hahanlon pri razlagi zadevnega pravila sv. Bazilija [Mila i. Pravila pravoslavne cerkve s tumačenjima I, Novi Sad 1895, 449: Z h 11 h tn a a , Das Idiercrht der oriental i sehen Kirehe, Wien 1863. 481—2).
272
prvič spolno, kot laka se smatra impotentia. ne pa sterilitas: in drugič nesposobnost radi nalezljive in neozdravljive bolezni opravljati zakonsko dolžnost brez nevarnosti zn drugega zakonca, Ako je mož že izpolnil 70 le t ali žena 60 let. preneha biti spolna nesposobnost zakonski zadržek. Nesposobnost mora obstojati že ob sklenitvi zakona in mora bili lajna. Ako traja vzdržema vsnj leto dni, se smatra, da je obstojala že ob poroki in da je bila tajna.
e) Prevara ali zmota o obstoju zločinstva ali o ne še prestani kazni na svobodi, Zločinstvo je moralo biti storjeno pred zakonom; zaporna kazen mora znašali vsaj tri lela.
Ce primerjamo naštele zadržke z odgovarjajočimi določbami iz kal. zak, prava, najdemo; otmica in impotentia sla v kal. zak. pravu zadržka; o sadr/,kih sub a), h], cj se razpravlja v poglavju o zakonski privolitvi; ostali zadržki so kal. zak. pravu luji-
10.	Zadržki glede oblike. V §§ 33—36 br. pr. so našteti in razloženi takole:
a)	Ako se zakon sklene brez sodelovanja cerkve, torej pred civilno oblasLjo; ali ako cerkvcnc obrede izvrši oseba, ki nima duhovniškega ali škofovskega posvečenja i§ 34 br, pr,),
b)	Ako nupturienla pri poroki nista podala svobodne, določne m brezpogojne izjave, da stopata v zakon (§ 35 br. pr.).
c)	Ako se ni izvršil vsaj bistveni poročni obred. Venčanje se izvrši, ko svečenik blagoslovi izjavljeno voljo pOročencev z obrednimi besedami: Gospodi Bože naš, slavju i čestiju včnčaj je (§ 36 br. pr.).
V kalol. zak. pravu je privolitev pod pogojem dovoljena. Določbe glede oblike so bile že zgoraj omenjene.
11.	Spregled (r a z r e š e n j cj, Spregledni so le odpravljivi osebni zadržki. Spreglede podeljuje cerkvena oblast, in sicer spregleduje sveti sinod (najvilje izvršno in nadzorstveno kakor ludi sodno oblastvo v svojem delokrogu, kot določa čl, 53 ustave srh. prav. cerkve; nekoliko bi mu odgovarjal stalni odbor konferenc katoliškega episkopala: sestavljajo ga patrijarh in štirje za dve leti izvoljeni eparhijski arhiereji, kol določa čl. 52 omenjene ustave): zadržek krvnega sorodstva v četrtem kolenu, zadržek trorodnega snrodstva v prvem kolenu, zadržek duhovnega sorodstva in sorodstva po posinovljenju v treljem kolenu. Od ostalih zadržkov daje spreglede eparhijski arhierej. Za dispenze prosijo stranke same ali po zakonitem zastopniku potom pristojnega župnika. Proti rešitvam ni pritožbe f§§ 51—52 br. pr.).
Glede dispenz v kalol. pravu ninenim le lo, da je tam to poglavje neprimerno bolj široko obdelano, zlasti kar zadeva spreglede pro foro interno in v primerih sile,
12.	Oviral n i zadržki [bračne zahrane). V § 37 br. pr. še našleva 0 bračnih zabran, ki so po učinkih sličnc našim oviralnim zadržkom, čeprav se stvarno nili ena od njih ne krije s katoliškimi oviralnimi zadriki. Kot bračne znbrane se namreč navajajo:
a) Vdovski rok. Ženi je prepovedano skleniti zakon pred pre-lekom 10 mesecev, odkar je prejšnji zakon prenehal. Ce iena rodi
273
ali se po 6 mesecih zdravniško ugolovi, da ni noseča, zadržek preneha,
b) Pomanjkanje svojepravnosli,
cj Izveslna javna numeščenja.
č| Kaien na svobodi, ki še ni prestana.
d| Prepoved poroke brez predporočnega (predbrnčnega) izpraševanja.
ej Predporočno izpraševanje ni anulirano.
f)	Poroka proti določbam Trebnika (ohrednika).
g)	Prepoved poroke v prepovedanem času ali na kraju ki ni za poroke določen, ali pred nepristojnim duhovnikom.
h)	Poroka brez določenega števila prič ali naknadnega pravilnega vpisa v poročne matico,
Ce primerjamo navedene zabrane z določbami v kalol. iak. pravu, je Opazili takoj bistveno razliko glede pristojnega duhovnika pOročitelja. O zadržkih suh a), o), t) in e) ni sledu v kat, zak, pravu.
Našteti Oviralni zadržki razen vdovskega roka so «pregledni, Ob pomanjkanju svojepravnosti in ob javnem nameščenju, ki zabranjuje zakon, daje spregled pristojna civilna ali vojaška oblast: ostale zi-držke spregleduje eparhijski arhierej i§ 54 br. pr).
13,	Nični zakon (§§ 38—48 br. pr.). Ako niso bili podani vsi pogoji, ali ako je obstojal kateri izmed razdiralnih zadržkov, je zakon ničen. Nični zakon se more anulirati ali po službeni dolžnosti ali na zahtevo nedolžnega zakonca ali na zahtevo tretje interesirane osebe [§§ 38—39 br. pr.|. Pravila pa dalje določajo nekaj omejitev; tako se more n, pr. po g 43 br. pr, ob odpravljivih osebnih zadržkih zakon le tedaj anulirati, ako še niso minula tri leta od poroke; ob zadržkih radi hibe v izjavi privolitve more zahtevati ti nu lici jo te nekrivi soprog (§ 44 br. pr.). Za nekatere druge zadržke so postavljeni določeni roki v § 46 br. pr.
Ko je zakon anuliran, se smatra, da ni obstojal; zakonca moreta skleniti nov zakon, ako tega komu sodba ne prepoveduje; če je bil anulirani zakon putativen, se smatrajo otroci za zakonske (§ 48 br. pr.).
Anulacijo zakona pozna tudi katol. zakonsko pravo; naziva se proglasitev ničnosti zakona (declaratio nullitatis matrimonii); zadevne pravde imenuje kanonistična jurisprudenca običajno vinku-larne pravde.
14.	Poveljavljenje zakona [osnaženjej [§§ 49—50 br. pr.). Ce imamo na umu, da pO pravoslavnem nauku duhovnik, ki poroča, bistveno drugače sodeluje pri zakramentu zakona kot po katoliškem učenju, vzbujajo primeri poveljavljenja, ki jih našteva § 49 br. pr. posebno pozornost. Pri njih gre namreč za nekako z zakonom podeljeno občo sanatio in radice. Nični zakon se poveljavi:
a)	Ce zadržek zakonske vezi odpade in sla oba zakonca nedolžna.
b)	Ce preneha Tazlika vere, ker poslane nekrščeni zakonec pravoslavne vere.
c)	Ce je iz cerkve izključeni zakonec zopet sprejet vanjo.
274
čj Ce poslane svečenik ali meniška oseba zakonito lai&^rana, d| Ce ob poroki duševno nenormalna oseba pozneje ozdravi in nato poda izjavo, naj se zakon poveljavi,
e) Ako prisiljen, zaveden, prevaran zakonec postane svoboden oziroma poučen in potem izjavi, naj se zakon poveljavi.
fj Ako se zakoncu, obsojenemu na kazen treh let, kazen zniža ali odpusti.
Ce ob zadržkih radi hibe v izjavi privolitve, izvzemaj nesposobnost vrnili zakonsko dolžnost, nedolžni zakonec nadaljuje z zakonskim življenjem, potem ko je zaznal za zadržek.
Izjava, ki se zahteva v primerih suh d| in ej, se mora dati pred župnikom in dvema pričama na zapisnik |§ 50 br. pr,). V ostalih primerih se izvrši poveljavljenje zakona eo ipso.
15.	Sklepanje zakona (§§ 55—68 br. pr,), V glavnem se vrši enako Itol v kat. zak. pravu, a 7, nekaterimi posebnostmi. Zaročenca morata najprej predložiti pristojnemu župniku različne listine [§ 60 br. pr.Jl nato sledi izpraševanje in oklici. Za izpraševanje, oklice in poroko je pristojen župnik, čigar župniji pripadala zaročenca (po naše paroehus proprius). Po čl, 23 ustave srh. prav. ccrkve pripada pravoslavni kristjan oni župniji (parohiji), v kateri je naseljen najmanj šest tednov, Ce sta zaročenca iz različnih župnij, so okličeta v obeh, ostalo pa izvrši ženinov župnik (§ 55 br. pr,).
Izpraševanju [predbračni ispit} je namen, da se ugotovi, ali ni zadržka in ali stopata nupturienta svobodno v zakon [§ 61 br, pr.). Opravljeno izpraševanje moralno obvezuje zaročenca, da se poročita vsaj v šestih mesecih; sporazumno ali iz zadostnih taksativno naštetih razlogov Se more zahtevati r;izveljuvljenje tega izpraševanja, za kar je pristojen arhieiejski namestnik (nai dekani (g 62 br. pr).
Zakon se okliče na tri zaporedne nedelje ali praznike (§ 63 br. pr.).
Poroka (venčanje) se mora izvršiti V cerkvi, v dop-lldanskih Urah, na dan. ko ni prepovedana, po določbah Trebnika, v prisotnosti dveh prič (§§ 6-1—67 br, pr.). Izvestne osebe, n, pr. ne pravoslavni, redovniki, ne morejo biti za priče. Po poroki se mora zakon vpisati v malice (g 68 br. pr.).
16.	Pravico in dolžnosti zakoncev (§§ 69—73 br. pr.). Pod tem naslovom razpravljajo bračnn pravila najprej |§§ 69 do 73) v tradicionalnem smislu o vzajemnih pravicah tu dolžnostih zakoncev podobno kot 44, 90—92 o. d, z, in bolj natančno kot odgovarjajoči kan. 1110—1112 v kat. zak, pravu, Omenim le, da § 69, t. 3 br. pr.f izrečno zahteva od žene, da rodi, neguje in vzgaja otroke. Zanimiv je tudi § 70 br. pr., ki se glasi: Zakonca ne moreta drug drugega dolžiti krivde radi neplodovitcsti, v kolikor oba izvršujeta zakonsko dolžnosL, niti ne more eden od drugega zahtevati, da se ne zarajajo otroci. -— Zakonca sta dolžna živeti v nerazdružni skupnosti. Sporazumno se smeta ločili radi bolezni, rudi višje sik kakor tudi v preizkusni dobi pred meniško zaobljubo iS 71 br, pr.j. Ce je moz poklican v vojaško služho ali če zahteva odsotnost poklic, se zakonca ne smatrala za ločena [§ 72 br. pr.); v nulitelnih in raz-
275
vodnih pravdah more ločeno življenje odrediti ludi sodiSče ¡§ 73 br. pr.).
Glede pravic in dolžnosti zakoncev do otrok odločajo bračna pravila, da veljajo tudi v cerkvi določbe državnega rodbinskega prava; dalje so starSi dolžni skrbeti, da se otrok vsaj tekom meseca krsti in da se versko v/gaja (§ 74 br, pr.). Cerkveno posinov-ljenje se izvrši ob izpolnjenih pogojih, ki jih zahtevajo državni predpisi. s posebnim ohredom (§ 75 br. pr.); pristojni arhierej more to posinovljenje razveljaviti (§ 7& br. pr.). Za varuhe in skrbnike pravoslavnih otrok se postavljajo pravoslavne osebe |§ 78 br. pr.),
17. Pristanek zakona brez sodbe (§§ 79—84 br. pr.). Zakon praviloma preneha s smrtjo enega zakonca. S smrtjo se v tem pogledu zenačujejo: proglasitev zakonca mrtvim, meniika zaobljuba in škofovsko posvečen je [§ 79 br. pr.). Proglasitev mrtvim izvrši državna obiasl 81 br. pr.). Meniika zaobljuba mora biti napravljena prostovoljno in s pristankom drugega zakonca, V prvih treh primerih (smrt, proglasitev mrtvim, meniška zaobljubal more drugi zakonec sklenili nov zakon, S posvečenjem za škofa tudi preneha zakon, n posvefcenje se ne izvrši, ako žena ne da pismenega pristanka in ne vstopi kot redovnica v samostan v drugi škofiji (§ 81 br, pr,). — V kat. zak, pravu preneha zakon samo s smrljo; nedovršeni zakon pa ludi s slovesno zaoMjubo in papeževo dispenzo. Proglasitev mrtvim v kat. zak, pravu nikdar ne postane pravnomočna [kan. 1903), temveč ostane vedno le domneva, ki jo more porušiti nasprotni dokaz.
IS, Raz v od (preslanek zakona s sodbo) (§§ 85—114 br. pr.). Za življenja obeh zakoncev more razvezati veljaven zakon le pristojno cerkveno sodišče s pravnomočno sodbo na osnovi v bračnih pravilih laksativno naštetih razvodnih razlogov (§ 85 br. pr.), Razvod more zahtevali le zakonec, in ta samo, ako ni pO njegovi krivdi nnslal razvodni razlog (g 86 hr. pr.], Razvodni razlogi so:
a)	Prešestvo in po zakonu domnevano prešestvo f§§ 88—91 br. pr.).
b)	Smrlnonevarne sovražnosti enega zakonca napram drugemu [radjenje o glavi hračnom drugu) (§§ 92—93 br. pr.).
o| Namemu odprava plndu oziroma preprečevanje spočetja (g 94 br. pr.).
č) Zlobna zapustitev zakonca (§§ 95—96 br. pr.).
d) Neizvcstna odsotnost zakonca (§§ 97—100 br, pr.).
c)	Neozdravljiva telesna ali duševna bolezen [§§ 102—104 br, pr.).
f) Moralna pokvarjenost (§§ 105—106 br, pr.),
gj Odpad od pravoslavne vere {§ 107 br. pr,), Razlogi so v navedenih paragrafih točneje opredeljeni. Iz njih se razbere, da narekuje razvod v obče načelo krivde (Verschuldensprinzip); v razlogu suh e) pa je primer načela objektivne umajanosli zakona (Zerriiilungs-prinzip).
Tožbena pravica zaslara oh razvodnih razlogih prešeslva, smrtnonevarne sovražnosti in namerne odprave plodu v šestih mesecih. potem ko je tožilec zvedel zn razlog; ob razlogih neozdravljive
276
bolezni in moralne pokvarjenosti v treh lelih; pri ostalih treh razvidnih razlogih [zlobna zapustitev, neizvestna odsotnost to odpad od pravoslavne vere) pa tožbena pravica ne zastara (§ 108 br. pr.]. Z razvodno sodbo zakon preneha; sorodniški odnosi pa prestanejo le med zakoncema (§§ 110—111 br, pr,). Ob krivdnih razlogih se obsodi krivec ludi na cerkveno kazen f§ 112 br pr.),
Kat. zak, piavo rajvoda ne pozna; ob krivdnih razlogih se dovoljuje le lotite V od mize in postelje.
19.	Mešan zakon [§§ 115—123 br. pr.). Mešana veroizpoved je odpravljiv razdiralni zadržek, od kalerega more podelili pristojni arhicrej spregled (§§ 117 br. pr,); zahtevajo pa se naslednji pogoji; Nepravoslavni iiupturieot mora podali pred pravoslavnim župnikom, ki je pristojen za njegovega pravoslavnega druga, in pred dvema pričama pismeno izjavo, s katero se zaveže: da pravoslavnega druga ne bo odvračal od izpovedanja njegove vere; da ne bo poskušal navesti ga k prestopu v drugo verot da ga ne bo ovirai pri izvrševanju verskih dolžnosti in izpolnjevanju pravoslavnih verskih obredov; da bodo vsi otroci pravoslavno krščeni in vzgojeni. Pravoslavni nuplurient pa mora pred župnikom in dvema pričama svečano obljubiti, da bo skušal stalno in na lep način pridubiti svojega druga za pravoslavno vero. Mešani zakon Se mora skleniti v pravoslavnem svelišču, pred pravoslavnim svečenikom in po pravoslavnem obredu (§ 116 br. pr).
Pristojni župnik se mora uverili o zadostnem jamstvu glede pogojev; nato obvesti arhiereja (§ 117 br, pr,)( po poroki mora župnik voditi evidenco, kako se pogoji izpoluitjejo (§ 118 br. pr-).
Za vprašanja o veljavnosti, anuliranju in razvodu mešanega zakona so izključno pTislojna pravoslavna cerkvena sodišča: njih odločbe vežejo oba zakonca (§ 122 br. pr,|.
Četudi Jbi bil mešan zakon sklenjen pred nepravoslavnim duhovnikom, morajo biti vsi otroci pravoslavno krščeni in vzgojeni; nasprotni dogovori ne veljajo pred pravoslavno cerkvijo (§ 121 br. pr»). Mešan zakon, sklenjen pred nepravoslavnim duhovnikom, se mora na zahlevo pravoslavnega zakonca alt njegovega zakonitega zastopnika ali pO službeni dolžnosti anulirati, ako uepravoslavni zakonec noče prestopiti v pravoslavno vero (§ 123 br. pr.l.
Določbe o mešanem zakonu o kal. zak. pravu se glede pogojev za spregled v glavnem ujemajo z o omenjenimi.
Za civilno področje bo moral urediti snov cit § 122 hi", pr. inlerkonicsionalui zakon.
20.	Razrešitev nepravoslavnega zakona (§§ 124 do 125 br. pr.). Zakonodavec razlikuje pri tem med zakonom nc-pravoslavnih kristjanov in iiekrščanskim zakonom. Ako nepravo-slavna cerkvena oblast (n. pr. katoliška! odloči, da naj zakonca za trajno živita ločeno od mize in postelje, more zahtevati razločen i zakonec, ki prestopi v pravoslavje, ako je bil razlog za ločitev od mize in postelje kateri izmed zgoraj navedenih razvodnih razlogov, da eparhijsko sodišče proglasi zakon za razvezan. Ta odločba velja le za pravoslavnega zakonca (§ 124 br. pr.).
277
Naslednji § 125 br, pr. razpravlja o pavlinskem privilegij». Ako namreč od dveh nekrščenih zakoncev eden prestopi v pravoslavje, ostane zakon veljaven, toda biti mora v naprej monogamičen, Ako pa nekričanski soprog noče nadaljevati zakona ali je pravoslavnemu zakoncu v oviro pri izpolnjevanju krščanskih dolžnosli, more pristojno eparhijsko sodišče zakon razvejati. Enako ga more razvezaii, če obstoji kateri izmed i oz vodnih razlogov. Odločba sodišča ne ve/.e nekrščanskega zakonca (g 125 br. pr.).
21. Konkubinat (§§ 126—127 br. pr.). Konkublnat je cerkveno kazniv, otroci, rojeni iz takega razmerja, so nezakonski, ako se ne pozakonijo po državnih določbah. Cerkvena oblast mora skrbeti, da se konkubinati premene v veljavne zakone (§ 126 br. pr.S Pristojni župnik mora skrbeti, da bodo nezakonski otroci pravoslavnih staršev v pravoslavni veri krščeni in vzgojeni l§ 127 br. pr.).
Al. Odar.
ODLOKI SV. STO L ICE,
1, Kaj pomeni pri dovoljevanju odpustkov pogoj »visitandi ccclc-siam vel oratorium« in »precandi ad mente m Summi PontiHcis«? V
tej stvari razlagavci niso bili edini in so ta dva pogoja različno tolmačili. Da bi prenehal vsak dvom, je sv. oče Pij XI odločil: per visi-tationem ecclesiae vel oratorii publici vel {pro legitime utentibus) senu-puhlici, intelligi -aeeessmn ail hoc vel ad illam saltem eum intcuti^nc quadam generali seu implícita honorundí Deum ¡n se vel in Sanctis suis, aliqua udhibita p rece, el quidem precc praescripta, si aliqua impOsita fuit ab hldulgcnliac largilúre, vcl aliqua qualibet sive orali sive etiam mentali pro cuiusque pietate ac devotione.; clausulae vero Kprecandi ad mentem Summi Pontiíicis plane satisfieri adii-ciendo ceteris operibus praescriptis recitationem ad eam mentem unius. ut aiunt. ¡'oler, Ave el Gloria, relicta tamen liberiate siugulis íidelibus, ad normam can. 934 g 1, quamlibct aliam orationeni recitandi iuxta uniuscniusqiie pietatem aut devotioneni erga Romanum Ponti-íiccm (S. Poenit., declaratio, 20. sept. 1933: A AS 1933, 446).
Ce je za odpustek poleA molitve v namen sv. očeta določen tudi obi;k cerkve, je po tej izjavi sv. penitenciarle treba ločiti molitev po namenu sv. očeta in molitev pri obisku cerkve, Pugoju, da treha moliti V name« s v, oieta, zadosti, kdor moli en Ote tinti. Zdrava Marija, i'« ni b odi; vendar je vsakemu dano na voljo, da, pu navodilu kan. 934 § t, moli kateroko'i drugo molitev, kakor mu veleva ljubezen in vdanoit do sv. očeta.
Cerkev obiščemo, dn bi častili Boga naravnost ali v rjeilovih svetnikih, Če je cerkveni poglavar, ki je odpustek dovolil, molitev določil, moramo moliti tisto določeno molitev: Če molitev ni določena, opravi lehko vsak kalerukoli molitev, Ustnu ali tudi samo notranjo, kakor mu veleva poboinosl.
lak o govori novi odlok sv. penileilciarije. Prej te reči niso tako natanko ločili in zalo nismo prav vedeli, koliko naj molimo, da bomo deležni odpustkov. Sv. penitencian]a, ki je v nekaterih primerih določila, kaj in koilko je treba molitev, omefifil redno samo molitev V namen sv, očeta. Za porcijunkulske odpustke je n, pr. 1. 1924 določila, da moramo prt vsakem obisku v curkvi moliti vSn iesl očenašev, zdravamarij in časlbodi v namen sv. očita (decr. 10. ju! 1924. n, 9). Kake druge molitve, ki naj bi se molila pri obisku v cerkvi, dekret postbe nc spominja. V teh iestih očenaših je pač oboje zdruitfflO! molitev v papežev namen in molitev za obisk v cerkvi.
278
Ko je sv. penitenc Marijo določila pogoje za odpustke v sv. klu 1925, pravi, da pri obisku v cerkvah verniki nudi i o v papežev nameil, kakor sami hočejo1 z «oraLionc nnn quidcm mentnli, sed vocali. prn fidelium arbitrio deligenda. ut cm 934 S 1 idicittfi«. Vendar pa ju vprav ub lej priliki sv. pnniteaciarija iijavil», kako naj bi se po splnincm mnenju umevale liste besede v kan.
oratio pro fidelinm arbitrio deligenda; sv. penilenciarija namreč dostavlja: »ex comnumj sententia offieio huic satisfacit, qutcumque oralionem dominicam. salutationcni angelicam ct doxologiam q u i n <j u i e s recita-
verit- (S. Poinil., moniU Ud ann, 4. 1925] 31. jul. 1924, n 16).
Drugače pa govori pismo, s katerim je Pij XI napovedal izredno sv. leto 1933. V tem pismu sv. oče lati molitve, ki naj se opravijo pri obisku V cerkvah in molitev v papei.ev namen. Sv. oče pravil Pri obisku v cerkvah naj bi se verniki spominjali zlasti odrešenja in Gospodovega trpljenja. ZaLo naj pri vsakim obisku molijo pri oltarju sv. Rt in je ¿a Telesa Ote »»S. Zdravo Marija, C«»l bodi petkrat, in enkrat v papežev namen; polem naj pred sv. razpelom molijo trikrat apostolsko vero in dodajo enkrat Molimo ti, ii KriMc, in Id hvalimo itd. ali podobnn molitvico; gredo naj tudi pred podobo prebl. Device, božje Matere. in v spomin njenih žalosti molijo Sedemkrat '/-d rti t: rt Marija idr.
Kar določa to pismo, se ujema & tem, kar veli novi odlnk Pija XI in razlaga SV. pcnitenci.irija: v papežev namen se moli za odpustke enkrat (fig imi, /.timpn Marija, čast bodi; če je za odpustek ukazan tudi obisk v cerkvi in so za ta obisk določene tudi molitve (kakor n. pr. za Sv. leto 1933), opravimo te molitve; i« molitve /a obisk v cerkvi niso določene, nioli vsak. kakor mu veleva poboi.nosl, katerokoli molitev, ustno uii tudi samo notranjo. In napovedi sv. leta 1933 je tudi razvidno, da pri obisku v cerkvi lahko molimo v čast sv. ReSnjeraa Telesu, v čast trpljenju Jezusovemu, v čast Materi božji itd. Kaj naj kdo Itlolt in koliko, to ju prepuščeno naši dobri volji, če ni cerkveni poglavar določil molitve.
Za pucijunkulske odpustke, za odpustke vernih duš din in vobče m vse odpustke lolics qiliJi(ifl bomo tudi znnaprej molili v cerkvi, kakor je določeno, se? t očenaiev, zdrava maiij in čas t bo d i. Za drttge odpustke, za katere molitev pri obisku v cerkvi ni duločena, bomo molili, kakor komu veleva srce, ali v čast SV, Keinjemu Telesu ali v čast trpljenju Jezusovemu aH v čast Materi božji, ali kaj drugega; ob kuncu tulilo dodali en očcnaS, zdravamarijo, časlbodi v namen sv. očeta. Za molitev iftl PjJO, o bone ei dvhhtimc Je.su pred podobo križaneja Jezusa je dovoljen popolni odpustek, če prejmemo sv, obhajilo in molimo v papežev namen (Raccolta di orazioni e pie opere, 1S98, n. 97); po novem odloku Pija XI je dosti, če molimo v papežev namen en očenai, zdravamarijo, častbodi.
2. O fakultetah za blagoslove z odpustki, V 3. zvezka leioSujega BV na str. 19S je priobčen odlok sv. peniteneiarija z dne 20. marca 1933 o fakultetah za blagoslove, združene z odpustki. Po lem odloku je s 1. aprilom t, I , ko je bil odlok objavljen v AAS (1933, 170), prenehal oni privileg, ki so ga imele ra^ne cerkvene druihe, da SO mašniki, Člani teh družb, mngli blagoslavljati rožne vence, križe idr. ter z blagoslovom dajati odpustke, navezane na pobožno rabo teh stvari.
Kako daleč'sega odlok, to se pravi, ali velja samo za mašnike, ki se bodo vprihodnje vpisavali v le družbe, ali pa tudi za maSnike, ki so že pred t aprilom t. I. bili člani zadevnih družb, k temu vprašanju ne odgovarjajo vsi enako. Kalholische Kirchenzeitung, št. 27, 1933, sir, 212, poroča: Uradni list apostolske administrature v Inns-bruckii tolmači odlok sv. peniteneiarije tako, da tudi mašniki, ki so že doslej bili člani zadevnih družb, odslej ne bodo več mogli z blagoslovom rožnih vencev in drugih si vari naklanjati odpustkov; ta
279
pravica da je s I, aprilom zanje ugasnila. Tudi drugi razlagavci sodijo lako. Ta misel je izražena tudi v BV. Drugi zopet pa ugovarjajo tej razlagi in trdijo, da je t odlokom sv. penitenciarije zadevnim družbam odtegnjena pravica, da bi v prihodnje še mogle dajati mašnikom fakulteto za blagoslove združene z odpustki; za one mašnike pa, ki so že doslej kot ¿lani teh družb imeli tako fakulteto, ta fakulteta po odloku sv, penitenciarije ni prenehala. Poročevalec v Kirchenzeitung. p. Virgiiij Grami 0. F, M., se je privatno obrnil do kan on ista svojega reda v Rimu in ta mu je odgovoril, da v Rimu skoraj splošno prevladuje drugo tolmačenje, t, j., da dosedanjim članom zadevnih cerkvenih družh pravica za blagoslove združene z odpustki 11 i ugasnila,
Da bi bila stvar čisto jasna, bi bilo treba avtentične razlage .'iv. penitenciarije. In Sv. penitenciarija je stvar že razložila. Tržaški škofijski ordinariat je vprašal v Rimu: Ali so z odlokom sv. penitenciarije z dne 20. marca 1933 ugasnile fakultete za blagoslove z odpustki mašnikom, ki so kot člani raznih cerkvenih družb že imeli le fakultete? Sv, penilenciarjja je 24. maja 1933, Št, 19T5 33 odgovorila: negative. Torej za mašnike. ki so že doslej imeli fakultete za blagoslove združene z odpustki, te fakultete niso prenehale; drugi pa, ki sc bodo po 1. aprilu t. I. vpisali v lake družbe, ne bodo deležni leh pravic, in se bodo morali zanje po škofijskem ordinariatu obrniti do sv. penitenciarije ILjublj. šk. L 1933, str. 61).	F, U.
SLOVSTVO, a) Pregledi.
I. Lexikon für Theologie und Kirche.
Od lela 1930 dalje izdaja Herderjevo založništvo krasno ureje-vani Lexikon für Theologie und Kirche,1 ki je prava moderna Summa theologiae.
Ta leksikon je zamišljen kot 2, predelana izdaja znanega Buch-hergerjevega Kirchliches Handlexikon , loda v tako razširjani in izpopolnjeni obliki, da more skoraj veljati tudi za novo izdajo Wälzer-Weltejevega Kirchenlexikona. Izdajo prireja zopel M. Buchberger, ki se ieksikografsko udejstvuje že 25 le L Za pomoč mu je založništvo dodelilo dr. Konrada Holmanna, ki je prevzel tehnično redakcijo, dopisovanje s sotrudniki, skrb za točni in popolni seznam literature, za tisk m za reprodukcije slik in geografskih kart. Zbiranje gradiva
1 Lexikon für Theologie HO d Kirche. Zweite, neubearbcilele Auflage des Kirchlichen Handlexikons. In Verbindung mit Dr. Kon rad I Fol mann «1® Sctirillleiler herausgegeben von Dr. Michael ßoehberger. Bischof von Regensburg. Zvezki v veliki lek sika Sili osmerki po okroglo 50U & I ran i (1000 stolpcev) stanejo bros. po 2-1 RM. v platno vez. po 28 RM, vez. z usnjenim hrblom po 32 HM.
2S0
je organizirano tako, da je vsa snov razdeljena na 33 specialnih skupin; vsako izmed teh vodi priznan specialist, ki razdeljuje članke izbranim strokovnjakom, da jih predelajo, oziroma na nov« obdelajo.
Celotni leksikon je proračunan na 10 zvezkov priročne četvorke z nad 30 000 članki. Program obsega vse panoge bogoslovne znanosti in cerkvencga življenja ler vse one stroke in področja, ki so z njimi v zvezi. Biti hoče znansLveno zanesljiv, na višku časa stoječ in s čistim katoliškim duhom prežel kažipot v vseh vprašanjih bogoslovne vede in cerkvenega življenja, zato neobhodno potreben pripomoček pri študiju teologije, pri bogoslovnem znanstvenem in cerkvenem delu ne le za poklicne teologe, temveč tudi za laike katoličane kakor tudi nekatoličane. Tako v pogledu na pTej imenovana nemška, kakor tudi v pogledu na inozemske leksikone (glej njih seznam na počelku I. in II. zvezka), ki SO deloma nedovršeni, deloma spričo velikega napredku bogoslovne znanosti in časovnih sprememb v zadnjih 30 letih pa zastareli, je Lexikon f. Th. u. K vsekakor izredno dobrodošlo darilo Herderjevega založništva in vseh njegovih sotrudnikov,
Od leta 1930 do 1933 je izšlo že 5 zvezkov, ki vsi jasno pričajo, kako je bil novi leksikon potreben m kako vestno in dosledno hoče uredništvo izvršiti svoj začrtani program. Zunanja oblika zvezkov (tisk, papir, formal in vezava) je v vsakem pogledu vzorna. Pri poedinem zvezku sodeluje puvprečno 380 znanstvenikov, ki so po svojem poklicu večinoma univ. profesorji, po narodnosti pa Nemci. Zastopane pa so tudi druge narodnosti; Lako so dosedaj svoje članke prispevali od Slovencev profesorji Lukman, Mantuani in Türk, od Hrvatov pa msgr. Bulic in prof, dr, Kogič.
Vsi članki, ki so v veliki večini na novo obdelani, se odlikujejo po svoji jedrnatosti, globini in prijetni preglednosti. Cerkveno geografijo punazoru je jo geografske karte posameznih dežel in škofij; dragocena je karta, ki kaže teriotorialno gibanje arijanuma. Reprodukcije nam predstavljajo zanimive arheološke predmete, spomenike cerkvene umetnosti, razne rokopise in portrete zgodovinskih osebnosti, od katerih je treba posebej opozoriti na zgodovinski in od običajnih bistveno različni portret Janeza Ilusa, Velika zasluga gre leksikonu v tem, do kritično točno in pregledno navaja in pretehta vsa stara in najmodernejša nekatoliška naziranja o krščanstvu, V njem se nahajajo članki in podatki o najsodobnejših vprašanjih, po-kretih in tvorbah, n. pr. o nemiko-verskem gibanju, o boljševizmu, o aetion [ran<;aise, o katoliški akciji (zelo lep članek), o Jugoslaviji itd. Biografske skice so dobile v zadnjih časih umrle znane osebnosti n. pr, Bntiffol, Elises, Grisar, Fonck, Greving, Gisler, fiaeumker, Hauck, Harnack, papež Benedikt XV, i, dr,
Če je že Buchbergerjev Kirehl, Handlexikon lako zelo slovel, kako velikega priznanja bo deležen šele Lexikon für Theologie und Kirche, ki se od prvega razlikuje in odlikuje po vsestranskem napredku! V pogledu na leksikografsko vzornosl mu bo pripadlo prvenstvo pred vsemi drugimi bogoslovnimi slovarji.
281
Nekai pogreškov, ki ^iffl jih	pri Oitailjii; I. 4* Viuntij&kij
V remzuienik nam, Vii»ntijakij Vremennik [popi-, II, 6'); I, 11: Seiaparelli nam. Schiaparelli; I. 66; Ochrida kctl današnje ime nam. Ohrid; I, 200; Leon Izavrijec ni podredil Albanije carigr. patriarh4tU leta 640, ampak 732: I, S2Ö: Ascholiu» nam. Acholius: I. 609: MG 1-ibri dfl lile nam. libelli; JF, 322: Rttschetau nam, Reietar. — Obžalujemo, da je IV. 753 salzburški Stolni kustos prilal Kr. Grernz v članku lOmki zapisal neresnični in krivični stüvek o prebivalcih krške škofife; IJis Bevölkerung ist fast gani deutsch auQer wenigen Slowenen,-
Jos. Türk.
2. »Der Grofie Herder.«1
Ko je Herderjevo založništvo pred tremi teli naznanilo, da bo začelo izdajati nov konverzacijski leksikon, ga je napovedalo kol nov lip leksikona ., ki bo segal preko doslej navadnega poučnega slovarja. Danes, ko je pred nami skoraj polovica dela, 5 zvezkov3 in poseben »svetovni in gospodarski atlant«, se mora z veseljem priznati, da napoved ni bila bobneča reklama, Da nudi »veliki Herder« ogromno gradivo z vseh polj človeškega znanja iti udej-stvovanja, v tem se ne loči od drugih del te vrste; da je gradivo skrbno obdelano, podatki natančni, mu tudi ni šteti v posebno zaslugo, saj to se od takšnega dela po pravici terja, Ima pa novi Herder nekaj, po čemer se razlikuje od drugih obsežnih konvcrzacijskili slovarjev: v vseli vprašanjih duhovnega in duševnega življenja se opira na trdno, pozitivno svetovno naziranje in pove sodbo o njih, v i asi z eno besedo, dvema ali tremi, pa jasno dovolj, da postane čitatelj pozoren; v stvareh, ki zadevajo naše sedanje življenje, ne poroča samo abstraktno, marveč pove, čemu so, kakšno vrednost imajo, kako je z njimi ravnati. Jasnost in trdnost svetovnega na-ziranja in usmerjenost na praktično življenje sla tisti dve lastnosti, radi katerih je veliki Herder res nov tip leksikona*..
Leksikon ima nekaj tiskarskih posebnosti, ki kaj lepo ustrezajo njegovemu namenu, Najprej »Članki v okviru« (Rahmenarfikel), L. j. s črto obrobljeni po eno stran in več obsegajoči članki o posebno važnih tvarinah, Vsak zvezek jih ima okoli 30. Mnogi izmed njih govore o važnih vprašanjih sodobnega duhovnega, socialnega in gospodarskega življenja, kot n. pr, članki: Abstammungslehre, Alkohol ts mu s, Anthroposophie, Arbeit, Arbeitschule. Aszese, Aufklärung, Auswanderung, Autorität, Bekenntnisschule, Beruf, Bevölkerung. Bildung, Bolschewismus, Börse, Caritas, Christentum, Christliche Wiedervereinigung, Christusbild, Demokratie. Dogma, Ehe, Eigentum, Eltern, Erbsünde, Erlebnis, Erlösung. Erziehung, Exerzitien, Familie, Faschismus, Fette u. beiern, Föderalismus, Frau — Frauenbewegung, 1'ruidenker u. Gottloscnbewegung, Freimaurerei, Friedens-
i Der Große Herder. NucKtchh jewtrk fiir Wissen und l.ebert. Vierte, Völlig neubearbeitete Auflag« von llerdtrs Konversationslexikon. 12 zvezkov in posebej Svetovni in gospodarski atlart. Zvexki v leksikalui oslllerki obsegajo po okroglu 850 str, {1700 stolpcev]. Cena vez. zvezku in atlantu (usnjen hrbet} po .11. 50 RM in (boljia vezava) K^
'* Ko se je to poročilo stavilo, je iiict že tudi 6. zvezek, ki sem ga pa šele med zanjo korekturo prejel.
ttotiattoni Vvilnik
282
bewegung, Krümmigkeit, Fürsorge — Fürsorgewesen, Gebet, Geburtenstatistik, Geist, Geld, Gemeinde, Gemeinschaft, Gemeinwohl, Gemüt, Genossenschaftswesen, Gerechtigkeit, Geschichtsphilosophie, Geschlechtsieben, Gesellschaft, Glaube, Gotik, Gott,
Članki O Stvareh, ki SO praktičnega pomena za življenje, imajo posebne odstavke z migljaji za praktično uporabo; na te odstavke opozarjajo punklirane črfe ob levem robu.
Posebno dragoceno je v leksikonu bogato ilustrativno gradivo. Vsak zvezek ima 30—dO prilog v različnih tiskovnih tehnikah (navadnem črnem tisku, bakrotisku, večbarvnem ofsettisku); slike so skrbno izbrane in tehniški izburno izvedene, Poleg lega so malo da ne na vsaki strani ilustracije; porlreti, pogledi na mosta in kraje, slike večjih mest iz zraka, stavhe, živali in rastline, tehniške naprave in orodja, posnetki, posnetki slik in plastik, diagrami itd, itd,). Tudi v tem pogledu je - veliki llerder<¡ na višku.
Bistveno dopolnilo leksikonu je »S V e l O V n i in g o s p u -darstveni alian t«sestoječ iz dveh delov. Prvi del trna na 183 listih t06 glavnih geografskih kari, 65 kart ti gospodarstvu, pomožne karte o podnebju, vegetaciji, narodih, jezikih in verstvih. Seznam krajevnih imen polni 140 str. s 4 stolpci. Drugi del je atlantu tako dodejan. da se da iz platnic iztaknili in se ho nadomestil z novim, izpopolnjenim, kadar bo treba. Nova izdaja se že lahko naroči. Naslov temu delu je >'Svet v meri in Številki , Dve, po obeh straneh natisnjeni tablici kažeta v barvah zastave in grbe vseh držav, Na 198 str. slede geografski, gospodarski, državoznanski in veroznanski podatki o vseh državah na svetu- Za primer postavim podatke O Jugoslaviji in njih razporedho: L Narava: čas, ploskovinu, podnebje, gorovja in najvišji vrhovi, reke [v km), jezera (v qkm], otoki (v qkm); II. Prebivalstvo ipo štetju 1931), večja mesta, porast prebivalstva (1921—31), izseljevanje (1929); III. Narodno gospodarstvo: izkoriščanje zemlje, poljedelstvo, gozdarstvo, ribarstvo, rudarstvo, industrija, trgovina, promet na suhem iti na vodi; IV. Država; ime, vlada, ustava, uprava, državne finance, šolstvo, vojaka; V. Cerkvene razmere: rim.-kat. cerkev, srbska pravoslavna cerkev, protestantske cerkve, mohamedani, judje; stanje veroizpovedi v šlevilkah-Kdor si hoče nabaviti večji poučni slovar, naj mirno seže po »velikem HerderjuM*,	F. K. Lukman.
3, Nov prispevek za zgodovino skotizma in lomlzma.
Temeljiti poznavalec sholaslične filozofije in teologije kardinal Fr. Ehrle je nedavno s svojim delom Der Sentenzen kom mentar Peters von Candía (Münster i, W. 1925) ustvaril trdno podlago za zgodtü-
* Herders Welt- mid WírtschaitsaMos. Atlant kupljen kot del velikega llerdcrja , ima islo ceno kot posamezni zvezki leksikona, Posebej kupljen slane veían RM 12.50.
1 Mre/ težave bi Fe bi 1(5 uredništvo izognilo nekaterih rtetoinnsti v naiib stvareh, n. pr. da je bil Ivan Cankar prepričan marksist', da ¡e (imrl na Dunaju, da sla npejíovi poglavitni deli Hišo Marije Pomočnice in Hlapec Jernej.
283
vinsko raziskovanje sholastike 14. stoletja; razgrnil je celo vrsto zgodovinsko-kritičnih problemov, ki se čakajo vsestranskega pojasnila; z vso zanesljivostjo izkušenega voditelja je nakazal smeri, v katerih nai bi se raziskovanja vršila smotrno in sistematično.
Tako je v leni delu prvi opozoril na zgodovinski pomen frančiškanskega teologa Janeza de Ripa, ki je učil na pariški univerzi sredi 14. stoletja.
V pogledu na naziranja raznih sholastičnih Šol pa je Ehrlejev Učenec Fr, Pelsler opozoril na zanimivo zgodovinsko dejstvo o skolt-Sličnem izvoru poznejšega tomističnega ■■ nauka o božjem spoznavanju prihodnjih pridogodnih učinkov v Zeitschrift für kath. Theologie 4á (1922) 386.
N'a Ehricjevo in Pelslerjevo pobudo je Hermann Schwamm1 pre-iskal tozadevni nauk Janeza de Ripa na osnovi 38, in 39. distinkcije Ï. knjige njegovega ie neizdanega sentenčnega komentarja. S tekstno in zgodovinsko interpretacijo je pojasnil, kaj je učil Janez de Ripa in kako so se v pogledu na navedeni nauk delile šolske struje sredi 14. stoletja.
Prva struja je učila, da Bog spoznava prihodnja prigodna bitja, tudi deje človeške svobodne volje, po predclerminaciji svoje volje. Struja Tomaža Bradvvardina, ki je izpodkopavala človeško svobodno voljo, je učila determinizem prav vseh ustvarjenih učinkov, tudi dejev človeške volje. Ockhamova struja pa je božje spoznanje prihodnjih prigoduih učinkov razlagala iz neizmernosli božjega uma in iz pri-hodnjosti učinkov.
Nauk prve struje je v bistvenih točkah uči! najprej Jan, Duns Scotus. Njegova šola ga je potem vsestransko obdelala že pred Jan, de Ripa. Nanj je pristal tudi Ripa, ki ga je obširno utemeljeval v zvezi s svojim osebnim naziranjem ter ga branil v pogledu na konlro-verze svoje dobe; to je. na eni slrani proti TomaŽu Bradvvardinu, ki jc človeško svobodrio voljo podcenjeval, na drugi strani pa proti vedno bolj prodirajočemu ockhamizmu, ki je svobodno voljo precenjeval. la opozicija je Janezu de Ripa pridobila neprezirljiv pomen,
Da je Janezov nauk v svojem jedru istoveten s Skotovim naukom, izpričuje izrecno Peter de Candía, ki pravi, da je .uil aliud, quam piisilio Docloris Sublilis diffnsius declárala (cod. Vatic, lat. 1081 f 128 rj/1. Da so isli nauk učili Skol in njegovi pristaši, priča tudi avg. eremil Janez iz Bazla (cod. lat. Mon. 26,711 f. 135 r^j. Resničnost tega zunanjega pričevanja more potrditi študij skotističnih del od Škota do Janeza de Ripa. Iz primerjanja Janeza de Ripa, Petra de Candia in üokhama je Schwamm dognal, da uči Skot ta nauk v svojem komentarju k 39, dislinkciji I. knjige Senlenc (Škotov tekst pri Schwammu str, 143 si.), Škotov učenec Franc de May run is (t 1325) pravi v svojem komentarju k 1. knjigi Sentenc. da je »sentenlta doctoris noslri quod voluntas prius déterminât sc quam intellect us intelligat, ita quod respectu talium seil, contingentium voluntas
' Hermann Schwamm, Magistri Jojnnis tie Ripn O. F. M. doctrina de pruescienHa divina. | An alec ta Gregoriana fase, I.) Koma« 193Û,
19'
28-1
divina precedil iutelleetutn« [Schw. sir. 155). Kn so pozneje Skolovi nasprotniki opozarjali na posledice njegovega nauka, so bili skotisti prisiljeni bolj točno pojasniti in opredeliti Skolov nauk, predvsem, kako se z naukom o predeterminaciji božje volje sklada nauk o svobodi človeške volje in kako more Bog že naprej vedeti za pri-godue grehe, Janezu de Ripa je svojsko to, da na tako izrazil in obširen način razlaga prigodnost v božji volji, s katero istoveti njeno predeterminacijo, kakor nihče drugi, izv^emsj njegovega zvestega učenca svetnega duhovnika Riharda LJarba. O tem poslednjem nam pliča rokopis senUinčnsga komentarja karmeličana Frančiška Bach ona, ki zavrača Riharda Barha.
S svojim naukom o bo/juni spoznanju prigodnih bitij je Janez de Ripa vpliva! neposredno na Riharda Barba, Petra de Candia in Frančiška iz Perugie v taki meri kakor nihče drugi. To vsekakor naglasa njegov pomen. Zato SO Se proti njegovim dokazom morali boriti tudi njegovi nasprotniki, kol je bil Janez Bazelski. Iz primerjanja Janeza Bazelskega in Janeza de Ripa sledi, da je Janez de Ripa zagovarjal svoj nauk proti Adamu Wodhamu, Gregorju Riminskemu in najbrž tudi proti Rihardu Filzralphu, ki so bili pristaši, ozir. prijatelji ockhamizma (sir. 208). Ockhamizem je imel v sredi 14. stol, že tako velik vpliv, da ni čudno, če Ripa naziranje teh teologov smatra za skupno (sploSno) naziranje »modernih«, Ta način njegovega izražanja nam nasprotno le Se bolj potrjuje že sicer ugotovljeno prodiranje ockhamizma, katerega ognjišče sta bila v sredi 14 stol, Pariz in pariška univerza.
Pisatelj posebej razpravlja o Frančišku iz Perugie in navaja iz njegovega rokopisnega sentenčnega komentarja več tekstov. Stvarno in večkrat tudi po načinu izražanja se Franc iz Perugie v vprašanju o božjem spoznavanju prihodnjih prigodnih bitij skladu / Janezom de Ripa, zavrača le njegove rationes coutingentes Deo intrinsecaSi, drugače pa mu v tem vprašanju ne pripada noben poseben pomen. Edino vprašanje o grehih razlaga Franc iz Perugie bolj jasno iti bolj obširno kot Janez de Ripa in skuša nekatere Ripove trdote omiliti.
Končno se pisatelj dotakne vprašanja, ali je hil Janez de Ripa zaradi svojih naukov res obsojen, kot trdi Janez Bazclski. Pisatelj pride do zaključka, da še ni jasno, radi katerih naukov naj bi hil Janez de Ripa obsojen; vsekako ni mogel biti obsojen zaradi deter-minizma, ki sta ga učila Bradward in Janez de Mirecourl, on pa ne.
Dodatno naj pripomnim, da je Schwamm isti skolistični nauk kot pri Janezu de Ripa in Skotil dognal pri Škotovem sodobniku, frančiškanu RoJjertu Cowtonu i 11 pri Skolovem učencu Jakobu d'Aesculo; prim. Schwamm, Robert Cowton O. F. M. Über das güu-lichc Vorherwissen (Philosophie und Grenzwissenschaften III. Band, 5. Heft) Innsbruck 1931.
Schwammovo delo je torej za zgodovino skolaslikc zelo pomembno, K tekstom iz monakovskega sentenčnega komentarja Franca iz Perugie naj pripomnim le to, da sem jaz, ko sem imel rokopis pri roki, sicer brez bistvenega razločka čital na nekaterih mestih drugače kakor Schwamm.	Jos. Türk.
285
b) Poročila in ocene,
Korlleilner brane Xav„ O» Pršem.. Religio Jabve cohae-realne cum simplicitatc vifae nomadum. (Commentationes biblicae VIL) S'\ 64 pp, Oeniponte 1933. Fel. Rauch.
Razprava Koče predvsem dokazati, da Judje od prvega početka svoje zgodovine niso bili zgolj nomadi, ampak obenem poljedelci, ki so pognali ludi pridobitve višje civilizacije Babiloncev, pozneje Egipčanov in Kananejcev (pisavo, stavbeno umetnost, rokodelstvo, razne ročne umetnosti), S tem hoče ovreči evolucijsko teorijo mnogih novejših verosloveev, posebno Wellhausena in njegovih pripadnikov, ki izvajajo monoteizem Klare zaveze tako-Ie: Judje, izvirajoči prvotno iz Arabije (plemena severne Arabije so se združila v izraelska ljudstvo), so imeli kot čisti nomadi »religijo puščave-, ki je mešanica animizma, totemizma, fetizisma, magije, iz katerih se je razvil polagoma kult raznih lokalnih božanstev. Mozes jim je oktroiral lokalnega boga sinajske (Jore, Jahveja, ki so ga Judje importirali kot svojega nacionalnega boga v deželo K&saaa. Šele preroki Amos, Oseja, Izaija so proglasili Jahveja Ludi za etično božanstvo in tolmačili nesreče in bojne pohode sovražnikov v Palestino kol kazen Jahveja za grehe Judov. Tako so dvignili Jahveja nad druge bogove in polagoma ustvarili etični monoteizem. Pri tem so preroki svoj enostavni monoteizem navezali na prejšnjo preprosto »vero Judov-nomadov v puščavi« in pripisovali vse maliko-valne zablode sodobnih Judov kvarnim vplivom raiinirane poljedelske kulture, prevzete od Kananejcev,
Pisatelj dokazuje, d.i je vsa ta teorija že zato pojjrešena, ker Judje sploh nikdar niso bili pravi nomadi, ampak le poljedelci, ki so obenem koL pastirji pasli velike črede. Tako izhaja praoče judovskega ljudstva, Abraham, iz žarišča visoke sumerske kulture. Ura v Kaldeji ali iz babilonskega Ura, in se seznani že tudi s kulturo Egipta, tako da niti on niti njegovi potomci Izak, Jakob in Jakobovi sinovi niso tipični nomadi, »De rore caeli et de pinguedine lerrae« se glasi Izakov blagoslov. Tem manj so Judje v deželi Rnm-ses« v Gozenu bili nomadi, ker so gradili hiše, obdelovali zemljo, se učili ročnih umetnosti, čeprav so seveda redili tudi živino, Celo v času štiridesetletnega bivanja v puSčavi so se ukvarjali po možnosti s poljedelstvom; za bodočnost pa jim je lebdela pred očmi rodovitna zemlja, ki je bila obljubljena očakom (Gen 12, 16), Preroki niti najmanj niso odvračali Judov od poljedelstva in višje civilizacije, kol hi Imeli prejšnje nomadsko življenje v šotorih za pogoj za čisti kult Jahveja. pač pa so grajali Jude, da niso pripisovali plodov zemlje Jahveju (Oseas 2, 10).
Pisatelju se je vsekako posrečilo dokazati, da so Judje poznali poleg nomadske kulture tudi višjo civilizacijo stalno naseljenih, poljedelskih narodov. Vprašanje pa je, če je s tem dokazano, da Judje niso bili nomadi. Ali ni ves znanstveni napor in aparat pisatelja obrnjen v napačno smer? Ona preprosta »religija puSčave«, katero pripisujejo Wellhausen, Sladet Guthe in mnogi drugi protestantski
286
teologi h o m a d o ui in ki je baje mešanica anitiiizma, totemizma, ietišizma in še drugih zablod, je gola izmišljotina teb biblicistov in urientalislov, ki bi najoriginalnejši verski pojav stare predkršeanske dobe, etični mönoleizem pentatevba, hoteli za vsako ceno razbliniti v meglen sinkretizem najrazličnejših verskih ali veri analognih komponent sosednih narodov, V luči nove kulturrin-histoiične metode in njenih izsledkov, ki jih pa oni prezirajo, se izkazujejo njihove teorije kot diletantske igrače apriornega evolucionizma.
C, Brockelmann, eden prvih sodobnih Semitologov, je S svojo Tazpmvo Allah und die Götzen, der Ursprung des v ori slami tischen Monotheismus«, Archiv f.. Religionswissenschaft XXI (1922), 99 -121 osvetlil problem judovskega monoteizma s popolnoma nove strani, Tu izvemo, da je predislamski Bog Arabcev, Allah, stvarnik nebes, zemlje in človeka, dclivec življenja in vseli dobrot, etični zakonodajec, večen, vsemogočen, nespremenljiv, turej pravo Najvišje bitje. Odločno odklanja Brockelmann mnenje WellhauSertOvO, da bi tu Allah mogel nastati iz animističnih božanstev, ki so plod ljudski! naturalistične domišljije, pač pa je lahko vera v Allaha nastala iz primitivne potrebe Človeka, da išče povzročitelja vsega svetovnega dogajanja.
Prav tu najdemo vez z bogom Jahvejem, ki se javlja Mczesu kot bog očakov Abrahama, Izaka itd. Abraham (ali njegovi predniki), ki je živel 7,a Uamurahija (okrog 1950) v pokrajini Sumercev, se je kot Semit pač lahko priselil iz sosedne Arabije ali vsaj puščave kol pravi nomad v južno Mezopotamijo, kjer je živelo precej Semilov. in tam ohranil sredi propadajoče sumerske kulture, ki je rezullunla raznih primarnih kultur [bržkone totemske, matriarhalne in nomadske), še ono vzvišeno pojmovanje o enem Najvišjem nebesnem bitju, kakor so ga ohranile velike nomadske kulture uralo-al tajskih plemen Sibirije, praarijskih rodov in starih Se-mitov v Arabiji [cfr. W. Schmidt, Anthropos 1921-22, str. 1040 in Anthropos 1914, str. 343). Vprav nomadski kulturni krog je nnjiažje rešil one velike, monumentalne verske osobine O enem samem Najvišjem bilju iz pradavnine, ki jih najdemo še tudi ohranjene pri današnjih DsLankih prakulturnih narodov, pri arktičnih Samojedih in Eskimih, pri Pigmejcih in pigmoidih, pri nekaterih avstralskih plemenih. Ni treba torej razlagali idejo o .lahveju kot iznajdbo niti Mozesa, niti očakov; pač pa je posebno razodetje, ki so ga očaki in Mozes sprejeli, poglobilo in utrdilo njih vero v starega, nespremenljivega Boga pradavnine.
Monoteističen igona (instinkt) Semilov ali »monoteistični na-slroj puščave«, kakor je hotel Renan, je neresen poizkus razlage judovskega monolcizma. Saj drugi Semiti (Babilonci, Feničani, Kana-nejci) ne vedo nič o monoleizmu, Puščava drugod tudi ni ustvaril;, monoteizma,
Iz sosednih kultur Egipta, Babilonije in Sumerijc Judje niso mogli dobiti monoteizma, ker ga tam ni bito. Vsaj tak monoteizem, kakoT ga najdemo v pcnlatevhu (Jahve. edini Bog. ki izključuje vse druge bogove kol niče ve tvorbe, ki nima spolne diie renči jaeije.
237
ki je strog varuh nravnega reda, ki kaznuje praznoverstvo, čarovnije itd., ki mogočno posega v usodo narodov) je popolnoma edinstven, daleko vzvišen nad vsem, kar nam javlja verska zgodovina drugih narodov. Razvil se je iz praklic, ohranjenih pri nomadih in prakultuinih narodih; mogočni verski geniji, navdihnjeni od Boga samega, so ga izoblikovali v veličastni mojioleizem ponta-levha. dekaloga, starega zakona sploh ¡cfr. A, Sanda, Moses u. der Pentateuch, IAllloslamciiliichc Ahhandlungenj Miinsler 1924 in J. \'ikel, Ursprung des alttestam. Ciottesglaubens, Biblische Ze.tiragen I. 2, Munster 1913.	L. Ehrlieh.
M e r k , P, Aug., S. J., Novum Testamentum graece el latine, apparatu crilico mstructum, Str. 35", 2X854, 4 geograf, karteRoma 1933. Pont. fnstilulum Biblieum. V celo platno vez. L. it. 18.—.
Biblični zavod v Kimu je izdal zadnja leta mnogo znanstvenih del. Z nobenim ni bogoslovni znanosLi tako ustregel, kakor K ročno izdajo grško-latinskega Novega zakona, ki jo je priredil znani tekstni kritik A. Merk. Helzenauerjeva in Brandscheidova izdaja, ki sta se svoj čas mnogo rabili, sta že zastareli ter ne podajata kritičnega teksta; Vogelsov NZ je sicer boljši, a zelo drag. Zalo so zadnje čase celo na mnogih katoliških bogoslovnih učiliščih največ rabili protestantskega Ncstleju- Z Merkovo izdajo smo dobili v roke tekst, ki po znanstveni vrednosti prekaša vse dosedanje izdaje, obenem se pa tudi glede cene lahko meri celo z najcenejšo, Nestlejevo.
Izdajatelj v kratkem uvodu (Prolegomena) pojasnjuje tekstno-kritična načela, po katerih je priredil grški in latinski tekst (2*—17'), nato podaja pregleden seznam grških rokopisov t IS"-—27*) in njih vrstni red v kritičnem aparatu (28*—30*1, rokopise vulgate in slaro-lalinskegn prevoda (30'—33*), seznam pisateljev, ki se omenjajo v aparatu, ter najvažnejše kratice (33*—35"). Za tem sledi na 852 straneh grški in na prav toliko Straneh latinski tekst s seznamom inačic pod črto. Na koncu so 4 geografične karte: Palestina v Kristusovem času, jugovzhodni del rimskega cesarstva (Pavlova aposl. pota}, .leruzalem in Genezareško jezero z okolico.
Griki tekst se v Splošnem zelo približuje Sodenovcmu in Vogel-sovemu; vendar je pisatelj postopal povsem samostojno in pri določitvi teksta šc bolj kol Soden in Vogels upošteval pomen starih prevodov. Mnogo nezanesljivih mest, ki so jih imele Se starejše katoliške izdaje, je izločil iz leksta in jim odkazal mesto pod črto.
Seznam inačic pod črto je bogatejši kol pri Vogelsu in Nestleju. Ker so tu zbrane vse važnejše inačice in ker se navajajo najznačilnejše priče za posamezne varianle (rokopisi, prevodi, cerkveni pisatelji), je za tistega, ki zna brati variantni aparat, podana pod črto kratka zgodovina eksegoze vseh važnejših mest NZ. Izmed prevodov se navajajo najčešče latinski, sirski, armenski, georgijski, koptski; izmed cerkvenih pisateljev pa Irenej, Origen, Hipolit, Terlulijan, Efrem.
Poleg grškega teksta je latinski prevod, siksto-klementinska vulgata. Da je kritično bolj uporabljiva, ji je avtor dodal pod črto
28
seznam važnejših variant, ki jih je deloma sam zbral po slarih rokopisih, deloma povzel po večji Wordsworlh-Whitovi izdaji Hieronimove vulgate, Paralelna mesta so pri grškem tekstu označena na robo, pri latinskem pod črto.
Tisk je zelo jasen in pregleden, črke nekoliko večje kot pri drugih izdajah, papir lenek in neproioren. Hvalevredno je, du je grški tekst razdeljen na mnogo odstavkov in da so med latinsko besedilo vpleteni naslovi perikop z navedbo vzporednih mest. To zelo zvišuje uporabnost knjige.
Kar je katoliška znanost svoj čas ua polju tekstne kritike NZ zanemarila, to je sedaj A. Merk v obilni meri popravil. Noben teolog, ki bo potreboval izvirni tekst NZ, ne bo mogei iti mimo te knjige. Radi nizke cene, zanesljivega grškega teksta, preglednega tiska in skrbno sestavljenega k riličniiga aparata si ho Merkov NZ z lahkoto priboril dostop na vse zavode in bogoslovna učilišča. Za cerkvene zavode in bogoslovna semenišča, ki po svojih predstojnikih naroče vsaj 6 izvodov skupaj, je cena za izvod znižana na L. iL. 15.50.
A, Snoj,
T i 11 m a ii n . Dr. Fritz, Die heilige Schriit des Neuen Testamentes, IX, Band: Die katholischen Briefe, übersetzt und erklärt von Dr, M, M e i n e r L z U. Dr. W. V r c d c, 4. neubearb. Aufl. 8". 200, Bonn 1932, P. Hanstein. M. 6 60; vez. 8.60. — X. Band: Der Hebräerbrief und die Geheime Offenbarung des hl. Johannes, übersetzt und erklärt vnn Dr. Ign. Rohr. 4. neubearb. Aull., 8", 142. Bonn 1932, P, llanstein. M. 4.60; vez. 6.40.
>.Bonnsko sv. pismo« v 4, predelani izdaji hitro napreduje. Do-sedaj je izšlo 7 zvezkov (prim. BV 1932, str. 316-7: 1933, str. 95-61-Manjka še prevod in komentar k Apostolskim delom ter k Pavlovim listom Galačanom in Tesaloničanom,
Katoliške liste sta si razdelila Meine r t z in V rede; prvi je prevzel Jakobov list, drugi vse ostale. Nova izdaja jc za 34 Str, narasla, deloma radi jasnejšega tiska in preglednejše razdelitve, deloma radi mnogih novih bibliografičnih podatkov. Pri vsakem Itstu je kratek uvod, ki obsega podatke o pisatelju lista, o vsehini, naslov-Ijencih in o okoliščinah, v katerih je list nastal. Nato sledi prevod po grškem izvirniku, pod črto je razlaga v obliki razsežne parnfrazc. Pisatelja sta prejšnjo izdajo le neznatno spremenila; tudi število ekskurzov ni naraslo. Zelo dobro so spopolnjeni seznami literature z novejšimi deli.
Glede Jakobovega lista brani Meinertz 7, nekaterimi novejšimi ekse-geti mnenje, da je bil pisan pred apostolskim zborom, najbrl 1. 48. — V ekskurzu o »Comnin Josnneum* (&tr. 174-5) pravi Vred«, da je izjava kon-gregacije S. Inquisitionis iz 1. IB97 »po mnenju nekaterih teologov.- razveljavljena. Pisatelj je prezrl, da jc omenjena kongregaclifl sama sporno vprašanje v tem jčmislu pojasnila z deklaracijo 2, jun. 1927; prim, Enchiridion bib Ii cum (Romae l'J27j sLt. 47. --- Pokojnemu P. Hetzenauerju dela krivico, ker ¿a navaja kot zagovornika pristnosti tega spornega mesta. Prvotno je lletzennu«r res odločno dokazoval, da je »Comma loanneum« pristen, pozneje pa je pod težn nasprotnih dokazov svoje trditve revidiral in jih V knjigi »De revisione priflcipiurum criticae textus N. T. secundum Ad. de Hamaek {-Latcranum« 2. Komae 1920) Incite preklical
2B9
Zelo temeljito je predelan 10. zvezek (list Hebrejcem in Razodetje). Tiibinški eksegat R o h r je takoj v uvodu k listu Hebrejcem zavzel jasno stališče k verstveno-zgodovinskemu gradivu, ki je bilo v novejšem času odkrito. Posebe je obdelal vprašanje : pavlinizma« in naleksaiidrinizma- v listu Hebrejcem. List izraža po njegovi sodb: vseskozi Pavlovo miselnost; vsebina je nedvomno Pavlova, zunanjo obliko je dal Aleksandrijec Apolo. Pisatelj je na novo dodal 18 ekskurzov. Navedene je tudi mnogo nove literature. Razdelitev je ostala stara, le naslovi so včasih spremenjeni. Četrta izdaja naredi vtis popolnoma nove knjige. — Isto velja o Razodetju. Pisatelj je uvod znatno spopolnil (jezik Razodetja; Razodetje in niandeizem). Proti negativni kritiki brani enotnost Razodetja (str. 61 63) še bolj kot v prejšnji izdaji. Komentarja ni dosti spremenil. Poglavji 13 in 17 tolmači o rimski državi in Neronu, Dodanih je 9 ekskurzov.
Želimo, da bi izšli čimprej še ostali zvezki. Na novo predelano «Bonnsko sv. pismo«, pri katerem sodelujejo odlični nemiki ekse-gelje, bo najboljši in najmodernejši katoliški komentar k Novemu zakonu,	A. Snoj.
Mariés L., Études préliminaires à l'édition de Diodore de Tarse sur les Psaumes. 8", 184 pp, Paris 1933. Société d'édition Les Belles Lettres«.
Kakor znuno, se je literarna zapuščina Diodora, očeta aiitio-hijske šole, od 378 do smrti pred L 394 Škofa v Tarsu, rojstnem mestu sv. Pavla, porazgubila. Večina njegovih mnogoštevilnih eksegetičnih, apologetičnih, dogmaličnih in polemičnih spisov je znana komaj po naslovih. Zato je za naše znanje o antiohijski šoli, zlasti njeni ekse-gezi, velike važnosti, da se je našel Diodorov komentar k celemu psalteriju.
Leta 1905 jc J, Lebreton, profesor na kal. institutu v Parizu, v rokopisu pariške nacionalne biblioteke, cod. Paris, gr, 168. nuiel anonimen komentar k Ps Η68. Kmalu nato je v drugem rokopisu iste knjižice, cod, Paris Coisl. gr, 275 našel komentar k celemu psalteriju in ugotovil, da je prej najdena anonimna razlaga 68 psalmov del tega komentarja, ki je v rokopisu označen kot j"-!)-:^: vu: toO l)«ti.T(]p(ou in nosi ime Anastazija, nikajsktga metropolita. Menil je, da je našel razlago psalmov, ki ji je avtor kakšen epigon anliohijske šole. Leta 1910 je pa L. Mariés dognal, da je la komentar delo Diodora iz Tarza (Aurions-nous le commentaire Sur les Psaumes de Diodore de Tarse? Revue de Philologie 35, 1911, 56 ss.ji. Lela 1924 je v Revue de l'Orient Chrétien in posebej pod naslovom Le commentaire de Diodore de Tarse sur les Psaumes objavil pregledno presojo in začasno razredilev dotlej znanega rokopisnega izročila (poleg navedenih dveh rokopisov še Athus Laura (-i 70 in katene). Poslej so prišli na dan novi rokopisi: Mess. 38 v univerzitetni knjižnici v MeSsini in njega kopije Valic. gr. 627 in 718 ter Ottoboil. gr. 74. polem pa za recenzijo leksla posebno važni Vinduh, S.
V prvem delu pričujoče publikacije (str. 11—57) opisuje in ocenjuje M. najprej rokopise (11—23). Potem v subtilni preiskavi.
290
primerjajoč pet poglavitnih rokopisov, dokazuje, da je po zunanj h kriterijih edino prilastitev Diodoru utemeljena (24—57J. V drugem delu (sir, 59—160) pa s skrbno iz komentarja zbranim in bistro porabljenim gradivom, torej z notranjimi razlogi, dokazuje Diodorovo avtorstvo. Svoja izvajanja sklepa: Ko ho komentar izdan, bodo drugi morali povzeti te uvodne študije in jih dopolniti. Z namenom sem pustil ob strani teologijo, inspiracijo, prerokbe, celo eksegezu . . . In vse važne stvari, ki sem se jih dotaknil: naslovi psalmov, tekst psalterija, ihiupij in mesijanski psalmi. besedni zaklad itd, bodo morali postati predmet posebnih in obsežnih monografij, Jaz sem ostal samo pri zasnovi lega dela. Zasledil sem v njem samo eno misel, samo enega avtorja, Anliohijca: Diodora. Med vsemi pri lasti L vami, pod katerimi se v kaleuah nahajajo njega fragmenti, se more obdržati edina: A^iiiip^-j. ker je avtentična. Jaz boni preskrbe! izdajo. Na drugih je skrb, da bodo po prednikih in naslednikih uvrstili ta komentar v zgodovino razlaganja psalmov (str, 161).
M, je v pričujoči knjigi z veliko bistrostjo dokazal, da se mu je posrečilo izslediti večje prislno delo početnika antiohijske šole 4. stol. Po teh kritičnih študijah smo upravičeni, da pričakujemo od njega prav tako vzorno reccnzijo teksta. Kakor ugotovitev avtorstva ni bila lahka, tako bo tudi prireditev teksta naporna. Pa M. ima lehko prijetno zavesi, da ho podal teološki znanosti važno delo, ki odkriva pogled v delavnico moža, ki je v drugi polovici 4. stol. stal v prvi vrsti borcev za pravovernosl, čeprav je bil početnik smeri, iz katere se je v naslednjem stoletju razvil nestor ¡«nize in,
F. K. Luk man.
Alves Pereira Bernard, O F. M., La doctrine du manage selon saint Augustin, 8", XII in 247. str. Pariš 1930, G, Benuchesne.
Ta monografija je nastala v Friburgu v Švici pod vodstvom prol. J, P, Kirscha- Avtor jo je dovršil leta 1917 in je 9, novembra 1918 umrl. Njegov redovni sobrat Leonard de Carvalho e Castro io je priredil za tisk, na da bi kaj večjega spremenil, Izšla je 1930 ob 1500 letnici Avguštinove smrti.
Pisatelj je svoje delo tako omejil, da je hotel podati samo Avguštinov nauk o zakonu zase. Ne razpravlja o zvezi nauka o zakonu z drugimi teološkimi vprašanji pri Avguštinu, uiti ga ne primerja z mislimi drugih, prejšnjih pisateljev.
Avgušlinove misli je avtor dobro in zveslo povzel in jih razporedil na osem poglavij: t. Potreba razmnoževanja človeškega rodu, podlaga nauka o zakonu, 2, Ustanovitev. bistvo in moralnost zakona. 3. Namen in dobrine zakona. 4. Zakonsko življenje. 5. Enotnost zakona. 6. SLalnost zakonske zveze, 7. Sklepanje, veljavnost in ovire zakona. 8. Zakon kot zakrament. Vsako poglavje ima po več oddelkov.
Na koncu monografije izraža pisatelj upanje, da bo mogel preiskali Še vpliv Avguštinovega nauka na zakramentalno teologijo poznejših stoletij. To upanje se mu ni izpolnilo. Priznati pa se inora, da njegov opus posthumum zanesljivo uvaja v Avguštinovc misli.
F. K, Lukman,
291
Ušcničnik dr. Fr,, Pastoralno bogoslovje. Druga, popravljena izdaja. S", XVI in 592 str, Ljubljana 1932, Jugoslovanska knjigarna. Bros, HO Din; vez. 160 in 180 Din,
Leta 1885 je prvič izšlo Zupančičevo Duhovno pastirslvo, ki je vodilo dušne pastirje kot učbenik in praktični priročnik tja do povojnih let- Dopolnilo te knjige pa je bil Počev Duhovski poslovnik i 1892), Pastoralna teologija pa je od tedaj mnogo napredovala: znanstvena dognanja so sprožila kalehetično in Jiturgično gibanje in bogatila dusnopastirsko prakso. Papeške okrožnice in dekreli rimskih kongregacij, zlasti pa velike liturgične reforme Pipa X. in slednjič novi zakonik Benedikta XV. so pudobno prav živo posegali v duhovno vodstvo vernikov. Za te nove razmere je univ. prof, dr. pr, Ušeničnik izdal leta 1919 prvi zvezek svojega Pastoralnega bogoslovja (kalehetiko in homiletiko), leta 1920 pa dmgi zvezek (liturgiko, moralno - pastoralni nauk o sveti daritvi in zakramentih ter hode-getiko, nauk o vodstvu krščanske občine]. Knjiga je šla kot učbenik skoraj v vsa jugoslovanska semenišča, tudi v Zagrebu so jo do Knie-waldove izdaje pastoralnega bogoslovja rabili. Tudi za aktivne dušne pastirje je bila najboljši vodnik.
Hitre socialne spremembe pa so stavile pastirstvu vedno nove in težke naloge in zahtevale še vedno novih navodil sv. Cerkve. Velike okrožnice Pija XI., zlasti o krščanski vzgoji mladine (Rappre-sentanti, 1929), O duhovnih vajah (Mens nostra, 1929), O katoliški akciji (razne okrožnice !n pisma cerkvenim dostojanstvenikom), O krščanskem zakonu [Casli connubii, 1930) in O obnovi socialnega reda po evangelijskih načelih (Quadragesimo anno, 15. maja 19311 in uvedba novih oziroma posplošenih praznikov, zlasti Kristusa Kralja IQuas primas, 1925). preureditev in dvig praznika presv. Srca Jezusovega (Miserenlissimus Redemplor, 1928}, dalje praznika sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonov, sv. Janeza Vianneya, pa-trona dušnih pastirjev, dalje učenikov sv, Petra Kanizija, Roberta Bellarmina in Alberta Velikega, ter častivcev presv, Srca sv. Janeza Eutiesa in sv, Margarete Alacoque — vse to je zadnje desetletje globoko posegalo v milostno življenje Cerkve ter bogatilo tudi pastoralno znanost, Pisatelj je ves ta napredek in razvoj vestno spremljal in tako lulos izdal svoje Pastoralno bogoslovje v drugi, popravljeni izdaji.
1 roje predvsem odlikuje to knjigo,
1, Takoj spoznaš, da je to »s o 1 i d a d o c l r i n a c a t h o -lica", sestavljena prav po navodilu kan, 129: «doclrina a maioribus tradita et communiter ab ecclesia recepta, devilans profanas vocum novitates et falsi nominis scientiam.« Viri pastoralne znanosti in tudi prakse niso novotarije in poskusi gorečnikov, ki bi šiloma radi pridobili svel za Kristusa, tudi ne invencije verskih eseislov, temveč pod vodstvom sv. Duha izdane določbe in navodila hierarhičnega učiteljstva in vladstva. Vprav cerkveni zakonik, ta bogata zakladnica pastoralnega nauka, obredni k in dekreti so glavni stebri in ogrodje vse Ušeničnikove knjige. Pri cerkvenopTavnih zadevah mu je, kakor pravi sam v uvodu, stal ob strani docent dr. Odar, Kdor le površno
292
prelista knjigo, bo (poznal, kako Cerkev ravno v naši dobi svojo pastirsko službo ne le vestno, ampak izredno goreče izvršuje.
2.	Dalje se odlikuje knjiga po svoji sodobnosti. Pisatelj je upoSteval pri sestavi vse, celo najnovejše dekrete (prim. n. pr. o subdelegaciji za poroko str. 383, o molitvi za porciunkulske odpustke str. 320, o instrukciji glede se naualno-m is ličnega leposlovja sir. 385), pa tudi najnovejše državne zakone in odredbe, ki prihajajo v poitév iprim. zakon o osebnih imenih str. 541, naredbe fin. min. o seznamu kolkovanih listin str, 560, zakon o taksah z avtoritativnimi pojasnili str. 559. uredbo notr. min, o periodičnih poročilih za javne urade str. 559 itd-}. Sodobnost te knjige se dalje kaže v obravnavanju vseh novih dušnopuslirskih vprašanj in v rabi najnovejše znanstvene in tudi praktične pastoralne literature. Tako so v tej izdaji nastala ccla nova poglavja; duinopastirska skrb za delavce, ki je pisano izredno stvarno in Loplo, in o katoliški akciji; mnogo prejšnjih poglavij se je bistveno dopolnilo, često kar s celimi novimi in važnimi odstavki, tako poglavje o duhovnem vodstvu mladine, o pastoralnih obiskih po družinah, o lifurgicnem življenju, o prosvetnem in vzgojnem deiu po društvih; spremenilo in najnovejšim inteneijam sv. stolice prilagodilo se je n, pr, poglavje o političnem delu duhovnikov; poglavje o delu za milijone med pogani pa se je spopolnilo še s poukom o delu za cerkveno edinost. Kar lice pa novejše slrokovne in sorodne literature. opaziš, da je pisatelj porabi! n, pr, Lipperlove spise, omenil celo pariškega misijonarji Lhanda, Sušnikove Akademske poklice in Jakličev življenjepis škofa Barage, da je predelal najnovejšo literaturo o fakultativni sterilnosti (str. 298], zlasLi pa izrabil Trochujov življenjepis arskega župnika, sploh v vsej knjigi predvsem poleg sv. Alfonza upošteval pastirske skušnje tega razsvetljenega patrona dušnih pastirjev.
3.	Tretja odlika Ušeničnikove knjige pa je njena izredna praktičnost. Knjiga je namenjena slušateljem teologije, pa tudi duhovnikom v praksi. Zalo pisatelju ni bilo toliko za znanstveno opredelitev pojmov in razdelitev poglavij, temveč predvsem za praktična navodila in pouk; tako n. pr. niti definicije ne najdeš pri vseh zakramentih, čeprav bi si jo le želel, iz istega razloga obdeluje moralno doktrino o sv. daritvi in zakramentih razmeroma na kratko, dogmatična podlaga, ki bi bila pTi razpravi o daritvi nujna podlaga, je opuščena in prepuščena drugim strokam. Obiimno pa pisatelj obravnava praktične duSnopastirske probleme. Tako so nastala nad vse važna, tehtna in trdna poglavja o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu, O dolgi spovedi, n spovedniku kot dušnem zdravniku, o najbolj navadnih grudnih prilikah [slabem čtivu, plesu, znanju ild.j, o individualnem duhovnem vodstvu vobče, ali n. pr. o športu (sir. 458), ki očilujejo ne le soliden cerkveni nauk iu psihološko znanje, temveč tudi veliko pastoralno razumnost brez pretiravajoče ozkosrčnosli in tolikokrat sojene ostarel os ti«. — Slednjič moramo omenili, da je knjiga tudi izredno praktično tiskana in opremljena. Vrste tiska ločijo važno od pojasnil, polkrepki in razprti tisk pa olajšuje učenje lil prihranjuje zamudilo podčrtavanje. Prva izdaja je
975
hila vprav v tem pogledu tiskarsko pomanjkljiva, kar je bila pač krivda povojnih težav. Sicer hi si človek vsaj tu in tam Žele! še preglednih vsebinskih tabel, ki bi olajievaJe memoriranje in ponavljanje, pa bistveni pregled je že s tiskom podan. Tudi oblika je zdaj mnogo bolj praktična in s papirjem vred mnogo prikupnejša, kar je za akademski učbenik tudi važna zadeva, Prav je zadel dalje pisatelj, da je intimne, plasti spolne zadeve obravnaval v strugo logičnem, mrtvem latinskem jeziku 1er se tako Ognil nejasnemu izražanju, ki bi ga živi domači jezik iz obzirnosti do tvarine lahko povzročil, ohtinem pa je knjigo tudi zavaroval pred nepoklicanimi.
Pisatelj je sicer iz druge izdaje iztočil kateheliko in homiletiko pa ludí lilurgiko — slednjo je izdal med tem v posebni knjigi, prvi dve pa prepustil v smislu teološkega učnega načrta drugim —; a kljub temu je ostala knjiga dokaj obsežna, saj je pridržal iz istih praktičnih razlogov le vedno moralni nauk o zakramentih, ki pa jih obdeluje, kakor rečeno, s pastoralnega vidika. V knjigo je sprejel le splošne norme, ¡jartikularne, zlasti domače škofijske odloke omenja le redko in bolj zaradi ilustracije. S temi sicer prav tako važnimi odloki bo moral, kot pravi pisatelj sam v uvodu, vsak predavatelj sam knjigo dopolniti. Tudi ne škoduje, da je vprav s takim splošnim obravnavanjem Ivarine dušlli pastir prisiljen spoznavali še druge vire pastoralne znanosti; domače sinode in uradni list svojega Skofijstva. Ce naj spregovorim Še o posebnih delih te knjige, moram reči, da je prvi del fO osebi dušnega pastirja) pisan izredno skrbno, stvarno in globoko. Ta -prva knjiga« bo služila ne le študiju, temveč lahko tudi duhovnemu branju. (Mimogrede pa sem opazil, da med knjigami o ascetiki, žal, ni omenjena ena najboljših sodobnih knjig: Tanquerey, Précis de Théologie Ascétique et "Mystique; HertlingOVa PricslerJiche Umgangsformen pn bi zaradi svojega obupno reakcionarnega tona res ne zaslužila priporočila.) — Najbolj važna in tudi najbolj skrbno predelana je pa »tretja knjiga«: Dušni pastir duhovni vodilelj krščanske občine, O njenih velikih vrlinah smo že zgoraj govorili. Knjiga je sad najnovejše znanosti in izredne skrbnosti. Za ta del bodo dušni pastirji v praksi pisatelju najbolj hvaležni. Čudovito lepo. toplo, z ljubeznijo in ohenem z znanstveno natančnostjo je orisan razvoj mladego človeka — v tej izdaji nanovo! Vsak voditelj mladine bo za to fino analizo mladih duš pisatelju prav iz srca hvaležen, enako pa tudi za pisanje o notranji poglobitvi društvene vzgoje in za poglavje O skrbi za delavce, kl je res vzorno in toplo
obdelano.
Razdelek o župni pisarni skuša biti kar mogoče popoln. Seveda je res, da tak pouk pTÎ najboljši volji ne bo mogel zadostiti prav vsem potrebam pisarne, ki nudi danes neizmerno kazuisliko moralnih in pravnih vprašanj. Za marsikaj pa bo Župnik našel tod vsaj sumaričen svet, pri čemer mu ho za iskanje dobro služilo stvarno kazalo na koncu knjige; v marsičem pa ho ostal še vedno navezan na lastni študij in posvet z ordinaria t om. Za kaplane je pa lo navodilo več kot zadostno, da se bodo brž lahko vživeli v pisarniške posle. Vprav ta razdelek Ušeničnikovega bogoslovja pa me znova
294
prepričuje, kako potrebno bi bilo, da bi pri nas kmalu izšel nov Duhovski poslovnik pO Počevem ogledu; hil bi nujno dopolnilo Liše-ničnikovega Pastoralnega bogoslovja in v veliko pomoč duhovnikom v praksi, ki jim zaposlnost ne dovoljuje natančnega študija teh vprašanj,
Za morebitno novo izdajo pa bi slednjič rad izraiil nekatere /eije. Ker knjiga je in tudi hoče bili predvsem praktična, naj bi vsebovala Je najvairtüfie stvari iz pastoralne medicine, ki jo je v praksi prav tako treba upoštevati kakor moderno psihologijo in pedagogiko. Tako bi bilo umestno upre javori ti o skrbi za zdravje in higijeno v spovedniki, ker nai čas zahteva mnogo, mnogo polrpljivega spovedovanja. Morda ne bi bilo napak sistematično spregovoriti o dušnopastirskem ravnanju z ljudmi drugega svetovnega nazora. Dalje bi si praktični dnini pastir spričo današnjega duševnega razpoloženja želel več o histeriji. Trenutno za našo čase je poglavje o
karitativnem delu razmeroma kratko; hvalevredno sicer poudarja potrebo duSne in ne zgolj telesne pomoči; naj pa bi ie podčrtalo potrebo osebne in nadnaravne karilas in njeno bistvenu razlike od humanitarne dobrodelnosti. Prav tako bi si želel daljši pouk o sv. zakonu, zlasti za mlade ljudi. l'o-glavje o katoliški akciji se mi ¿di pisano boli defenzivno in nekoliko nejasno; menim tudi, da po svoji vsebini in važnosti spada bolj h kolektivnemu duhovnemu vodstvu, takoj za cerkvenimi družbami, saj je katoliika akcija vsaj toliko dolin ost dušnih pastirjev kakor kari t as. Tudi liturglčno življenji je obdelano zelo stvarno, p,i neknlikn kratko. Poglavja o sociaineni delu duhovnika bi bilo najbolje združiti z onim o karilalivtiem. ker se mi pri nas vpeljana razlika teh v dvoje panog s slaliiča katoliške teologije ,1C zdi umestna. Slednjič bi si spričo modernega življenja, ki razbija in uničuje farno Življenje, posebno £e po mestih, ielel posebnega poglavja o fari in farnem občestvu. Podobno bo marsikdo želel več o jM.iriji'üi družbah in vrlcili, ki so f.A marsikoga danes praktičen problem. Res je sicer, da lak učbenik ne moro nuditi prav vsega, vendar bi gornje želje bile zaradi praktičnega paslirslva pri nas menda le uvaz.evanja vredne.
Ušeničnikova knjiga je pisana mirno, strogo stvarno. Pisateljev jezik ni sicer inventiven, je pa izredno jasen, kakor v malokateri znanstveni knjigi. Ušeničnikova znanost sicer ni stvarileljska, ni toliko plod 'znanstvenega raziskavanja, temveč pridnega zbiranja v sintezo. Težko bi bilo danes najti v svetovni strokovni literaturi tako poraben in vsestranski sodoben učbenik. Zato druge izdaje Pastoralnega bogoslovja ne bo mogel pogrešati noben dušni pastir. Pisatelj je s svojo knjigo mnogo doprinesel za razcvit verskega življenja pri nas, dovršil veliko, skoraj življenjsko delo,	Jože Pogačnik.
Rücke* Ad., Ritus Raptismi et Missae quem descripsil T h e o -dorus Ep. Mopsuestenus in sermonibus catecheticis e ver-sione syriacu ah A. 'Mingana nuper reperta in linguani lalinam trans-latus. (Opuscula el textus hist. eccl. eiusque vitam atque doetrinam illustrantia. Series liturgieit édita curantihus R. Stapper et A. Rücker, fasc. Il| 44 pp. Münster i. W. 1933, Aschcndorfi. RM t.-—.
L i e I z m a n n Hans. Die Liturgie des Theodor von Mopsucstia. Sonderatisgabe aus den Sitzungsberichten der Preussisehen Akademie der Wissenschaften. Phil.-hist. Klasse 1933, XXIll. 8°, 24 S, Berlin, 1933, KM 2.—.
Da je Thcodoros, Krizostomov tovariš v Duidornvi samostanski šoli in 392 428 škof v kilikijskem mestecu Mopsvestia, napisal razlago simbola in mistenjev, izpričujejo latinski (Marius Mercator,
295
Facundus Hermiaosfci, papež Pelagius Ij, grški (Hesychios Jerjza-lemski) in neslorijanski sirski pisatelji [n. pr. katholikos Theodosios v 9, stol., Ahdišo. moiropoiït v Sobi [Nisibis] in Armeniji, v 13.-14. stol.]. V ostri borbi proti trem poglavjem je z mnogimi drugimi Theo-dorovimi deli izginilo tudi to. Bardenhewei in Baumstark slu domnevala. da gre za vrsto katehez o veroizpovedi in zakramentih, podobno katehezam Kyrilla Jeruzalemskega, in sedaj se je pokazalo, da je bila ta domneva pravilna. A. Mingana je namreč našel sirski prevod Theodorovega dela in ga z angleškim prevodom izdal (Commentary oï Theod- of Mopsuest. on the Nicene Creed; Comment, oi Theod. of Mopsuest, on the Lords Frayer and on the Sacraments of Baptism and the Eucharist. Woorîbrooke Studies, vol. V—VI, Cambridge 1932, 1933). Theodorovih katehez je 16: 10 jih razlaga veroizpoved. od b mislagoških pu tolmači t. Gospodovo molitev, 2. do 4. krst, 5, in 6. evhar. lilurgijo. Rtieker je iz zadnjih petih katehez vzel in polalinil razlago krstnih obredov in evharistične liturgije, le na koncu 6. mistag. kateheze in prevedel ludi purenezo o duhovni pripravi na sv. obhajilo in o pokori, V dodatku je iz prvih tO katehei zbral besedilo razložene veroizpovedi in ga iz sirščine prevedel nazaj v grščino,
V razpravi predloženi pruski akademiji znanosti je H, Lietzmmn najprej pod 41 številkami zbral iz zadnjih dveh Theodorovih kalehez vsa mesta, ki kažejo potek evharisličnc liturgije, in podal sirski tekst z nemškim prevodom. Na str. 15—16 je sestavil načrt te liturgije. V izvajanjih na Str. !6-—23 primerja to tiEurgijo z drugimi liturgijami sirske skupine, ki jih poznamo iz katehez jeruzalemskega Kyrilla, iz 8. knjige Apostolskih konstitucij, iz pripomb SV, Janeza Krizostorna v antiohijskih humilijah v dobi 387—397, z Jakobovo liturgije, grško in sirsko, dalje z najstarejšo obliko bizantinske liturgije, Basilijcve in Krizostomove, in s sirsko liturgijo nestorijançev, Pomen nove najdbe ocenjuje L, takole; Novo najdena Theodurovn liturgija je torej za nas tako važna, ker sc jasno pridružuje sirsko-anliohijskemu tipu. Posebej je jasno, da je v prvem sorodstvu z liturgijo Apostolskih konstitucij. V premnogih podrobnostih se opaža, kako mnogolično se ob prehodu 4, stoletja v 5. razvijajo liturgične oblike, in tako moreni" zasledovati odnose Theodora ne le do njegovih sodobnikov Janeza Krizostorna, Antiohijca in Carigrajčanu, marveč ludi nazaj do jeruzalemskega Kyrilla in naprej dû Dtonysija Areopagita. Slednjič pa vidimo tudi mnogoštevilne niti, ki gredo do bizantinskih liturgij Basilija in Krizostorna na eni, do Jakobove liturgije in sirskih formu-larjev na drugi strani.*	F. K. Lukman.
S i m r a k dr. J„ Graeco - cathoiica Ecclesia in Jugoslavia,
Dicecesis Crisiensis, olini Marčensis, Historiae et hodiernus status. — Grékokatolièka Crkva u Jugoslaviji. Marčansko-Krizevačka Biskupija. Povijesl i današnje stanje. 3", 144 slrani, Zagreb l£J3t.
S j m r a k dr. J., Spomenica Kalendar Grkokalolika Križevačke Biskupije za god. 1933. 8", XL in 264 str.
29C>
Prva knjiga je sernatizem grškokatoliške škofije v KrijSevcih-Sematizem z bogatimi zgodovinskimi podatki o župnijah, kakršnih V drugih iematizmih nismo vajeni, in z mnogimi slikami obsega str, 70—128 Na str. 5—30 podaja S. v latinskem jeziku kratko zgodovino z Rimom zedinjenih marčanskih škofov in zedinjenih škofov po drugih jugoslovanskih pokrajinah, na str. 33—69 pa v hrvaščini zgodovino grškokatoliških škofov od Simeona Vratanje (1611 -30) do Julija Drohobeczkega (1891—1920). Med njimi se posebno odlikujeta Pavel Zorčič (1671—85) in Bazilij Božičkovič (1759—S5|, pod katerim se je osnovala križevska grško-katoliška Akofija ¡1777) in so se s tem končali mnogoteri spori za jurisdikcijo, ki so jih prejšnji grškokatoliški škofje imeli z zagrebškimi. Pavel Zorčič je ustanovil grikokatoliško semenišče v Zagrebu in pridobil posestvo Pribič (blizu iumberka), kjer so po I. 1739, ko je zgorel samostan v Marči (pri Ivanieu, južnnvzhodno od Zagreba), bivali škofje do ustanovitve križevske Škofije, Božičkovič pa je pozidal Zorčičevi ustanovi v Zagrebu nov dom.
V Spomcnici str. t—138 objavlja S. življenjepis vladike Pavla Zorčiča. Razprava je plod vestnega arhivalnega študija v arhivih zagrebške škofije, Jugoslov. Akademije, kungregacije de propaganda lide in v vatikanskem arhivu. Vse Le S.-ove razprave so tehtni prinoîi za domačo cerkvcno zgodovino.	F, K. Lukman.
Dictionnaire de Spiritualité. Ascétique et mystique. Doctrine eL histoire. Publié sous la direction de 'Marcel V i II e r . S. J. assisté de F. C a v a 1 I e r a et J, de G u i b e r t , S. J. Fasc. II. 4", col, 321—640, Paris 1933, Gahr. Beauchesne. Cena snopiču 20 fr.
Na splošno sem ta slovar duhovnega življenja označil na str, 118—119 tega letnika. V juliju je izšel 2. snopič s 112 članki na 160 straneh v 320 stolpcih.
Ozrimo sv na daljše seitavke, ki jih rudi pregledu delim v Zgodovinske in doktrina Ine. Med zgodovinskimi Članki objemata najširšo tvarino prvi in zadnji. Prvi, ki je njciia začetek izšel že v t. snopiču, podajn Zgodovino namSke ascetike in mistike od 14. stol. do danes (st. 321 -351); posebno dobro je obdelana mistika nemške šole« 14. stol. (Lckebart, Jan. Tau lir in Henr. Seuât). Zadnji (st. 625 -640). ki pu v tem snopiču še ni končan, opisuje angleško, škoKku in irsko nscetiko in mistiko do 14, stol, Vfl/.i e dukovne pokretç in duh, smeri slikata tudi članka A mčričanijimc -175 do 4H0) in Amis d« Dieu (st. -193—4W), zlasti prvi je lepo napisan. Veliko število člankov poroča o življenji! odličnih ascetov, mistikov in učiteljev duhovnega življenja, Izmed navedenih Alfonzov je najširjc in najbolje obdelan sv, Alfonz de Liguorf | s t - 357—389). Om*nim še članke o treh goji-leljih jn učiteljih duhovnega življenja iz Družbe Jezusove, o sv, bratu-faiku Alfonzu Rodriguezu (st. 305—4R2], Baltazarju Alvarezn (405- 4M>) in Jakobu Alvarezn de Poz Isl. 407—-109). Večje članke so dobili tudi Em, Joz. d'AIzon. ustanovitelj avguštiiicev - asumpeionistnv (st. 4II--421}, sv. Ambrož Milanski [st, 425—427) in sv. Andrej A veillai (st. 551 534). izmed večjin doktrmalnih člankov, v katerih pa je seve obdelano tudi zgodovinsko gradivo, imenujem radi vzorne obdelave te-le; Ame (st, 433—AmitiO ¡st. 500—52^). Amoitr propre (st, 531—>14), Anéantissement (at. 560—!i65), potem članek o mističnih pojavih "angelskega reda«., t, j, intelektualnem gledanju (it- 573 -57P| in dolgo razpravo o angelih (st. 591—(523).
Bogati in solidni slovar je Vreden loplega priporočila.
F. K. l.ukman.
Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani.
L Dula;
1.	knjiga: A, USeničnik, Uvod V filozoiijo. Zvezek I: Spoznavno-
kritični del. S". (Xtl in 50-1 str.) Lj. 1921. (Razprodano.)
2.	knjiga: A. U i e A i č n i k , Uvod v iilozoiijo. Zv. I): M «¡ t a f i z i £ n i
del. t. seiitck 84. (IV in 384 str.) Lj. 1923, 60 Din. 2. ieSitek s'-[234 sir,) Lj. 1924. 60 Din. J. knjiga: F. G r i v s c , Cerkveno prvenstvo in cdfastvo pa bizantinskem pojmovanju. 8°. ¡112 str.) Lj. 1921. 20 Din. knjiga: F, K o v a č i č , Doctor Angelicus iv. Tomaž Akvinski. 8", (IV in 101 str.) Lj. 1923. 20 Din.
5.	knjigas F, Grivec, Cerkev. 8". (IV in 520 str.) Lj. 1924. 70 Din.
6.	knjiga: A. U i o n i l n ik , Ontologija. Učbenik. 8°. (60 str.] Lj. 1924. 30 Din.
7.	knjiga; Sveto pismo Novega zakonn, Prvi del: Evangeliji in Apo-
stolska delo. Po naročilu dr. A, 13. Jegliča, ljubljanskega Škafa, priredili dr, Ft. Jeri, dr, Gr. Pečjak in dr. A Snoj. Mala 8". (XVI in -131 str,| Lj. 1925. V plaino vezana knjiga 48 Din: bol jI e vezave po 60, 84 in i 20 Din,
8.	knjiga; Acta I, Conventns pro studlis orlentaUbus a n n o I9Í5 in urbe
Ljubljana c e 1 e b r a t i, SJ. (IV et 168 pagg.) Lj. 1925. 30 Din; vez. 45 Din.
9.	knjiga; Sveto pismo Novega zakona. Drugi del: Apostolski tinti
in Razodetje, 8°. (XVI in 349 str,) Li, 1929. Cene kakor pri prvem delu.
10.	knjiga: F. Grive e, Vzhodne cerkve in vzhodni obrodi. S". (50 str.)
Lj. 1930, E Din.
U» 'knjiga: J, Tur k. Breve Pavla V, Tomažu Hrene t. dne 27, nov. 1609. 8°, [107 str.] Lj. 1930. 25 Din.
II. Razprave!
1.	F. Crivic, Pravoverno»! sv. Cirila in Metoda. (Razprodano,!
2.	A, Snoj, Star oslo verski Matejev evangelij (De versionc palaeoslavica
Fvaníelíí S. Mntthaei — Praemiaso Suramarin et addito Apparatu critico in lingua latina}, Lj, 1922, 8«, (34 str.) 5 Din,
3.	F, Grivtc, BtiljfleviSka brezbožno!I {De athelsmo bolicvismi). Lj. 1925.
B*. {15 str.) 3 Diu.
4.	F, Grivec, Ob HOO lctnicl »v. Cirila. Pojasnilo k apostolskemu piimu
Pija XI, iQtiod S. Cyriilum Tliessalonicen um z dne 13, februarja 1927, 8°. (16 str,) í.j, 192Í. 3 Din,
5.	J. T u r k, Tomni Hren. 8". (30 str.) Lj. 1928. 5 Din.
6.	F. Grivec, Mistično telo Krlstmovo, Metodična in praktična vpra-
šanja. 8«. (17 str.) Lj, 1926. 4 Din.
7.	F. Grivec, »Rerum Orientalium*, Okrožnica papeía Pija XI. o pro-
učavahju vzhodnega kričanslva, 3°, (23 str,) Lj. 1929. 4 Din.
8.	F. G r i v 9 e , Fjodor M. Dostojevskij in Vladimir Šolarjev. S". 46 itr.
Lj, t«l. 10 Din.
Knjige se naročajo v Prodajalni Kat, tisk, dr. (prej H. Ničman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
-Bogoslovni Vestnik«, publikacija Bogoslovne Akademij« v Ljubljani, ühüiü štirikrat na leto v celotnem obsegu do 20 -tiskovnih pol
Urednik; prof. dr. Franc Ksaver L u k m a n , Ljubljana, Frančiškanska ulica 1. Njemu naj Se poiiliajo vsi dopisi, ki «o namenjeni uredqi4Lvu.
Uprava: Prodajalna Kat. tisk, društva (prej H. Nič tu a u), Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. Njej naj «e pošiljajo naročila, reklamacije in podobno. Naročnina: 50 Din Jugoslavijo, 60 Din za inozemstvo. Čekovni račun pri ljubljanski podrtiinici PoStne hranilnice, lastnic* Bogoslovna Akademija, LJubljana, ima St. 11W3,
Oblastem odgovorna «ta prof. dr, F. K. Luk man ra uredništvo in izdaiateljico, ravnatelj Karel Ce! za Jugoslovansko tiskarno.
Ponatisnili ke- ¡-.mejo razprave in njih deli, ocene in drugi prispevki, &ko sc- prej dobi dovoljenje uredništva in ako se v ponatisu navede vir.
^Bogoslovni Vcstiiik, tjuater per annum in lucem editur.
Prctiu m subnota lio uid extra regrtunl Jugoslavije es t Din 60.
Scriptn quae »ive ad directionem úíve ad adminlsiratío-
nem commentarii no str i speotanl, inne-ibantur: »Bogoslovni Vestník», Ljubljana, Faculté de Thíolojjie lYougosla -íe).