IZ SONČKE ZAMBIJE khajkb novice ANICA TOMAŽIČ z Madagaskarja najav¬ lja obisk v Zambijo, ko se bosta z Jožetom Letonja odpra¬ vila junija na dopust. Dobrodošla! SILVA ZIJZEK piše iz Phalombe v Mala- wiju, da veliko in z veseljem dela ter vzpodbuja posebno gradnjo bolnišnice v Nangomi. LOVRO TOMAŽIN poroča iz Doma DV o aktivnostih v prete¬ klem letu. Imeli so: udeležencev 31 duhovnih vaj . 2,495 8 rekolekcij . 563 7 konferenc . 343 6 tečajev za voditelje 198 5 seminarjev za poklice 119 DOPUSTI - Letos je za Slovenske mi¬ sijonarje v Zambiji leto dopustov. Skoro vsi se bomo zvrstili. Miha Drevenšek odide prvi, zadnji pa Lovro Tomažin, ki gre jeseni na sobotno leto. Izdajajo Naslov Uredil Tiskano Slovenski misijonarji v Zambiji P.O. Box 830022, Mumbwa, Zambia. Stanko Rozman Samozaložba, Mumbwa, Zambia. Leto 20, Št. 1., Mumbwa, Zambia Velika noč, 1988. Rešen trpljenja, bolezni in smrti se Vstali Zveličar dviga nad vsak¬ danjostjo tudi na zelenem afriškem kontinentu. Tisoče misijonarjev in misijonark seje Božjo besedo, ki je vzklila, raste in po mnogih deželah rodi sad. Sv. Kizito, ugandski mu¬ čenec, je rabljem takole odgovoril: "KAR UMORITE ME: NEBEŠKI OČE JE ZAME PRIPRAVIL PRELEPO MESTO V NEBESIH. DAL MI BO NOVO TELO!" Tudi nam, če le verujemo v Kristusa ALELUJA!! - 2 - PRI SV. JOŽEFU SPET PADAJO DREVESA. Minorita in misijonarja, patra Ernest in Miha, sta bila poročala v našem lističu o razvoju misijona pri sv. Jožefu. Povedala sta, kako sta gradila center za vzgojo redov¬ niških kandidatov. Tam sedaj vzga¬ jata trideset mladih fantov. Letos sta se lotila gradnje novih delavnic. Mizarstvo in kovinarstvo se bo razcvetelo. Zato so pa morali podreti precej dreves, kjer raste poslopje (obseg zgradbe: 14m x 32m). Na sliki vidite p. Miha, ki naravna¬ va steber. Preden gre letos aprila na dopust, bo zgradba stala. Drevesa so padla, mladi kandidati pa bodo na istem mestu rastli v obrtniški spretnosti in se učili tudi redov¬ niške umetnosti: molitev in delo (ora et labora). Pomagajmo jim s svojimi molitvami in žrtvami! Letos nas je obiskal vrhovni predstojnik Družbe Jezusove. Na sliki ga vi¬ dimo v živahnem pogovoru z zambijskim predsednikom. Okoli mize sede od leve proti desni: Mr. Clement Mwananshiku (minister), p. Jim McGloin (novi je¬ zuitski provincij al), p. Paul Lungu (magister novincev), p. A. Galli (a- sistent za Afriko), p.Peter Hans Kolvenbach (vrhovni predstojnik DJ) in zambij¬ ski predsednik Dr. Kenneth Kaunda. 4 - 5 - NOVICE IZ CHILONGE. Sredi meseca marca sem se podala s sestro apotekarko v Lusako, da me seznani z nakupovanjem zdravil v prestolnici. Prevzamem namreč njeno delo, čeprav bi rajši delala z bolni¬ ki. Ona se vrača za stalno v Holan¬ dijo. Po njenem odhodu ostanem edina Evropejka v naši bolnišnici. Videla sem, kako se zdravila težko dobijo. Valute ni. Kadar zdravila dostavijo v centralno skladišče, le¬ ta hitro poidejo. Sedaj ministrstvo za zdravje ne daje zdravil, ampak do¬ deljuje denar, s katerim zdravila potlej kupimo, kjerkoli jih moremo. Hvala Bogu, da sem dobila avto. Tako bom lahko večkrat in hitro skočila v 600 km oddaljeno Lusako. Iz srca se zahvaljujem g. Jožetu Kopeinigu in pa MIVI, ki so mi ga omogočili! Bariča Rous V NANGOMI SE GRADI. Na sliki vidite glavni blok v gradnji. Pomanjkanje mate- rijala je za dva meseca zausta¬ vilo dela. Sedaj smo dobili vrata in okenske okvire. Delo bo hitreje steklo. Med drevesi v ozadju sta dve hiši: tista na desni^je skladišče, na levi pa je hiša za medicinsko o- sebje. Letos moramo zgraditi tri stanovanjske hiše, ker je to pogoj za otvoritev ambulan¬ te. Na mestu, kjer stoji koča, bo kmalu stala nova hiša. Potujoča ambulanta vsako sredo do 200 bolnikom. Stalno ambu¬ lanto bomo pa odprli brž, ko bodo stavbe, ki so planirane, zgrajene. Dragi prijatelji! Spet je pred nami Velika noč. To je praznik zmage Svetosti nad grehom, zmaga življenja nad smrtjo, nad¬ naravnega nad naravo. Ko se veselimo z Vstalim Zveličar¬ jem, položimo z velikim zaupanjem v njegovo poveličano stran vse naše bridkosti in trpljenje: za na¬ še drage, za Zambijo^in Jugoslavijo ter za vse ljudi po širnem svetu, čeprav mnogi Kristusa še ne pozna¬ jo. To storimo zato, ker je tudi zanje umrl na križu in zmagoslavno vstal od mrtvih. Naši mladi apostoli - novinci prve¬ ga letnika (15 jih je) - ravno kon¬ čujejo svoje eksperimente. Šest tednov so delali po bolnišnicah in po domovih za invalide. Drugoletni- ki (6) pa se pripravljajo na popol¬ no darovanje Bogu z zaobljubami. Medtem se pa že pripravljamo^na sprejem novih kandidatov. Kaže, da bodo napolnili hišo. Bog daj svoj blagoslov! -y a g j Q g e Rovtar - 6 - - 7 - TO IN ONO IZ KATONDWA. V Katondwe smo lani slovesno pra¬ znovali 75 - letnico župnije in 50 - letnico župnijske cerkve. Slo¬ vesnost je vodil bivši lusaški nadškof Adam Kozlowiecki. Od Slo¬ vencev se je slovesnosti udeležil Stanko Rozman. V jubilejnem letu nam je uspelo do¬ stojno obnoviti župnijsko cerkev in vseh sedem podružnic, ki so v moji oskrbi. Ljudje so pridno poma¬ gali, tako z delom, kakor z denar¬ jem. Poleg manjših prezidav smo vse cerkve prepleskali, medtem ko je slikar Peter Maibwe naslikal vrsto svetih podob. Seveda s tem še niso končana vsa dela v dolini. Letos bo treba mi¬ sliti na tiste dve podružnici, kjer imamo službo Božjo še pod drevesom. Dve cerkvi pa bo slej ali prej tre- ba^povečati, ker postajata pretesni. Kaže se tudi potreba po ustanovitvi še dveh mašnih središč. Izkušnja je pokazala, da ni težko prebuditi za¬ nimanja za krščanstvo, če je cerkev kje v bližini. A pri petih kilo¬ metrih od cerkve to zanimanje hi¬ tro upade (podobno tudi šolanje otrok). V takih vaseh se zelo po¬ gosto pojavijo vse mogoče sekte. Iz enega od takih krajev sta prej red¬ no hodili v cerkev samo dve osebi, a odkar imajo mašo blizu, se jih zbere do osemdeset. Težava je seveda zaradi pomanjkanja duhovnikov. Kdo bo oskrboval vsa ta središča? Lani je naš nadškof uvidel, da potrebujemo pomoč. Zato mi je tik pred Božičem poslal pomoč¬ nika: lanskega novomašnika. Piše se Raymund Tembo. Pa nimam sreče: že ob prvem obisku v mestu je pri¬ šel ob avtomobil zaradi prometne nesreče. Po dveh mesecih pa je zbo¬ lel za rumenico, ki zahteva dolgo¬ trajno zdravljenje. Tako bomo za Veliko noč spet pri starem urniku. Kaša najoddaljenejša podružnica (67 km) se imenuje Kavalamanja. Zadnjih trinajst kilometrov ceste je bilo tako slabih, da se z navad¬ nim avtomobilom nihče ni upal tja. Lani sem najel skupino fantov in smo cesto v enem dnevu napravili prevozno za naš poltovornjak. Le¬ tos pa sem se šel "kregat" na okraj, naj vendar kaj store za lo¬ kalne ceste. Tri dni pozneje so mi prinesli vsoto denarja in pogod¬ bo v podpis, da do konca aprila popravim tistih trinajst kilometrov. Najel sem dvanajst delavcev in v treh tednih je bila cesta za silo urejena. Delo sem sprejel, ker bi oblastnikom rad pokazal, da se pri tolikšni nezaposlenosti da marsikaj opraviti tudi brez dragih strojev, ki se na skalnem terenu še posebej hitro polomijo. Obenem pa bom v prihodnjih mesecih lahko varno vo¬ zil v Kavalamanjo, ki je, po mojem mnenju, najslikovitejši zambijski kraj: leži v lepi ravnini ob reki Zambezi, a vse naokrog jo obdajajo strme in zares lepe gore. Pogled na mirno in široko reko ter strme gore me spominjajo na Bohinjsko jezero. Manjka samo še ledenikov v ozadju! Kdaj bomo tam gradili cerkev, še ne vem: zdaj ljudje gradijo ambulanto, ki že čaka na streho.^Potem pa ho¬ čejo razširiti šolo. Šele potem pride cerkev na vrsto. Jože Grošelj