3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ i89,8°98,2°ICH3 www.radio-ptuj.si Ptuj, petek, 16. januarja 2015 letnik LXVIII • št. 4 ^ Odgovorna urednica: Podravje Sv. Andraž • Vlaga in plesen v ambulanti O Stran 7 Podravje Dom upokojencev • Doklova spodbija sklep o razrešitvi O Stran 8 in 9 Ljudje in dogodki Ptuj • Računsko sodišče negativno o PMP O Stran 15 Štajerski TEDNIK Podravje, Slovenija • Razgradnja TSO na sodišču Na kocki je 817 milijona evrov Kronika Makole • Požar uničil zidanico O Stran 24 Šport Nogomet • Zaradi izgradnje tribune v Zavrču manj za igralce, a z novo filozofijo O Stran 11 Rokomet • Najkakovostnejše SP v zgodovini O Stran 12 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si Sladkorna reforma se je v Sloveniji izvajala v letih od 2007 do 2010. Na nepravilnosti v postopku razgradnje TSO so leta 2010 pričeli opozarjati evropski inšpektorji.»Evropska komisija je tega leta preverila stanje v Sloveniji in ugotovila, da se program ne izvaja tako, kot je pričakovala. Leta 2011 so to odkrili tudi slovenski inšpekcijski organi,«pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Zanimivo je, da pred tem naš nacionalni nadzorni organ, to je bila Agencija za kmetijske trge, nepravilnosti ni odkril. o Strani 4 in 5 m v zaradi energetskih izkaznic^^^^l i1 Kidričevo: Zakaj bi Dušan skoraj ostal brez strehe nad glavo O Strani 2 in 3 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO ■ M Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Podravje • V nepremičninskih agencijah beležijo upad prodajalcev hiš in stanovanj Radi bi prodali nepremičnino, a nimajo Z novim letom je stopil v veljavo energetski zakon, ki določa, da stavbe in posamezne dele stanovanj za obdobje enega leta ali več brez ene nepremičninskem trgu. Kot so nam pojasnili, že opažajo, da lastniki umikajo oglase. »V družbi Dividenda beležimo upad prodajalcev hiš in stanovanj v višini ene tretjine. Od tega jih pol nima denarja, pol jih pa ne želi izkaznice, ker mislijo, da niso potrebne oz. da jih država samo molze. Resni prodajalci so takoj naročili izkaznice, problem je pri tistih, ki bi nujno morali prodati nepremičnino, pa žal nimajo denarja za to,« je pojasnil Igor Jakolič iz nepremičninske agencije Dividenda s sedežem na Ptuju in nam še zagotovil, da pri oglasih dodajo napis, da je izkaznica v izdelavi, ko je ta res v izdelavi. Zanimalo nas je tudi, ali je mogoče kaj več nepremičnin, ki se oddajajo za obdobje, krajše od enega leta, glede na to, da so energetske izkaznice obvezne pri oddaji za obdobje enega leta ali več. Jakolič je to zanikal: »Da se nepremičnine sedaj oddajajo samo za krajši čas, ne drži, saj so do sedaj zasebni lastniki vedno oddajali za obdobje, krajše od enega Uvodnik leta. Tudi jaz osebno že 15 let. Za nedoločen čas (daljši čas) so se oddajala neprofitna stanovanja (občinska stanovanja).« »Energetske izkaznice so nepotrebne« Sicer pa v nepremičninski agenciji Dividenda menijo, da so energetske izkaznice nepotrebne: »Mislimo, da se bomo vsi skupaj navadili tudi na te izkaznice, čeprav mislimo, da niso potrebne. Bodo se pa sedaj ločile boljše hiše/ stanovanja od slabših in to se bo poznalo tudi na cenah. Mislim, da bodo tudi cene padle pri slabših nepremičninah. Logično bi bilo, da ne bi bilo nobenih izjem, oziroma da bi jih bilo čim manj. Sigurno pa za ruševine ni nobene logične razlage, da bi izkaznico potrebovale, in upamo, da se bo v tem delu zakon popravil«. Streznitev bo huda Že prvih petnajst dni novega leta je bilo stresnih. Kaj bodo šele prinesli drugi dnevi, se v teh dneh sprašuje marsikdo izmed nas. Zagotovo se ne bo zgodilo nič tistega, kar vsi pričakujemo, ker je substanca naše države že tako najedena, da se noben zasuk na bolje ne more zgoditi čez noč Vse drugo, predvsem pa tisto, kar nam govorijo politiki, je zgolj leporečje in zavajanje. Z njim so že tako prepojeni, da tudi sami verjamejo v te pravljice o jutrišnjem lepšem svetu za vse nas. Oni že vedo zakaj, ker njihove zaloge ne bodo pošle čez noč. Streznitev bo huda, še najbolj za tiste, ki so doslej delali, kot da krize v Sloveniji ni. Ko tone gospodarstvo, nihče ne kriči, ne vpije, zapisi v medijih so nadvse skromni. Vse to se dogaja zaradi nacionalnega interesa, ki so ga vsilili tako politiki kot nekateri ekonomisti. Vsi tisti, ki se še vedno pasejo v državnih podjetjih, se kot hudič križa bojijo privatizacije. Pravi lastnik in gospodar jih ne bo več hranil, ker denarja ne bo dal za nekaj, kar ni produktivno, kar ni dodana vrednost, kar ne prinaša zdravega razvoja in boljše prihodnosti. Njegov denar ne bo šel za lagodje elite, ki še nadalje siromaši Slovenijo, ker njene lovke segajo tako zelo globoko. Zaradi tega trpijo vse generacije. Starejša je po vseh merilih vladajočih že tako odpisana, medgeneracijsko sodelovanje še ena fraza, ki so jo izumili, zdaj so se spravili še na novi rod mladih. Tisti, ki prihajajo sedaj iz šol, pa tako množično bežijo v tujino, ker je zanje mati Slovenija mačeha. Zato bi vsi, ki v Sloveniji samo leporečijo in delajo zase, že zdavnaj morali zapustiti svoje položaje in splezati iz omrežij. A tudi to je pravljica, ki je ne bomo dočakali. Od obljubljenih sprememb in novih vrednot tako ostaja zgolj grenak priokus. Iger je vedno manj in še manj jih bo. Če pa so, pa so rezervirane zgolj za izbrance, ker jih bodo tako kot še vedno doslej servisirali izbranci, „ker so bili z nami od začetka in so nas podpirali v boju za oblast, privilegije... in prestiž". Majda Goznik S kratkoročnimi najemi se izogibajo energetskim izkaznicam Tudi na nepremičninski agenciji RE/MAX Poetovio so po besedah vodje agencije Tanje Tučič zabeležili, da lastniki nepremičnin umikajo oglase: »Zaradi tega imamo nepremičninske agencije seveda veliko dela, pojasnjevanj in komuniciranja s strankami, a do množičnega umika oglasov ni prišlo. Umaknili smo približno 20 % oglasov strank, ki ne bodo naročili energetske izkaznice in so začasno odstopili od namena prodaje. Pri naje-mih pa se to običajno rešuje z bolj kratkoročnimi najemi do 364 dni, za kar pa energetska izkaznica ni potrebna. Drugi so se odločili energetsko izkaznico naročiti in je zadeva v postopku pridobivanja.« Med lastniki veliko nejevolje in pomislekov o smiselnosti energetskih izkaznic Sicer pa na nepremičninski agenciji še opažajo, da tisti lastniki, ki imajo namen nepremičnine prodati, svojo obveznost želijo čim prej izpolniti. »Da pa je pri tem veliko nejevolje in pomislekov o nesmiselnosti tega početja, pa ni treba posebej poudariti,« pristavi Tučičeva in še doda: »Vsekakor smo nepremičninski posredniki že celo lansko leto oziroma od sprejema energetskega zakona opozarjali na posledice, ki jih bo tako oblikovan zakon povzročil na nepremičninskem trgu. Ne moremo govoriti o uničenju nepremičninskega trga ali o popolni blokadi. Je pa zago- Foto: Črtomir Goznik Z uvedbo obvezne energetske izkaznice se je po informacijah iz dveh nepremičninskih agencij iz prodaje umaknila okoli petina prodajalcev. tovo nekaj težav in dodatnega dela ter tudi izpada neke količine nepremičnin - stanovanj in hiš, saj nekatere stranke nimajo denarja za plačilo energetske izkaznice ali pa niso dovolj motivirane in so začasno umaknili nepremičnino iz prodaje. Ostali pa bodo postopoma energetske izkaznice pridobili in zadeve se bodo v nekaj mesecih uredile.« Kidričevo • Zakaj je Dušanu Lebarju življenje obrnilo hrbet Pred deložacijo ga je rešil le dc Kriza, brezposelnost in vse večje socialne stiske pišejo nove, grenke zgodbe. Eno takih doživlja 43-letn cialno pomočjo ni mogel poravnati najemnine, so mu zagrozili z deložacijo, a se je po zaslugi dobrih lju< Življenje nekoč srečne štiričlanske družine Lebar, ki je v dvosobnem stanovanju v Vla-hovičevi 7 že od leta 1975, se je v zadnjih desetih letih močno spremenilo, na slabo: »Pred leti nam je najprej umrl oče, ki je delal v elektrolizi, sestra se je odselila v Šentjur, tako da sva ostala sama z materjo. Lani februarja pa mi je smrt pobrala še njo, ostal sem čisto sam in brez zaposlitve. Pred leti sem delal na Gradisu, a je propadel, pozneje tudi v Elektrokovini, pa je tudi ta propadla, zato sem ostal brez zaposlitve in denarja. Želel sem si urediti pokojnino po pokojnem očetu, a so mi rekli, da za to nimam pravice«, je v napol hladnem stanovanju sključen povedal 43-letni Dušan Lebar, ki mu je sreča očitno obrnila hrbet. Pomoč dobrotnika Krabonje »Resne težave so se pričele po tem, ko mi je lani umrla mama. Čeprav sem iskal zaposlitev, je nisem našel, uspelo mi je le, da sem si uredil socialno podporo. A z 260 evri na mesec človek ne more shajati, saj so samo stroški za to stanovanje okoli 450 evrov. Oktobra lani sem prek javnih del dobil začasno zaposlitev v podjetju Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, a se mi je z 31. decembrom pogodba iztekla, tako da sem sedaj spet brez zaposlitve, preživeti moram le s skromno socialno pomočjo,« pove Lebar. Za stanovanje, v katerem živi Lebar, je treba plačati 230 evrov, kurjava stane 152 mesečno, k temu gredo še stroški elektrike in vode, tako da je 450 evrov še premalo: »In zato lani stanarine nisem mogel plačevati. Od podjetja za stanovanjske storitve (PSS) v Ptuju sem dobival opomine, trikrat sem bil že tudi sam pri njih, pa mi niso mogli pomagati. Nato pa sem 6. decembra prejel nji- Foto: M. Ozmec V tem starem kidričevskem bloku na Vlahovičevi 7 je od leta 1975 živela nekoč srečna štiričlanska družina Lebarjevih. V Kidričevem lani 14 deložacij »Neplačane najemnine izterjujemo z izvršbami, ki pa jih v območju bivše občine Ptuj glede na gospodarsko situacijo ni malo. V pravnih sporih glede izselitev so bile doslej vse sodbe v korist lastnika. V naselju Kidričevo je bilo v letu 2014 izvedenih 14 deložacij, nekaj smo jih odložili za leto 2015,« so sporočili iz PSS. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 > (vsi) denarja za energetsko izkaznico rgetske izkaznic ne bo mogoče prodati ali oddati v najem. V dveh nepremičninskih agencijah smo preverili, kako se spremembe odražajo na »Za večstanovanjske objekte je cenejša rešitev izdelava energetske izkaznice za celoten objekt« Vodjo agencije smo zaprosili še za komentar o uvedbi energetskih izkaznic. Kot nam je Tučičeva povedala, so slednje smiselne pri novogradnjah, a popolnoma brezpredmetne pri starejših hišah oz. ruševinah: »Energetske izkaznice bodo v določenih primerih vsekakor odigrale svojo vlogo, predvsem pri novejših gradnjah je mogoče smiselno primerjati nepremičnine med seboj glede na energetsko učinkovitost in varčnost stavbe. V primeru starejših hiš in objektov, ki so predvi- deni za rušenje ali za popolno adaptacijo, pa se nam zdi takšna energetska izkaznica nepotreben dodatni strošek. Prav tako smo mnenja, da je za večstanovanjske objekte s skupnim ogrevalnim telesom bolj smiselna izdelava ener- getske izkaznice za celoten objekt. Ker pa zakon nalaga obveznost izdelave izkaznice samo prodajalcem ali najemodajalcem stanovanj, obstaja s sprejetjem novega pravilnika v decembru sedaj tudi možnost, da si posamezni lastnik naroči izdelavo energetske izkaznice za svoje stanovanje. Je pa to vsekakor za posameznika dražja rešitev kot v primeru izdelave izkaznice za celoten večstanovanjski objekt in delitve stroškov na vse lastnike.« Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Anketa: Vaše mnenje o energetskih izkaznicah Danilo Horvat, Moškanjci: »Uvedba energetskih izkaznic je dobra za kupce in najemnike nepremičnin, medtem ko za lastnike ni tako, saj gre za dodatne stroške. Morali si bodo najti izdelovalce energetskih izkaznic oz. tiste, ki imajo licenco, da jim bodo izračunali vrednost porabe energije. Za same kupce oziroma najemnike pa je mogoče neki kazalnik za privarčevanje energije, tako da je uvedba teh energetskih izkaznic dvorezna. Menim pa, da se to ne bo toliko odražalo v ceni oziroma bo kupca bolj kot poraba energije zanimala sama prodajna cena ali višina najemnine. Ceneje kot je, bolje je. Tako da mislim, da te energetske izkaznice ne bodo odločilne pri nakupu oz. najemu.« Aleksandra Štern, Štatenberg: Ideja uvedbe energetskih izkaznic se na prvi pogled niti ne zdi tako napačna. Vendar pa menim, da so preveč naivno in »zaletavo« sprejeli zakon. Dejstvo je, da se dva identična objekta z vidika rabe energije ne obnašata enako, če ju postavimo na različno lokacijo. Zato nisem prepričana, da je presoja dovolj poenotena. Zgolj energijski razred nam ne pove dovolj o rabi energije v neki stavbi. Niti se ne strinjam z odločitvijo, da je izkaznica obvezen dodatek pri prodaji nepremičnine. Skratka, v tej ideji ne vidim dovolj pozitivnih in strokovnih dejstev, da bi se mi energetske izkaznice v trenutni obliki zdele smotrne. »brotnik iz Maribora i Dušan Lebar, ki je v starem stanovanju ostal sam in brez zaposlitve; ker s sodi, vsaj za sedaj, zgodba končala drugače. hov zadnji opomin pred tožbo, v katerem so zapisali, da moram takoj plačati skoraj 1.700 evrov dolga, v nasprotnem primeru pa moram stanovanje takoj izprazniti, ker naj bi v njem bival nezakonito. Bilo je grozno, doživel sem hud šok.« Lebar je pomoč iskal na CSD, a mu niso mogli poma- gati, prav tako mu ni pomagal kidričevski župan. »Potem sem na srečo izvedel za dobrotnika Borisa Krabonja iz Maribora, zato sem se obrnil še nanj. Takoj mi je priskočil na pomoč in s pomočjo dobrih ljudi mu je uspelo zbrati potreben denar, da je moj dolg plačal. Na PSS pa mi že urejajo Foto: M. Ozmec Dušan Lebar je v svoji stiski ostal sam in brez pomoči, zato se je pred deložacijo obrnil na dobrotnika iz Maribora. novo pogodbo za stanovanje, z najemnino, ki naj bi bila nižja, zato sem gospodu Krabonji zelo hvaležen, saj je bil edini, ki mi je bil pripravljen pomagati.« Odzvalo se je prek 30 ljudi, a nobena dobrodelna organizacija Dušanov odrešitelj Boris Krabonja je povedal, da se je Lebar pri njem oglasil prejšnjo sredo, takoj mu je priskočil na pomoč: »Zavrelo mi je do skrajnosti, saj je bilo takoj jasno, čeprav nisem strokovnjak na področju psihologije, da ima človek zares veliko resnih težav in da v bistvu sam ni kriv za nastalo situacijo. Poklical sem medije, kajti birokrati se odzivajo le ob njihovi prisotnosti, nato pa sem speljal dobrodelno akcijo zbiranja denarja za poplačilo dolga. V slabih 48 urah smo s pomočjo dobrih ljudi zbrali več kot 1.649 evrov in s tem poplačali Lebarjev dolg na PSS. Pri tem bi rad poudaril, da se je odzvalo več kot 30 ljudi, a nobena dobrodelna organizacija, ne Karitas, ne RK, ne katerakoli državna institucija, tudi CSD ne. Ukrepati so začeli šele, ko so prišli novinarji, da o politikih ne zgubljam besed. Upam, da je sedaj jasno, kdo komu pomaga in zakaj živimo tako slabo!?« V PSS trdijo, da Lebar pogodbe ni hotel podpisati Vodja pravne službe Boštjan Florjančič nam je zaupal, da je v PSS znesek neplačanih najemnin, oziroma uporabnin za Dušana Lebarja, za obdobje od 25. februarja do 25. novembra 2014, znašal 1.649,40 evra, ob tem pa dodal: »Lebar vse do srede, 14. januarja 2015, ni hotel podpisati pripravljene najemne pogodbe z dne 29. avgusta 2014 za najem stanovanja, v katerem biva in v katerem je bival skupaj s pokojno mamo. Ker uporabnik stanovanja z lastnikom stanovanja, podjetjem PSS Ptuj, ni hotel skleniti najemne pogodbe, je stanovanje uporabljal nezakonito.« Podlaga za izpraznitev stanovanja je v 111. členu Stanovanjskega zakona, ki govori, da oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila oz. podaljšala najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. Lastnik lahko kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pri- Foto: M. Ozmec Direktor CSD Miran Kerin: »S težko situacijo omenjenega stanovalca v Kidričevem smo seznanjeni. Do subvencije najemnine ni bil upravičen, ker še ni podpisal najemne pogodbe za stanovanje. Na PSS so nam povedali, da so ga pozvali na podpis že 29. avgusta 2014. Kakor hitro bo podpisana najemna pogodba, bo na CSD Ptuj lahko vložil vlogo za subvencijo in bo do nje tudi upravičen. Prav tako je v skladu z zakonodajo upravičen do izrednih pomoči, ki bodo namenjene za poravnavo dolga, vendar višina sredstev ne bo pokrila vseh njegovih dolgov in bo potreben vsekakor dogovor z upniki o reprogramiranju dolgov. Pri tem mu bo CSD Ptuj v pomoč.« Po mnenju Kerina je sicer na našem koncu nujno urediti možnost kriznih namestitev, recimo v bivalnih enotah. stojnosti in ti spori se rešujejo s tem pa si je zagotovil tudi prednostno. pravno podlago za pomoč iz Lebar je sicer v sredo že pod- CSD. pisal najemno pogodbo s PSS, M. Ozmec 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 16. januarja 2015 Slovenija, Ormož • Ali tudi evropska zakonodaja omogoča ribarjenje v kalnem, a 38 milijonov evrov težka zg Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je Tovarni sladkorja Ormož (TSO) junija 2008 na podlagi načrta prestrukturiranja odobrilo 38,6 milijona evrov finančne pomoči. Od tega zneska se je 3,8 milijona evrov dodelilo pridelovalcem sladkorne pese kot pomoč za upad prihodka zaradi opustitve pridelave. Prvi načrt prestrukturiranja je predvideval popolno razgradnjo tovarne. Možna bi bila tudi delna, s tem bi bila vrednost evropske pomoči za TSO nižja. Naknadno je nato MKGP TSO-ju s sklepom odobril spremembo načrta prestrukturiranja. Sklep je dovoljeval, da oba silosa kapacitete 35.000 in 10.000 ton ter pakirnica sladkorja ostanejo aktivni. S prvim na- črtom prestrukturiranja je kmetijsko ministrstvo Evropsko komisijo (EK) obvestilo, z drugim, kot vse kaže, najbrž ne. To naj bi bila ena izmed ključnih napak Slovenije v celotni sladkorni zgodbi. Evropska komisija je imela domnevno pred seboj en program, za katerega je odobrila finančno pomoč, Slovenija je reformo izvajala po drugem. Zidan ustanovil posebno komisijo Na kmetijskem ministrstvu smo poskušali izvedeti, ali je bil drug, spremenjen program prestrukturiranja TSO v Bruselj poslan ali ne. Odgovora nismo dobili. Iz ministrstva so nam sporočili, da bo na ta odgovor treba počakati, saj da se zdaj na ministrstvu r Prva prijava o sumu kaznivih dejanj že leta 2011 V zvezi z razgradnjo TSO je bila avgusta 2011 na Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani vložena prijava suma korupcije in kaznivih dejanj. Prijavo je podala nekdanja vodilna v TSO Terezija Štefančič in v njej med drugim zapisala. »Pri izvajanju načrta prestrukturiranja je zaradi zavestnega dopuščanja nepravilnosti in opustitve dolžnega ravnanja s strani odgovornih pristojnih organov države članice (MKGP) in namernih kršitev predpisanih postopkov s strani vodstva TSO prišlo do oškodovanja proračuna EU in povzročene gospodarske, socialne ter ekološke škode državi Sloveniji.« Štefanči-čeva v prijavi navaja, da se je pri sprejemanju načrta prestrukturiranja iz posvetovanja zavestno izključilo pridelovalce sladkorne pese. V imenu pridelovalcev je na posvetovanjih sodelovalo 20 članov izvršilnega in nadzornega odbora Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki sicer po pravno-organizacijski obliki deluje kot društvo. Na teh posvetih se po njenem mnenju naj ne bi razpravljalo o finančnem načrtu prestrukturiranja. Jurij Dogša navedbe Štefančičeve zanika in dodaja, da je bila v zvezi s prvo ovadbo opravljena kriminalistična preiskava (tudi pri njem). Preiskava ni pokazala nobenih nepravilnosti, prijava je bila zavržena. Po navedbah Dogše se je Štefančičeva na takšno odločitev preiskovalcev pritožila in vnovič zahtevala preiskavo. Štefančičeva v prijavi vodstvu tovarne očita tudi skrivanje finančnega načrta prestrukturiranja, ki da je bil v času sprejemanja poslovna skrivnost in ga podjetje naj nikoli ne bi v celoti predstavilo pridelovalcem. Opozorila je tudi na nerazporejene nenamenske stroške v načrtu in ostanek pomoči v višini 8,7 milijona evrov - toliko kot zdaj znaša zahtevek EU za vračilo izplačane pomoči. Zaradi nepopolne razgradnje tovarne naj bi nastala okoljska škoda. »Objekti so neporušeni ali odstranjeni le deloma in pokriti z nasipnim materialom. Stroškov sanacije okolja pri tako velikem objektu, kot je TSO, skoraj ni bilo,« preberemo v prijavi. V okvir okoljske sanacije so bile med drugim zajete tako imenovane lagune, kamor se je iz tovarne izcejala odpadna voda, ki so jo uporabljali za pranje pese. TSO je lagune brezplačno predal v lastništvo Doppsu, ki zdaj na tem območju izvaja štirimilijonski evropski naravovarstveni projekt Live Drava. Za lagune je Evropska unija denar dala dvakrat: v okviru razgradnje tovarne in za projekt Doppsa. Tožilci si prijavo pošiljajo sem in tja Na vrhovnem tožilstvu v Ljubljani smo poskušali poizvedeti, ali se tožilci s primerom TSO ukvarjajo ali ne. Ali so v treh letih in pol, odkar je bila podana prijava, začeli preiskavo. Iz vrhovnega tožilstva so odgovorili, da so primer predali ptujskim tožilcem. Iz ptujskega okrožnega državnega tožilstva so nam nato sporočili, da so primer minuli teden, 7. januarja 2015, predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Na ta oddelek smo nato naslovili vprašanje, ali so se s primerom že seznanili in kdaj okvirno bi lahko bila njihova preiskava končana oziroma kdaj bi lahko bila na sodišče vložena morebitna obtožnica. Namesto odgovorov na ta vprašanja smo prejeli pojasnilo, da zadevo (ponovno?) obravnava okrožno tožilstvo na Ptuju. Po treh letih in pol, toliko časa je prijava ležala nekje v predalu, si jo zdaj od tožilstva do tožilstva podajajo kot vroč kostanj. Tiho sta bila tudi Računsko sodišče in Ministrstvo za finance Ko sta evropska in slovenska (kmetijska) inšpekcija pri izvajanju ukrepov sladkorne reforme ugotovili nepravilnosti, je takratni (in tudi današnji) kmetijski minister Dejan Židan leta 2011 Računsko sodišče RS in pristojno službo Ministrstva za finance, ki imata določene pristojnosti, zaprosil, da bi zadevo preiskali. »Zanimalo nas je, kako je Načrt prestrukturiranja nastajal, kako je bil sprejet, kako je bil dosežen dogovor o delitvi sredstev in kako seje program izvajal. Žal se nobena od teh institucij takrat ni odzvala, da bi šla s preiskavo naprej. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je konec leta 2014 ministra obvestila, da pristojno tožilstvo vodi preiskavo, ali je TSO v letih prestrukturiranja evropska sredstva porabil v skladu z zakonom. Izsledki preiskave bodo tudi podlaga za morebitno ukrepanje zoper odgovorne oz. vpletene osebe v tem procesu,« so poudarili na kmetijskem ministrstvu. V. Za slovenske kmetijske inšpektorje so bili sporni dimnik, glavni proizvodni objekt kot zgradba in skladišče kot zgradba. Evropski revizorji so mnenja, da bi morala biti odstranjena oba silosa za skladiščenje prostora. TSO v likvidaciji je v času prestrukturiranja nekaj svojega premoženja odprodal. Proizvodno linijo je za 4,5 milijona evrov kupila tovarna sladkorja iz Virovitice, silosi, pakirnica in del zemljišča so bili za 6,5 milijona evrov prodani nemški družbi Pfeifer & Langen, del zemljišč je za potrebe obnove železniške infrastrukture na progi Pragersko-Hodoš za ceno okrog 428.000 evrov odkupilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. s primerom TSO ukvarja posebna komisija, ki jo je ustanovil minister Dejan Židan. Komisija naj bi ugotavljala in razjasnila vse okoliščine, povezane s potekom prestrukturiranja industrije sladkorja v Sloveniji. »Člani komisije za TSO so javni uslužbenci, zaposleni na MKGP, imenovani s sklepom ministra iz začetka januarja 2015. Komisija se je že sestala in začela zbirati dokumentacijo. Ima nalogo, da razišče okoliščine in dejstva, ki se nanašajo na TSO oziroma preteklo dogajanje v povezavi s prestrukturiranjem sladkorne industrije, da se razčisti več nejasnosti in odprtih vprašanj, tudi glede dela ministrstva in zaposlenih, posredovanja dokumentacije v Bruselj ...« so za Štajerski tednik povedali na MKGP. Milijoni denarja odvisni od tolmačenja terminologije Še danes je nejasno, ali gre v Ormožu za popolno ali delno razgradnjo tovarne. Če razmišljamo logično, bi popolna razgradnja pomenila odstranitev vseh objektov in naprav, na lokaciji bi ostal Jurij Dogša, bivši direktor TSO, danes stečajni upravitelj TSO v likvidaciji in solastnik podjetja Poslovne integracije samo še travnik. Prav tako ni mogoče podati enoznačnega odgovora, kaj vse se šteje med proizvodne zmogljivosti za pridelavo sladkorja. Ali je to samo tisti del zmogljivosti do faze, ko je sladkor proizveden, ali pa tudi do faze, ko se v kilogramske zavojčke zavit sladkor naloži na tovorna vozila in nadaljuje pot do trgovskih polic. Odprto je tudi vprašanje, ali silosi za skladiščenje sladkorja in pakirnica so ali niso proizvodne zmogljivosti, ki so zajete v okviru evropske finančne pomoči. Uredba Evropske komisije (968/2006), ki definira kriterije in pravila sladkorne reforme, je v nekaterih določilih zelo ohlapna in dopušča veliko manevrskega prostora. Nekdanji direktor TSO, danes njegov likvidacijski upravitelj, Jurij Dogša poudarja, da so proizvodne zmogljivosti v imenovani Uredbi navedene: »To pomeni vse, kar je potrebno za proizvodnjo sladkorja - tehnološke in tehnične naprave, potrebne za proizvodnjo sladkorja, razen pakirnice in silosov. V sklopu razgradnje smo odstranili prostor za sprejem pese (razen tehtnic), razkla-dalne bokse, naprave za transport pese, skladišče za peso, objekt za pripravo pese, hladilnico vode, usedalnik, črpališče vode, skladišče koksa in Foto: MZ Foto: MZ petek • 16. januarja 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 zkrivamo dosje TSO odba, ki je udarila po žepu kamna, apneno peč z vsemi njenimi napravami, rezervoar in črpališče za melaso, rezervoar za težko kurilno olje, vso tehnološko opremo iz glavne proizvodne hale, skladišča za pesne rezance in sušilnice. Odstranili nismo glavne proizvodne hale kot objekta in poslovne stavbe - ker je mnenje EK, da lahko ti objekti ostanejo. Porušili oziroma odstranili nismo dimnika, objekta za skladišče pesnih rezancev, pakirnice in obeh silosov. Evropska pomoč 34 milijonov evrov nam je bila dodeljena za odstranitev naprav, ki sem jih naštel. Tako izhaja iz potrjenega Načrta prestrukturiranja, ki ga je potrdil MKGP. Menimo, da smo načrt prestrukturiranja v celoti izpolnili.« Dodajmo, da se je fiksna višina evropske pomoči določila kot odškodnina na tono kvote proizvedenega sladkorja in ne glede na predvidene stroške razgradnje. Je pa bilo treba pri razgradnji upoštevati finančni načrt, na podlagi katerega je bila pomoč dodeljena. Pri realizaciji tega načrta v primeru TSO sicer prihaja do nekaterih odstopanj, kar domnevno (ob predpostavki, da je pomoč dodeljena za kvote) morda sploh ni sporno. »Pomoč je bila dodeljena v višini 730 evrov po toni kvote sladkorja in ne glede na to, kakšne stroške ima tovarna s svojo razgradnjo. Odstraniti smo morali vse, kar smo v načrtu prestrukturiranja navedli, da se odstrani,« pove Dogša. Definicijo popolne razgradnje in proizvodnih zmogljivosti je poskušalo določiti sodišče v Italiji. Senat sodišča je razsodil, da »pojem proizvodne zmogljivosti zajema silose, namenjene skladiščenju sladkorja upravičenca do pomoči, in to ne glede na to, da se uporablja tudi za druge namene. Ta pojem pa ne zajema silosov, ki se uporabljajo izključno za skladiščenje Zakaj so silosi ostali? Jurij Dogša: »V prvotnem načrtu prestrukturiranja je bil veliki silos pogojno predviden za rušenje. V toku prestrukturiranja smo za silose našli kupca in smo ju prodali. Pravniki EK so našemu panožnemu združenju na evropski ravni odgovorili, da je možno, da lahko silosi ostanejo, če ostane aktivna pakirnica. Zato smo na MKGP podali vlogo za spremembo načrta, ki je bila potrjena in je dovoljevala, da silosi in pakirnica lahko ostanejo. Ker smo pomoč dobili za opustitev kvot, to po našem mnenju ni nič spornega, saj se silosi in pakirnica uporabljajo za sladkorne kvote drugega proizvajalca, ki je vse te objekte kupil, poleg pa zgradil še prostor za sprejem sladkorja.« kvotnega sladkorja drugih proizvajalcev ali kvotnega sladkorja, ki je bil od drugih proizvajalcev odkupljen. Prav tako pojem ne zajema silosov, namenjenih le pakiranju in embaliranju sladkorja za namene trženja. Naloga nacionalnega sodišča je, da o tem razsodi v vsakem primeru posebej, glede na tehnične lastnosti ali dejansko uporabo zadevnih silosov«. Odločitev v rokah sodnikov Zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvajanju 38 milijonov evrov težke sladkorne reforme terja EU od Slovenije povračilo 8,7 milijona evrov. Slovenija se z Brusljem dogovarja, da bi se ji vračilo denarja poračunalo v treh obrokih. »Republika Slovenija bo znesek finančne korekcije v proračun EU vrnila tako, da bo znesek upoštevala pri pošiljanju zahtevka za povračilo izplačanih sredstev. To pomeni, da bo Slovenija iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada dobila za ustrezno vsoto zmanjšan znesek povračil. Slovenija ima v zvezi z izrečeno finančno korekcijo možnost spora pred evropskim sodiščem v Luksemburgu. Ker sprožitev tega postopka ne bo zadržala izvršitve finančne korekcije, je Slovenija decembra 2014 na EK posredovala prošnjo za obročno odplačilo finančne korekcije, in sicer za tri letne obroke. Na uraden odziv še čakamo,« so povedali na MKGP. Znesek zahtevka za vračilo denarja v evropsko blagajno znaša natančno toliko, kot bi sicer znašala razlika v finančni pomoči, če bi bila razgradnja TSO opravljena delno (25 odstotkov ali 8,7 milijona evrov). Kot vse kaže, je EK pripoznal, da je TSO v likvidaciji tovarno razgradil delno in ne popolnoma, čeprav so prejeli sredstva za popolno razgradnjo. Čigava je krivda za to, bo ugotavljalo sodišče. Trenutno je dobrih deset milijonov evrov na računu TSO blokiranih. Blokado denarja je zahtevala država. Vodstvo tovarne se je zoper izvršbo pritožilo, postopek je na sodišču. Pritožba je izvršbo zadržala, a TSO v likvidaciji s temi sredstvi kljub temu ne more upravljati. Od tega, kako bo odločilo sodišče, je odvisno, ali bo država z izvršbo uspela ali ne. Če ne uspe, bomo breme vračila sredstev Evropski uniji nosili davkoplačevalci, TSO-ju bo denar izplačan v celoti. Če država v sodnem postopku uspe, se na računu TSO opravi izvršba in bo TSO za prestrukturiranje prejel 8,7 milijona evrov manj, kot mu je bilo leta 2008 odobreno. Postopek za omenjeni primer poteka na okrožnem sodišču v Ljubljani. Sicer pa na kmetijskem ministrstvu še dodajajo, da ima TSO v rokah tudi že pravnomočno odločbo MKGP, ki stranki (torej TSO) nalaga vračilo dveh milijonov evrov evropskih sredstev. Poslovne integracije in nasprotje interesov: da ali ne Za potrebe razgradnje TSO je bilo ustanovljeno podjetje Poslovne integracije (Point), ki je imelo po poročanju časnika Dnevnik najprej lastnike v Londonu (Nukleus Limited). Podjetje Point ima sedež v Mariboru, danes so njegovi lastniki Jurij Dogša, Branka Sok, Teodor Frangež in Zlatka Marčec. Med TSO v likvidaciji in podjetjem Point je steklo za nekaj milijonov evrov transakcij. Po pojasnilu Dogše je šlo za plačilo opravljenega dela. »Zaposleni v podjetju Point so delali na razgradnji tovarne. V tem podjetju smo zaposlili več deset nekdanjih delavcev TSO. Konkretno recimo so demontirali proizvodno tehnološko linijo, ki smo jo prodali tovarni sladkorja v Virovitico. To so strokovno tako zahtevna dela, da so jih lahko opravili samo nekdanji zaposleni v TSO. Nadzorni svet TSO-ja v likvidaciji je ob pregledu pogodbe in vseh urnih postavk soglašal, da lahko podjetje Point opravi ta dela. Od leta 2008 podjetje Point za Pfeifer & Langen opravlja finančno računovodske storitve. Kaj je pri tem spornega? Zame nič, ker je Point dela za TSO opravil v soglasju z lastniki tovarne. V zvezi s tem smo opravili več revizij, tudi mednarodno. Nobena revizi- ja ni odkrila kakršnihkoli nepravilnosti na tem področju,« pojasni sogovornik. Sporen bi lahko bil konflikt interesov, saj Dogša na eni strani nastopa v vlogi likvidacijskega upravitelja TSO v razgradnji in na drugi strani kot solastnik podjetja, ki je izvajalo razgradnjo tovarne. Ta pa je bila financirana z javnim denarjem. Domnevali bi lahko, da je vodstvo TSO v likvidaciji javni denar preko razgradnje kanaliziralo na svoje podjetje. Po drugi strani je dejstvo, da se je v procesu razgradnje tovarne odprodalo za okrog 12 milijonov evrov premoženja (proizvodna linija, silosi, pakirnica in zemljišča). In zato je čisto možno, da bodo lastniki podjetja Point dokazali, da jim je TSO za opravljene storitve plačeval iz sredstev od prodaje (torej t. i. tržnega dela) in ne iz sredstev, ki so jih prejeli kot evropsko socialno pomoč. Mojca Zemljarič Foto: MZ Kaj pravi kmetijska inšpekcija »Naše mnenje je, da proces prestrukturiranja TSO z vidika realizacije Načrta prestrukturiranja zaradi neporušenih objektov (proizvodne hale, skladišča za pelete in dimnika) ni bil v celoti izveden. Po skici prvotnega načrta ti objekti res niso bili predvideni za rušitev. A glede na zaveze iz načrta, da če se zanje do roka ne bo našel kupec, bi se jih moralo porušiti. Če je naša država uveljavljala zahtevek za popolno odstranitev proizvodnih zmogljivosti, bi to morala biti prioriteta pri izvedbi programa. Vsako razmišljanje o novih dejavnostih na prostoru tovarne pa drugotnega pomena,« je med drugim navedeno v končnih ugotovitvah inšpekcijskega zapisnika MKGP. Inšpektorji so opozorili tudi na zavezo TSO iz Načrta prestrukturiranja, ki pravi: »Vse zgradbe, razen zgradb, ki niso namenjene za proizvodnjo sladkorja in bodo puščene nerabljene ter jih ne bo treba odstraniti iz ekoloških razlogov, bodo najkasneje do 30. 9. 2010 odstranjene.« Po mnenju Jurija Dogše je kmetijska inšpekcija v tem primeru prekoračila svoja pooblastila: »Nadzorni organ pri izvajanju prestrukturiranja je bila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Kmetijska inšpekcija je bila pooblaščena samo za to, da ugotavlja finančne tokove v zvezi z enotnim jamstvenim skladom. Pri tolmačenju Uredbe ter definiciji proizvodnih zmogljivosti je po mojem mnenju prekoračila pooblastila. Za slovenske kmetijske inšpektorje, ne pa tudi za Agencijo, so bili sporni dimnik, glavni proizvodni objekt kot zgradba in skladišče kot zgradba. V odgovoru na te ugotovitve smo pojasnili, da je Jean Luc Demarty, takratni generalni direktor direktorata za kmetijstvo pri EK, na vprašanje Poljakov in Portugalcev, ali stavbe kot takšne smejo ostati, odgovoril pritrdilno. Zapisal je, da stavbe smejo ostati in lahko služijo drugemu namenu. Če seveda niso tako poškodovane, da bi jih morali odstraniti iz ekoloških razlogov.« 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Slovenska Bistrica • Zapestnica, ki rešuje življenja » Država zavrača projekt, ki bi ga poi Dijaka 4. letnika Srednje šole Slovenska Bistrica Zan Pokeržnik in Christian Fluher sta razvila izdelek, ki rešuje življenja. Zamislila sta si rdečo pomočjo spletne aplikacije našlo prav vse informacije o pacientu, ki so v nekem trenutku pomembne. Torej njegove osebne podatke, podatke o krvni skupini, zdravilih, ki jih uživa, darovanju organov itd. Kot sta dejala avtorja, bi bil sistem uporaben predvsem pri alergikih, pa tudi pri diabetikih, epileptikih in ljudeh z alzheimerjevo boleznijo. »Zdravniško osebje, četudi nima pacientove zdravniške kartoteke, bi pridobilo vse pomembnejše informacije o njem, da ne bi prišlo do hujših posledic pri zdravljenju. Sprožitev alergijske reakcije na zdravilo bi utegnilo namreč imeti usodne posledice za alergika. Gre za izredno poceni, zanesljivo, priročno in hitro rešitev. Vsi ti podatki bi bili zagotovljeni v pičlih treh sekundah,« sta prednosti naštevala dijaka. Osebni zdravstveni podatki bi se nahajali na strežniku, bili bi ustrezno šifrirani, dostop do njih pa bi bil mogoč le z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom, ki bi ga imelo zdravstveno osebje. »Poskrbljeno bo tudi za evidenco prijav osebja, tako kot narekuje zakon o varstvu osebnih podatkov, pa tudi varna povezava in vse, kar spada zraven, da podatki ne bodo ogroženi,« sta zagotovila dijaka. Ideja o zapestnici, ki lahko reši življenje, se je Žanu in Christianu porodila iz lastnih izkušenj. Christian je pri osebnem zdravniku prejel antibiotike, ki so vsebovali penicilin, na katerega je alergičen. »Podatek o alergiji se je ob menjavi zdravnika izgubil. Čez nekaj tednov pa sva bila z Žanom udeleženca predavanja nekega avstralskega mikrobiologa, ki me je ob omembi te zgodbe vprašal, zakaj ne nosim kovinske zapestnice z napisom penicilin. Ker so nekateri ljudje alergični na več stvari, bi potem potrebovali več zapestnic, kar ne pride v poštev. Žan je dobil idejo, da se lahko več podatkov lažje zapiše v elektronski obliki in s pomočjo magnetne zapestnice,« je povedal Christian. Vmesni naslov Trenutno je aplikacija v večji meri narejena, čakata še ustrezne ustanove, da bi jo podprle. »Zdravstvene ustanove se na najino idejo sploh niso odzvale. Od 15 poslanih e-sporočil, ki sva jih naslovila na klinična centra v Mariboru in Ljubljani ter na splošne Zdravstveno ministrstvo: potrebe po takšni zapestnici ne bo... Slovenjebistriška dijaka sta svoj projekt predstavila tudi Ministrstvu za zdravje, katerega smo vprašali, kakšno mnenje so si oblikovali o projektu. »Z oblikovalcema smo se predstavniki ministrstva za zdravje srečali na sestanku, ki je bil predvsem informativne narave. Ministrstvo za zdravje je pri izbiri kakršnihkoli izvajalcev zavezano k spoštovanju zakonodaje na področju javnega naročanja. Vse izvajalce pa moramo izbirati z javnim naročilom. Ideja temelji na tem, da obstaja baza podatkov o pacientih (zapestnica je pač neki način identifikacije pacienta, ki jo ima pacient res ves čas pri sebi). Odločitev za ta projekt pa bi pomenila, da se morajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti opremiti s čital-nikom teh zapestnic (projekt torej ne bi bil zastonj, ampak bi terjal investicijo v opremo pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti). Ministrstvo za zdravje je že objavilo postopek za javno naročilo, ki bo vzpostavilo centralni povzetek podatkov o pacientih. Ta povzetek bo vseboval informacije o alergijah in ostalih kroničnih boleznih pacientov. Medicinsko osebje bo za dostop do podatkov preko obstoječih informacijskih sistemov uporabilo kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo vsak pacient že ima (ne bo potrebe po dodatni zapestnici). Na ta način celovito rešujemo problematiko povzetka podatkov in tudi dostop do podatkov o alergijah in ostalih kroničnih boleznih,« so odgovorili na ministrstvu. Zan Pokeržnik in Christian Fluher sta r Gornja Radgona • Pestro sejemsko leto Obeta se sejem medicine Prihodki družbe Pomurski sejem v letu 2014 znašajo okoli 1,8 milijona evrov, kar je primerljivo s prihodki v letu 2013. Kljub temu da bilance še niso narejene, pa se predvideva, da bo dobiček znašal med 5 in 10 odstotkov od ustvarjenih prihodkov. V lanskem letu je družba Pomurski sejem v Gornji Radgoni pripravila le dve sejemski prireditvi. Poleg osrednjega sejma, že 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v avgustu, so v začetku aprila izvedli še Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti. »Leto, ki je za nami, je bilo za Pomurski sejem uspešno, kljub temu, da nam Pomladni sejem zaradi krize ni tako uspel, kot bi si želeli, pa tudi sejem Sobra smo morali po spletu okoliščin dopovedati in smo ga prestavili v leto 2016,« je na novinarski konferenci dejal predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Ob obeh sejemskih prireditvah je Pomurski sejem organiziral tudi šest mednarodnih ocenjevanj kakovosti, na katerih je sodelovalo 309 podjetij z 967 izdelki iz sedmih držav. »Najbolj smo seveda zadovoljni z rezultati našega največja sejma Agra, ki je presegel vsa naša pričakovanja.« V sklopu lanske Agre so pripravili tudi sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak. Foto: Miha Sostaric Predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec je lansko leto ocenil kot uspešno. Letos se družba Pomurski sejem pripravlja na več sejemskih prireditev: marca bodo v sklopu Pomladnega sejma pripravili 28. mednarodni sejem gradbeništva Megra, 4. mednarodni sejem energetike Engra, 4. mednarodni sejem komunale, urejanja okolja in ekologije Kogra, 4. Pomurski obrtno podjetniški sejem POS in 2. mednarodni sejem Green. Naslednja sejemska prireditev bo aprila, ko bo 9. mednarodni sejem lovstva in ribištva in 3. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi. Osrednji letošnji sejem, 53. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, bo med 22. in 27. avgustom, posvečen pa bo mednarodnemu letu prsti in svetlobe. Erjavec je ob tem še dodal, da se oktobra obeta še sejem sodobnega in etičnega zdravstva. Miha Šoštarič Ormož • Ogorčenje glede novih urgentnih centrov Ormožani nočejo v Mursko Sob Po Sloveniji se vzpostavlja mreža novih urgentnih centrov. Gre za deset regijskih centrov, za k< jonov evrov kohezijskih sredstev. Na ormoškem koncu so proti uvrstitvi njihovega območja po Soboti, kot predvideva nova ureditev. Kljub temu da na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da bo z novo mrežo urgentnih centrov (skupaj 10) šlo za hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo nujnih primerov, se s tem ne strinjajo na ormoškem koncu. Zato so novem- bra župani občin Ormož Alojz Sok, Središče ob Dravi Jurij Borko in Sveti Tomaž Mirko Cvetko skupaj z direktorico Zdravstvenega doma Ormož Vlasto Zupanič Domajnko na zdravstveno ministrstvo naslovili vrsto vprašanj, na ka- Foto: MZ in VI Območje ormoškega zdravstvenega doma (na posnetku) naj bi v bodoče spadalo pod urgentni center Murska Sobota, čemur direktorica in župani ostro nasprotujejo. tera pa odgovorov do danes niso dobili. Na ormoškem koncu so namreč proti uvrstitvi njihovega območja pod bodoči urgentni center v Murski Soboti, kot predvideva nova ureditev. Do Murske Sobote slaba prometna povezava Zaradi tega, ker je gradnja urgentnega centra na Ptuju vprašljiva in se ni znašla v mreži centrov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, bi tako bolnike z nujnimi primeri iz omenjenih treh občin z območja UE Ormož prevažali v prekmursko prestolnico, čemur pa na Ormoškem nasprotujejo. »Podprli smo bolnišnico Ptuj v prizadevanjih za pridobitev urgentnega centra, ki nam je najbližji, prav tako pa so tudi petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 7 nudila zastonj « silikonsko magnetno zapestnico s čipom, s katero bi zdravniško osebje s o svojcih in alergijah, o drugih boleznih, na željo imetnika pa še podatke Alergikt, slorlNUA inrtlu Foto: Danilo Tic azvila zapestnico, ki lahko reši življenje, a država ju noče slišati. bolnice ter zdravstvene domove v Podravski regiji. Prošnjo s svojim projektom sva naslovila na Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaenkrat v državi ni interesa po novitetah. Presenetljivo je le to, da zavračajo projekt, ki je humanitaren in bi ga ponudila zastonj,« sta povedala. So pa bolj odzivni v gospodarstvu. Kot sta povedala, je že nekaj podjetij pokazalo interes, vendar še do zdaj z nobenim nista sklenila fiksnega dogovora. »Potekajo priprave in sestanki. Zaenkrat naju pri finančnih sredstvih podpirajo družina, prijatelji, znanci,« sta dejala gimnazijca, katerih poglavitna skrb je poleg razvoja aplikacije še matura. »Letošnje leto je zaradi kombinacije priprav na maturo in vodenja tega projekta precej bolj pestro, kot so bila leta doslej. Vse skupaj zahteva dobro mero organiziranosti. Priznava pa, da so podjetja in morebitni bodoči sponzorji do najine situacije zelo strpni, tako da se lahko brez težav uskladimo,« sta še dodala Žan Pokeržnik in Christian Fluher. Mojca Vtič r oto atere si je država pridobila 30 mili-id bodoči urgentni center v Murski cestne povezave do Maribora, kjer je urgentni center višjega ranga, boljše kot do Murske Sobote,« je dejala Zupanič Do-majnkova. Izračuni kažejo, da je iz središča Ormoža do ptujske bolnišnice 25 kilometrov, do Maribora 50 kilometrov, do Murske Sobote pa 48 kilometrov. Kot navaja direktorica ZD Ormož, se dogajajo pomembne strateške usmeritve in odločitve, ki bodo imele velik vpliv na zdravstveni sistem v Sloveniji in s tem status zdravstvenih domov ter splošnih bolnišnic. »Navedene odločitve ne more in ne sme sprejeti le ozka skupina s področja stroke, ki jo je pooblastilo Ministrstvo za zdravje. Slovenija ne more kar čez noč sprejeti in kopirati organizacije urgentnih centrov iz tujine, kjer se je sistem začel vzpostavljati že pred 40 leti. Še posebej ker nimamo dovolj Na ministrstvu niso konkretni Ormožani odgovorov na svoja vprašanja od Ministrstva za zdravje niso dobili, prav tako pa na omenjenem ministrstvu niso odgovorili na naša vprašanja. Posredovali so nam le splošno znana dejstva, med drugim: »Delovna skupina pripravlja strokovni dokument, ki bo podlaga za reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči, seveda pa bomo pri postopku racionalizacije oz. reorganizacije upoštevali tudi posebnosti posameznih predelov. Smernice oz. dokument omenjene skupine je treba pred objavo potrditi na Zdravstvenem svetu. Organizacija nujne medicinske pomoči bo prilagojena potrebam in geografskim značilnostim posamezne regije. Tudi za območje, ki ga navajate, bo delovna skupina pripravila strokovni dokument in upoštevala posebnosti posameznih predelov glede na konfiguracijo terena, dostopnost oddaljenih področij ter cestnih povezav v regiji. Določene spremembe bodo na tem območju, vendar bo, ne glede na predvidene organizacijske in strukturne spremembe, dostopnost do storitev nujne medicinske pomoči enaka ali celo boljša.« Tako smo ostali brez odgovora na vprašanja, zakaj po sedanji razdelitvi Ormožani spadajo pod urgentni center Murska Sobota. kadra, urgentnih zdravnikov,« meni Zupanič Domajnkova ter dodaja: »Vsekakor za naše ormoško območje pomeni navedeno slabšo dostopnost, saj se povečuje razdalja do prvega urgentnega centra, in slabšo prometno povezavo in časovno dostopnost, če bomo spadali pod urgentni center Murska Sobota, ki je obenem tudi urgentni center nižjega ranga kot UKC Maribor.« Miha Šoštarič Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Občina * v "v v m , | ■ m išče rešitev, a denarja nima Vlaga in plesen najedata prostore ambulante Pacienti občine Sv. Andraž v Slov. goricah prihajajo po zdravniško pomoč v prostore zdravstvene ambulante družinske medicine, kjer sta vlaga in plesen, odpada tudi omet. Začasne rešitve ne pomagajo, potrebna bo selitev. »Vlaga je težava, ki jo je težko rešiti. Poskušali smo že s številnimi metodami, kot so sušenje prostorov, sanacije s pleskanjem sten, podaljševanje kurilne sezone, ampak vse te metode so prinesle le začasen uspeh. Stene se posušijo le površinsko, navznoter pa so mokre. Tako da se težave pojavljajo vedno znova in znova,« pove zdravnik konce-sionar Tomaž Schaubach, ki v teh prostorih trikrat tedensko deluje že slabili osem let, oziroma po tem, ko je bila stavba nazadnje obnovljena. »Takoj na začetku še se težave niso pojavljale. Jeseni leta 2007 pa se je začela pojavljati plesen, sicer ne še v delovnih prostorih, ampak v naših, garderobnih prostorih, kjer je tudi najhuje.« Plesen namreč v prostorih za zaposlene, ki so skorajda neuporabni, dobesedno raste iz stene, vlada slab zrak, omet pa odpada. Pacienti se ne pritožujejo Nič drugače ni v prostorih za paciente in v prevezoval-nici, kjer kote sten prekriva plesen. »Najhuje je za nas zaposlene, ki smo dalj časa izpostavljeni vlagi. Pacienti se ne pritožujejo, bolj se mi, ker začnemo kihati ...« pove Schaubach in še pojasni, da ima na andraškem območju okrog 900 pacientov, ki so bili ob odprtju ambulantnih prostorov, slabih osem let nazaj, izredno zadovoljni. A težavo bo treba rešiti. Po besedah andraškega zdravnika ima občina posluh, tako da »Najlažja rešitev bo preselitev,« je prepričan zdravnik koncesionar Tomaž Schaubach. se rešitev že išče. »Lažja rešitev je, da se ambulanta preseli,« še zaključi Schaubach. Vudlerjeva: »Niti deset let ni od obnove. Predvidevam, da dela niso bila kakovostno izvedena.« Za pojasnila smo se obrnili na županjo občine Sveti Andraž Darjo Vudler, ki se slabih razmer v prostorih zdravstvene ambulante družinske medicine dobro zaveda: »Mislim, da dela že takrat, ko so stavbo obnavljali, niso bila kakovostno izvedena, glede na to, da gre za prostor, ki je bil niti 10 let nazaj obnovljen. Vlaga najeda stavbo. Začelo se je v kletnih prostorih, potem v pritličju, kjer je ambulanta, verjetno pa bo vlaga šla še višje, tudi v naše prostore občine in občinske uprave. Objekt bo treba čim prej sanirati. Sicer so neki razvlaževalniki zraka, ni pa to rešitev.« Iskali bodo investitorja Vudlerjeva je še pojasnila, da načrtujejo ambulanto v roku leta do dveh preseliti v drugi objekt. A občina denarja nima, zato županja upa na investitorja: »Objekt nameravamo zgraditi z javno-zasebnim partnerstvom. Prestavili bi seveda zdravstveno ambulanto, mogoče tudi zobozdravstveno ambulanto, ki jo imamo v Trnovski vasi, dogovarjamo se še z živinozdravnikom, mogoče bi bila tam še kakšna trgovina in bar, zgoraj pa morebiti še stanovanja. Občina bi zagotovila zemljišče, z javno-zasebnim partnerstvom pa bi poiskali investitorja ob pogoju, da nam zagotovi prostor za zdravstveno ambulanto. Investitorja še sicer nimamo, predvidevam pa, da se bo našel.« Monika Levanič Slab zrak, plesen v kotih sten in na zidovih ter odpadanje ometa. Tako izgledajo prostori andraške ambulante. Najhuje pa je v prostorih za zaposlene, kjer plesen dobesedno raste iz stene. Foto: ML 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 16. januarja 2015 Spodnje Podravje • Lani 766 intervencij, največ zaradi naravnih nesreč Najhuje zaradi žleda, poplav in visokega snega Minulo leto 2014 si bomo tudi na širšem območju Spodnjega Podravja zapomnili po velikem številu naravnih nesreč; največ intervencij gasilskih in drugih enot je bilo potrebnih zaradi žleda, poplav in visokega snega, stroški intervencij pa so ocenjeni na 376.059 evrov. Foto: M. Ozmec V februarju so gasilske in druge enote posredovale pri odpravi posledic, ki jih je povzročil hud žled. Kot je pojasnil Dragan Murko, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje in vodja regijskega štaba CZ za Podravje, je do večjih naravnih nesreč v minulem letu 2014 prišlo predvsem med 30. januarjem in 27. februarjem, ko so gasilske in druge reševalne enote posredovale zaradi poplav, visokega snega in žledu. Med 12. in 17. septembrom, 21. in 24. oktobrom ter med 6. in 16. novembrom pa so zaradi obilnega deževja gasilci, pripadniki enot CZ in drugi reševalci posredovali predvsem zaradi številnih poplav in plazov. Po popisu večjih plazov v septembru je bilo evidentiranih kar 289 plazov. Zaradi omenjenih nesreč in drugih dogodkov so na območju regijskega centra za obveščanje Ptuj v letu 2014 opravili 766 intervencij, v katerih je sodelovalo 6.649 gasilcev, pripadnikov CZ in drugih reševal- Foto: M. Ozmec Zaradi obilnega deževja je v jesenskih mesecih prišlo do poplav. cev. Skupni stroški intervencij so ocenjeni na 376.059 evrov. Po številu intervencij jih je bilo največ, kar 143, v septembru, najmanj, le 27, pa v aprilu. Največ, kar 171 intervencij so opravili na območju MO Ptuj, na območju občine Ormož pa je bilo opravljenih 170 intervencij. Med drugimi občinami, ki sodijo v območje delovanja regijskega centra za obveščanje Ptuj, je bilo na območju občine Destrnik lani 15 intervencij, v občini Dornava 21, v občini Gorišnica 23, v občini Hajdi-na 22, v občini Juršinci 27, v občini Kidričevo 40, v občini Majšperk 54, v občini Markov-ci 38, v občini Podlehnik 15, v občini Središče ob Dravi 59, Sv. Andraž le 1, Sv. Tomaž 30, Trnovska vas 5, v občini Videm 32, v občini Zavrč 3, v občini Žetale pa 12 intervencij. Vsem prostovoljcem, ki so s požrtvovalnim delom pomagali, velja iskrena in velika HVALA! -OM Ptuj • Priprave na jubilejno, 55. Kurentovanje Letos tudi večerna povorka Jubilejno, 55. Kurentovanje na Ptuju bo med 7. in 17. februarjem 2015, kurentom se bodo pridružile tudi številne pustne in obredne maske iz tujine. Osrednja novost letošnjega Kurentovanja bo večerna tematska povorka, ki bo organizirano potekala v starem mestnem jedru v petek, 13. 2., od 19. ure, z zaključkom na osrednjem prizorišču kurento-vanja, pustni tržnici. Povorke se bodo lahko udeležili prav vsi - organizirane skupine ali posamezniki, najboljše maske, letos je izbrana tema zombiji, bodo tudi bogato nagrajene. Organizatorji obljubljajo še kar nekaj novosti, ki bodo razkrite na novinarski konferenci v četrtek, 29. januarja 2015. Sicer pa bo letošnje kurentovanje obsegalo tri že uveljavljene in programsko še obogatene tematske sklope - EtnoFest, KarnevalFest in ArtFest. Ena izmed osrednjih prireditev bo EtnoFest - otvoritvena povorka, ki bo v soboto, 7. februarja. Na otvoritveni povorki se bodo predstavili avtohtoni pustni liki in obredja s ptujskega območja, Slovenije in tujine. 55. mednarodni KarnevalFest, ki bo potekal na pustno nedeljo, 15. februarja, bo upravičil sloves največje pustno-karnevalske prireditve v Sloveniji. Častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja bo predsednik RS Borut Pahor. Ur Ptuj • Vodstvo DU Ptuj odgovarja na vpraš Bo poslovanje v p transparentno, ce O perečem dogajanju v Domu upokojencev (DU) Ptuj, ki zaposluje 307 sodelavcev in oskrbuje 730 stanovalcev, smo v našem časopisu prelili precej črnila. Po 25 letih je bila lani konec novembra z direktorskega mesta v tej ustanovi razrešena Kristina Dokl, ki ji je v neprofitni javni socialno-varstveni ustanovi na eni strani uspevalo graditi nove bivanjske zmogljivosti, po drugi strani pa kovati še bajne presežke prihodkov nad odhodki oziroma dobičke. Kdo ali kaj vse je na ta račun trpel oziroma trpelo, bodo v prihodnje morda razkrile revizije. Rošada, ki jo je konec lanskega leta v DU Ptuj izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ni prinesla samo zamenjave na direktorskem mestu, temveč tudi v svetu zavoda kot najvišjem organu ustanove. Ministrstvo kot ustanovitelj je v svetu zavoda svojih pet dosedanjih predstavnikov razrešilo in imenovalo nove. Na čelu sveta je po novem Franc Kodela, nekdanji vodja civilne iniciative za ureditev razmer v socialnem varstvu. Vršilka dolžnosti direktorice je Jožica Šemnički. Začasna direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički »Znižanje cen kar tako čez palec ne pride v poštev.« Na naše vprašanje o morebitnem znižanju cen oskrbe in povišanju plač zaposlenih je odgovarjala tudi v. d. direktorice v ptujskem domu Jožica Šemnički: »Znižanje cen oskrbe kar tako čez palec ne pride v poštev. To bi član sveta, ki je zaposlen v Domu, moral vedeti. Ob reviziji poslovanja bomo preverili ustreznost izračuna cen storitve, vendar menim, da tu ni nepravilnosti, saj ceno potrdi ministrstvo. Je pa avtonomna pravica Doma razvrščanje stanovalcev v kategorije oskrbe in zaračunavanje dodatnih storitev, kjer pa morda prostor za razpravo obstaja. Tudi plače so načeloma oblikovane v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, kjer je prav tako avtonomna pravica Doma, kam v skladu z merili uvršča primerljiva delovna mesta. Z vodji služb pregledujemo možnost uvrščanja zaposlenih višje v okviru plačnih razredov, ki so predpisani.« Franc Kodela napoveduje, da bo naslednja seja sveta zavoda predvidoma 27. januarja. O očitku iz anonimne e-pošte, da sta Kodela in Šemničkijeva 'lutki za nekoga drugega', pa dodaja: »Za izjavo, ki je anonimna in brez navedb, ni možno dati primernega odgovora.« Kadrovska čistka v DU Ptuj je družini Dokl precej 'pri-strigla peruti'. Upravljanje s premoženjem Doma je po novem v rokah drugih. Desna roka Kristine Dokl pri vodenju vseh petih enot DU Ptuj je bil njen sin Dejan Dokl, ki je kot predstavnik zaposlenih sicer tudi član Sveta zavoda DU Ptuj. Dejan Dokl je konec lanskega leta svetu zavoda predlagal, da bi člani na redni seji odločali o znižanju cen oskrbe, dvigu plač zaposlenih ter dodatnem zaposlovanju. Zakaj svet zavoda ni upošteval pobud Dejana Dokla Svet zavoda Doklovih pobud ni upošteval. Zakaj, odgovarja predsednik Franc Kodela: »Vsak član sveta lahko posreduje svoje pobude. Če želi, da bi te pobude svet upošteval, morajo biti ustrezno utemeljene. V posredovanem predlogu so bili kot utemeljitev v priponki pripeti časopisni članki iz Štajerskega tednika in moja pet let stara pobuda Računskemu sodišču za revizijo poslovanja Doma upokojencev Ptuj. Na tej podlagi svet ne more in ne sme, če je odgovoren in strokoven, s Foto: MZ Foto: MZ petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 anja o cenah storitev in plačah zaposlenih irihodnje sne pa poštene? Foto: MZ Kristina Dokl Darinka Milec Doklova se je na sklep o razrešitvi pritožila Nekdanja direktorica Kristina Dokl nam je ta teden poslala elektronsko pošto, v kateri med drugim navaja, da se je na razrešitev s strani ministrstva pritožila, saj da je po njenem šlo za »nezakonito sprejeti sklep o razrešitvi.« Pri v. d. direktorice DU Ptuj Jožici Šemnički smo preverili informacijo, da naj bi sicer Do-klovi že bila izročena odločba o upokojitvi, prav tako naj bi se upokojila nekdanja predsednica sveta zavoda Darinka Milec. »Nekdanji direktorici smo poslali odločbo o upokojitvi, saj je že pred leti izpolnila pogoje za upokojitev. Ali se bo zoper odločbo pritožila ali ne, mi ni znano. Darinka Milec me je le neformalno obvestila, da se namerava letos upokojiti, saj izpolnjuje pogoje za upokojitev. Če bo za to podala vlogo, bomo njeni prošnji ugodili,« je povedala Šemničkijeva. sprejeti predlaganih sklepov. Dejan Dokl lahko svoje pobude uvrsti na prvo redno sejo, vendar z resnimi in strokovnimi utemeljitvami ter v skladu s Poslovnikom.« Prirejanja poslovnih rezultatov ne bodo več dovolili Nekdanja dolgoletna direktorica Doklova je bila z direktorskega mesta razrešena zaradi vrste domnevnih nepravilnosti. Zato nas je zanimalo, ali bo novo vodstvo za razjasnitev okoliščin izvedlo revizijo dosedanjega finančnega poslovanja. Franc Kodela: »Revizijo poslovanja, ne samo finančnega, bomo skoraj zagotovo opravili, saj bo ena od osnovnih podlag za odpravo nepravilnosti. Za naročilo izvedbe revizije bo potrebna odločitev sveta zavoda. Trenutno pripravljamo specifikacijo za zbiranje ponudb za revizijo. Odločitev za revizijo in specifikacijo mora potrditi Svet DU Ptuj. Ko bodo ponudbe zbrane, mora svet glede na ponujeno ceno in predložene reference izbrati najprimernejšega ponudnika. Lahko pa že pred revizijo za ključne nepravilnosti na-kažem, kako jih bomo oziroma jih je treba odpraviti. Kot prvo bomo v izkazu poslovanja za leto 2014 pravilno prikazali prihodke, odhodke in presežke - v skladu z računovodskimi standardi, brez pri- Dejan Dokl je danes v DU Ptuj samo eden izmed 307 zaposlenih. Njegova moč v Domu se je po odstavitvi njegove mame s funkcije direktorice bistveno zmanjšala. rejanja prihodkov, stroškov in skrivanja presežkov. Finančni in investicijski načrt za poslovno leto 2015 bosta izdelana na realnih osnovah, brez skrivanja presežkov in brez prirejanja stroškov. Izračuni oskrbnin bodo pripravljeni na podlagi revizijskih izsledkov, pravilnih cen oskrbe, dodatnih ter nadstandardnih storitev in določitev izvedbe pravilnega zaračunavanja. Zagotoviti želimo tudi ustrezno kadrovsko zasedenost delovnih mest. Podlaga za to bodo kadrovskih normativi in dejanske potrebe.« »Božičnico« prejeli DU Ptuj je svojim zaposlenim ob koncu lanskega leta, pred božičem, izplačal božič-nico, ki se v javnem sektorju sicer uradno imenuje dohodek iz naslova tržne dejavnosti. »Izplačali smo ostanek dohodka za leto 2013 in akontacijo za leto 2014, kar na zaposlenega, ki je bil v Domu zaposlen celo leto 2013 in 2014, znaša eno plačo. Odšteli smo prve tri mesece dela v Domu. Torej če je nekdo prišel k nam delat januarja 2014, je dobil izplačilo za devet mesecev. Individualno smo odbili tudi izplačila za mesece, ko je bil posameznik na bolniški,« pojasnjuje Šemničkijeva. Mojca Zemljarič Hajdina • Tradicionalni ponovoletni sprejem Zadovoljni z opravljenim V prostorih občine Hajdina je bil 7. januarja tradicionalni ponovoletni sprejem, na katerega je hajdinski župan Stanislav Glažar povabil najodgovornejše predstavnike družbene, športne, kulturne in civilne sfere v občini Hajdina, ki tako ali drugače oblikujejo to lokalno okolje. Foto: Črtomir Goznik „Leto 2014 je bilo za občino Hajdina izjemno uspešno. Realizirali smo vse projekte, ki smo jih v začetku leta načrtovali. Naložbe na področju sekundarne kanalizacije ostajajo prednostna naloga. Ob vseh infrastrukturnih dosežkih smo v občini Hajdina še posebej ponosni na naše društveno in družbeno življenje. Vsak se je na svojem področju angažiral po najboljših močeh, rezultat je velika in uspešna promocija občine Hajdina v državnem in mednarodnem prostoru. Zahvala gre vsem, ki se trudijo pri realizaciji skupno začrtanih ciljev. Novih izzivov se ne bojim, kadrovska in siceršnja zasedba je v naših društvih in zvezah takšna, da se nam za prihodnost ni bati. Del tega smo zapisali tudi v našo strategijo razvoja do leta 2020," je med drugim povedal Glažar. Za dobro delo v letu 2014 se je zahvalil tudi občinski upravi, ki ji gre velik del zaslug za vsa pridobljena državna in evropska sredstva. MG Ptuj • Župan voščil najstarejši občanki Iskriva Marija ima 102 leti Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je ob 102. rojstnem dnevu voščil najstarejši občanki Mariji Dobrave iz Vičave, ki trenutno biva v Forminu, ji zaželel veliko zdravja in da se čez leto dni spet srečata. Spremljal ga je predsednik sveta četrtne skupnosti Panorama Milan Klemene. Marija Dobravc je bila rojena 7. januarja 1913 na Bri-nečevi domačiji v Spodnji Rečici ob Savinji kot zadnji, peti otrok v družini Uršule in Franca Kolenca. Kot gostinka in kuharica je v gostilni Ko-lenc »Pri Brinovcu« s svojimi kuharskimi mojstrovinami gostila veliko ljudi, ukvarjala se je tudi z lovom. Poročila se je s krojačem Kreflom. Rodila se jima je hči Marija. Med NOB sta bila oba z možem partizana. V bitki je izgubila moža, sama pa je bila zaprta v celjskem Starem piskru, od koder so jo odpeljali v Dresden. Po vojni se je drugič poročila s trgovcem Jankom Dobravcem in skupaj sta se preselila na Ptuj, na Vičavo. Danes živi v stanovanjski skupnosti v Forminu. Še vedno želi biti na tekočem z vsemi dogodki, časopis prebere od začetka do konca. Poleg hčerke Marije se vedno razveseli dveh vnukinj in treh pravnukov. Ur Foto: Boris Branovič Foto: MZ Foto: MZ 10 Štajerski Kultura petek • 16. januarja 2015 Foto: Črtomir Goznik Se ni dolgo tega, kar so na ptujski izpostavi sklada za kulturo pripravili prireditev ob koncu sezone 2014, konec meseca pa se začenjajo letošnje prireditve. Ptuj • Sklad za kulturo v novi sezoni Ljubiteljska kultura ne razočara Decembra so na območni izpostavi sklada za kulturne dejavnosti v Ptuju pregledali največje uspehe ljubiteljske kulture s Ptujskega v letu 2014, že proti koncu tega meseca pa se začenja novo poglavje velike knjige ljubiteljske kulture. Vsakoletna srečanja kulturnikov pričenjajo ljudski pevci in godci; njihovo območno srečanje bo 23. in 24. januarja - prvo v Dornavi, drugo v Rogoznici. Zadnjega februarja se bodo na regijskem srečanju sestali tamburaši in mandoli-nisti, marec in april pa bosta (pre)polna dogodkov: od 13. do 15. ter od 20. in 23. marca se bodo na območnih predstavitvah predstavljali odrasli gledališčniki, 11. marca bo srečanje plesnih skupin, 18. in 19. marca bodo peli otroški pevski zbori, 25. marca se bodo predstavile otroške gledališke in 26. marca otroške folklorne skupine. April se začne z območnim srečanjem lutkarjev (2.), nadaljuje z odraslimi folklornimi skupinami (11.) ter dvema večeroma mladinskih pevskih zborov (15. in 16.). 18. aprila bodo nastopili rokerji, 20. bo znova srečanje lutkarjev - tokrat regijsko, april pa bodo pred prazniki (24. in 25.) sklenili z območnim srečanjem odrasli pevski zbori. Pestro bo tudi majsko dogajanje, ki se začne 5. z regijskim srečanjem otroških folklorni-kov in 7. z območno revijo malih pevskih skupin, osrednje majsko dogajanje pa bo Teden ljubiteljske kulture od 14. do 22. maja, ko se bodo vsako na svoj način predstavila s svojo dejavnostjo vsa ljubiteljska kulturna združenja v državi; prireditev pripravljata skupaj obe osrednji državni kulturniški zvezi - Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev. Pred poletnimi počitnicami se bodo 11. junija v Ptuju srečali literarni ustvarjalci, najver-jetne na Turniščah pa bo območna likovna kolonija; na njej bodo selektorji izbrali dela za regijsko likovno razstavo, ki bo 5. novembra. Še prej bo 17. oktobra območno srečanje pihalnih orkestrov, 21. novembra pa regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov za Štajersko in Pomurje; tekmovanje poteka vsako drugo leto. Kulturniško leto 2015 bodo na ptujskem JSKD sklenili 2. decembra s slovesnostjo, na kateri se bodo spomnili največjih uspehov ljubiteljskih kulturnikov v tem letu, nam je delo ptujske izpostave predstavila Sanja Selinšek. Kultura na Ormoškem, Lenarškem in Bistriškem Pozanimali smo se tudi, katere večje in tradicionalne prireditve bodo pripravili na Lenarškem, Ormoškem in Bistriškem; te tri območne izpostave namreč skupaj s ptujsko tvorijo organizacijsko celoto, saj skupaj pripravljajo različna regijska srečanja. Ormožani bodo 31. januarja pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev, od 13. do 15. februarja nastope odraslih gle- dališčnikov in 26. februarja območno srečanje plesnih skupin. Marca bodo srečanja otroških skupin: 5. folklornikov, 12. lutkarjev, 26. pevskih zborov in 27. gledaliških skupin. 15. aprila bo regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, 17. območna revija mladinskih pevskih zborov in 25. srečanje odraslih folklornih skupin. 9. maja bo revija odraslih pevskih zborov, v soboto pred martinovim (7. novembra) pa tradicionalno državno tekmovanje godb v zabavnem programu. V Lenartu pričenjajo kulturno leto 2015 12. februarja z območnim srečanjem plesnih skupin, marca pa bo izjemno pestro dogajanje: 5. srečanje lutkovnih skupin, 12. otroških folklornih skupin, 20. odraslih folklornikov, 26. otroških gledaliških skupin in 31. revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Od 10. do 12. aprila se bodo zvrstili nastopi odraslih gledaliških skupin, 25. pa bo regijski festival mlade literature Urška. 16. maja bo srečanje ljudskih pevcev in godcev, 22. revija odraslih pevskih zborov in malih pev- skih skupin, 29. pa regijsko srečanje odraslih folklornikov. 12. septembra bodo pripravili 17. likovni ekstempore, nastala dela pa predstavili na razstavi 2. oktobra. In kaj pripravljajo v Slovenski Bistrici? 20. februarja bo srečanje ljudskih pevcev in godcev, od 27. februarja do 1. marca ter od 6. do 8. marca bodo nastopi odraslih geldali-ških skupin, 11. marca srečanje otroških folklornih skupin, 19. marca srečanje lutkarjev, 22. in 23. marca pa otroških gledaliških skupin. 8. in 10. aprila bosta reviji otroških pevskih zborov, 18. srečanje odraslih folklornih skupin in 22. revija mladinskih pevskih zborov. Slovenska Bistrica letos gosti regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin - to bo 9. in 10. maja - ter regijsko srečanje pihalnih godb 24. maja. 15. maja bo območna revija odraslih pevskih zborov, 29. pa malih pevskih skupin. Če vam bo ob tako pestri ponudbi kulturnega dogajanja dolgčas, potem vam ni pomoči! jš Sp. Podravje • Predstavlja se komorni zbor Glasis Gospel in duhovna glasba Komorni zbor Glasis, ki ga sestavlja 16 pevcev, deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon iz Markovcev. Pevci ne prihajajo samo iz občine Markovci, temveč tudi iz okoliških občin Cirkulane, Gorišnica, Dornava, MO Ptuj, nekaj pa tudi od drugod. Pevske izkušnje so si predhodno nabirali v raznih drugih pevskih sestavih. Komorni zbor je bil ustanovljen pred dobrim letom na pobudo dirigenta in umetniškega vodje Ernesta Kokota. Člane zbora druži predvsem skupna ljubezen do kakovostnega in ubranega zborovskega petja ter ambicioznost, saj so si skupaj z zborovodjem zadali dokaj visoke cilje. Med temi je prepevanje različnih zvrsti glasbe in skladb različnih obdobij glasbene zgodovine ter udeležba Foto: Karina Laura V nedeljo ob 18.00 bodo pevci komornega zbora Glasis nastopili v cerkvi sv. Marka v Markovcih. na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Na ta način bogatijo svoj repertoar in kakovost petja ter pridobivajo raznoliko občinstvo. Najpomembneje je, da pri tem uživajo in izžarevajo zadovoljstvo, kar občinstvo hitro začuti. Letošnjo sezono so se lotili projekta Gospel in duhovna glasba. S tem projektom je komorni zbor Glasis nastopil v Gorišnici in na Polenšaku. V Cirkulanah so na božično-novoletnem koncertu sodelovali kot gostje in zapeli skupaj z Big Bendom iz Zagorja ter navdušili s solističnimi točkami svojih članov. Povsod so bili deležni odličnih odzivov občinstva, ki so uživali ob njihovem izbranem programu. To nedeljo boste lahko uživali ob njihovi glasbi v cerkvi sv. Marka. Gordana Črnivec Tednikova knjigarnica Hana in vetrovi Saj si je kar mislila! Niti opazili niso, da je nejevoljna odšla iz dnevne sobe. Hotela je povedati svoje, oni pa, kot da je sploh ne bi bilo. Hana se je razočarano usedla pod veliko limbo na vrtu. Se vedno so ji v ušesih zvenela vsa tista opravičila. Prva je bila mama. »Bodi tiho, nekaj resnega se pogovarjamo.« »Sila važno je, Hanca,« ji je zatrjeval dedek. »Bova pozneje katero rekla.« »Počakaj vendar,« jo je rotil oče, «samo to še povem!« »Zapri že končno svoja usta!« ji je za povrh predrzno zabrusil njem brat Emil. »A ne vidiš, da se odrasli pogovarjamo!« Kaj pa ona? A res mislijo, da pri hiši številka sedem nima ničesar povedati? Pa še koliko ima povedati! Pa še kako ... No, kako zmeraj prvi očka? P RI O RI TE T N O ! Ja, tako se reče. Pa še kako prioritetno je bilo! In deklica Hana si je ob cepetu z nogo prisegla, da jim bo že dala vetra, nadaljuje pripoved v novi slikanici Sabina Buchwald. V hipu je okoli dekliča nekaj zašumelo, videti ni bilo ničesar, a slutiti je bilo nekaj mogočnega, velikega, silnega. Tisto mogočno je deklico dvignilo s tal in upogni-lo mogočno limbo skoraj do tal. Takrat se je deklici predstavil Burko, ki je prišel z jadranskega morja. Torna-dek je prišel naravnost iz nevihte, Širokec je pripihal iz Afrike, Fenko pa z gorovja. Vsi so trdili, da jih je Hana poklicala in tedaj jim je deklica naročila, naj malo poskrbijo za njeno mamo, očeta, dedka in brata. In tako se začne zmešnjava v zabavni slikanici z ilustracijami Kristine Krhin: vetrovi so pihnili v poštni nabiralnik in račun za elektriko je pristal pri sosedovih, pihnili so v kuhinjo in zmešali dedkove čajne rožice ... Ko še je leto mlado in smo še polni obljub, je slikanica Hana in vetrovi dobrodošlo družinsko branje, saj govori o pogovarjanju in poslušanju, ki sta najpomembnejša elementa medčloveških odnosov. No, morda bi bilo bolj prav, da bi deklica pokazala nekoliko več strpnosti do odraslih, a najverjetneje je avtorica pomišljala, da odrasli prepogosto zgubljamo dragoceni čas in pozabljamo na otroško modrost. Seveda pa je tudi mene presenetila beseda, ki jo je podčrtal tudi računalnik: limba. Priznam, da še nikoli nisem slišala za drevo, ki se tako imenuje. Ogledala sem si ilustracijo drevesa, ki me je najbolj spominjalo na nekoliko oskubljen bor. Potem se pobrskala v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) in res sem našla na strani 721 prve knjige, da je limba (gozdarsko) visokogorski bor, pogosten tudi v parkih, reče se mu tudi cemprin, Pinus cembra po latinsko. No, cemprin je poimenovanje, ki zveni bolj domače in ga najdemo v knjigi Drevesne vrste na Slovenskem (Robert Brus, Mladinska knjiga, 2004). Limba ali cemprin je do 25 metrov visoko in 1,7 metra debelo vednozeleno iglasto drevo z ozko valjasto krošnjo, ki se pri starih drevesih precej razširi in postane nepravilna. Veje so kratke in ukrivljene navzgor. Skorja je sprva sivo zelena in gladka, nato sivo rjava in razpo-kana, da z nje odpadajo luske lubja ... Na Slovenskem cemprin raste samoniklo, vendar je redek. Nekoč je tudi v Sloveniji poraščal večje površine, danes pa nekaj majhnih, verjetno avtohtonih skupin najdemo le še v alpskem svetu pri Beli peči med Raduho in Smrekovcem ter pod vrhom Krnesa v pogorju Smrekovca. In tako je lahko tudi drobna slikanica vir novega znanja. Prijetno branje želi Liljana Klemenčič Rokomet Najkvalitetnejše SP v zgodovini Stran 12 Nogomet Kidričani v pripravah s petimi prvoligaši Stran 12 Strelstvo Majda Rauši in Kevin Venta do brona Stran 13 Tenis Blaž Rola v glavnem žrebu za OP Avstralije Stran 13 Nogomet Elšnik in Ahec v Rusiji do 3. mesta Stran 14 Košarka Olgica napredovala v polfinale Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Zaradi izgradnje tribune manj za igralce, a z novo filozofijo Nogometaši Zavrča se že dober teden dni pripravljajo na spomladanski del prvenstva. Trener Ivica Solomun in njegov pomočnik Miran Emeršič imata na voljo pomlajeno ekipo, s katero se kljub vsemu nadejata dobrih rezultatov. Ob tem so v NK Zavrč v torek pripravili tiskovno konferenco, na kateri so podrobno predstavili vse aktivnosti v zvezi z dokončanjem stadiona v Zavrču in glede prihodnje usmeritve kluba. Na konferenci so sodelovali predsednik kluba Silvo Šterbal, športni direktor Dani Laser, trener Ivica Solomun ter igralci Marko Ranilovič, Lovro Cvek, To-mislav Kiš, Ante Mitrovič. Nova tribuna, večje igrišče, drenaža ... Predsednik kluba Silvo Šterbal je na uvodu povedal: »Vizijo izgradnje nove stadiona v Zavrču smo začeli uresničevati lani, v spomladanskem delu prvenstvu. Najprej smo uredili cca 150 parkirnih mest za gledalce, kasneje še posebej za interventna vozila. Glede samega stadiona je padla odločitev, da z začetkom del počakamo do konca spomladanskega dela sezone 2013/14. Najprej smo podrli glavno tribuno, nato še pomožno tribuno in spremljajoče objekte - glavni izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj. Ko so bili urejeni temelji, je Pomgrad dostavil betonsko konstrukcijo, vsa dela do sedanje faze pa so opravili delavci Cestnega podjetja Ptuj. Nekaj del glede strehe in sedežev je bilo izvedenih v lastni režiji, na tribuno je nameščenih cca. 1000 sedežev. Vzporedno s temi deli so potekala tudi dela na samem igrišču, ki je bilo glede mer na minimumu predpisov. Predvsem smo imeli težave z varnostjo zaradi majhne razdalje med označenim igriščem in ograjo. Težava je bil tudi steber daljnovoda na drugi strani igrišča; tudi tega smo odstranili in kable položili v zemljo. Zaradi tega smo lahko sedaj igrišče prestavili za dobrih pet metrov stran od tribune in zadostili vsem predpisom. Obenem je bila v zemljo položena drenaža, zaradi česar bo igrišče odslej v boljšem stanju tudi ob obilnejših padavinah. Na samem objektu sedaj pospešeno potekajo zaključna dela in res iskreno upamo, da bomo lahko prvo tekmo spomladanskega dela prvenstva - 21. februarja - odigrali na svojem stadionu.« Silvo Šterbal se je dotaknil Ift ¡J,,a IV«____i elektro I 1 JQk J I RM * »—m ga . J ,mSlovenije jp ' Hipca tudi okvirne finančne ocene celotne investicije. »To ocenjujemo na cca milijon evrov, natančen podatek bomo lahko postregli po dokončanju vseh del.« Glavna »zvezda« bo ekipa O igralskem kadru, športni politiki in viziji kluba je več povedal športni direktor Dani Laser, ki se je klubu pridružil lani. »Ko smo potegnili črto pod jesenski del prvenstva smo prišli do spoznanja, da je potreben remont. V glavnem smo se zahvalili starejšim igralcem in stopili na pot povsem nove politike kluba. Zaradi izgradnje stadiona so se za skoraj 50 % zmanjšala sredstva za igralski kader. Edina logična izbira je bila pomlajevanje ekipe z mladimi igralci iz regije.Slo-venska liga je zelo močna in vsak igralec bo imel možnost za dokazovanje. Dosedanje okrepitve so znane, v kontaktu smo še s tremi igralci. Prepričan sem, da bomo samozavestni, pripravljeni pa smo tudi na igre po sistemu to-plo-hladno, saj gre za mlado moštvo. V ekipi imamo nekaj igralcev, ki so bili v mlajših kategorijah hrvaški reprezen-tanti, zato pričakujemo, da se Foto: Varaždinske vijesti Na tiskovni konferenci na kmečkem turizmu Martin so se med drugimi predstavili Ivica Solomun, Dani Laser in Tomislav Kiš. Strokovni štab: Ivica Solomun - trener Miran Emeršič - pomočnik trenerja Damir Vugrinec - trener vratarjev Denis Mladenovič -kondicijski trener Davor Lješevič - kondicijski trener, diagnostik Novinci: Ante Mitrovič (Koper, 26), Tomislav Kiš (Hajduk, Gorica, 20), Josip Balic (Dugopolje, 21), Miha Korošec (Šampion, 23), Ivan Novoselac (Va-raždin, 19), Antonio Brzo-ja (Koprivnica, 20), Luka Petanjek (Gorica, 20), Rok Zorko (Podvinci, 21), Blaž Dobaj (Aluminij, 18), Hr-voje Čubic (Monsor, 22), Mateo Monjac (Reka, 18), Luka Leko (Zagreb, 20). Foto: Varaždinske vijesti Izgradnja tribune v završkem športnem parku je v zaključni fazi: če bo vse potekalo po načrtih, bo svečano odprtje 21. februarja, ko bodo Zavrčani v 1. krogu spomladanskega dela gostili vodilno ekipo 1. lige - Domžale. Na fotografiji je predsednik NK Zavrč Silvo Šterbal. bodo z dobljeno priložnostjo za igro razvili v dobre igralce. Ni namen, da bi imeli v ekipi zvezdnike, ampak da je glavna 'zvezda' ekipa. Znotraj ekipe bo lahko vsakdo poiskal svojo vlogo, delovati pa moramo usklajeno, od trenerja do vseh igralcev. Cilji so vezani na uvrstitev v sredino lestvice, v kolikor pa se bo pokazala možnost za kaj več, pa jo bomo seveda skušali izkoristiti. Tekmovalne cilje bomo višje postavili pred naslednjo sezono, ko se bo ta ekipa stabilizirala.« Tomislav Kiš in Lovro Cvek Dani Laser je posebno zahvalo namenil Tomislavu Kišu, ki je svojo nogometno pot začel pri zagrebškem Sesvetu, kasneje pa kot velik talent hrvaškega nogometa prestopil k Hajduku. Zadnjih nekaj mesecev je kot posojen igralec Hajduka igral za zagrebški HNK Gorica v 2. hrvaški ligi. »Z njim smo se načelno dogovorili že pred mesecem in pol, zaradi dobrih predstav v 2. hrvaški ligi pa je imel kar nekaj ponudb močnejših hrvaških in slovenskih klubov iz 1. lige. Njegov klub ga je želel preusmeriti v katerega od teh, a Tomislav ni snedel besede in je vztrajal pri prestopu v Za-vrč. To je pokazatelj pravega karakterja, na kar smo bili pri angažiranju mladih posebno pozorni. Lojalnost in ljubezen do kluba morata biti posebno izražena, NK Zavrč je nad nami vsemi, ki delamo v klubu. Želimo, da so gledalci ponosni na igralce, z dobrimi igrami pa si želimo pridobiti njihovo zaupanje. Ko bodo gledalci po tekmi ostali na stadionu in ploskali igralcem, potem je to prava pot,« je povedal Laser. Ta je predstavil tudi novega kapetana ekipe - to bo poslej 19-letni Lovro Cvek. »V klubu imamo starejše in izkušenej-še igralce, med katerimi bi lahko iskali kapetana, a smo želeli s to potezo pokazati na usmeritev kluba. Prepričan sem, da mu bodo starejši stali ob strani.« Posebna noviteta bo ta, da bodo igralci, ki bodo na prvenstvenih srečanjih igrali manj, priložnosti za dokazovanje dobili na prijateljskih srečanjih, kjer se bodo drugi ekipi pridružili tudi nekateri mladinci. »Ob koncu bi se želel zahvaliti predsedniku Miranu Vuku za pogoje, ki nam jih omogoča. Logistika se je zelo izboljšala, zato vse poteka precej tekoče. Ni še vse idealno, predvsem mislim na prevoze igralcev, a vsi skupaj komaj čakamo na nadaljevanje prvenstva. Že v soboto, 17. 1., pa nas čaka prva prijateljska tekma proti Ivančni Gorici, sledile bodo preizkušnje z Aluminijem, Zagrebom in Veržejem, dvakrat se bomo za nekaj dni odpravili na turnirja ob hrvaško obalo, v Novigrad,« je dodal Dani Laser. Ivica Solomun: »Naloga je 'ustvarjanje' igralcev« Novi trener Ivica Solo- mun je bil kratek: »Moje delo v Zavrču je podobno nekaterim dosedanjim, ko sem zvečine delal z mladimi. Prva liga je seveda poseben izziv, vsekakor pa je jasen namen stabilizirati delo v klubu in ustvarjati mlade igralce. Skupaj s strokovnim štabom bomo naredili vse, da delo dvignemo na evropski nivo, v kolikor pa bomo s prestopom katerega od teh mladih v močnejše klube še nekaj zaslužili, potem bo to toliko bolje. Za nami je uvodni del priprav, v katerem je bila najpomembnejša diagnostika stanja. Sedaj vemo, kakšni so temelji in na tem bomo gradili. Zaenkrat vse poteka po načrtu, upam samo, da se bomo čim prej zbrali v popolni postavi.« Nekaj besed je dodal novi kapetan Lovro Cvek: »Najprej bi se zahvalil trenerju in vsem, ki so mi dodelili to čas. To je zame dodatna motivacija, vsekakor pa bom skušal to zaupanje upravičiti in se pokazati v najboljši luči.« Jože Mohorič 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Nogomet • NK Aluminij V pripravah s petimi prvoligaši Ponedeljek, 13. januar, je dan, ko so priprave na drugi del prvenstva začeli tudi nogometaši Aluminija. Ti po jesenskem delu zasedajo 5. mesto, spomladi pa želijo to uvrstitev izboljšati. Do 15. marca, ko se bodo na domačem igrišču pomerili z Dravinjo, jih tako čakata dva meseca napornih priprav, po katerih se bo treba dokazati v prvenstvenih obračunih. Prvi trening se je začel z uvodnim sestankom, nato pa sta glavni trener Damijan Romih in kondicijski trener Milenko Potočnik igralce povedla na igrišče. Začelo se je - jasno - z nabiranjem kilometrov ... Prvega treninga se je udeležilo 21 igralcev, nekateri so bili upravičeno odsotni. Pripravam članske ekipe se bo pridružilo pet mladin- Elšnik, Alen Ploj, Anton Rogina in Klemen Pucko. Zaenkrat je edina potrjena okrepitev Sandi Čeh (Za-vrč), klub pa se je med zimskim premorom razšel z Ža-nom Horvatom. Kidričani bodo v pripravah odigrali kar 14 prijateljskih srečanj, med drugim bodo njihovi tekmeci prvoligaške ekipe Maribora, Olimpije, Celja, Rudarja in Zavrča. Razpored prvih petih prijateljskih tekem: - sobota, 17. 1.: Maribor - sreda, 21. 1.: Zavrč - sobota, 24. 1.: Celje - sreda, 28. 1.: Rudar Velenje - sobota, 31. 1.: Drava Sledile bodo še tekme z Za-vrčem, Mariborom B, Radlja-mi, Olimpijo, Šmarjami pri Jelšah, Strassom (Avstrija), Mons Claudiusom, Podvinci Damijan Romih, trener Aluminija: »V pripravah ne bomo uvajali bistvenih sprememb, na začetku bomo delali na pridobivanju fizične moči, na vzdržljivosti in na dobri psihološki pripravi. Priprave bodo naporne, ve- liko pa bo tudi prijateljskih srečanj, na katerih bodo predvsem mladi igralci pridobivali izkušnje. Menim, da je to edini pravi način, saj je spomladanski del prvenstva zelo kratek, čaka nas samo 12 tekem. V teh bo treba prikazati kar največ, zato bo potrebno želeno formo ujeti že pred samim začetkom. Za 2. mestom zaostajamo štiri točke, zato bo treba za izpolnitev ciljev točke zbirati že od prve tekme naprej. Cilji ostajajo takšni kot pred začetkom sezone, torej uvrstitev med najboljše tri ekipe 2. lige.« V soboto boste odigrali že prvo pripravljalno tekmo, na igrišču z umetno travo v Kidričevem boste gostili ekipo Maribora. »Rezultat v takšnih dvobojih je obrobnega pomena, predvsem bomo poskušali v težkem dvoboju preizkusiti kakšnega zanimivega igralca. Zame bo tekma pomemben pokazatelj, kako so igralci delali v zimskem premoru, kako so vzdrževali kondicijo in fizično moč. Obenem se je vedno dobro preizkusiti z ekipo najvišjega nivoja, udeleženko Lige prvakov, saj lahko po takšnem testu postaviš svoje okvirje zmožnosti. V takšni tekmi se tudi najlažje vidijo pomanjkljivosti in to je potem pomembna orientacija za nadaljnje delo.« Jože Moltorič Foto: Črtomir Goznik cev: Tilen Ahec, Timi Max in Roltekom Dobom. Nogometaši Aluminija so v ponedeljek začeli priprave na spomladanski del prvenstva. Rokomet m SP v Katarju Najkvalitetnejše svetovno prvenstvo v zgodovini Slovenski reprezentanti (na fotografiji Marko Bezjak) se bodo v Katarju velikokrat znašli v podobnih situacijah. 24 ekip iz vsega sveta se bo od 15. 1. do 1. 2. 2015 v Dohi borilo za naslov svetovnega prvaka, Španci so branilci naslova iz leta 2013. Slovenija bo drugič zapored udeleženec SP, na zadnjem v Španiji smo se veselili odličnega četrtega mesta. »Skoraj raje bi bil peti kot še enkrat četrti. Biti tako blizu medalje, a na koncu ostati praznih rok, verjemite, res ni lahko preboleti. Predvsem si želim, da še enkrat pridemo do polfinala, to je tiha želja,« so besede Jureta Dolenca, ki je bil na SP v Španiji najboljši igralec naše reprezentance. Besedam Dolenca je težko verjeti, saj bi vsi naši igralci v tem hipu skoraj zagotovo podpisali osvojitev končnega četrtega mesta. Prvenstvo v Katarju bo najkakovostnejše doslej, saj kar petnajst reprezentanc prihaja iz Evrope. Za Evropo veliko ne zaostajajo tudi Katarci s svojimi okrepitvami, pa Argentina, Brazilija, Tunizija, Egipt. Le Alžirija, Iran, Čile in Savdska Arabija so reprezentance, ki bodo težko ujele uvrstitev v osmino finala. V takšni konkurenci bo popoln uspeh uvrstitev med prvih sedem. Prvo vodi neposredno na OI v Riu de Janeiru, ostalih šest mest v kvalifikacije, s tem da bodo drugo-, tretje- in četrtouvrščeni domačini kvalifikacijskih turnirjev. Do želenega vsaj sedmega mesta si je treba najprej priboriti uvrstitev v četrtfinale, kar pomeni igrati dobro na petih tekmah predtekmova-nja in v tekmi osmine finala. Medalja v takšni konkurenci bi pomenila popolni uspeh, zlata kolajna pa čudež. Glavni favoriti so Francozi, ki jim sledijo Danska, Španija in Hrvaška. Napoved po skupinah: Skupina A: 1. Španija, 2. Slovenija, 3. Katar, 4. Belo-rusija, 5. Brazilija, 6. Čile. Španci so aktualni prvaki sveta in prvi favorit skupine, kjer nastopa naša reprezentanca. Naše fante bodo iz ozadja napadali gostitelji Katarci, naši dolžniki Beloru-si, pozabiti pa ne gre tudi na neugodne Brazilce, ki napredujejo iz leta v leto. Kdo je svetovni prvak v ženskem rokometu? Brazilija. Zato previdnost ni odveč. Čile je popolni outsider. Selektor Boris Denič bo na srečo v Dohi imel na razpolago obrambni zid Miladin Kozlina, Uroš Bundalo in Matej Gaber, kar je za našo izbrano vrsto izra- zito pomembno. Uspeh Slovenije bo v prvi vrsti odvisen prav od igre v obrambi. Tudi ostale luknje, ki se pojavljajo v igri Slovencev, bo težko zakrpati, zato bi sedmo mesto za Slovenijo na tem prvenstvu bilo že omenjeni čudež. Skupina B: 1. Hrvaška, 2. Makedonija, 3. Avstrija, 4. Tunizija, 5. BiH, 6. Iran. Zelo zanimiva skupina, ki jo lahko razdelimo na tri dele. V prvem delu so Hrvati, ki so v vlogi absolutnih favoritov. Drugi del tvorijo Makedonija, Avstrija, BiH ter Tunizija, ki ima največ izkušenj z minulih svetovnih prvenstev. V tretji del spada Iran, ki bo težko ujel kakšno točko. Skupina C: 1. Francija, 2. Švedska, 3. Islandija, 4. Češka, 5. Egipt, 6. Alžirija. Francozi, Švedi in Islandci se bodo potegovali za prvo mesto, Češka, Egipt in Alžirija pa za četrto mesto v skupini. Francozi so favoriti prvenstva, Švedi so odlični in lahko postanejo največje presenečenje prvenstva, Islandci so neugodni, a premalo za uvrstitev v polfinale. Skupina D: 1. Danska, 2. Nemčija, 3. Poljska, 4. Rusija, 5. Argentina, 6. Savd-ska Arabija. Dancem zaradi širine igralskega kadra dajemo prednost pred Nemčijo in Poljsko. Nemci so z novim selektorjem napredovali v obrambi, kar je za tekmovanja tipa SP izjemno pomembno. Poljske ne gre odpisati, saj gre za izkušeno ekipo, ki lahko premaga vsako reprezentanco. Rusija in Argentina se bosta borili za napredovanje v osmino finala. Savdska Arabija je odpisana. V osmini finala se križata skupini A in B ter skupini C in D. Tako bi Slovenija v osmini finala lahko igrala proti Hrvaški, Makedoniji, Avstriji, Tuniziji, BiH ali Iranu. Želja v osmini finala: Avstrija ali Tunizija. Napoved četrtfinalistov: Španija, Slovenija, Katar, Hrvaška, Francija, Danska, Poljska, Nemčija. Napoved polfinalistov: Španija, Hrvaška, Francija, Danska. Napoved končne uvrstitve: 1. Francija, 2. Španija, 3. Danska, 4. Hrvaška. Uroš Krstič Slovenska reprezentanca: - vratarja: Gorazd Škof (Nantes) in Primož Prošt (Göppingen); - krilni igralci: Luka Žvižej (Celje Pivovarna Laško), David Špi-ler (Meškov Brest), Dragan Gajic in Vid Kavtičnik (oba Montpellier); - zunanji igralci: Klemen Cehte (Payd D'Aix)*, Marko Bezjak, Jure Natek (oba Magdeburg), Miladin Kozlina (Minden), Dean Bombač (Pick Szeged), Uroš Zorman (Vive Targi Kielce), Sebastian Skube (Björringb ro-S ilkeborg), Jure Dolenec (Montpellier); - krožni napadalci: Miha Žvižej (Toulouse), Matej Gaber (Montpellier), Uroš Bundalo (Tremblay) in Blaž Blagotinšek (Celje Pivovarna Laško). - selektor: Boris Denič (*) Cehte se naj bi reprezentanci v Katarju pridružil prihodnji teden, če bo pravočasno pozdravil poškodbo. Razpored skupin rednega dela: SKUPINA A SKUPINA B SKUPINA C SKUPINA D Španija Hrvaška Francija Danska SLOVENIJA BiH Švedska Poljska Belorusija Makedonija Alžirija Rusija Katar Avstrija Češka Nemčija Brazilija Tunizija Islandija Argentina Čile Iran Egipt Savd. Arabija Razpored tekem slovenske reprezentance: 1. krog, petek, 16. 1.: SLOVENIJA - Čile (15.00) 2. krog, sobota, 17. 1.: SLOVENIJA - Belorusija (15.00) 3. krog, ponedeljek, 19. 1.: Katar - SLOVENIJA (17.00) 4. krog, sreda, 21. 1.: SLOVENIJA - Brazilija (15.00) 5. krog, petek, 23. 1.: Španija - SLOVENIJA (15.00) Na SP tudi Ormožan Marko Bezjak in Ptujčan Renato Vugrinec V Katarju bo v naši izbrani vrsti nastopil tudi Ormožan Marko Bezjak, ki odlično nastopa v nemški Bundesligi pri Magdeburgu. Še vedno imamo občutek, da se Bezjak na reprezentančnih tekmah ne sprosti dovolj in da ne kaže svojega pravega obraza. Želje Bezjaka pred Katarjem so naslednje: »Primarni cilj je jasen, četrtfinale oz. vozovnica za kvalifikacije za OI. Seveda si želimo kolajne, a krog je širok, številni pa imajo podobne želje. V skupini bi morali zasesti vsaj drugo mesto, da v osmini finala dobimo malenkost lažjega tekmeca. Pred dvema letoma je glavnina reprezentantov prihajala iz domače lige, danes smo več ali manj vsi v tujini. Starejši smo za dve leti, skupaj smo dve leti dlje, v tujini smo dobili nove izkušnje, iz tedna v teden imamo težke tekme - vse to so lahko prednosti. Če potegnem črto, mislim, da smo boljši kot smo bili pred Španijo, a to bo seveda treba dokazati na igrišču,« Barve makedonske reprezentance bo branil Ptujčan Renato Vugrinec. Desna zunanja Makedonije bosta »veterana« Kiril Lazarov in Vugrinec. Vsekakor zanimiv podatek, kot bo zagotovo zelo zanimivo letošnje svetovno prvenstvo, ki bo že 24 zapovrstjo. petek • 16. januarja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • OP Avstralije V petek žreb, v ponedeljek zares Ta teden na igriščih v Mel-bournu potekajo kvalifikacije za prvi letošnji grand slam turnir - odprto prvenstvo Avstralije. Slovenci bomo imeli v glavnem delu žreba od ponedeljka dalje med posamezniki najmanj tri predstavnike (Blaž Rola, Blaž Kavčič, Polona Hercog), Aljaž Bede-ne igra v kvalifikacijah. Ptujčan Blaž Rola je lani prav v Avstraliji z uspešnimi igrami v kvalifikacijah in uvrstitvijo v 2. krog glavnega žreba začel svoj pohod proti najboljši stoterici igralcev sveta. Pot do ponovitve tega dosežka bo letos krajša, vsekakor pa bo veliko odvisnega od žreba: če v 1. krogu naleti na igralca npr. najboljše deseterice, je napredovanje le še v domeni znanstvene fantastike, ob kakšnem kvalifikantu pa precej lažje. Začetek sezone za 24-letnega Ptujčana ni bil najboljši (ena zmaga, dva poraza), a podobno je bilo tudi lani. Blaž sedaj opravlja zadnje priprave, ki so zagotovo zelo pomembne: ob prilagoditvi na časovni pas je treba ujeti pravi občutek za podlago, trenutne vremenske razmere, dodaten adrenalin pa zagotovo sprošča občutek vpletenosti v tako veliko tekmovanje. JM Rokomet • Jeruzalem Ormož Znoj teče v potokih Ormoški rokometaši so priprave na drugi del sezone začeli pod vodstvom Darka Kneževiča. Po tritedenskem premoru so v ponedeljek, 12. januarja, priprave na drugi del sezone začeli rokometaši Jeruzalema. Ormožani so eno večjih presenečenj sezone 2014/15, saj po petnajstih odigranih krogih zasedajo visoko 6. mesto, česar pred začetkom prvenstva ni pričakoval nihče. Praktično je osnovni cilj, obstanek v ligi, že zagotovljen in trener Saša Prapotnik bo imel na preostalih 11 tekmah dovolj časa in miru za grajenje ekipe za novo sezono. Ekipo je na prvi trening v letu 2015 popeljal kapetan in prvi strelec lige Bojan Čudič Hugo (135 zadetkov na 15 tekmah). Prvega treninga so se udeležili vsi rokome-taši, na katere v drugem delu računa Prapotnik. Iz drugoli-gaša Radgone se bodo s po-soje vrnili letniki 1997 Vid Lukman, Nejc Šandor in Dejan Kociper, ki bodo poskušali v drugem delu sezone ujeti še kakšno minuto v družbi najboljših slovenskih rokometašev. Manjkali so re-prezentanti selekcije mlajših kadetov Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec in Gašper Horvat, ki bodo drugi del sezone trenirali skupaj s kadeti in igrali mladinsko ter kadetsko ligo. Prve treninge ekipa opravlja pod vodstvom trenerja za fizično pripravo Darka Kneževiča in tako bo tudi v naslednjem tednu, ko bo v sredo, 21. 1., na sporedu že prva pripravljalna tekma v gosteh na Ptuju. Okvirni razpored pripravljalnih tekem: 21. 1.: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 23. 1:. turnir v Slovenj Gradcu 28. 1.: Jeruzalem Ormož - Kar-lovac 30. 1.: Jeruzalem Ormož - Va-raždin 6. 2.: Jeruzalem Ormož - Maribor ku Ptujčanke spet na delu v 1. B-ligi Konec tedna se bo nadaljevalo prvenstvo v 1. B ženski ligi, kjer nastopa tudi mlada ptujska ekipa. V soboto se bo ekipa ŽRK Tenzor DP-Logik iz Ptuja pomerila z Logatcem, ki ga je v tej sezoni že ugnala, podobno pa se pričakuje tudi v soboto ob 16.30 v Ljudskem vrtu. Ptujčanke so sicer priprave na nadaljevanje prvenstva začele v ponedeljek, 5. januarja. Mini priprave so bile v prvi vrsti namenjene obnovitvi kondicije, v zadnjih dneh pa seveda prevladuje delo z žogo. Cilji mladih Štajerk ostajajo nespremenjeni, uvrstitev med najboljše štiri v ligi. tp Strelstvo • MT Trzin - 19. Skirca Borisa Paternosta Majda Raušl in Kevin Venta do bronastega odličja ■ V| Pretekli konec tedna je v Trzinu domače strelsko društvo organiziralo prvo mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem v letu 2015. Prestižne 19. Skirce Borisa Paternosta se je udeležilo več kot 170 strelcev iz devetih držav: Hrvaške, Srbije, BIH, Madžarske, Italije, Sal-vadorja, Slovenije ter prvič tudi iz Armenije in Mehike. Skupaj s sobotnim tekmovanjem za Pokal Trzina 2015 je tekmovalo 400 strelcev. Največ pozornosti sta zraven domačih strelcev poželi zmagovalki ISSF Finala svetovnega pokala v letu 2014, Hrvatica z bronastim odličjem iz OI v Pekingu s puško Snježana Pejčic ter Mehičanka s pištolo Alejandra Zavala. Zelo uspešno so se odrezali tudi spodnjepodravski strelci, ki so si priborili štiri finalne uvrstitve, Ptujčanka Majda Raušl in Ormožan Kevin Venta pa sta se veselila odmevnega bronastega odličja, kar je med Slovenci dosegel le še Željko Moičevic s puško. Rašlova prehitela Mehičanki Med dekleti s pištolo je najboljši kvalifikacijski rezultat s 383 krogi dosegla zvezdniška Mehičanka Alejandra Zava-la, le s krogom zaostanka sta ji sledili Hrvatica Marija Ma-rovič ter najboljša slovenska strelka Petra Dobravec. Zraven Dobravčeve je slovensko čast v finalu reševala Ptujčanka Majda Raušl, ki je s 369 krogi le za las ujela finale na 8. mestu. Razburljivi finale je na vrh pripeljalo Splitčanko Marovic, ki je s prepričljivo prednostjo ugnala svojo reprezentančno kolegico Zlat-ko Hlebec. Na veliko veselje vseh domačih navijačev pa si je bronasto odličje pristrelja- Foto: Simeon Gönc Ptujska strelka Majda Raušl je odlično odprla sezono mednarodnih tekmovanj in na 19. Skirci Borisa Paternosta osvojila bronasto odličje. Zmagala je Dalmatinka Marija Marovic pred Zlatko Hlebec iz Opatije. la izkušena Ptujčanka, ki je v tesnih izločilnih bojih ugnala obe mehiški strelki, mlajša Cervantes je osvojila 4. mesto, Zavala je bila peta, sledila je Dobravčeva. Venta do brona V moški konkurenci s pištolo so se v finale prebili trije Slovenci, najboljše izhodišče pa si je s 574 krogi (97, 93, 95, 97, 96, 96) na 3. mestu priboril Ormožan Kevin Venta. Slednjemu sta v finalu od Slovencev družbo delala še Kamničan Rožle Repič s 567 krogi in miklavški strelec Boštjan Simonič s 565 krogi. Zmago v kvalifikacijah je slavil srbski ostrostrelec Da-mir Mikec s 579 krogi. Brez zadete desetice v finalu je po osmih strelih s tekmovanjem na 8. mestu končal najizku-šenejši med Slovenci Boštjan Simonič. Na meji obstanka se je ves čas gibal tudi Venta, vendar vedno tesno premagal tri hrvaške tekmece. Po šestnjastih strelih smo dobili nosilce medalj, Venta pa se je v naslednjih dveh strelih zoperstavil srbskemu olim- pijcu Mikcu. Ta je 10,5 proti 9,4 dvoboj za veliki finale odločil sebi v prid, Venta se je veselil bronastega odličja. V finalu je zmagal Madžar iz Za-laegerszega Miklos Tatrai. Med ptujskimi strelci se je s 562 krogi najvišje uvrstil mladinec Sašo Stojak in zaradi slabega zaključka s serijo 90 ostal brez finala na 14. mestu. V finalu tudi Urška Kuharič Med dekleti s puško je prepričljivo najboljši rezultat v kvalifikacijah s 418,3 kroga postavila hrvaška strelska zvezda Snježana Pejčic, v navalu hrvaških finalistk pa sta se v finale uspeli uvrstiti le še Madžarka Nora Dalma-ti in ormoška strelka Urška Kuharič s 410,6 kroga. Slednja se je v finalu dobro borila in bila v štirinajstem strelu izločena po nesrečni osmici, kar ji je prineslo dobro 5. mesto. Petra Vernik je za finalistkami zaostala za 6 krogov in s 404,0 kroga osvojila 19. mesto. Izjemno zmago z »avionskim« rezultatom 211,2 kroga (kar predstavlja neura- Judo • Mednarodno tekmovanje v Lendavi Mladi judoisti uspešni v Lendavi Klub borilnih veščin Lendava je v soboto organiziral 17. Pokal borilnih veščin Lendava 2015. V Mestni športni dvorani DSŠ Lendava je nastopilo 288 tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav. Med slovenskimi klubi sta bila dobro zastopana JK Go-rišnica in JK Drava. Ptujčani so imeli prijavlje- nih 12 judoistov in 4 judoist-ke. Brez borbe je bila prva v konkurenci mlajših kadetinj v kategoriji nad 70 kg Nika Šlamberger. Ostali ptujski tekmovalci so se morali za svoje uvrstitve potruditi na tatamiju: medalje za 2. mesta so dobili Rene Klo-ar, Matija Krajnc in Ana Vidovič, tretji so bili Filip MT 19. Skirca, rezultati: Pištola moški 1. Miklos Tatrai, MADŽ 570 + 200,4 2. Damir Mikec, SRB 579 + 197,4 3. Kevin Venta, KOR 574 + 176,6 7. Rožle Repič, KAM 567 + 96,3 8. Boštjan Simonič, JKM 565 + 72,6 14. Sašo Stojak, PTU 562 24. Simon Simonič, JKM 557 25. Aleksander Ciglarič, JKM 556 27. Miran Miholič, JKM 555 33. Zlatko Kostanjevec, PTU 552 34. Tadej Širec, PTU 552 42. Matevž Mohorko, KID 547 52. Alojz Trstenjak, JKM 536 57. Uroš Mohorko, KID 530 59. Jurček Lamot, KID 527 Ekipno: 1.SD Grosuplje 1683 2. SD Končar Zagreb 1679 3. SD Jožeta Kerenčiča Mikavž 1678 4. SD Dušana Poženela Rečica 1669 5. SK Ptuj 1666 10. SD Kidričevo 1604 Pištola ženske 1. Marija Marovic, CRO 383 + 201,7 2. Zlatka Hlebec, SLO 378 + 193,6 3. Majda Raušl, SLO 369 + 171,7 4. Alejandra Cervantes, MEX 370 + 152,0 5. Alejandra Zavala, MEX 383 + 134,7 6. Petra Dobravec, SLO 382 + 115,0 dni svetovni rekord!) je slavila Pejčiceva. V moški konkurenci se je bronastega odličja veselil tudi Željko Moičevic, ki je zaostal le za hrvaškima strelcema Bornijem Petanjkom in Petrom Goršo. Med ormoškimi strelci se je najvišje uvrstil Jan Šumak in s 614,9 kroga osvojil 11. mesto ter za finalom zaostal le za poldrugi krog. Tadej Horvat in Rok Šumak sta dosegla 609,1 in 600,2 kroga ter osvojila 23. in 38. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavili zagrebški strelci Končarja s 1853,0 kroga pred Olimpijo (1847,0) in Grosupljem (1840,6), ormoška ekipa Kovinarja je s 1824,2 kroga osvojila 5. mesto. Simeon Gonc Laura, Alen Adrien Ploši-njak, Andi Karameta, Jaka Solina Petrovič in Zoja Munda. S po eno zmago so brez medalj ostali Jan Hod-žar, Jure Vogrin in Aljaž Ajdič, ki so bili peti, in Jaša Dajčman, ki je bil sedmi. V skupnem seštevku klubov je JK Drava Ptuj osvojil ekipno 4. mesto. JK Gorišnica je imel v Lendavi pet judoistov in dve ju-doistki, ki so se zelo izkazali v borbah. Pri mlajših dečkih sta v svoji kategoriji 1. mesti osvojila Luka Belšak in Žiga Belšak, druga je bila Katarina Bezjak, tretja Rok Veselič in Ana Škerjanec in peti Niko Trunk. David Breznik Rene Kloar (JK Drava, modri kimono) je med devetimi tekmovalci v konkurenci mlajših kadetov do 55 kg osvojil 2. mesto. Mladi tekmovalci JK Gorišnica z osvojenimi medaljami: Katarina Bezjak, Žiga Belšak, Luka Belšak, Ana Škerjanec in Rok Veselič. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 16. januarja 2015 Nogomet m Reprezentanca U-19 Na petih tekmah štirikrat zmagali Slovenska reprezentanca U-19 je od 2. do 12. januarja sodelovala na močnem mednarodnem turnirju Granatkin Memorial v ruskem St. Pe-terburgu. Skupno je v Rusiji nastopilo kar 18 selekcij. Selektor Igor Benedejčič je v našo izbrano vrsto vpoklical tudi dva igralca iz Aluminija, Timija Maxa Elšnika in Til-na Aheca. Mladi Slovenci so se najprej pomerili v skupini C z vrstniki iz Bolgarije in Kazahstana, na obeh tekmah pa so slavili z rezultatom 1:0. Na vsaki tekmi so izbrali najboljšega posameznika tekme v obeh ekipah, proti Bolgariji si je to čast prislužil prav Elšnik. Slovenija si je z osvojenim 1. mestom v skupini C zagotovila napredovanje, kjer se je pomerila z najboljšima ekipama skupin A in B, Rusijo in Belorusijo. Rusi so bili v prvem srečanju nadaljevanja premočni in so pred več kot 5000 gledalci slavili 0:4 (0:2). Bolje so se Slovenci odrezali proti Belorusom in zmagali 2:1 (0:1). Po tekmi, ki je Slovencem prinesla boj za končno 3. mesto, je bil selektor navdušen nad prikazanim: Šport mladih • Košarka Olgica napredovala v polfinale Na OŠ Olga Meglič je bilo v sredo v sklopu projekta Košarkaški superšolar odigran četrtfinalni turnir, na katerem sta ob domači šoli sodelovali še OŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem in OŠ Tabor 1. Mladi ptujski košarkarji (letniki 2000 in mlajši) so se pod vodstvom trenerja Dušana Lu- baja na turnir dobro pripravili. Prvo tekmo so odigrali s sovrstniki iz Maribora in po dobri predstavi zmagali 69:55. Tabor 1 so premagali tudi Ko- Ekipa OŠ Olge Meglič je zmagala na četrtfinalnem turnirju projekta Košarkarski superšolar. Nogomet m NŠ Poli Drava Ptuj Prvo in drugo mesto za Dravo Turnir Granatkin Memorial v St. Petersburgu (Rusija) Končni vrstni red: 1. Rusija, 2. Južna Koreja, 3. SLOVENIJA, 4. St. Peterburg, 5. Belorusija, 6. Azerbajdžan, 7. Bolgarija, 8. Japonska, 9. Litva, 10. Slovaška, 11. Latvija, 12. Finska, 13. Moldavija, 14. Grčija, 15. Estonija, 16. Moskva, 17. Rusija 2, 18. Kazahstan. Timi Max Elšnik in Tilen Ahec (oba Aluminij) sta stalna člane reprezentance U-19, ki je na močnem turnirju v Rusiji osvojila odlično 3. mesto. »To je bila že naša četrta tekma, fantje so izčrpani. Po težki tekmi z Rusijo smo vseeno uspeli strniti vrste in zmagali.Navdušen sem, saj so fantje pokazali, da jim igranje za majico z Ekipa NŠ Poli Drava U-10 je slavila na turnirju v Avstriji. državnim grbom predstavlja pravo motivacijo in daje dodatnih moči.« V boju za končno 3. mesto je mladinska reprezentanca Slovenije z 1:0 (0:0) - znova pred več kot 5000 gledalci - premagala domačo selekcijo St. Peterburga z 1:0 in kakovostni mednarodni turnir sklenila na odličnem 3. mestu. Timi Max Elšnik in Tilen Ahec sta bila na vseh tekmah v začetni postavi in sta odigrala pomembni vlogi pri odličnem rezultatu. JM rošci, zato je o 1. mestu odločala zadnja tekma med Ptujča-ni in Korošci. Z agresivno igro v obrambi in dobrim metom iz vseh položajev so bili igralci OŠ Olge Meglič vse tri tretjine boljši tekmec od precej višjih gostov in slavili 69:45. S tem so se ponovno uvrstili v polfinale državnega tekmovanja, v katerem so že igrali v preteklih letih. Njihova želja za letos je, da bi se prebili na finalni turnir. Polfinalni turnir bo na sporedu v začetku februarja, na Olgici si želijo, da bi ga organizirali v njihovi športni dvorani. Rezultati: OŠ Olge Meglič - OŠ Tabor 1. 69:55, OŠ Koroški jeklarji - OŠ Tabor 1. 64:43, OŠ Olge Meglič - OŠ Koroški jeklarji 69:45 OŠ OLGA MEGLIČ: Jaša Boj-nec, Jan Koprive, Blaž Pola-nec, Niko Šmigoc, Jaki Kovač, Žiga Lubaj, Žiga Godicelj, Miha Magdič, Vid Drviši, Aljaž Kova-čič, Matej Šilak. Trener: Dušan Lubaj. David Breznik Selekciji U-8 in U-10 NŠ Poli Drava Ptuj sta se v soboto in nedeljo izkazali na turnirjih v Kamniku in Stradnu. Starejši letniki so igrali v Avstriji in prišli do nove tur-nirske zmage. Dravaši so bili najboljši izmed 12 ekip. V skupini so zmagali petkrat, v finalu pa so bili s 3:0 boljši od NK Bistrica. Leo Čeh je bil najboljši strelec turnirja v Stradnu. Posebno nagrado je na turnirju v Kamniku iz vrst NŠ Poli Drava prejel Lukas Čeh, saj je bil razglašen za najboljšega igralca turnirja. Tega je organiziral KMN Bakovnik, na njem pa je v starostni skupini U-8 nastopilo 12 ekip. V predtekmovanju so Ptujčani zabeležili dve zmagi in remi, v polfinalu so nato brez težav premagali še Rakek. V finalnem delu so igrali dvakrat neodločeno z ekipama Domžale A in Domžale B ter na koncu brez poraza osvojili 2. mesto. David Breznik Športni napovednik Rokomet • 1. B DRL (ž) 14. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Adria Transport Logatec (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 10. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Mislinja (SOBOTA ob 19.00, v športni dvorani Center) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 12. KROG: Maribor - Cirkovce Šternmatik 1. SNTL (ž) 8. KROG: Arrigoni - Ptuj 2. SNTL (m) 7. KROG: Ptuj - Inter Diskont, Ptuj - Muta Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 11. KROG: Drava Ptuj - Ruše (SOBOTA ob 13.30) Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 14.00: ŠD Draženci - Baher-kom Pragersko; ob 14.40: ŠD Rim - NK Hajdina Bar Kavalo; ob 15.20: ŠD Destrnik Kickers - KMN Draženci; ob 16.00: FC Ptuj - ŠD Ptujska gora; ob 16.40: Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Skorba. PARI 9. KROGA - NEDELJA ob 10.30: ŠD Skorba - ŠD Rim; ob 11.10: KMN Draženci - FC Ptuj; ob 11.50: Bagerkom Pragersko - Poetovio Plindom 080 73 00; ob 12.30: ŠD Ptujska gora - ŠD Draženci; ob 13.10: NK Hajdina Bar Kavalo - ŠD Destrnik Kickers. ZLMN ORMOŽ RAZPORED 10. KROGA (sobota, 17. 1., Športna dvorana Hardek): ob 9.30: Inox ograje Majcen - NK Ormož, ob 10.10: Avtoprevozništvo Jerebič - Trust, ob 10.50: Tara Tomaž - Purga, ob 11.30: Bresnica - Bar Ajda Mihovci, ob 12.10: Gadi - Mladost Miklavž, ob 12.50: Pristan Frankovci - FSM Hidus, ob 13.30: Mladost Miklavž Kog - Pušenci, ob 14.10: Smoki Plindom - Dizelaši, ob 14.50: Bar Ribnik Ormož - Bar Gaja Lordi Ivanjkovci, ob 15.30: KMN Tomaž - Akord. Judo Judo klub Impol v športni dvorani v Slovenski Bistrici v soboto od 10. ure naprej organizira turnir Pohorski bataljon 2015. Na tem 46. tradicionalnem tekmovanju v judu bodo borbe potekale v kadetski in članski konkurenci. Strelstvo V soboto in nedeljo bo v Rušah potekalo mednarodno strelsko tekmovanje, na katerem bo nastopilo tudi precej strelcev in strelk iz našega širšega območja. David Breznik, UK Kegljanje m 2. SKL vzhod (ž) Gladka zmaga 1. SLOVENJ GRADEC lo 9 l o l9 2. FUŽINAR PE lo 8 o 2 l6 3. DRAVA lo 7 o 3 l4 4. ŠOŠTANJ lo 6 o 4 l2 5. KOROTAN lo 4 l 5 9 6. RUŠE lo 4 l 5 9 7. REMOPLAST lo 4 o 6 8 8. NAFTA lo 3 l 6 7 9. KOMCEL lo 2 o 8 4 10. BREŽICE lo l o 9 2 Brežice - Drava 1:7 (2789:3066) DRAVA PTUJ: Fridl 493, Ko-zoderc 498, Plajnšek 526, Štampfer Golob 453, Bombek 526, Kramberger 570. V kegljaški vrsti Brežic igrajo bolj ali manj začetnice, ki proti veliko izkušenej-ši in predvsem kakovostnejši zasedbi Ptujčank niso imele pravih možnosti za uspeh. Svoj status je KK Drava potrdil tudi na kegljišču, kjer so dekleta slavila z rezultatom 7:1. Vodja ptujske ekipe Nada Fridl je »izvlekla« točko, potem ko je bila le za en podrti kegelj boljša od svoje tekmice Barbare Javornik in je tako prišla do sladke zmage. Deset kegljev je do zmage ločilo najmanj izkušeno ptujsko igralko Mileno Štampfer Golob, ki se zelo trudi in kaže svoj napredek. Marija Kozoderc, Ivanka Plajnšek, Selena Bombek in Marina Kramberger so suvereno osvojile točke, slednje tri so metale odlično, saj so podrle krepko čez 500 kegljev. Posebej se je izkazala Kram-bergerjeva, ki je keglje podirala kot po tekočem traku. Njen končni rezultat - 570 podrtih kegljev - jo uvršča na prvo mesto tega kroga med igralkami v gosteh. Ptujčanke lahko na nove točke računajo tudi v prihodnjem krogu, ko se bodo v soboto na kegljišču Deta centra od 1330 merile z ekipo iz Ruš. David Breznik petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Ptuj • Revizija pravilnosti poslovanja v PM Ptuj-Ormož Anonimke „odkrile" procesne napake V začetku leta 2014 je Računsko sodišče izdalo sklep o izvedbi revizije o pravilnosti poslovanja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož za leto 2013. V zvezi z domnevnimi nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v njem, je prejelo več anonimnih prijav. Ker muzej vseh ugotovljenih nepravilnosti med postopkom revizije ni odpravil, je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila v roku 90 dni, v katerem mora izkazati, da je odpravil vse ugotovljene nepravilnosti. Prav tako mora izkazati, da je začel izvedbo predpisanih postopkov za izbiro izvajalca storitev vodenja po muzejskih zbirkah in opravljanja blagajniških poslov ter postopkov za sklenitev pogodbe z dobaviteljem za dobavo zemeljskega plina, izbranim na podlagi ustreznega postopka oddaje javnih naročil (dobavljal ga je od Adria plina na podlagi neposredne pogodbe) in da je začel aktivnosti za sklenitev pogodbe z MO Ptuju glede premoženja, s katerim upravlja ter aktivnosti za objavo namere o oddaji grajske kavarne na podlagi predhodne analize primerne višine najemnine. Foto: Črtomir Goznik Aleš Arih in Andrej Brence ob primopredaji poslov Računsko sodišče je za poslovanje muzeja v letu 2013 izreklo negativno mnenje, ker je ugotovilo, da je v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju javnima uslužbencema izplačal za 1.028 evrov preveč osnovne plače, za delo po avtorskih in podje-mnih pogodbah ter za delo dijakov in študentov v skupnem znesku 68.467evrov ni pridobil ustreznih soglasij, v nasprotju z zakonom o javnem naročanju pa je ravnal pri nabavi materiala in storitev v znesku 91.356 evrov. V letu, za katero je bila izvedena revizija, je PM Ptuj-Ormož vodil še Aleš Arih, ki je v letu 2013 predčasno končal svoj tretji direktorski mandat. Kot v. d. direktorja ga je s 1. januarjem leta 2014 zamenjal Andrej Brence. Oba sta bila odgovorni osebi muzeja v obdobju, na katero se revizija nanaša. „Brez dvoma je revizijsko poročilo računskega sodišča verodostojno in muzej mora vse še preostale neskladnosti odpraviti," je povedal nekdanji direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih, ki je bil v roku, na katerega se revizija nanaša, še direktor in odgovorna oseba. Prepričan pa je, da je do nepravilnosti prišlo nenamerno in so morda tudi posledica neznanja. Vsi prejšnji nadzori napak niso odkrili „Bistveno v vsej zadevi pa je, da gre za procesne napake, ki niso povzročile škode ne muzeju, ne ustanoviteljem, ne financerju, ne posameznikom! Kot tudi izhaja iz poročila, so muzeju celo prinesle finančno ugodnejši rezultat. Vseh 13 let je muzej, kolikor sem ga vodil, posloval pozitivno in ustvarjal velik lastni prihodek, ki so ga investirali v programe in izboljšanje muzejske infrastrukture. Ko sem pred 13 leti prišel v muzej, je bil ta v razsulu,« pravi Arih in dodaja, da nobena od pristojnih institucij v vseh letih ni odkrila napak: »Nikoli nismo dobili nobenega poročila o tem, da delamo mimo zakonodaje oz. predpisov. Anonimna prijava, bilo jih je celo več, je bila stres za vse, za zaposlene in predvsem zame osebno, ker pol leta nisem vedel, za kaj v resnici gre. V muzeju so morali vedeti, da moje odho-dnice niso oni plačali, ampak sam, vsaj to bi lahko povedali, da ni res. Tudi okostnjakov nisem pustil. Objektivno sem odgovoren, kdo pa je delal napake, pa se tudi vidi. Vem, kdo je anonimne prijave napisal, počakajmo na razpis za grajsko kavarno, za vodenje po muzejskih zbirkah in še kaj, pa bo tudi vsem drugim vse še bolj jasno! Zakaj grajsko kavarno v najem mimo razpisa? Najemniki kavarne so se menjavali, vsi po vrsti so ugotavljali, da je obisk premajhen, da bi lahko preživeli. Ko je zadnji najemnik odšel, je bilo nujno takoj najti nekoga, da bi kavarna bila vendarle odprta. Ustanovili so komisijo, ta je med tremi ponudniki izbrala enega, ki je bil pripravljen narediti nekaj več. To je bila procesna napaka, ker bi morali izvesti javni razpis, vendar bi bila zato kavarna zaprta še precej mesecev: » Javna na- ročila pa so zelo sporna, ker moraš vedno izbrati najcenejšega, kar pa še ne pomeni, da je najkakovostnejši. Ko imaš tri ponudbe, se lahko pogajaš, da dobiš najboljšega in cenovno primernega. Zlorabe pa so možne na eni in drugi strani.« Kar zadeva vodenje po muzejskih zbirkah,pa Arih pravi, da se je zavzel za to, da bi bilo vodenje v rokah zaposlenih v muzeju kot v drugih muzejih, ne pa v rokah zunanjega podjetja: »Odločili smo se za prehodno fazo, vodenje smo zaupali eni, ki je že pred tem odlično delala v muzeju, obdržali smo tudi dva najboljša vodnika, ki sta bila zaposlena v prejšnji firmi za vodenje po zbirkah. Posvetovali smo se z odvetniško pisarno, ki je zatrdila, da je ta postopek sprejemljiv.« »Kar zadeva objave javnih naročil za plin, elektriko ... , vse to pa je uravnavala občina, ki je vse javne zavode spravila na istega dobavitelja. Zadeva pri nepremičninah pa ni tako enostavna, saj se še danes ne ve natančno, kaj je državno in kaj občinsko," še dodaja Aleš Arih, ki ni bil seznanjen z osnutkom revizijskega poročila, niti ga niso poklicali, da bi ga skupaj dopolnili, če je že bil objektivno odgovoren. V. d. direktorja Andrej Brence je bil v komentarju bistveno krajši: „Ugotovljene nepravilnosti (del je že odpravljen) bomo odpravili v zakonitem roku 90 dni. O tem bomo obvestili Računsko sodišče in priložili vsa dokazila, kot nam je naročeno v sklepu sodišča." MG NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili ^ . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. ^^ADIOPTUJ Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. 89,8.98,£.|04;3 NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: [T] Moški (ustrezno označi) ženska Bela Modra MÖ] Velikost: [I] Moški @ Siva Bela Ženska [7] Rdeča Bela Velikost [Š][m]|T][xl]|^ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku. Katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 16 Štajerski Nasveti petek • 16. januarja 2015 Alternativna medicina Ajurveda - veda o življenju Ajurveda je eden najstarejših sistemov tradicionalne medicine, ki izvira iz indijske podceline. Beseda 'ayurveda' izhaja iz sanskrta, staroindijskega knjižnega jezika, in je sestavljena iz besed 'ayus', kar v prevodu pomeni dolgo življenje, in Veda', kar v prevodu pomeni »znanost« ali »nekaj, kar je v zvezi z znanjem«. Besedo ajurveda zato različni avtorji prevajajo kot znanost o življenju, veda o življenju, tudi kot modrost o življenju. Ajurveda se s celostnim oziroma holističnim pristopom posveča predvsem preventivi in ohranjanju zdravja in tako daje poudarek zdravemu življenjskemu slogu in ukvarjanju z duhovnostjo. Ajur-vedski nauk uči, da je zdravje dinamično ravnovesje med okoljem, telesom, umom in duhom. Namen ajurvede je pomagati človeku, da najde stik s svojim notranjim jazom, da preobrazi obstoječe vzorce mišljenja, čustvovanja in vedenja. Osnovni koncept tega starodavnega indijskega nauka je princip treh življenjskih energij - vate, pite in kaphe, ki jih imenujejo doše. Po tej teoriji velja, da je človek zdrav, ko so doše v ravnotežju. Motnjo v ravnotežju doš pripisujejo različnim dejavnikom, kot so na primer razdražena čutila, napačno uporabljani čuti ali mi- selnost, neupoštevanje vpliva časa, kot so ritem dneva, ritem letnih časov in podobno. Nauk pravi, da se v primeru, ko je neravnotežje preveč izrazito ali ob vztrajanju neravnotežja lahko razmerje med došami spremeni do te mere, da v nekaj stopnjah lahko privede do bolezni. Ajurveda oziroma ajurved-ska medicina za razliko od Indije pri nas ni del uradnega medicinskega sistema, ampak jo obravnavamo kot zdravilski sistem. Ravno tako kot v zaho- dni medicini pa je v ajurvedi pregled osnova uspešnemu svetovanju vzpostavljanja ravnotežja. Preko pregleda ajur-vedski zdravnik ali vajdja išče ključne simptome in vzroke posameznikovega neravnotežja. Ajurvedski pregled je razdeljen na tri dele: opazovanje, dotik in spraševanje. Prvi del pregleda zajema opazovanje splošnega fizičnega stanja, gibanja, telesne oblike, barve kože in podobno. Drugi del je osredotočen predvsem na pregled pulza, jezika, nohtov in glasu. Sledijo še vprašanja glede zgodovine razvoja bolezni, psihološke in mentalne kon-dicije. Ker menijo, da ajurveda odkriva neravnotežje na vseh področjih življenja, vas bodo poleg pregleda veliko spraševali tudi o vaših življenjskih navadah, kot so prehrana, dnevna rutina, poklic in podobno. Ajurvedska medicina razpolaga z različnimi metodami vzpostavljanja ravnotežja, ki jih razdelijo v dve glavni skupini. V prvo skupino uvrščajo tako imenovane racionalne metode, ki so po njihovem prepričanju primerne za zdravljenje fizičnih bolezni. Druga skupina metod predstavlja tako imenovane spiritualne metode, ki jih uporabljajo za zdravljenje nevroloških in duševnih bolezni. Kljub temu da je z vidika dobrega počutja in z vidika zdravstvenega sistema za ajurvedo v Evropi vse več zanimanja, pa bo za vzpostavitev večje uradne sprejemljivosti tega zdravstvenega sistema treba vlagati še veliko truda. Po ugotovitvah mednarodne konference, ki je pred nekaj leti potekala v Portorožu, bi bilo pomembno izboljšati standardizacijo ajur-vedskih izdelkov, s čimer bi lažje zagotavljali predvsem varnost izdelkov na trgu. Hkrati bi si morali prizadevati za standardizacijo ajurvedskega izobraževanja, kar bi lahko spodbudilo zavarovalnice, da vključijo ajurvedsko zdravljenje v svoj izbor storitev za bolnike. Lea Žnidarič, mag. farm., Lekarna Toplek Tačke in repki Demodex, kožni zajedavec pri psih V zadnjem času beležimo povečano število izbruhov demodikoze, neprijetne in tudi nevarne kožne zajedavske bolezni psov. Zato bom v današnjem prispevku napisal nekaj več o tej bolezni. Povzročitelj demodikoze pri psih je Demodex canis. To je zunanji zajedavec, ki ga uvrščamo med garjavce, vendar ima drugačno obliko od drugih garjavcev. Telo ima podolgovato, s štirimi pari kratkih okončin, ki so na prednjem delu telesa in se končujejo s topimi kavlji. Naseljuje dlač-ne mešičke in kožne žleze pri psih. Samica leže jajčeca v dlačne mešičke in tam se preko ličinke in nimfe razvijejo v odrasle zajedavce v 18 do 24 dnevih. Pri marsikateri živali je demodeks stalni prebivalec na koži, vendar ne v prevelikem številu. Bolezen najpogosteje izbruhne kot posledica oslabljene imunosti, oz. ko pride do padca odpornosti živali. Najpogosteje se pojavi v starosti 3 do 15 mesecev. Najdemo rdečino po koži glave, okoli ust in oči lahko izpada dlaka. Tudi na hrbtu lahko opazimo omejena rdečkasta mesta brez dlake. V začetku ni opaziti pretiranega srbenja. Bolezen pri zelo mladih psih imenujemo juvenilna demo-dikoza in dostikrat mine sama po sebi in žival spontano ozdravi. Komplikacija bolezni pri mladih živalih pogosto Foto: Osebni arhiv nakazuje na težke razmere, v katerih je kužek živel. Pogosto izbruhne pri psih, ki so kupljeni od preprodajalcev in so pred prodajo živeli v neustreznih higienskih razmerah. Pri takih preprodajalcih na majhnem prostoru prihaja do stika psov najrazličnejših pasem in z najrazličnejših koncev. Zaradi slabih higienskih pogojev, neredne in neustrezne prehrane in stresa, ki so mu take živali izpostavljene, se pogosto okužijo z demodeksom in kasneje, ko so že pri novih lastnikih, so v veliki nevarnosti, da bolezen izbruhne z vso močjo oz. ge-neralizirano obliko bolezni. O generalizirani demodiko-zi govorimo, ko je prizadeta več kot polovica telesa živali. V takih primerih je bolezen lahko usodna za psa. Koža je zaradi parazita zelo poškodovana, rdeča, krvava, razpo-kana. Pojavi se sekundarna infekcija kože z najrazličnejšimi bakterijami, ki povzročijo gnojno vnetje kože. Nastopi tako imenovana zelo nevarna piodermija, ki zajame globlje plasti kože, bolezen spre- Zdravstveni nasveti Ptičja gripa ¡ Foto: Črtomir Goznik Mihael Lah, mag. farm. V zadnjem mesecu in pol so v različnih evropskih državah odkrili več žarišč nevarne ptičje gripe. Po vrsti so si sledili izbruhi v Nemčiji, na Nizozemskem in Veliki Britaniji. Kot sem že omenil, lahko virusi influence tipa A zraven sesalcev okužijo tudi ptice. Viruse, kužne za ptice, imenujemo virusi ptičje gripe. Gre za zelo nalezljivo virusno bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Praviloma virusi ptičje gripe ne okužijo ljudi in se med ljudmi ne širijo. Do leta 1997 ni bilo potrjenega nobenega primera prenosa virusa ptičje gripe na človeka. Divje živali so na virus dobro prilagojene in jim v večini primerov ne povzroča bolezenskih težav. Drugače pa je z domačo perutnino, kot so piščanci in purani, ki je bolj dovzetna za okužbe z virusi ptičje gripe in pogosteje zboli. Predvsem problematična sta podtipa gripe A H5 in H7, ki povzročata visoko smrtnost perutnine in s tem precejšnjo gospodarsko škodo perutninarjem. Prva znana okužba človeka z virusom ptičje gripe (podtip H5N1) datira v leto 1997. Poudariti velja, da pride do prenosa virusa iz ptice na človeka s pogostim intenzivnim stikom z okuženo živaljo. Neposreden prenos omenjenega podtipa virusa je možen preko izločkov dihal obolele perutnine ali posredno preko onesnaženih rok, ki jih zanesemo v usta ali v predel oči. Bolezenski znaki gripe, ki jo povzročajo virusi gripe A podtip H3N2, H1N1 in gripe tipa B (to so podtipi virusov, ki običajno povzročajo okužbe pri ljudeh) na začetku bolezni niso bistveno različni od tistih, ki jih povzroča virus gripe tipa A H5N1. V obeh primerih so znaki takšni, kot sem jih opisal v prvem delu prispevka. Dodatno se pri ljudeh, okuženih z virusom ptičje gripe H5N1, lahko pojavi vnetje očesnih veznic in izpuščaj, kar za humani tip gripe ni običajno. Potek bolezni je pri okužbi z omenjenim podtipom virusa ptičje gripe precej težji, umrljivost pa je visoka. Okužba povzroči predvsem obsežne spremembe na pljučih. Za zdravljenje bolnikov se svetuje že omenjeno simptomatsko zdravljenje. S protivirusnimi zdravili zdravimo bolnike s potrjenim virusnim potekom bolezni. Zdravljenje s protivirusnimi učinkovinami je zaželeno začeti čimprej, najkasneje v dveh dneh po okužbi. V Sloveniji sta v ta namen registrirani dve zdravilni učinkovini (oseltamivir in zanamivir). Podobno kot pri okužbah s humanim virusom gripe je tudi v primeru grožnje za okužbo z virusom ptičje gripe pomembno opozarjati o možnih načinih prenosa ptičje gripe, poudarja se higiena rok, zaščita dihal in uporaba dezinfekcijskih sredstev ter predpisani ustrezni postopki ob ravnanju z obolelimi. Nedavne izbruhe ptičje gripe v zahodni Evropi je povzročil sev H5N8, ki je smrtno nevaren za ptice. Z njim se lahko okužijo tudi ljudje, vendar za zdaj prenosa na človeka še niso zaznali. V Sloveniji trenutno ne poročajo o kakšnem izbruhu ptičje gripe. V primeru izbruha pa je treba ravnati samozaščitno in družbeno odgovorno, da v največji možni meri zajezimo širjenje bolezni. Mihael Lah, mag. farm., Lekarne Ptuj Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. mlja močno neprijeten vonj. Kužek dobi visoko temperaturo, preneha jesti, in če ni radikalnih zdravstvenih ukrepov, je v veliki nevarnosti, da pogine. Bolezen potrdimo s pregledom globokih ostruž-kov kože, v katerih najdemo odrasle parazite in njihove razvojne oblike. Potrebna je dalj čas trajajoča terapija z antibiotiki izbranimi najbolje na podlagi laboratorijskega izvida brisa kože in antibio-grama. Prav tako je potrebna redna večkratna in po protokolu opravljena dezinsekcija psa. To pomeni tretiranje psa lokalno po spremenjenih me- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. stih na koži z zdravilno insek-ticidno tekočino. Ker gre za hud strup, je treba, da tretira-nje opravi izkušen veterinar oziroma veterinarski asistent. Na tržišču so tudi zdravila za preventivno dajanje zoper demodikozo, ki so zelo učinkovita in ob redni uporabi povsem zaščitijo našo žival pred omenjeno tegobo. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 17 Ptuj • Sprejem pri županu Kidričevo • Medalja v Seulu tudi Votolenovi Cestnemu podjetju mala statua Pohištvo nestandardnih oblik Zupan Miran Senčar je v začetku tega tedna ob 25-letnici družbe sprejel predstavnike vodstva Cestnega podjetja Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Predstavniki CP Ptuj na sprejemu pri županu Miranu Senčarju In sicer Martina Turka, aktualnega predsednika upravnega odbora, Ferda Veingerla, nekdanjega predsednika upravnega odbora, ter Dušana Sagadi-na, vodjo sektorja za vzdrževa- nje. Vsi trije so v podjetju že od začetka. Župan se jim je osebno zahvalil, jim podelil malo statuo MO Ptuj in čestital za izjemno uspešno ter dolgoletno vo- denje CP Ptuj:»Ptujčani smo lahko na takšne gospodarske družbe resnično ponosni. Tudi v prihodnje vam želim uspešno vodenje podjetja!« Ur Z bronasto medaljo je bila na mednarodnem sejmu inovatorjev v Seulu nagrajena tudi Sonja Votolen iz Kidričevega. Kot smo že poročali, je bilo v Seulu razstavljenih 700 inovacij iz 30 držav. »Medalja mi pomeni potrditev ideje o drugačni, nestandardni obliki bivanjskega interiera, predvsem pa opaznost zunaj meja domačega prostora. Nagrada hkrati pomeni transparentnost uma in kreativnosti, ki sta doma velikokrat prezrta. Izdelek oziroma moj model omaric sem registrirala pri Uradu za intelektualno lastnino. Pred tem sem razvijala, a ne tudi tako široko javno predstavljala kreativne zamisli na področju vzgoje in izobraževanja - v času, ko je založba Rokus spodbujala kreativne zamisli učiteljev,« je povedala Votolenova in na vprašanje, ali želi, da njena inovacija zaživi tudi v proizvodnji, dodala: »Gre za drzen in nevsakdanji dizajn, ki ne zanima široke populacije. Se ga pa vsekakor splača pokazati širši javnosti. Tako sem se na pobudo Ane Hafner iz zavoda Aktivni slovenski inovatorji odločila za Sonja Votolen je na mednarodnem sejmu inovatorjev v Koreji za inovacijo trikotne omarice prejela bronasto medaljo. sodelovanje na sejmu. Seveda želim, da bi dizajn zaživel med uporabniki, torej v praksi.« Sonja Votolen je sicer po poklicu slavistka in anglistka, zaposlena na OŠ Slivnica. Kot pravi, je zanjo tudi sleherna ura poučevanja v razredu nekakšen inovativni proces. »Treba si je izmišljati nove in nove prijeme, da učence motiviraš in da si skozi njihovo ustvarjalnost tudi ti motiviran, torej kreativen, inovativen učitelj. Sovražim ždenje v istem kolesju, v istih tirnicah,« pove sogovornica, ki se v prostem času poleg snovanja inovativnih idej ukvarja tudi z literaturo (branjem in pisanjem), igranjem violine, učenjem tujih jezikov, slikanjem in potovanji. Pa tudi idej za še kakšno inovacijo ji ne zmanjka, pove ob koncu pogovora. Mojca Zemljarič Majšperk • Kaj so povedali podjetniki na srečanju Albin Promotion proizvodnjo seli iz Kidričevega v Majšperk Zupanja Majšperka Darinka Fakin je januarja že 13. zapored priredila ponovoletno srečanje za podjetnike, župane, poslovne partnerje, društvenike ter za zaposlene. »Namen srečanje je, da se vsaj enkrat srečamo tisti, ki čez leto skupaj ustvarjamo novo vrednost v svojih občinah in občini Majšperk,« je v uvodu povedala Fakinova. Zbranim je županja zaželela še uspešno leto 2015 in uspešno bo, kot pravi županja: »Če znamo delati skupaj, če znamo skupaj držati, potem znamo tudi veliko narediti. Mislim, da smo tega sposobni. Prepričana, sem da bo leto 2015 za nas, ki v to verjamemo in si tega želimo, uspešno.« In kakšno bo leto 2015 po mnenju Milana Vinklerja, direktorja podjetja Albin Promotion, ki reže kruh 49 osebam? »Odvisni smo od tujih partnerjev, predvsem Nemcev in Avstrijcev, volno prodajamo po vsej Evropi, kurje tačke pa na Kitajsko. Upamo na najboljše.« Proizvodnje podjetje v tem letu ne bo širilo, kot je pojasnil Vinkler: »Denarja za širitev ni. Bo pa največja stvar letos selitev proizvodnje - montaže in sestave kompresorjev za avtomobilsko industrijo - iz Kidričevega v Majšperk. Žal pa ne morem napovedati no- vih delovnih mest.« Majšper-ški gradbinec Jožef Žolger, ki zaposluje 15 ljudi, meni, da bo letošnje leto 2015 podobno preteklemu. Dodal je: »Potrudili se bomo, da bomo čim uspešnejši. Skušamo se prilagajati potrebam, saj so za gradbince težki časi zaradi investicijskega zategovanja pasu države. Predvidevamo pa, da se bodo še izvajale investicije na področju odvajanja odpadnih voda, ob tem pa je še veliko cest, ki niso na takšnem nivoju, kot bi morale biti in mislim, da se bo tudi za to moral najti denar.« Največji delodajalec v maj-šperški občini je podjetje Mark metal, deluje na področju avtomobilske industrije in zaposluje približno 60 ljudi. Predstavniki tega podjetja, ki je leta 2012 prejelo skoraj milijon evrov državne spodbude, niso bili prisotni na srečanju. Mojca Vtič Zupanja Darinka Fakin je na srečanje povabila podjetnike, poslovne partnerje, društvenike in župane. Foto: Mojca Vtič Slovenija • Najdeni predmeti Najnenavadnejša najdena stvar - konj Moško ali žensko kolo, mobilni telefoni, ključi, torbica . so navadno najdeni predmeti, ki jih hranijo policisti. Na seznamu najdenih predmetov pa so še klešče in izvijači, polnilci... Toda med najnenava-dnejšimi najdenimi predmeti v minulem letu je po oceni Vesne Drole, vodje Sektorja za odnose z javnostmi Policije, konj, ki so ga policisti imeli v varstvu lani maja. Konj je bil opažen v okolici Kozine. Ker je predstavljal nevarnost za udeležence v cestnem prometu, so ga policisti s pomočjo domačinov in uslužbenca Veterinarske uprave RS ulovili. Konj ni imel nobene označbe (čipa), s katero bi bilo mogoče ugotoviti lastnika, zato je bil začasno nameščen na bližnji kmetiji, ki je imela možnost oskrbe. Kot je pojasnila Vesna Drole, kljub medijski podpori Policiji ni uspelo najti lastnika živali, zato je bila le-ta prodana začasnemu skrbniku, pri čemer so bili v ceno prodaje všteti tudi stroški vhlevitve. Cena tovrstne živali bi se sicer gibala med 1000 in 2000 evri, je še dodala. Slovenska zakonodaja veleva, da najditelj stvari ne sme zadržati, temveč mora o najdbi takoj obvestiti znanega lastnika oz. policijo, ki sestavi zapisnik. Če najditelj predmeta ne izroči policiji, stori kaznivo dejanje, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če je lastnik znan, se mu predmet vrne. Ker pa so lahko najdeni predmeti tudi predmeti, ki iz- Foto: arhiv Fotografija je simbolična. virajo iz kaznivega dejanja, na policiji svetujejo, da najditelji o najdbi predmeta najprej obvestijo policijo. Predmet se hrani, dokler se ne najde lastnik, a najdlje eno leto. Po tem datumu najditelj pridobi lastninsko pravico nad predmetom, a če se tej odpove, se predmeti prodajo na dražbi in dobiček dražbe je prihodek proračuna. Po enakem postopku ravna policija tudi z gotovino: v primeru najdbe denarja ga mora policija položiti na poseben račun državnega proračuna. PU Maribor ne organizira prodaje najdenih stvari, temveč le-te po poteku zakonskih rokov hrambe in razpolaganja z najdenimi stvarmi podarja humanitarnim organizacijam. Mojca Vtič 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Domača rasi Nejc Klemene O avtorju Sem Nejc Klemene, študent farmacije, prej sem obiskoval Gimnazijo in srednjo kemijsko šole Ruše ter OS Ljudski vrt Ptuj. Ne razlikujem se bistveno od svojih vrstnikov, ki preveč časa preživijo pred računalnikom ter imajo torke in srede zvečer rezervirane za Ligo prvakov. V prostem času ubijam dolgčas in iščem inspiracijo v preprostih trenutkih. Sem eden tistih ljudi, ki si postelje posteljo, preden gre spat, in gre jest tudi, kadar ni lačen. V življenju imam postavljenih mnogo ciljev - med drugim želim izdati knjigo. Sodelujem v različnih literarnih delavnicah in klubih, svoje pesmi sem bral tudi v okviru festivala Mlade rime in festivala Štunf. O objavljeni liriki Pesem v prozi Metulji je delo Nejca Klemenca, ki je bil objavljen pred leti kot pisec pripovedi. Če gre v njegovem proznem izrazu za nekoliko bolj »mračnjaško« zastavljen koncept, pa je v liriki pogosto v ospredju ljubezenska tematika. Tudi ta pesem, ki je sicer dosegljiva na spletu (npr. tu: http://www.mojvideo.com/video-metulji/89b1fd5b37b713923518) in jo Nejc prepričljivo odrecitira v okviru t.i. spoken poetry (govorjene poezije), se ukvarja s temo ljubezni. S tisto bridkejšo plastjo - zatonom nekega odnosa, koncem nekega razmerja, razblinjenjem nekih skupnih poti, kar je ponavadi povezano z mukotrpnimi občutki. Ker je pesem izpričana skozi izrazito avtorski subjekt, bi se lahko zgodil odklon v patetiko, svetobolje in obče depresivno izpovedovanje, ki na koncu ne bi bilo nič drugega kot za bralca nadvse mučna tožba nekega mladega človeka. A Nejc je uspel vse to premostiti in nadgraditi. Četudi se ves čas giblje po robu, nikjer ne pade čezenj. Verzi izpričujejo odlično kontrolo, pogovorni jezik in stil sta ekonomično vzdrževana, pesem teče gladko in niha od »sladkih« in vznemirljivih trenutkov do slovesa. Zato lahko na koncu zapišemo le, da ne gre za pesem ljubezenskega konca, pač pa za pesem ene ljubezni, ki se prelije v drugo obliko in nato tretjo itd. Metulji, ki prhutajo s krili, se prav tako razsipljejo na vse strani, mar ne? Odlomek pesmi smo zaradi lažje objave zapisali v pripovedni obliki. David Bedrač Metulji (odlomek pesmi) Ko sem bil še majhen, nikoli nisem maral metuljev. Ne rečem, da niso lepi. Verjetno jih prav zato nisem maral - ker so lepi. In ker trajajo samo en mesec. In ker baje več ne morejo leteti, če se jih s prsti dotakneš po krilih in s kril zbrišeš tisti čaroben prah. Ampak potem si se od nekod pojavila ti. In morda mi je še najbolj smešno to, da se nisva nikoli pravzaprav predstavila. Jaz sem vedel za tebe in ti si vedela za mene. Verjetno je moj prvi spomin nate, ko si v drugem razredu v šolo prišla oblečena kot baletka, ker si imela nastop. In menda je tvoj prvi spomin name, da sem bil majhen, debel, z okroglimi očali. In potem ... Dolgo, dolgo nič. Sedaj pa še vedno čutim, kako je bilo prvič držati tvojo roko in še sreča, da je deževalo. Tako vsaj nisi vedela, da so moje roke v resnici potne od živčnosti in ne premočene od gore dežja, ki se je vlival po naju. Pa prvi poljub? Imel je nek okus, ki ga nisem poznal -in od takrat naprej so ti metulji, ki jih skrbno skrivam v kozarcu na nočni omarici - ti ne trajajo en mesec. Pa vsak naslednji poljub? Preštel sem vsakega in sovražil, ko si mi po tisoč drugačnih spet dala enakega. Rekla si »Kakšnega?« Jaz pa - sem se že izgubil v vonju tvojih las. Učil sem se tvoje telo na pamet, obkrožil sem vsako nepravilnost, ki te je delala samo bolj popolno, ti pa si z nohti podčrtovala stvari, ki jih ne smeš pozabiti do jutri, ker jutri si zreva v oči, dokler ne odkrijem vseh tvojih barvnih kombinacij s soncem, potem ti božam lase, dokler se ne dotaknem vsakega in mu določim pozicijo, kako ti štrli, ko se zbudiš ter potem, ko se počešeš. In pojutrišnjem - pojutrišnjem vso snov ponoviva, vse dokler se tvoje telo z mojim ne rima. Naslednje jutro, ko si se zbudila tik po tem, ko sem ti preštel vse pege na obrazu, sva ležala na travi in jaz sem spet ostal brez besed, nekako tako kot otrok, ki je v kin- derjajčki končno dobil to, kar si je vedno želel. Pod najlepšim ovojem tvoje kože, sladka čokolada in pod sladko čokolado nekaj, nekaj, česar ni lahko odpreti. Ko sem te prvič odprl, sem našel koščke, ki jih je treba sestaviti, da delajo, koščke, ki pridejo s slabimi navodili, ker jih je najlepše sestaviti tako, da jih najprej nekajkrat narobe. In tako sva se sestavljala, košček po košček, se podirala poljub za poljubom ter si topila srce na srce, dokler se nista sinhronizirala v nežnem utripu. Enkrat takrat si zašepeta-la, da se poročiš s prvim, ki te pelje na letalo, midva pa sva takrat že letela čez vse tisto, kar nama je bilo nekoč tuje. A nikoli z letalom. Ko sem ti rekel, da je moje srce le še kot kos premoga, ki pušča črne sledi na vsem, česar se ga dotakne, si me stisnila k sebi, kot da ne obstaja nič drugega na tem svetu in zašepetala: »Veš, če te stiskam dovolj močno, bo čez milijon let ta premog postal diamant. In jaz te ne spustim.« Zato sva se držala kot stara penzionista svojih vnukov, ko jih spremljajo čez cesto, držala kot da sva drug drugemu zadnji atom kisika v plinski celici, kot da sva tisti tanki lego kocki, ki tak jebeno težko gresta narazen. Držala sva se, kot da je med tvojim in mojem srcem mina, ki jo raznese, če čuti spremembo v pritisku. In mislim, da sva eksplodirala. Morda sva tiste metulje prevečkrat tlačila dol po grlu, da bi spet začutila, kako je bilo, ko je še vsak tvoj dotik prinašal polje metuljev. Morda sva se dotaknila njihovih kril, morda sva jih scefrala in raztrgala, zažgala ves prah in jim porezala tipalke, ker očitno več ne vedo, da bi morali leteti. Morda pa sva samo odrasla. Prerasla. Še vedno nosim tvoj zadnji poljub na ustnicah. Nosim ga kot suvenir, da me opominja na to, kaj poljub v slovo pravzaprav pomeni. Mislim, da se še niti ni prav posušil. Veš, zdaj vem, kaj je bil tisti okus, ki ga nisem poznal. Okus po tebi. Filmski kotiček Neuklonljiv Da so film Neuklonljiv v ZDA začeti vrteti zadnje dni decembra, seveda ni nobeno naključje. Takrat studii namreč v boj pošljejo filme, ki v svojem umetniškem zaletu ciljajo na oskarje. Takšne filme je seveda najbolje premi-erno prikazati v zadnjih tednih leta, saj se tako najbolj vtisnejo v spomin (oskarja najbrž ni dobil še noben film, ki bi startal v prvi četrtini ali celo polovici leta). Angelina Jolie z njim nedvomno dokazuje, da se želi za-vihteti v ozek krog salonskih režiserjev, ki snemajo globoke, pomenljive in pomembne filme. Že njen prvenec o balkanskih vojnah je kazal na to, da želi podati sporočilnost, a prav tako kot prvenec tudi Neuklonljiv trpi za boleznijo, ki se ji reče črno-be-li pogled. Čeprav si v sklopu 2. svetovne danes to seveda lahko privoščijo, pa v primeru balkanskih vojn le ni tako. Nasprotno, 2. svetovna vojna je varno zatočišče črno-belih pogledov na svet, ki pa jih je treba v funkciji ohranjanja zgodovinskega spomina venomer obnavljati. Skratka, imamo knjigo o neverjetnih resničnih preizkušnjah ameriškega vojaka, ki je na Tihem oceanu prestal pekel ... in nato doživel častitljivih 97 let (umrl je le nekaj mesecev pred premiera filma). Vsebina je idealna za idejno lenobo, hkrati pa je seveda varno izven vsakega mo- raliziranja in etične sodbe. Kar manjka, je le še dober režiser, scenarij, igralci, prizorišča, debel proračun in že bodo oskarji deževali. Tako so najbrž mislili pro-ducenti, studio in Angelina Jolie, ki bi se ovenčana z oskarji zavihtela med pomembne režiserje. Vse lepo in prav, saj se resnično zdi, da filmu ni kaj očitati. Igralci so popolni, scenarij štima, ritmika tudi, posnetki so prelepi, trpljenje silovito, vztrajnost ameriškega duha buhti na vse konce in kraje, za natančno zgodovinsko poustvaritev je poskrbljeno, skratka, vse je super. A vendar ... Kljub vsej izjemno dobro naoljeni produkcijski ma-šineriji filmu nekaj manjka. Lah- ko bi rekli, da mu manjka duša, to pa začutimo le na globljem osebnem nivoju, saj ob razčlenitvi filma opazimo, da mu ne moremo očitati prav ničesar. Režija ge. Jolie je korektna, saj se prav vidi, da je naštudirala vse režijske prijeme, ki v tem žanru delujejo, toda pri seštevku sestavnih delov nekaj umanjka. Kljub vsemu namreč dobimo občutek, da gre bolj za hollywoodski film in ne toliko za (proti)vojni film. Zdi se, da so ga posneli le zato, ker so v njej svoje ambicije uresničili vsi vpleteni, ne pa zato, da bi podali kakšno pomembno zgodovinsko lekcijo. Film je preveč polikan, vsi igralci, čeprav neznani, igrajo po hollywoodsko (po 47 dnevih na morju nikomur ne zraste brada, recimo), režija ge. Jolie pa je natančno takšna, kakršna je ona sama: elegantna, popolna, a od tematike filma hladno oddaljena. Neuklonljiv tako kljub svoji popolnosti ne bo film, h kateremu bi se čez leta vračali, za razliko od Schindlerjevega seznama in Reševanja vojaka Ryana. Matej Frece Unbroken Igrajo: Jack O'Connell, Domhnall Gleeson, Takamasa Ishihara, Garrett Hedlund, Finn Wittrock, Jai Courtney, Alex Russell, Spencer Lofranco, Sophie Dalah, Morgan Griffin Režija: Angelina Jolie Scenarij: William Nicholson, Joel Coen, Ethan Coen in Richard LeGravenese po knjigi Laure Hillenbrand Žanr: biografska vojna drama Dolžina: 137 minut Leto: 2014 Država: ZDA J OVEN (21.3. - 20.4.) Čas je, da vzamete vajeti v svoje roke in tako boste blesteli. Seveda pa so rezultati odvisni od vas. Oseba nasprotnega spola vam bo podarila mnogo neke dinamične energije in volje do življenja. Če boste gradili na majhnih korakih, kmalu pridejo veliki. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Finančno stanje bo nekoliko podobno gugalnici in uvideli boste nekaj ugodnih poslovnih priložnosti. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov in mineralov, še najbolje je, da to storite v naravni obliki. Odzvali se boste klicu srca in si tako pridobili val svežine in dinamično energijo. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Določeni načrti se vam bodo obrestovali in korak za korakom boste napredovali v samozavesti. Na delovnem mestu pridobite možnost izobraževanja in čas bo, da pokažete svoje znanje. Pridobili pa boste možnost, da popravite stvari, ki vas ovirajo pri napredku. š \ DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) v RAK (21.6. - 22.7.) w LEV (23.7. - 22.8.) Zimska pravljica se bo odvijala na nenavaden način in mnogo sprememb vas čaka v ljubezni. Če ste vezani, se bodo stvari odvijale po starem, samske pa čaka mnogo priložnosti in ugodnih situacij. Nasvet mlajše ženske vam bo koristil. Razbrati je ugodne finančne iztočnice in prilive. Intuitivni signali se bodo okrepili in tako bo čas, da se poslušate in uvidite, kaj je za vas prava pot. Sreča se bo mnogo bolj lesketala, če boste na zadeve pogledali s srcem. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam prinašajo veselje in modrost. Potrebovali pa boste tudi notranjo umiritev. Spremljalo vas bo delavno obdobje in ne boste imeli časa za počitek, ampak se morate aktivno soočiti z vsem tistim, kar vam je blizu. Po drugi strani bo v tem tednu čas, da naredite nekaj zase in se odpravite h kozmetičarki ali v savno. Srečali pa boste svojo simpatijo iz mladosti. (24.10. - 22.11.) Privlačile vas bodo skrivnosti in reševali boste tiste stvari, ki so vam deloma ali v celoti uganka. Bodite nekoliko bolj zaupljivi, kajti dobro se z dobrim vrača. Pridobili pa boste nova znanja o svetu duhovnosti. Doma vas čaka neka prenova in pričakovati je, da boste besedno impulzivnejši. STRELEC (23.11. - 21.12.) Sledili boste svoji notranji modrosti in zdelo se bo, da so se vam vrata sreče na stežaj odprla. Odpravite se lahko na neko krajše potovanje. Na delovnem mestu se bodo uspehi nizali v vašo korist. Notranji nemir boste občutili v komunikaciji in tako se mnogo bolj kakovostno izrazite v pisani besedi. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Vodila vas bo ljubezen. Ravno slednja vam bo pokazala pravo pot in vas ponesla v tiste dejavnosti, v katerih boste lahko živeli svoje sanje. Nakazano je, da se žarki sonca razprostirajo v prijetnih in magičnih trenutkih ljubezni. Čeprav je zunaj še zima, se v vašem srcu prebuja pomlad. VODNAR (21.1. -18.2.) Vračali se boste v preteklost in razmišljali o tem, kaj bi se dalo spremeniti. Toda pot je človeku v samem bistvu začrtana in dobro je, da se soočite s tistim, kar vam je dano. Na delovnem mestu se boste želeli dokazati. In vendarle vedite, da je čas, ko prihaja vaših pet minut. DEVICA (23.8. - 22.9.) Na delovnem mestu se bodo zadeve nekoliko ustavile in tako boste morali znati na pravilen način reči bobu bob. Seveda ne smete zadev sprejemati na silo, ampak počasi in zanesljivo. Harmonija časa vnaša prijetne trenutke in mnogo radosti. uspehi pa se bodo lesketali v umetniških dejavnostih. is oi sd rau vac© NHoa u3doavo vvnvn vrau voiNiar lAivd vioavuvi nvoaowu VNaiAiaads zaaoaviva oisva uvsao vinNvi hvuvsuuabíopoaixnvzihx aiAausaa Iščete svoj stil ^ Gospa Pavla gre na koncert Sezono akcije Iščete svoj stil 2015 smo začeli na najboljši možni način, z gospo Pavlo Kirbiš iz Kidričevega, po poklicu administratorko, ki že 39 let dela v Talumu in se bo letos upokojila. Mama dveh sinov, starih 33 let in 35 let, bo v nedeljo, 18. januarja, praznovala svoj 57. rojstni dan. Povabilo v našo akcijo Iščete svoj stil je tako prišlo ob pravem času. Na začetku skorajda ni verjela, da se ji je uresničila dolgoletna želja. Po dolgem oklevanju se je lani končno le prijavila in bila izžrebana. Gospa Pavla uživa v življenju, ne samo v glasbi na koncertih, v 12 letih je bila kar na 273 koncertih Davora Borna, temveč tudi v druženju z ljudmi, opravlja dobra dela, rada kuha, kofetka, rada ima tudi rože, njeno stanovanje med drugim krasi 40 prekrasnih cvetočih orhidej. Vsak teden gre k frizerju. V kozmetičnem salonu Neda so ugotovili, da ima gospa Pavla suho kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so postopek nege kože končali z vmasiranjem hranljive, bolj mastne kreme, ki je tudi sicer priporočljiva krema za nego kože v zimskem času, prav tako so ji priporočili tudi uporabo zaščitne kreme. Uredili so ji še obrvi in ji podrobneje predstavili prednosti vsakodnevne nege kože. V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za lasno preobrazbo poskrbela sama nosilka dejavnosti. Pavla se ji je v celoti pre- Foto: Črtomir Goznik Pavla prej ... pustila, le barva, izbrala je vijolično, je bila njena izbira. Lase so ji postrigli na kratko, kar ji tudi dobro pristaja. Nova pričeska je enostavna za oblikovanje in vzdrževanje. Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra, s katerim je v celoti prekrila obraz. Z rdečilom je poudarila ličnice, s črtalom pa rahlo še obrvi. Oči je poudarila v rjavih in svetlih tonih. S temnim odtenkom črtala je ob-robila spodnjo in zgornjo veko, nato pa še z maskaro trepalnice. Na ustnice je nanesla glos v mare-ličnem tonu. Foto: Črtomir Goznik . in pozneje Foto: Črtomir Goznik Pavla v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz Alpine „Ker je Pavlino življenje polno gibanja, plesa in petja, sem se odločila za izbor oblačil, ki ji bodo prav prišla na potovanju na naslednji koncert. V trgovini Mercator sem tako izbrala hlače enostavnega kroja v rjavi barvi z rahlim modrim odsevom, bež puli ter letos aktualni pončo v rjavem odtenku in s svetlim robom ter z zanimivim detajlom - ovratnikom iz umetnega krzna. Pri torbice sem se odločila za modri ton, saj je le-tega zaznati tudi pri hlačah. Problem pa je nastal pri obutvi, saj nisem našla nič primernega v želeni temno modri barvi. Zato sem se po brskanju po policah trgovine Alpina odločila za gležnjarje v rjavem odtenku. Staj-ling se lahko kaj spremeni, ko gospa Pavla pride na mesto dogodka in si namesto hlač, ki so udobnejše za potovanje, obleče kakšno razigrano lahkotno krilo v rjavih tonih, ki je seveda lahko tudi vzorčasto. Če je vajena višjih pet, si lahko preobu-jete tudi čevlje in koncert se lahko začne," je o novi podobi gospe Pavle povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic si je gospa Pavla izbrala vitaminsko nego telesa. S pilingom se v sklopu nege odstrani poroženela odmrla plast kože. V lepotnih salonih ga izvajajo s posebnimi prirejenimi preparati. Po pilingu je koža mehkejša, telo zadiha. Koža je bolj sprejemljiva za absorpcijo oblog, ki jih nanašamo na kožo. Piling telesa se priporoča še posebej po končani poletni sezoni, ko je koža utrujena od sonca, in pozimi, ko je skrita pod plastmi oblek. S posebno kremo, ki vsebuje mikro granule, se po vsem telesu odstranijo odmrle celice. Po pilingu telesa običajno sledi tuširanje, zatem pa se telo namaže s kremo, koža postane gladka in sveža, je o vitaminski negi telesa povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Slomškova 22 10 % popust v januarju š 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (47.) Med slapovi Omenil sem že, da je Ekvador ena najbolj raznolikih dežel na svetu, kakorkoli pač to gledamo. Poleg vulkanov, morja, džungle, raznolike flore in favne pa premore tudi območje, ki je zelo bogato s termalnimi izviri, zato ni naključje, da je kraj, ki seje imenoval Baños, postal znan kot nekakšno zdravilišče, pa čeprav v malo drugačnem smislu, kot to poznamo v Sloveniji. Baños v španščini pomeni kopališče, v večini predelov Latinske Amerike pa tudi toaletne prostore, tako da bi v šali lahko rekel, da sem se z avtobusom nekaj ur vozil na 'stranišče'. Kraj je poznan tudi po številnih slapovih, po izletih v džunglo, v neposredni bližini pa kraljuje kaj drugega kot visoko aktivni vulkan Tungurahua, ki je v novejši zgodovini že nekajkrat poskrbel za paniko med prebivalstvom. Mesto samo je zgrajeno na skali, kjer se klif strmo spušča v dolino reke, pa tudi okoliško hribovje izgleda zelo adrenalinsko, tako da ti tam ne more biti dolgčas. Z Johanno sva malce raziskovala naokrog, ker sama še ni bila tam, in na obrobju mesteca sva našla ličen slap z imenom Virgen de Agua Santa, pod katerim je bilo tudi nekakšno svetišče in ba-zenček, kjer se je zbirala kristalno čista voda, ki menda nikoli ni presahnila. Ob vhodu so izdelali nekakšne studenčke, iz katerih je tekla voda skozi vse leto. Tudi zato je mestece dobilo že nekakšen mitski prizvok, saj je bilo že stoletja vode tu v izobilju, imela je zdravilni učinek, kot božja šiba pa je nad mestom bedel vulkan. Ker sva bila malce višje, sva dobila tudi vpogled do kopališča, kjer so se ljudje namakali v zdravilni vodi, naokrog pa se je širil podoben vonj, kot ga poznamo iz zdravilišč po slovenskih krajih. Ni nama bilo do hoje in sva si omislila nekakšen prevoz za obiskovalce, ki se tu imenuje 'chiva'. Gre za star tovornjak, premazan z nacionalnimi barvami, ki ima od zadaj nameščene lesene klopi, ozvočenje in vodiča v kabini, potem pa te počasi vozijo naokrog. Zanimiva reč, narejena sila preprosto, le glasba bi lahko bila bolj solidna, ne pa za cicibane. Menda imajo tudi 'chive' terenska vozila in celo vlakec v ta namen. Kakorkoli, po ozki cesti smo počasi vozili od slapu do slapu, narava pa je poskrbela, da se je eden razlival skoraj direktno na cesto, tako da so nas barabe šle tudi malo stuširat. Pa saj nam je bilo v tej vročini to kar všeč ... Čez nekaj časa smo se ustavili in imeli smo možnost obiska enega večjega slapu z nekakšno žičnico. Vse je bilo narejeno čisto po domače - ena uta, ki je bila hkrati gostilna, mesnica, kiosk, strojnica in še kaj; in pa dolga žica, po kateri je vrli strojnik pilotiral košaro z ljudmi. Motor je Foto: Dani Zorko Termalno zdravilišče med neštetimi slapovi nenehno nekaj pokašljeval, videti pa je bil, kot da bi ga ukradli s kakšnega gasilskega kamiona. Glavni strojnik, prodajalec, vodič, reševalec, kuhar, seveda to vse v eni osebi, je bil neki Arturo, ki nas je nahecal, da smo se skobacali v tisto košaro in se od-gugali na drugo stran, čez širok kanjon. In seveda je moral motor opešati prav takrat, ko smo se hoteli vrniti. Ta Arturo je bil izgleda tudi mehanik starega kova, saj smo na drugo stran slišali, kako je tolkel po motorju, da se je kar iskrilo. Ampak glej, motor je popustil in se spet zagnal, da smo malce bledi prispeli nazaj. Ta prigoda je slabo vplivala na šoferja naše 'chive', saj je poslej dirjal z ubogim kamiončkom po ozki cesti nad kanjonom, da smo si vsi raje želeli spet gugajoče se košare. Izpostaviti velja še krajši pohod do slapu El Manto de la Novia, ki je na območju, kjer se že začenja pragozd, na kar nas je opozarjal razgiban teren, značilno rastje, predvsem pa izrazito tropske temperature v globeli. Seveda sem si želel v džunglo, ampak to je bil plan za šele čez nekaj dni, pa mi je že tukaj bilo zelo všeč. Številne liane, viseči mostovi, izrazito gosto rastje, različni nepojasnjeni zvoki nekod iz daljave ... Vse to človeka naredi zelo radovednega in komaj sem čakal, da si bom to zadevo lahko pobliže ogledal. Ko sem se za osvežitev vrgel v tolmun pod slapom, je trajalo zgolj nekaj minut, pa sem bil skoraj popolnoma suh. Skoraj smo že končali krožno pot, ko nam je za nameček zagodla še 'chiva'. Z Johanno sva jo mahnila kar peš proti centru, za nama pa sva že spet zaslišala šoferja, ki je s konvencionalno metodo udarjanja s kladivom spet malce motiviral tovornjaček, da so naju čez nekaj minut ob glasni glasbi že prehitevali. Nič ne de, že prej sem si nagledal eno krčmo, kamor sva se zavlekla na pozno južino. Tokrat sem popazil, da ni bilo spet kakšnega morskega prašička na krožniku ... Podravje • Zaključek plesne preobrazbe Zmagovalca: Vesna Znidarič in David Jerič Novembra lani se je začela Plesna preobrazba. Akcija je potekala v sodelovanju plesalca, plesnega učitelja Jerneja Brenholca, hotela Primus, kjer so v klubu Gemina XIII potekale vaje, in naše medijske hiše Radio Tednik Ptuj. i Terme Ptuj I^J^P SAVA HOTELS & RESORTS Posebna zimska ponudba v Restavraciji Zila Kosila in večerje: samo 6 €/osebo Kosilo vključuje: • samopostrežni bife: juho, enolončnico, solatni bar, sladico, sadje • streženo glavno jed: na izbiro: mesni, vegeterijanski in ribji meni s prilogo. Celodnevno kopanje v Termalnem parku s kosilom v Restavraciji Zila odrasli: otroci (5-15 let) 7,90 € 13/90 € Terme Ptuj, T: 02 7494 530, e-mail: termalni.park@terme-ptuj.si, www.shr.si Tečaj, na katerem je sodelovalo 14 parov, je bil brezplačen, edina obveznost parov je bilo pridno obiskovanje vaj in enkrat obisk v našem studiu. Plesno predznanje ni bilo potrebno in tako se je plesnih vaj udeleževala pisana druščina ljudi različnih starosti, z večjim ali manjšim smislom za ples. Vsem pa je bilo skupno, da so si druženja in učenja plesnih korakov želeli. V osmih tednih so se naučili devetih plesov. To so bili angleški valček, dunajski valček, foxtrott, blues, polka, disco swing, ča-ča-ča, samba in salsa. Pari so se potegovali za nagrado hotela Primus, do katere so pomagali tudi glasovi poslu- šalcev in bralcev Radia Tednika Ptuj. Zbrali smo 690 glasov. Za vestno sodelovanje smo poslušalce in bralce nagradili s kartami za kopanje v Termah Ptuj. Izmed tistih, ki so glasovali s pomočjo glasovnice Štajerskega tednika, smo izžrebali Tino Hvalec, ki je glasovala za Ireno Trop in Sergeja Hval-ca, izmed glasovalcev po telefonu pa Ivana, ki je glasoval za Natašo Flos in Marka Zelenka. Poleg omenjenih plesnih parov so sodelovali še Marje- Foto: Črtomir Goznik JERNEJ BRENHOLC 041/604-881 jernej.brenholc@siol.net f \ > Na voljo za poučevanje družabnega plesa velikih in manjših skupin ter posameznikov, priprava na poroko, vodenje prireditev, animacija.... Plesni pari so uživali. Direktor Radia Tednika Drago Slameršak z voditeljico Natalijo Škrinjar in plesnim mojstrom Jernejem Brenholcem ta in Boris Rukav, Nataša in Domin Bošnjak, Ksenija in Damijan Cebek, Sabina Bračič in Tomaž Tajhmajster, Lidija Strelec in Boštjan Čeh, Srečko in Brigita Bedrač, Brigita in Zlatko Bezjak, Anja Planinšek in Vlado Žnidarič, Sanda in Janko Kandrič, Ivica in Alojz Ličen, Jelka in Marjan Bren-holc ter zmagovalni par Vesna Žnidarič in David Jerič. Vesna in David sta prejela nagrado Hotela Primus - Najina ljubezen. Kot je razložil Jernej Bren-holc, so pari pokazali veliko veselja do plesa in se izkazali kot odlični učenci. Tako so med zmagovalnim parom in ostalimi bile le majhne razlike. Natalija Škrinjar Foto: Črtomir Goznik petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ptuj • Dvojno praznovanje v naši medijski hiši 52 let Radia Ptuj in 12 let Štajerske budilke V družbi Radio-Tednik Ptuj smo prve dni leta 2015 proslavili dvojni jubilej; v petek, 2. januarja, je minilo 52 let, odkar se je s ptujskega gradu prvič oglasil Radio Ptuj, 3. januarja pa je praznovala 12. rojstni dan Štajerska budilka Radia Ptuj. Radio Ptuj je na pobudo ptujskih radioamaterjev in občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Ptuj že oktobra leta 1962 začel prenašati prvi program Radia Slovenija, s povsem lastnim programom pa se je prvič oglasil v nedeljo, 2. januarja 1963. Prvi delovni prostor in studio Radia Ptuj je bil v vzhodnem stolpu ptujskega gradu. Informativni program so sprva pripravljali na SZDL, prvi odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa so opravljali ptujski radioamaterji pod vodstvom Mihaela Gobca. Leta 1965 je radio začel oddajati vsak dan, vendar sprva le z dve-urnim programom, danes pa skupaj z lokalnimi in regionalnimi radijskimi postajami ter nočnim progra- fe naučiti osnov petja? lig ob tem še uživati in se zabavati? Ser si prislužiti še kakšno nagrado? Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! Prijavite se na brezplačno PEVSKO PREOBRAZBO Radia Ptuj in Štajerskega tednika! S pomočjo pevske učiteljice Teje Letonja Hajšek si boste v februarju in marcu enkrat tedensko urili glasove. Osvojeno znanje pa boste lahko pokazali na naši zaključni prireditvi konec marca. Na pevsko preobrazbo se prijavite z izpolnjeno prijavnico, ki jo pošljete na Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pošljite sporočilo na natalija.skrinjar@radio-tednik.si. Prijavite se lahko vsi, ki ste stari med 10 in 60 let. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 26. 1. Vse prijavljene bomo povabili na avdicijo in izbrali 3 kandidate. PRIJAVNICA za pevsko preobrazbo Ime in priimek: _ Naslov, kraj: , Starost: Ekipa Radia Ptuj je praznovala 52 let. Foto: Črtomir Goznik mom oddaja 24 ur dnevno. Od leta 2014 je odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek. Radijski program oblikujejo stalni in občasni sodelavci, ki ostajajo zvesti poslušalcem in tradiciji radia, ki po meritvah posluša-nosti ostaja med vodilnimi v Podravju in kljub močni konkurenci še vedno med najboljšimi lokalnimi in regionalnimi radijskimi postajami v državi. Radio Ptuj se programsko in poslovno povezuje tudi s sorodnimi programi v Sloveniji in skupaj z drugimi radijskimi postajami sodeluje v Skupnem nočnem programu slovenskih radijskih postaj, popularno imenovanem SNOP-u. V soboto, 3. januarja 2015, pa so ptujski radijci proslavili še en, sicer nekoliko krajši, a prav tako pomemben jubilej, saj je minilo 12 let od pričetka Štajerske budilke, jutranjega programa Radia Ptuj. -OM Telefonska št.: Zakaj ste se prijavili na našo akcijo in zakaj naj izberemo prav vas: Želite postati radioamater? Spoznati čudoviti svet radijskih valov? Odkrivati svet na drugačen način? Vas zanima radijska tehnika? Pridružite se nam! Radioklub Ptuj organizira radioamaterski tečaj za operaterje AinN razreda s pričetkom v februarju 2015. Informacije in prijave na e-naslov: radioklub.ptuj@gmail.com ali vsak petek ob 19. uri v klubskih prostorih v Čuckovi ulici 1, Ptuj. Vabljeni! www.s59djk.si Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na ahg AVTO HIŠA PETQVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDIMAVANT2.0TDI 07/2010 1» SREBRNA 1.LAST, NAR. SERVIS, SERV.KI HIGA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI 06/2009 12.799 T. MODRA 1.LAST., NAR. SER' VIS, SERV. Kl HIGA, SLO BMW1116D 07/2012 1» T. MODRA 1.LAST, NAR. SEFT VIS,SERV. Kl HIGA, FORD C-MAX 1,6 TDCI TITANIUM 05/2011 9.999 T. MODRA 1.LAST., NI, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA CITROEN C4 2,0 VTR 02/2007 4.499 RDEČA 1.LAST, MAR. SER' VIS,SERV. Kl HIGA FORD RANGER 2,5 TDCI DC 4*4 07/2008 10.499 SV. MODRA 1.LAST., NAR. SER' VIS, SERV. Kl DIGA, SLO PEUGEOT 3008 ACCES 1,0 HDI 01/2012 9.999 T. MODRA 1.LAST, MAR. SER' VIS,SERV. Kl HIGA PEUGEOT 5008 PREMIUM 2.0 HDI 04/2011 10.999 BELA 1.LAST., NAR. SER' VIS, SERV. Kl HIGA PEUGEOT 50081,6 UDI 09/2011 » ČRNA 1.LAST, NAR. SER' VIS,SERV. Kl HIGA PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI 09/2011 10.499 ČRNA 1.LAST., MAR. SER' VIS, SERV. Kl HIGA VWGOlfSWI,6 CONFORME 07/2010 8.499 SREBRNA 1.LAST, NAR. SER' VIS,SERV. Kl HIGA VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI CONFORTUNE 01/2012 11.499 SREBRNA 1.LAST., MAR. SER' VIS, SERV. Kl HIGA RENAULTCU01,2 EXPRESSION 06/2007 3.500 SV. RDEČA 1.LAST., NAR. SER' VIS,SERV. Kl HIGA, SLO RENAULTCUO EXP 1,216V 5-VRAT 06/2006 3.600 SREBRNA 2.LAST., NAR. SERVIS, KUPLJEN V SLO V0IKSWAGENTDURAN16TTDI 01/2011 10.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SER' VIS, SERV. Kl HIGA AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Pbij - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M s M i \ m I d J11! IV» \X I MtI J: M 91 WT5P O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 316D TOURING NOV MODEL 2013 23.490 1.LAST, TOP OPREMA SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 13.490 1,LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN BELA IN MODRA BMW 320D UMUZINA 2003 3.890 2.LAST. SREBRNA BMW 320D TOURING USNJE XENON 2010 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV CITROEN 04 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.490 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI 2009 6.490 1.LAST., K0TN0V VEČ BARV MERCEDES C 220 CDINAVI XENON 2005 7.490 2. LAST, AVTOM. KOV. ZLATA NISSAN PRIMERA1.9DCI 2004 2.690 2.LAST. KOV. MODRA OPEL INSIGNIATOURER 2.0 CDT1 COSMO 2010 10.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV RENAULT SCENIC 1.5 DCISL0 FAMILY 2008 4.790 2.LAST. KOV. ZLATA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.790 1.LAST., K0TN0V BELA VW PASSAT 2.0 TDI DSG 2012 15.490 1.LAST, TOP OPREMA KOV. ČRNA VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN 2006 8.490 1.LAST, ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva renault megane 1.616v coupe dynamiuqe 2009 6.500,00« prvi last. kov. srebrna renault espace 2.2 ki privilege avt. 2006 5.900,00« serv. knjiga kov. črna opel meriva 1.7 cdu eny0j 2007 4.950,00« klima bela ford s-max 2.0tdci trend 2006 7.700,00« prvi last. kov. Črna citroen c5 iii 2.0 hdi tedence 2011 10.900,00« serv. knjiga kov. srebrna citroen excl. 7 sed. c4 picass01.6 hdi avt. grand 2009 8.900,00« prvi last. kov. zlata volkswagen pol01j comfortune 2010 7390,00« prvi last. rdeča renault sedan megane 1.s dci dynamique plus 2009 5350,00« serv. knjiga kov. srebrna seataltea1.9tdi reference 2009 8.625,00« serv. knjiga kov. srebrna renault cli01.216v dynamiuqe 2009 5.900,00« 54.000 prev. kov. siva volkswagen umuzinapassat2.0tdic0mf. 2007 7.450,00« serv. knjiga kov. srebrna skoda octavia combi 1.9tdi elegance 2007 7.450,00« serv. knjiga kov. peščena renaulttwing01.2 trend 2010 4.990,00« prvi last. rumena volkswagen 10uran 1.9tdi comfortune 2003 5.150,00« serv. knjiga kov. srebrna peugeot 2071.4vti sw outdoor 2009 5.990,00« prvi last. k0v.t. zelena volvo xc70 2.4 d geartronic 2002 5.990,00« serv. knjiga kov. t. modra renaulttwing01.2 alfthent1que 2002 1.280,00« 2xairbag b0rd0 peugeot 3081.6 16v premium 2007 5.900,00« prvi last. kov. srebrna peugeot 4071.8 srconfort 2004 4.400,00« serv. knjiga kov. modra bmw 320 dt0uring 2004 4500,00« avt. klima k0v.t. modra PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Prireditvenik Petek, 16. januar 17:00 Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu, odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: Letni baletni nastop Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: predstavitev knjige Miran Potrč, Klic k razumu -Spomini 18:00 Slovenja vas, gasilski dom: tradicionalno luščenje bučnic Košicenbal, Društvo žena in deklet občine Hajdina 19:00 Lenart, Dom kulture: gledališka predstava Musae, gledališka skupina Avis iz Prve gimnazije Maribor 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, nagrajena vina iz ptujske kleti, glasbeni program harmonikarski orkester Modras, Ingrid Marovič na klavirju Sobota, 17. januar 7:00 9:00 9:00 10:00 10:00 11:30 15:00 16:30 17:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:00 19:30 Zg. Hajdina, pri Mercatorju: ekskurzija TD Mitra Hajdina, Sombotel, Martinova pot, srečanje s Porabskimi Slovenci v Monoštru Kog, dvorana KS: Antonovanje na Kogu, tradicionalno Antonovo kegljanje za pokal KS Kog Podgorci, kulturna dvorana: 12. vincekovanje s pohodom, rez vinske trte s kulturnim programom, kviz Ptuj, grad: Muzejski vikend za družine, Muzejski koledar, za otroke od 4. leta starosti, brezplačno Ptuj, Mestno gledališče: Letni baletni nastop Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu, predavanje, Borza prašičev in prašičjega mesa so pogoji za njeno eksistenco ali ne, ob 12.30 javna debata Ostati na kmetiji, Da ali Ne?, 14.00 Čurkarijada s pokušino ocenjenih čurk, predstavitev 4. Čurkavodiča, ponovoletno srečanje vinskih kraljic Stoperce, Dom krajanov: 6. Antonova prireditev, Folklorni skupini KPD Stoper-ce, Folklorno društvo Košuta Poljčane Maribor, II. gimnazija Maribor, Amfiteater: Zimska plesna predstava, Ko bom velika, bom ... Sv. Ana v Slovenskih goricah, avla Antona Fašinga: odprtje razstave slikarskih del Antona Fašinga, ob 62-letnici njegovega rojstva Kog, cerkev sv. Bolfenka: Antonovanje na Kogu, Antonov koncert z Anito Kralj Ptuj, Spuhlja, gasilski dom: 87. redni OZ PGD Spuhlja Maribor, Trg svobode 3: odprtje galerije Kavarnice in vinoteke Vinag 1847, razstave slik Rajka Ferka in koncert kitarista Tilena Pusarja Obrež 54: Impro liga, ustanovitveni sestanek skupine za impro ligo, DLUK Središče Slovenska Bistrica, Dom svobode: kino predstava Heker, akcijska kriminalna drama Ptuj, Stara steklarska delavnica: predstava Milana Jesiha Grenki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III Nedelja, 18. januar 9:00 10:00 17:00 18:00 Kog, parkirišče pred OŠ: Antonovanje na Kogu 2015, srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, ob 10.00 sv. maša z antonovim žegnanjem, stojnice in druženje Stoperce, pred cerkvijo: slovesna maša ob sv. Antonu, s pogostitvijo Trniče, gasilski dom: komedija Prevare, dramska sekcija KUD Ivana Lončariča Trniče Markovci, cerkev sv. Marka: koncert komornega zbora Glasis, gospel in duhovna glasba, KUD Markovski zvon Torek, 20. januar 15:00 Poljčane, prostori društva: pokušina mladega vina, Vinogradniško sadjarsko društvo Poljčane 17:00 Slovenska Bistrica, MC Na Placu: delavnica ličenja za osebno rabo, društvo Bistriški škrat 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Iva Svetine ABC oder Krieg (Quasi una fantasia), gostuje Muzeum Ljubljana, za izven Mestni kino Ptuj Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. januar: 16:00 Gašper in Petra na zimskih počitnicah; 18:00 Gozdovi so še vedno zeleni; 20:00 Hotel. PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si CENTRALNA KURJAVA VODOVODNE INSTALACIJI PLINSKE INSTALACIJE PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 16.. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon.. PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 18.1. 9=r , pon. 9:45 Otroci razmišljajo o modi, pon. 0:00 Pogovor z družino Lamprof, pon. 1:00 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 1=35 Modra, pon. 2:00 Pregled tedna, pon. 3:00 Ptuiska kronika, pon. 3:20 Regi TV GoriSnica, pon. 6:35 Kuninjica 7:00 To bo moj poklic: Organizator..., pon. 7:30 Otroci razmišljajo o modi, pon. """ Ptujska kronika . . Regi TV Ormož 9:25 Glasbena 8 (tuja), 40. oddaja, pon. 20:00 Ptujska krenila, pon. 20:20 Mlet SnlošneVoinlši 21:00 Pravična trgovina, pon. 21:20 Povabilo na Kavo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 23:00 Sejem sLOVErotika 2014 23:50 liifb kanal Sobota 17.1. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Otroci razmišljajo o modi, pon. 0:00 Rojstvo novega življenja, bon. 0:20 20rlet Plesnega centra Mambo, pon. 0:45 TV prodaja 1:00 Glasbena 8 (tuja), 40. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon. 2:00 Glas iz zamejstva: Slovenski jezik med zamejci, 1. oddaja, pon. 12:30 Pomurski tednik, pon. 13:00 Pregled tedna 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Film Campus: Sladic ne maram..., pon. 9:50 Otroci razmišljajo o modi, pon. 10:00 Huda pokušnja, pon. 10:15 Center ponovne uporabe Ptuj, pon. 11:00 Glasbena 8, (slo) 41. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 12:00 Glas iz zamejstva: Slovenski jezik med zamejci, 1. oddaja, pon. 13:00 Pregled tedna. pon. 14:00 Gosti na »Pri Francet>;113. oddaja 16:10 Kuhin ica 17:00140 let Splošne bolnišnice Ptuj, pon. 17:25 Otroc razmišljajo o modi, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Povabilo na kavo, pon. 18:55 Hodim, torej sem: Pot 4 slapov, pon. 19:10 Sekvenca, 5. oddaja,jon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 40. oddaja jon. 20:00 Ptuiska kronika, pon. (16.1.7(115) 20:20 Loiita, pon. 23:00 Sejem sLOVErotika 2014, pon. 23:50 Info kanal, pon. Ponedeljek 19.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o modi, pon. 10:00 Biseri narave, pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja), 40. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 13:00 Ptujska kronika, pon. "i Kuhinjica 16:35 Kuhinjica] 17:00140 IflMl «■■■■taMJnon. (13.1.2 18:20 Cista umetnost, 40. oddaja, ■Splošne bolnišnice Ptuijon. 18:00 Ptujska kronika, pon. (13.1.2015) 17:00 To bo moj poklic: Policist, pon. 17:30 Otroci razmišljajo o frizurah 18:00 Ptujska kronika 1:40 Sekvenca, 5. oifdaja :00 34. Zlata rokavica, pon. 19:30 Glasba za vse 20:00 Darfur Vojna za vodo 21:35 Obiskali smo Sonček in Sožitje, pon. 23:00 Sejem sLOVErotika 2014, pon. 23:50 info kanal 1L 18:51 lista umetnost, 40. oddaja, pon. laiu riim Campus: Kosmata ljubezen, po 19:25 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 20:00 Ptujsla kronika, pon. 20:20 Bogastvo okusov podeželja, pon. 20:55 Povabilo na kavo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; Finalna prireditev, športna dvorana OŠ Ljudski vrt, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 31 nastopajočih iz 1 7 osnovnih šol, prisluhnimo najboljšim pevkam in pevcem, projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, gost prireditve Dejan Vunjak in učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. ZIMSKI^ (VjETER RADIA PTUJ m V nedeljo, 18. 1., ob 20. uri V klubu Gemina XIII. v Termah Ptuj Gost zimskega glasbenega večera Radia Ptuj bo VLADO KRESLIN! Zimski veter, ki bo tokrat pihal iz Prekmurja, prinaša v Gemino tudi poseben meni, med drugim prekmursko gibanico in kozarec traminca Gornja Radgona za samo 5,80 evra! Vabljeni na javno radijsko oddajo! Vstop prost!' Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - sklep ustavnega sodišča, 76/14 - odločba ustavnega sodišča) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj, ki ga je izdelal Urbis, d. o. o., pod številko projekta 152-OPN/2008-PTUJ, z datumom januar 2015. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN. Sočasno se razgrneta tudi okoljsko poročilo pod številko projekta 214/12-OP z datumom januar 2015 in dodatek k okoljskemu poročilu za varovana območja pod številko projekta PSP002-2013-OPN z datumom januar 2015, izdelana za dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj. Okoljsko poročilo je izdelal ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje, izdelovalec dodatka k okolj-skemu poročilu pa je LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. 2. Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, in sicer v sprejemni pisarni (pritličje, vhod na desnem vogalu Mestne hiše). Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 26. 1. 2015, do vključno petka, 27. 2. 2015. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO), do katerega se lahko dostopa preko spletnega naslova http://www.ptuj.si. 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja, ki bo v torek, 3. 2. 2015, ob 17. uri, v veliki dvorani Narodnega doma, Jadranska ulica 13, Ptuj (1. nadstropje). 4. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku OPN Mestne občine Ptuj in k okoljskemu poročilu z dodatkom za varovana območja za OPN Mestne občine Ptuj. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si). Številka: 350-1/2008 Datum: 14. 1. 2015 Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin skupnosti (Ur. list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/08) ter sklepom župana objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet razpisa je šest opremljenih poslovnih prostorov v nadstropju zgradbe Večnamenski center vaško-kulturna dvorana Dornava, v Dorna-vi 135 b, in sicer v neto izmeri 17,56 m2, 11,03 m2, 9,16 m2, 18,30 m2, 15,32 m2 in 14,78 m2, s souporabo sanitarij. Višina mesečne najemnine za poslovne prostore je v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem 4,3 EUR/m2. Poslovni prostori se oddajo za določen čas od enega do pet let z možnostjo podaljšanja. Celotno besedilo Poziva k oddaji ponudb je objavljeno na internetni strani občine Dornava (www.dornava.si) Vloge morajo prispeti na Občino Dornava do vključno 16. 2. 2015 do 12. ure. Rajko Janžekovič, župan občine Dornava MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroin-štalacij, peletnih gorilnikov, prodaja peletov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 30.1.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -25% ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo Takoj!!! Tel. 040 179 780. PRODAM traktor IMT 533, 1. lastnik. Tel. 031 840 282. PRODAM silosne bale. Tel. 070 896 108. PRODAM senene bale (kocke), cena po dogovoru. Tel. 031 735 501. PRODAM prašiča domače reje, težkega od 130 do 150 kg. Tel. 031 530 498. PRODAM kravo simentalko. Tel. 031 423 636. KUPIM 10 bal slame v kockah za na-stilj. Tel. 031 568 635. DOM STANOVANJE V NAJEM dajemo dvoinpolsobno stanovanje v Gorišnici od 1. februarja dalje. Tel. 051 653 715._ NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Tel. 031 503 142. ODDAM hišo v najem v Zamušanih. Tel. 031 487 105. MOTORNA VOZILA PRODAM pegeout 207 SW, letnik 2008, prevoženih 97.000 km, siva kovinska barva, prvi lastnik, reg. do 8/2015. Tel. 031 456 841. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZELIM spoznati žensko, staro od 60 do 65 let, inf. na tel. 051 784 296. PRODAM krožne brane in dvoredno sejalnico za koruzo. Tel. 02 745 85 1 1. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAM prašiče in odojke. Tel. 041 388 214. PRODAM svinjske polovice. Pokličite na 041 326 964. BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. NESNICE rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Re-šek Starše 23. KUPIM bikca simentalca (čistokrvnega), ki že samostojno je. Cena do 500 €. Tel. 031 840 282. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si 08:00 GoriŠn¡ca - iz naših krajev 10:00 Kronika iz občine Lenari 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 13:00 Glasbena oddaja 20:00 GoriŠnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V 90. letu se je poslovila Ivana (Ivanka) Lukman FRANKOVCI 15, ORMOŽ Od drage sestre in tete se bomo poslovili v družinskem in prijateljskem krogu v ponedeljek, 19. januarja, ob 14. uri, na humskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Žalujoči: družine Lukman, Gaiser, Majcen in Goznik OSMRTNICA V 94. letu je odšel oče, dedi, pradedi Marijan Berlič hJA Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 19. 1. 2015, ob 13. uri na novem pokopališču na Ptuju. Sinova Gabriel in Marjan z družinama Bolezen te je objela in poslednjo moč ti vzela. Bolečine težke si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe bo ostal. V SPOMIN Januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil Ignac Ilec IZ GRAJENŠČAKA 91 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob izgubi dragega sina, očeta, brata in dedka Slavka Pintariča IZ POLENCEV 1 NA POLENŠAKU se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, dar za cerkev in svete maše ter nesebično pomoč. Zahvaljujemo se patru farne cerkve za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za čutno odpete pesmi, govornici Mariji Štebih za besede slovesa in podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN na draga starša Alojza Vebra in Ivano Veber 15. 1. 1995 4. 10. 1995 Mineva dvajset let, odkar vaju ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima podarjate cvetje in prižigate sveče. Otroci z družinami ZAHVALA Ob slovesu našega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Jakova Kneza S PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in darove za cerkev. Iskrena hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Turni-šče-Ptuj, Lovski družini Ptuj, rogistom, nosilcem praporov, pevcem Feguš za odpete žalostinke, gospe Pulko za besede slovesa, gospodu duhovniku Feslu za opravljen pogrebni obred ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Posebno zahvalo namenjamo njegovemu osebnemu zdravniku dr. Jerkoviču ter zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. V globoki žalosti: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, partnerke, sestre, hčerke, tete, botre in svakinje Marte Kos IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 5 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se Reševalni službi Ptuj, osebju Internega oddelka Bolnišnice Ptuj ter Internemu oddelku UKC Maribor. Posebna zahvala patru Milanu Kosu in gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornici direktorici Zdravstvenega doma Ptuj gospe Metki Petek Uhan za besede slovesa, pevcem Feguš za odpete melodije ter pogrebnemu podjetju Almaja za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji SIP 08:00 Praznični koncert OŠ Markovci 09:30 Uživajmo 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 13:45 Ptujska Kronika 20:00 Kronika iz občine Markovcl 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka 09:00 30 let Gledališke skupine Skorba program v živo tudi 11:00 Srečanje [judskih pevcev v Lancovi vasi preko spleta: 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Gori£n¡ca - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Glasbena oddaja 20:00 Starše - Dobri vojak Švejk 23:00 Video strani 108:00 Otroški program www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; lnfo@siptv.sl Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:25 ŠKL 09:50 Polka In majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi 20:00 Kronika Iz občine Markove i 21:30 Praznični koncert OŠ Markove i 23:00 Video strani Ni te več na pragu, ne v hiši, nihče od nas več tvojega glasu ne sliši. Tudi vinograd čakal te bo, a tebe več nazaj ne bo, ker minile zate vse so bolečine, a v srcih pustil si lepe nam spomine. Čeprav si moral v življenju veliko pretrpeti, a vsakemu s teboj nam je bilo lepo živeti, vse, kar storil si za nas nekdaj, hvala ti, dragi mož in ata, za vekomaj. ZAHVALA V 80. letu je za vedno obstalo od bolezni izmučeno srce dragega moža, ata, dedija, tasta, strica, svaka, bratranca, prijatelja in soseda Avgusta Milošiča IZ MALEGA OKIČA 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter potrebe farne cerkve, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebej se zahvaljujemo družini Lesjak, družini Valič-Petrovič, družini Vidovič-Kolenc, družini Arnečič, gospodu Emilu Drevu ter Jožetu Pasičnjeku za opravljen cerkveni obred, Mariji Kelc za opravljeno molitev, govorniku Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, kolektivu Boxmark Kidričevo, avtoservisu Car Max iz Spuhlje, zastavonoši, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in gostišču Krona. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anka, hčerke Irena, Milka, Marija in sin Andrej z družinami Makole • Požar uničil zidanico Veter podrl električne drogove, kratek stik ob pretrgani napeljavi pa povzročil požar »Zgorelo je okoli 700 kockastih bal sena, to ne pomeni, da smo ostali brez krme za živino, saj smo v zidanici hranili zgolj rezervo. Smo pa objekt iz lesa, blata in opeke porušili, saj je bil v požaru uničen,« je povedal lastnik Albert Pelko, ki mu je zidanica pogorela minulo sredo, 14. januarja. Okoli 6. ure zjutraj so bili na požar poklicani člani PGD Makole in Poljčane. »Ko smo prišli na kraj dogodka, smo morali najprej z gašenjem omejiti požar, da se ognjeni zublji zaradi vetra niso razširili na bližnji gozd in travnik. Požar se je zaradi spravljenega sena hitro razširil, uspela pa smo rešiti vinsko stiskalnico, škropilnico ter še nekaj drugega orodja,« je povedal vodja intervencije Dominik Gajser iz PGD Makole. Na klic na pomoč se je odzvalo skupno 30 gasilcev in nekateri izmed njih so posledice požara Foto: PGD Poljčane odstranjevali še ves dopoldan. Policisti so z ogledom kraja požara ugotovili vzrok nesreče. »Močan veter je podrl enega od šestih električnih drogov, ki vodijo do te hiše. Zaradi tega se je pretrgala električna napeljava in ob tem povzročila kratek stik v zidanici, na mestu, kjer je opravljen električni priklop. Tuja krivda za požar je izključena,« je sporočil tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl. Materialna škoda po oceni policistov znaša okoli 20.000 evrov. Mojca Vtič Slovenija • Kako se zavarovati pred zmrzaljo Zaradi hudega mrazu nevarnost podhladitve in omrzline Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob mrazu opozarja na nekatere previdnostne ukrepe. Vsako leto namreč zaradi podhladitev in omrzlin pomoč poišče več deset ljudi. V času izjemno nizkih temperatur, še posebej, če piha veter, priporočajo zadrževanje v zaprtih prostorih. Zunaj bodite čim krajši čas in upoštevajte naslednje napotke. »Oblecite se v topla oblačila in poskrbite, da oblačila ne bodo vlažna. Nosite kapo, šal, rokavice in vodoodporno obutev. Obleka v številnih slojih bo učinkoviteje ohranjala vašo telesno temperaturo. Volnena in svilena oblačila ter oblačila iz nekaterih umetnih materialov so toplejša od bombaža. Vrhnje oblačilo (plašč, j akna) naj ne prepušča vetra. Tudi potenje hitro odvaja telesno tem- peraturo, zato bodite pozorni, da vam ni prevroče. Bodite pozorni na mrazenje. Če vas mrazi, pojdite v topel prostor. Mrazenje je pomemben znak, da telo izgublja toploto,« svetuje NIJZ. Posebna previdnost pri otrocih in starejših Mraz pogosteje prizadene nekatere skupine ljudi, med drugim otroke do četrtega leta starosti, starejše po 75. letu, nekatere kronično obolele osebe (z obolenji srčno-žilnega sistema, dihal), ljudi, ki opravljajo delo na prostem, ter tiste, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah in brezdomce. »Dojenčki naj ne spijo v hladnih prostorih. Poskrbite, da bo vaš dojenček oblečen v topla oblačila in zagotovite primerno temperaturo prostora. Če ste starejši od 65 let, redno preverjajte temperaturo v vašem domu. Če imate kronično srčno obolenje, povišan krvni pritisk, astmo ali kronično obstruktivno pljučno bolezen, se izogibajte telesnim naporom. Mraz pomeni dodatno obremenitev za srce in lahko povzroči poslabšanje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pogovorite se z osebnim zdravnikom o morebitni spremembi odmerkov zdravil in o telesni aktivnosti v mrzlem vremenu. Če imate zdravila (npr. olajševalce pri astmi), jih nosite s seboj,« še pravijo na inštitutu. Število hospitalizacij zaradi ozeblin in podhladitev Diagnoza / leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Ozeblina 21 9 12 25 8 6 10 20 13 8 Podhladitev 20 23 25 7 13 26 31 30 17 22 Privoščite si 1 kozarec zdraha... dcl brezplačno Napoved vremena za Slovenijo Ce prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. -3/10 eur Vvseh Pomarančah... Več podhladitev Po podatkih NIJZ so v obdobju 2003-2012 zaradi omrzlin in podhladitev hospitalizirali 346 oseb ter dnevno obravnavali še 48 ljudi. Največ hospitalizacij, kar 50, so opravili leta 2010. Zadnji podatek, s katerim razpolagajo na inštitutu, je iz leta 2012. Takrat so hospitalizirali 30 oseb.V večini primerov je šlo za podhladitve. Monika Levanič Foto: arhiv Mraz pogosteje prizadene otroke do četrtega leta starosti, starejše po 75. letu in nekatere kronično obolele osebe. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO l\yil * O KS.„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.sl Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELK ZELO UGO Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 4 do 12, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 15 stopinj C. Obeti V soboto se bo dež na zahodu okrepil in širil proti vzhodu. Snežilo bo nad okoli 1300 metri nad morjem. V nedeljo se bodo ponekod še pojavljale rahle padavine. Hladneje bo. Vir: NIJZ