Orkester. Ta beseda je nastala iz grškega „orkestikea, ki je pome­ nil v starogrškem teatru prostor med odrom in gledavci. Na tem prostoru je stal starogrški „kor“, ki je bil tolike važnosti pri starogrških tragedijah. Ko so pa ob rojstvu opere, v 17. stoletju, na isti prostor postavili instru­ mente, ki so petje spremljali, je to ime prešlo na ves kompleks instru­ mentov. Seveda se je v teku stoletij število instrumentov vedno spremi­ njalo, ravno tako tudi vrste instrumentov. Najstarejša knjiga o instru- mentaciji (F. Agazzari: Del sonare sopra il basso con tutti gli instrumenti e del loro liso in concerto, Siena 1607) nam pove, da so v tedanjem času instrumente delili v dve kategoriji: stromenti di fondamento e stromenti d’- ornamennto. Prva kategorija (orgle, čembalo, tiorbe) je imela nalogo, dati skladbi harmonsko podlago, druga kategorija (lutnje, harfe, vijoline) pa je speve kontrapunktično ovijala in olepševala. Skladatelji takrat niso izpisovali partij za razne instrumente, ki so spremljali petje, ampak so napisali samo „basso continuo“ ali “nnmerato“ in instrumentalisti so potem v skladu s tem basom improvizirali z večjo ali manjšo spretnostjo — kakor so bili pač nadarjeni. Velik korak naprej je napravil orkester z Monteverdijevo opero „Orfej\ Tukaj dobimo že čisto instrumentalne komade, n. pr. štiridelno „toccato“, ki stoji namesto uverture. Monteverdi je natančno določil šte­ vilo instrumentov, namreč 36, in tudi določil, kateri intrumenti naj izva­ jajo „basso continuo“; med temi so godala na lok in tudi pihala. Pri Monteverdiju se dobijo prvi orkestralni deskriptivni poskusi, med temi tudi že „tremolo". (Dalje prihodnjič.) Fr. Kramar: Kakšne pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim (Dalje). narodom? 71. Ta prvi bart ptička prileti,* Oj drobna ptička pisana. (Vinje). 72. Štirje godci godejo,* štirje fantje piskajo,* Štirje vorglarji voglajo (Vinje). 73. (Dražji je brat od ljubega); D ekle je prala srajčke dvej,* N a bistri vodi Donavi. (Sevno). 74. N ’coj to noč so se fantje stepli* P o d to lipo zeleno (Vojaška). Op. Zapisal sem tudi mnogo varijant od pripovednih pesmi. VI. Pesm i svatovske. Snubaške 1. „Dobro jutro, hišni očka,* D obro jutro Bog vam daj, o Bog vam daj!“ (Hradeckega vas). 2. Se nocoj, nocoj b’mo pršli v vašo hišo,* Se nocoj, nocoj ta zadnikrat. (Sevno na D ol ). 3. M i smo paršli v vašo hišo. (Vinje na Gor.). 4. „Kaj vam pravim, m at’ moja,* M oj lubi zdaj pa pom e gre!" (Vinje n a „ Gor.). 5. C e bo ta starji hčerko vzev,* P a nabo dote neč dobiv. (Ihan). K o se odpravljajo v cerkev 1. M am ca so mi oblubili,* D e me bojo oženili. (Ig pri Ljubljani). 2. G or in dol’ po vas’ je hodu,* P rav veselo pošto nosu. (Ig). 3. V cerku so vaju pelali. (Dobrepolje). 3 Slovo od samskega sianti 1. B uh te obvari ledek stan,* P relep si ti imenovan. (Ilova Go= ra na Dol.). 2. Prem isli, nebesta, svoj žavasten stan. (Ihan na Gor,). 3. Zdej slovo nevesta jemlje. (Pijava Gorica pri Igu.). 4. Nevesta, le jemlji slovo,* O d svojega ledek sfano. (Zatoliče pri Ptuju.). 5. Nevesta, jemlji zdej slovu. (Dolenjska). 6. Oj ženin, le jemlji slavu. 7. N evesta ti, uzem slavo. „ 8. N evesta, kaj žaluješ? „ 9. O spreluba nevestica,* Ti nebodeš več deklica. (Dolenjska). 10. Sonce mi sije gorko,* In jemle od mene slavo. (Dolenjska)* 11. N evesta podaja že desno roko. (Dolenjska). 12. Nevesta, konjički žvenklajo,* P o redu napreženi so. (Štajerska). 13. Kak lepu se sonce ozira,* Zabaja in jemlje slovo. (Slivnica na Dolenjskem). --------------- Vestnik Pevske zveze Odrešeniku sveta. Lani je minilo 1900 let od našega odrešenja. Ves katoli­ ški svet je slavil ta izredni jubilej in ni bilo mogoče, da bi ga Pevska zveza pre­ zrla. Že v januarski seji 1933 je bil odbor sklenil, da proslavi jubilej z velikim cer­ kvenim koncertom, ki naj bi se vršil v čast Odrešenika sveta v nedeljo Kristusa Kralja, t. j. 29. oktobra. V aprilu pa je prosil odbor Katoliške akcije, naj bi združili mi svojo proslavo ž njihovo, ki so jo nameravali prirediti poleti v velikem obsegu. Naš odbor je z veseljem sprejel predlog in je novim na­ črtom brž prilagodil svoj spored. Koncert v proslavo biserne sv. maše nadškofa dr. A. B. Jegliča je prenesel z nedelje 30. julija na sobotni večer 29. julija, nedeljo pa posvetil proslavi odrešenja. Artistični odsek se je lotil takoj dela in je v dveh sejah določil za koncert sledeči spored: 1. Traven-Premrl: O vi vsi, ki mimo greste! — 2. Hribar: Žalostna Mati. — 3. Železnik: Nesrečno ljudstvo judovsko. — 4. Gallus-Petelin: Glejte, kako umira pravični! — 5. Levičnik-Kimovec: Zadnja večerja. — 6. Tomc: Sedem poslednjih Kristusovih besed. — 7. P rem rl: Križu povišanemu. Zadnji dve skladbi sta bili zloženi nalašč za ta koncert. O njiju pobožni globini, umetniški izredni vred­ nosti in krepki plastiki ni treba govoriti. Pozna ju do dna nad 2500 pevcev in pevk, ki so se priglasili k sodelovanju in so se vsega programa izredno dobro naučili. Treba pa je pribiti, da je bil čas, komaj dobrih b—6 tednov, za vaje izredno kra­ tek in so se vršile te v sredi največjega dela, ko so imeli pevci košnjo, pevke pa žetev. Zadržka, da niso dobili pevci pra­ vočasno not v roke, ni zakrivila Pevska zveza, temveč kombinacija prirediteljev, ki je bila na njo navezana in od nje od­ visna naša zveza. To zamudo pa so pevci s čudovito požrtvovalnostjo in bajno mar­ ljivostjo izravnali s tem, da so imeli kar večer za večerom redne vaje, vedno zbrani vsi in vse v goreči ljubezni in jekleni vo­ lji. Imeli so celo ločene vaje, tako da so opravili pevci od 9 do 1 ali 2, pevke pa so prišle ob 4 zjutraj, da so bile gotove pred delom. Kaj so žrtvovali pri tem naši pevovodje! Kdo more prav preceniti nji­ hovo delo, skrb, zavest odgovornosti itd.? Olajšali in omogočili smo vežbanje tako, da smo zadnji dve daljši in težji skladbi delili z ozirom na dramatiko v dva dela in dodelili nekaterim zborom en del, drugim pa drugega. In uspeli je bil presenetljiv. Ko se je vršila v nedeljo 30. julija od 8 do 10 generalna vaja za težjo skupino več kot 1000 pevcev in pevk zlitih 4