L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
V . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .
Vol. 2. No. 52.
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, MARCH 17 1944
Priče 5 c.
Let. 2. štev. 52
SOVJET. ČETE PODEOBUPNE FRICE V UKRAJINI
Poslanstva se Odrekajo Ubezne Vlade v Kairu
Poslanik Simič obtožil ubežno vlado
Narod je to storil že zdavnaj. Izpregovorili so besedo oni tisoči ki so šli skozi muke glavnjače v Beogradu, Srem-ski Mitrovici, Lepoglavi, Mariboru in Novem Mestu.
Moskva, 14 marca. — Sta-noje Simič, jugoslovanski poslanik in Milodrag Lazič, vojni ataše v Sovjetski Uniji, sta se v svojih izjavah pretekli teden odrekla ubežne vlade premijera Puriča v Kairo. V tej izjavi katera je bila priobčena v Pravdi sta oba izrazila svojo pripravnost vprid vladi Tita, ter mu tudi sporočila, da sta mu na razpoloženju kakor voditelju narodne borbe v Jugoslaviji.
Obtožila sta ubežno vlado, katera odkar se nahaja v zamejstvu ni strorila ničesar za pomoč patriotične vojne protj nemških okupatorjev, kvizlingov in izdajalcev. Nasprotno pa je kar največ mogoče obrekovala častno' ime narodnih vodij z namenom podcenjevanju borbe v zemlji in činkovita junaštva Narodne Osvobodilne armade, ter ista pripiše svojemu vojnemu ministru, izdajniku Mihajloviču, kateri sodeluje in je v službi okupatorjev.
Na vprašanje kaj meni o govoricah da bi lahko postal premijerr nove zamejne vlade, S. Simič je odgovoril: "Mi imamo dobro in popolno vlad v Jugoslaviji. Na željo maršala Tita, sem pripravljen ostati tu in zastopati njega in mojo domovino. Če pa od mene zahteva nekaj -ojs 3»sa ojaz oq iui 'esasnjp
Strašna tragedija v Schumacherju
Shumacher — Tukaj se je dogodila strašna tragedija, ki je zahtevala živlenje štirih nedorastlih otrok, vsled požara ki je nastal v hiši Walter Gilliesa, 89 na tretji Avenju.
Oče, štirih otrok, je bil usodni večer na delu, namreč on je voznik taksija, dokler je mati precej naklonjena pijači, pijančevala v Hotelu. V hiši je bilo vse razmetano, voda zamrnjena od hude zame, otroci pa zaklenjeni z namenom da bi ne ušli.
Nevedoč kaj se lahko pripeti, so otroci spojili namizno električno peč, jo postavili na posteljo, da jih bo grela. Najbrž da so tudi nato zaspali. Toda odprt električen spoj je seveda dosegel do pokrivala in druge posteljine, ter jo zažgal. To je povzročilo silen dim in gas.
Ko so prispeli ognjegasci, so razbili vrata in pogasili kolikor je bilo že ognja, ter pri tem našli še deloma živega najmlajšega otroka, devet mesecev starega Mi-chael Gillies, ali je revček pozneje umrl v bolnišnici. Najstarejša med njimi je bila Snadra, pet, Gerald štiri in Richard dve leti star. Policija je izjavila da se bo vršila preiskava o tej tragediji.
Vsi štiri otroci ležijo v eni krstj pri pogrebniku v Ti-mminsu. Odrastli in posebno otroci se vrste, da še enkrat vidijo štiri mrtva telesca.
M. Bayuk.
riti vse kar mi ukaže.
Med tem izrazil je trdno vero da bo narodna vlada v Jugoslaviji držala tesne odnošaje s Sovjetsko Unijo ter podpisala sporazum medsebojne pomoči, kakor je pred nedavnim podpisala enak sporazum Sovjetska Unija s čehoslovaškom.
Narodna vlada Dr. Ivana Ribar in maršala Josipa Broz (Tita), je edina in resnično organizirana sila, katera ima pravico na zunaj in znotraj Jugoslavije, dodal je Simič. Sedajna reakcionarna ubežna vlada Puriča v Kairo, ne samo da ne predstavlja naroda, marveč ne želi voditi borbo proti Nemcev, kvizlingov in izdajalcev in je preko svojega ministra Draže Mihajloviča, se odprto postavila na stran borbe proti naroda in Narodne Osvobodilne armade."
Gornja izjava bivšega poslanca S. Simiča, je v skladu narodnih izjav. Narod v Jugoslaviji in v pretežni večini v inozemstvu je že zdavnaj izrekel svojo obsodbo proti korumpiranim elementom o-krog ubežne vlade. To izjavo so pa podkrepili oni tisoči ki so šli skozi najstrašnejše muke v glavnjačah v Beogradu in drugod v Jugoslaviji samo zato, ker so očitali tem elementom krivico ki se godi narodu v splošnem. Ti tisoči kakor narod v splošnem niso in ne bo pozabil dobrot, ki so jih ustvarjali razni režimi zadnjih petindvajset let svojega vladanja v Jugoslaviji. Izjava S. Simiča, Izido-r-a Cankarja in drugih poštenih elementov, je le okrep-čilo narodni sodbi proti pro-tinarodnih elementov, če so ti okrog ubežne ali pa kjer koli drugod.
POSKUS NA SAMOMOR
Timmins — V tukajšni okolici vlada precej občudovanje vsled poskusa na samomor, našega rojaka J. Russ. Na neobičajen način si je namreč skušal vzeti živlenje, a je bil pri tem preprečen, ter odpeljan pod močno stražo policije v južni Ontario v bolnišnico za umobolne.
O tem nesrečnem slučaju se govori na razne in različne načine. Vsekakor mestna policija je zavrnila obtožbo proti omenjenega za samomor. Zdravniki so dognali da je mentalno nestanoviten in vsled tega tudi nevaren, za svoje lastno kakor tudi živlenje drugih.
Ta sicer žalostni slučaj, ni osamljen slučaj posebno v revirjih rudarskih področij. Nobenega dvoma ni, da za kaj takega znaša deloma posledice več let podzemnega dela in za človeške organe škodljivega prahu^ kateri stopnjema povzroča ne le znano rudarsko bolezen "si-licouses", ampak z tem tudi do gotove meje mentalno izčrpanost.
Jože Russ, je precej močne postave, toda mirnega značaja. Vsak kdor ga pozna, občuduje njegov sučaj, namreč kaj ga je gnalo v samomor. To je sicer važno
Pregled bojevnik črt proti fašizmu
SOVJETSKE ČETE POD VODSTVOM MARŠALA IVANA S. KONEV, POGNALE
NACISTIČNE SILE V OBUPEN BEG Zavzele Kerson in se približujo Nikolajev važno luko ob izteku reke Bug v Črno morje Ulične bitke v Tarnopol.
Sovjetske čete pod vodst vom generala maršala Ivan S. Konev, so s izvenredno koordinacijo prekoračile reko Bug, v 62 milj širokem prodoru, 23 milj južnovzhodno od Vinice in Gaivoron, 62 milj južnozapadno od Uma-na, zasačile nacistične sile na drugi strani obrežja reke in jih postavile v past okrog 45.000 ob Snegirevka, ter jih popolnoma vničile.
Prekoračitev reke Bug, se pripisuje med najbolj značilne vojne uspehe na južni bojni črti. Sovjetske čete so na tem kraju udarile s tako bliskovito koordinirano naglico, čemu se niso nadejali nemški Fritci na drugi strani reke, kakor povedo vojni vjetniki. "Ne blato — ne močvirja in ne reke, ne ovi
rajo oddelke Rdeče Armade na celi bojnj črti proti krvnega in stoletnega sovražnika, nemškega fašizma."
Čete pod vodstvom maršala Ivan S. Konev, so v svojem naskoku čez reko Bug na drugi strani reke zavzele stotine vasi in naselj, poleg Kersona in se zdaj približujo važni luki Nikolajev, na izteku omenjene reke v Črno morje. Ta točka je smat-
V ONTARIO PA RES NI BILO SUŠE
Toronto — Odbor za alkoholne pijače je naznanil, da je trgovina znašala za fiskalno leto 1942-43, nič manj kot $93,161.047, do-čim je dobiček znašal $51, 500.000.
Kakor razvidno iz teh podatkov, je ugotoviti, da v Ontario res ni vladala suša za alkoholne pijače, temveč se je trgovina v tem* oziru zvišala za precej milijonov dolarjev v teku vojne.
DR. SMODLAKA NA POTU V LONDON
London — Dr. Smodlaka, minister za zunajne zadeve narodne vlade maršala Tita, je na potu v London v spremstvu s 25 drugih jugoslovanskih strokovnjakov in delegatov vlade. Poleg jugoslovanskih zadev, dr. Smodlaka nese s seboj priporočila bolgarske delavsko kmetske stranke, kaktera je pripravna sodelovati s osvobodilnim pokretom maršala Tita.
Na potu v London, njegovo letalo je pristalo v Bari, Italija in Alžirju Afrika, kjer je razgovarjal s generalom De.Gaulom, predsednikom odbora za nacionaln osvobojenje Francije. Doz-nava se tudi, da je bolgarska delavsko kmetska stranka podala dr. Smodlaka, načrt po katerem naj bi Bolgarska se pridružila Zedi-njenim Narodom.
rana za zelo važen spoj in nacistično utrdbo na južni bojni črti. Iz nekih drugih virov vesti trdijo, da so nacistične sile v obupnem begu in evakuaciji na tem kraju bojne črte, kar pa olajšuje nastopanje sovjetskih čet pod vodstvom maršala žu-kov, prve Ukrajinske Armade, katera nastopa ob Tar-nopolu in Olgopolu, komaj nekih 25 milj severno od Ribnice na Dnjester reki. To je menda najbližja točka sovjetskih čet ob rumunski meji, na južni bojni črti.
Močni oddelki maršala žukova, so že v mestu Tarnopol, kjer so v teku ulične borbe in se pričakuje njegov padec. Z tem bo presekana železniška vez nacističnih sil za celo južno črto in edini izhod jim preostaja po Rdečem morju v umiku pred nastopajočimi soovjet-skimi četami iz Nikolajev in Odese, poslednji bazi nacističnih sil v južni Ukrajini in ob Beserabiji.
Z nastopanjem sovjetskih čet proti zapadnim mejam Evrope, narašča večja vznemirjenost v salitetnih krogih kakor tudi nazadnjaške in odvratne reakcije. Zaeno pa raste večje spoznanje med ljudstvom za močnejši odpor tako proti nemškim fašističnim zločincem, kakor tudi domačim izdajalcem in izkoriščevalcem.
ČETNIKI IN NEMCI NA TAJNEM SESTANKU V TRSTU
Tudi v Ljubljani se je vršil tajni sestanek, kjer sta poleg izdajalca Rupnika prisostovala Huist Glaizeman in Košutič, kot delegat reakcionarne skupine v Hrvatski Seljački Stranki.
Radio postaja Svobodna Jugoslavija je podala sledečo izjavo:
"Zvedeli smo, da je 20 februarja se vršila konferenca četnikov in predstavnikov nemških okupatorjev v hotelu Continental v Trstu, z namenom, da izdela nov načrt enotnih operacij proti Narodnega Osvobodilne pokreta.
Tega dne je baje prispel v Trst, tudi Hitler.
Dražo Mihajloviča je zastopal notorni izdajnik Do-broslav Dževdževič, politični delegat vlade iz Kaira v Miha j lovičevem glavnem stanu.
Pred kapitulacijom Italije, omenjeni je bil spojno premostje med Dražom in italijanskom komandom v Hercegovini in Dalmaciji. Po kapitulaciji Italije vred z svojim štabom zbežal iz za-padne Jugoslavije v Benečijo, kjer je tudi do sedaj stanoval.
Na konferenci je naznanjeno, da bo Džedževič poveljeval četnikom v Dalma-
vprašanje in skoraj v vsakem takem slučaju ostane nepojasnjeno, čas pa je, da se dožene glavni vzrok !
ciji, Bosni in Hercegovini, dočim bo Karel Novak (slovenski izrodek), kateri je bil svoječasno odlikovan od kralja Petra, nadaljeval po-veljništvo v Sloveniji.
Ker pa Novaku trda prede in da ima samo 200 članov v osovraženi 'plavi straži', je Dževdževič mu obljubil poslati pomoč v moštvu, če tudi se ve, da on sam ne razpolaga z istimi. Slednjemu so obljubili pomoč Nemci iz vjetniških taborišč v Nemčiji in Italiji. Zaeno so pa dovolili Novaku, da imenuje svoje skupine v Sloveniji, kot "redno jugoslovansko armado" kralja Petra, katero baje organizirajo pod pretvezo borbe proti Nemcev, takozvane "bele straže", a dejansko voditi borbo proti Partizanov.
Dne 23 februarja se je vršila druga in sicer tajna konferenca v Ljubljani, kjer so prisostovali Huist Glaizenan, Deževdževičev delegat, Rup-nik, ter Košutič kot delegat reakcionarne grupe v Hrvatski Seljački Stranki, kateri sodelujo z vstaši in četniki. Košutič je zastopal, Ma-čeka. Razen teh, prisostovali so konferenci, Karel Novak, Rudolf Žitnik, Pirkma-
jer, Dr. Andrej Gosar in Marijan Zaje.
Konferenca se je bavila z vprašanji nadaljevanja borba proti Narodnega Osvobodilnega pokreta v celi Jugoslaviji. Nemci so dovolili Mi-hajlovičevim četnikom, slediti pretendirano neodvisnimi operacijami, kakor tudi četniškim častnikom nezakoniti status.
Baje ni prišlo pa do sporazuma z Mačekovimi delegati, ker se srbsko-hrvaški reakcioraci niso mogli sporazumeti glede delitve zemljišča nastanjenega po srbskem in hrvaškem narodu.
To vprašanje je odloženo, da ga rešijo Nemci. Ker je Dževdževičev glavnj stan v Veneciji in Karla Novaka v Gorici, konferenca je sklenila premestiti v bližnji bodočnosti glavna stana v področje, kje se nahaja nemška Jadranska komanda.
Sestanek petorke bivših vodij Hrvatske Seljačke Stranke, na čelu s Pernarjem in Paveličem, se je vršil v Zagrebu v prvi polovici februarja, kjer se je vršilo posvetovanje o nedavnem zaključku sporazuma s vstaški-mi skupinami.
Napram sporazumu dog-
Osvobodilna armada zadaja udarce nacistom
Utrdila je svoj položaj v Dalmaciji, Sloveniji in Bosni. Novi poskusi nacističnih sil pri Novem Mestu, poraženi.
London — Oddelki narodne osvobodilne armade, so pretekli teden žavzeli več strateških položajev v Dalmaciji in se nadaljujo vroče bitke ob otočju Brač in Hvar. Pri tem boju napram nada-ljnim poročilom ki so sledila po zavzetju strateških položajev, so jih podpirali bristki in ameriški komando oddelki (udarne čete), ki so se izkrcali na nekem kraju na teh otočjih.
V okraju Novega Mesta in Kočevja, so sledile krvave bitke v teku zadnjega tedna. Nacisti so naskokovali zlasti pri Novem Mestu z namenom osvoboditi železniško progo, katero na tem kraju kontrolirajo partizanski oddelki. Večji boji so se razvneli tudi pri Kočevju, toda protj uspehu tako pri Novem Mestu kakor tudi pri Kočevju.
Partizanski oddelki so vrgli nacistične sile na njihove prejšne položaje in zadržali svoje na enem mestu.
Večji uspeh pa so dosegli v področju Gorice in ob železniški progi, Gorica-Trst. Zatem na štajerskem, Celje-Maribor železnici. Nacistične sile so pretrpele ne le večje izgube v moštvu in vojni opremi, ampak tudi obenem so partizanski oddelki iztirili oklopni vlak pri Rakeku, za cele tedne zaustavili obrat tovarn v Jesenicah in Kranju. Zaeno so izvedli drzen napad na nacistično letališče blizu Tržiča, ter vničili osem bombnikov.
Deset dnevna nacistična ofenziva v Bosni in Hercegovini, oziroma takozvanih "Prince Evgen" oddelkov, je enako doživele svoj fiasko. Ti oddelki si so prizadevali prodreti na osvobojeno ozemlje, toda močni partizanski oddelki so Jih zasačili v bližini mesta Kapko, pobili nad 250 vojakov in častnikov, ter tudi vjeli večje število moštva in vojne opreme.
Tisoč bombnikov nad Nem-čijom in Italijom
London — Več kot tisoč bombnikov je vrglo nad 3 tisoč ton streliva nad raznimi mesti v Nemčiji, Franciji n tudi Italiji, pravi poročilo iz zavezniškega stana. Prav posebno so prizadeta industrijska središča, Stuttgard,. Munich v Nemčiji in Amiens železniška postaja v Franciji-
Ovira za večjo aktivnost zavezniške zračne sile, je vreme, pravi se v poročilo, ki obenem ovira činkovitejši udarec iz zraka na posamezne objekte.
Nadaljno poročilo trdi, da so je razvnela vroča bitka ob Cassino v Italiji. Samo mesto pravi poročilo je v popolnih ruševinah, toda fanatični nacisti si prizadevajo vzdržati to obrambno črto/Večji tankovski oddelki zavezniške sile podprti s topništvom, so vrgli nacistične sile na njihove prejšne položaje.
nano je, naj nekatere vstaš-ke skupine priključijo "Seljački Zaštiti", potem ko bodo Nemci poraženi v Jugoslaviji. Te skupine pa naj bi prišle pod nadzorstvo Hrvatske Seljačke Stranke.
Istočasno omenjena skupina reakcionarjev je obljubila v imenu Mačeka, da bo zaščitila veliko skupino Vstašev in z tem preprečila izvedbo istih pred sodišče. Vsi znaki kažejo, da je v zvezi z omenjenom skupi-nom Paveličev minister, Navratil. On je pomagal vstaš-kemu polkovniku Babiču, enemu delegatu te grupe, da z letalom odleti v Južno Italijo in pooblastil ga, da vodi pregovore s izbežnimi jugoslovanskimi reakcionarji.
Očitnost je, da ta skupina igra zelo umazano vlogo naperjeno proti resnih interesov in bodočnosti naše zem-lje.
Odbor za publikacijo Z-druženega odbora Južno-slovanskih Amerikancev.
Ob Anzio so pa iznen&dno oddelki ameriške armade, izvedli napad na severni, dokler so britski oddelki s južne strani napadali v isti čas. Toda napram tozadevnim poročim zadnje tedne ni večjih vojnih operacij v Italiji in so vsaj nekateri krogi bolj kritični napram temu. Važnost ki se jo podaja v tem primeru je Rdeča Armada, katera ne glede na "blato", ne deževje in reke, bliskovito napreduje v svoji ofenzivi proti nacističnim o-kupatorjem. Nekateri krogi napovedujejo, da je večje število zavezniške armade pripravljeno v severni Afriki in se računa, da bo ta služila za naval na Balkan. V tej armadi se nahaja veliko število bivših vojnih vjetnikov iz Jugoslavije.
Tudi se opaža neko počasnost glede invazije evropskega kontinenta. Vzlic temu da je ogromna armada in vojna oprema pripravljena. nekateri krogi so v bo-ječnosti in venomer napovedujejo moč nacističnih sil ob obrežju Nizozemske in Francije. D,a se pripravlja za invazijo ni nobenega dvoma. Toda nestrpljivost vlada vsled odlašanja zdaj, ko so nacistične sile v umikanju na vzhodnj bojni črti, tudi v Jugoslaviji v škripcih in deloma za poslene v Italiji.
KOMPANIJA PODPISALA POGODBO
Copper Cliff, Ont. — Tukaj podpisana pogodba med kompanijo INCO in JMMS W. Unijo (CIO), je naznanjeno zadnjega tedna.
Pogodba se na naša na 10.500 delavcev vposlenih pri omenjeni kompaniji, to je v rudnikih nikla in topilnici v Copper Cliff. Pregovori so potekali od 14 feb. in končno se je prišlo do sporazumnega zaključka dne 7 marca.

55
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov Usta: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Vse kar je poštenega se zbira v tabor pravičnih
Stari zgodovinarji so neštetokrat napovedovali težka premostja iz enega v drugo razdobje. Vsako od teh je pa z,ahtevalo ogromne in neštete ljudske in materijalne žrtve, a vendar niti daleč v primeru vsega tega, kar zahteva in odkriva današnja doba.
Današnja doba poleg tega da zahteva ogromne ljudske in materijalne žrtve v krvavi vojni povzročeni po nazifašizmu in tudi vzlic temu da bodo žrtve pomnožene v ogromni meri predno se zadobi popolna zmaga in nastopi zaželjeni mir. Ona odkriva do obsežnega spoznanja sicer prej nevidnih in dosih dob nepoznanih protinarodnih elementov, ki so na prepreden način držali oblast nad narodom in ga do kosti izkoriščali pod raznovrstnimi izgovori in načeli.
Tako vidimo danes v najbolj jasni sliki vsega tega, delo in oblik jugoslovanske ubežne vlade. Ko bi se bil kdo drznil napovedati pred leti kaj takega, ta je bil pri priči aretiran, vržen v glavnjačo ali pa do cela zasmehovan v javnosti. Enostavno je bil obtožen kot komunistični agitator, privrženec Moskve,brezverec ali pa enostavni postopač. Toda razvoj razmer in po zaslugah takozva-nih krmilcev, nasilno in zakonsko čislana skupina raznih režimov, je privedla svoj brod ne samo v brezupnost, ampak v popolno ruševino korupcije in protinarodnega dela. Ta očitnost se zrcali tako očitno, da bi bilo prav težko najboljšemu književniku vse to zbrati in sestaviti v spis, kateri naj bi prepričal narod in svet v spolšnem v mirni dobi.
Na drugem mestu je izjava jugoslovanskega poslanika v Sovjetski Uniji in vojnega atašeja. V prejšni izdaji smo priobčili izjavo poslanika Izidor Cankar, tukaj v tej deželi. Obe izjave se ujemate v od reka nj u nadalje služiti proti narodni skupini v Kairu. Toliko bolj značilna je izjava S. Simiča, ki pravi: "ubežna vlada v Kairu ne predstavlja naroda in ni storila ničesar za pomoč borbi za narodno osvobojenje. Edina vlada ki predstavlja ne samo odporno silo marveč tudi narodne želje in zahteve, je narodna vlada dr. Ivana Ribar-a in maršala Josip-a Broz-a (Tito).
Ta resničnost je podkrepljena z ogromno večino naroda na zunaj in znotraj Jugoslavije. Toda predno se dejansko uresniči in predno nastopi popolno premirje po zmagi in končno predno bo narod deležen sadu svojega osvobojenega polja ter prerojene domovine, bodo še velike ljudske in materijalne žrtve. Poleg tega pa ovire z strani vidnih in še ne vidnih proti narodnih elementov.
Angleški premier poveli-čal vlogo partizanov
Mladi učenci v vojaških šolah v Sovjetski Uniji. Slikovita junaštva sovjetske mladine, izražajo ta pomen.
ZNAČILNI PODATKI O SLOVANIH
Te sile kakor na zunaj in okrog ubežne vlade, tako tudi na znotraj v Jugoslaviji, skušajo vse v svoji moči proti narodnega osvobojenja, proti narodni vladi; proti posameznikom in pokretom, ki so naklonjeni željam in narodnim interesom, da odvrnejo javno mnenje od vsega tega pod raznimi krinkami.
Karakteristična v tem oziru je izjava radio postaje "Svobodna Jugoslavija" o konferenrah v Trstu in tudi Ljubljani. Prvič očividno ugotavlja sodelovanje notrajnih izdajalcev z nazifašizmom in drugič odkriva "takozvane" pasifistične elemente, ki so zdrseli v protinarodni tabor. Med temi dobimo ime "interniranega" vodjo H. S. Stranke, Vladimirja Mačeka.
O Nediču, Paveliču, Rupniku, Novaku itd., ni no-.benega dvoma. Enako ni dvoma o ubežni jugoslovanski vladi v Kairu, razen skrajno šovinističnih zagriznjencev ter razen onih verskih krogov, ki še dandanes čislajo generala Franka v Španiji, Mihajloviča v Jugoslaviji, Ma-nerhaima v Finski. Razen teh in takih, vse kar je poštenega se zbira v tabor pravičnih, vse kar je nepoštenega zavestno ali pa nezavestno v tabor proti narodnih elementov. Toda ni izključeno, da se bodo dobili v vrstah Hrvatske Seljačke Stranke, ki bodo kritični proti taki vesti o Mačeku. Dobro bi bilo pa, da so težke izkušnje našega naroda poglavitno merilo, ne glede na ime in ne osebnosti, nam vsem skupaj v opomin in vzpodbudo. Kajti prve napovedi o zločinskem delovanju četnikov in Mihajloviča, so na enak način doživele obtožbe in kritiko, dočim danes in siceu- potem ko je vse to zahtevalo ogromne žrtve, ta napoved je resnična. In vsled ogromnih žrtev radi notrajnih izdajalcev od neizrecive vrednosti, da jo obudimo ob posameznih vesteh in napovedi.
Iz vsega takojšnega položaja v starem kraju in v zamejstvu razvidno je, da nastaja doba novega in kritičnega premostja med raznimi notrajnimi in zunajnimi. krogi. Izločuje stopnjema vse kar je poštenega v tabor pravičnih — tabor narodnega osvobojenja! In vse kar stremi na nepošten način za oblast nad narodnimi interesi, drsi navzdol v neizogiben pogin!
Tabor pravičnih zmaguje! Podpirajmo ga če tudi z najmanjšo drobtino pomoči — da končno zmaga!
Važno naznanilo
Tem potom naznanjamo vsim onim katerim je potekla naročnina, da isto ponove po dosedajni ceni dva dolarja na leto. Ta priložnost je pdaljšana do 31 marca t. 1. Po 31 marcem bo naročnina Edinosti tri dolarja na leto, $1.75 za pol leta, enako za Kanado in Združene Države.	v
Upravništvo lista je prisiljeno podvzeti ta korak vsled zvišanih cen na papir, tisk in tudi obenem sled večjih izdatkov za tednik. Toda če računamo tri dolarja za celoletno naročnino spričo večjih izdatkov in zvišanih cen papirju in za tisk, to ni previsoka cena za tednik.
Kakor je omenjeno torej izkoristite to priložnost do 31 marca za ponovitev potekle naročnine po dosedajni ceni. Z tem boste deloma ustregli samemu sebi da se vam lista nezaustavi, kakor tudi listu in Upravništvu lista.
(Napram podatkom revije "Slavjen" v avg. 1943 leta.)
Slovani so velika grupa naroda, katerih je sličnost jezika in kulturnih potez. Navadno se dele na vzhodne (Rusi, Ukrajinci in Beloru-si), zapadne (Poljaki, Čehi, Kašubi in Lužniški Srbi), v južne (Srbi, Hrvati, Slovenci, Bolgari in Macedonski Slovani). Skupaj po prebivalstvu štejejo najmanj 200 milijonov.
Slovani so davni prebivalci vzhodne Evrope. Iz davnine so posedovali zemljo na obrežju Baltiškega morja, ob reki Dnjeper, Bug, Dnjester, Donave, Oke in Volge, okrog Volhova in Lo-vati v podnožju reke Visle, Odre, Lave in na jugu Save in Drave.
Za Slovane se zna že v prvem in drugem stoletju, po Kristu. O Slovanih (pod imenom Veneda), govore starogrški in rimski učenjaki Plinije, Tacit in Ptolomej Pod imenom Veneda, Slovane se spominja in tudi v poznejših izvodih. Ime Slovanov prvikrat srečamo v delih učenjakov in pisateljev šestega veka, Jordana, Pro kopija in drugih. Verjetno v pričetko se je to ime odnašalo samo na del slovanskih plemen, a se je pozneje pro-širilo na vsa slovanska plemena.
V davnih časih vsi Slovani — vzhodni, južni in zapadni — delili so se na več plemen. Naprimer, med v-zhodnimi Slovani znani so: Poljaki, Dreljani, Dregovič, Vjatiči, Ljubljebi, Tiverci in druga.
Slovani so že v svoji zgo-dnosti vstvarili napredno sicer za ono dobo kulturo in dali bogati doprinos v obči razvoj civilizacije, že v šestem stoletju so se zanimali poljedelstvom in živinorejo, lovom divjačin, ribolovom, čebelarstvom itd. Imeli so tudi že v oni dobi metalne izdelke. Spomeniki iz onih časov vse to izražajo, kakor tudi hrabre in neustrašene borce. Razvoj sorodnih odnošajev Slovanov, se je pričel razpadati v osmem in devetem stoletju. V tej dobi opazimo pojav ekonomske ne-enakosti, patrijarhno tla-' čanstvo in trgovino s sužnji. Knezi so pričeli okrog sebe zbirati stalne in borbene edi-nice.
Stari Slovani so vodili živo trgovino z Bizantijom. zapadnom Evropom, Arabci in Varjazi. Ob rekah in v njihovih podnožjih dvignila so se mesta: Kijev, černi-gov, Smolensk, Polock. Nov-gorod, Minsk, Turov, Pinsk, Praga, Harkov itd., ter se stopnjema tudi razvila prostrana Kijevska država, čigar prebivalstvo so sestavljali v ogromni večini Slova-■in.
Stopnjema so nastajale tudi druge slovanske države: Država Samo (623-658) Bolgarska (679 leta) Velika Moravska kneževina (818-906), nacionalna država Čehov (krajem devetega stoletja), Poliakov (desetem), Srbov in Hrvatov (v deve-Lem in do dvanajstega sto-'etia,) ter druge.
Započevši od osmega stoletja in tekom vse svoje zgodovine, katera se je proteza-la čez stoletja, Slovani so vodili borbo proti nemških osvojevalcev.
Nemški osvojevalci prilastili si so znaten del slovanske zemlje, podvrgli in vni-čili cela slovanska plemena
in narode. Slovani so se več krat zedinili pred občo nevarnostjo, krvižednih nemških osvojevalcev (Ledeno bojišč 1242 1. Grinvadska 1410 leta in mnoge druge)
V	dobi formiranja nacio nalnih držav, Slovani so sestavljali pretežno večino prebivalstva v število evropskih držav. Največja in najmoč nejša iz med njih je bila Rusija. Precejšno dobo so imeli svojo državo Poljaki, Čehi, Srbi, Hrvati in Bolgari. Pred vsimi drugimi podvrženi so bili tuji oblasti Lužniški Srbi in Kašubi, neus-pevši celo ustanoviti svoje države. Tako je bilo tudi s Slovenci.
V	naši dobi, po prvi im-pirijalistični vojni 1914-18 in do banditskega napada hitlerjevskih razbojnikov na slovanske narode, obstojale so sledeče slovanske države: Ruska Sovjetska Federativna Socijalistična Republika, Ukrajinska Sovjetska Socijalistična Rebublika, katre so zedinjene s drugimi sovjetskimi nacionalnimi republikami v Sovjetsko Zvezo Socialističnih Republik, Poljska, čehoslovaška. Jugoslavija in Bolgarska.
Slovani so ustvarili veliko nacionalno kulturo. Pri raznih narodi ona ima svoje posebne osobine, a se pri vseh odlikuje občom težnjom za enakopravnost, svobodo — borbom za nacionalno neodvisnost in nacionalno čast.
Slovanski narodi se z pra-vicom ponašajo s svojimi učenjaki, iznajditelji, geni-jalnimi deli svojih pisateljev, skladateljev, umetnikov, skalptorjev, umetnostjo svojih igralcev, godbenikov in športov. V niti enem delu kulture, nauka in umetnosti ni, kjer bi Slovani ne pokazali velike uspehe in dosegli veliko stopnjo razvoja.
Hitlerjevski razbojniki s-matrajo Slovane za nižjo raso, nesposobno za samostal-no živlenje in delo. Oni so ustvarjali divji načrt podjarmiti Slovane, podvrči suženjstvu in pretopitvi miroljubne slovanske narode v pokorne in podložne sužnje nemških knezov in baronov. Potem ko so okupirali celi niz slovanskih držav in pokrajin, so izvršili nezaslišane zločine. Vničujejo nezavarovano mirno prebivalstvo, izganjajo v Nemčijo v suženjstvo stotine tisočev slovanskih mladičev in deklet.
Smrtno viseča nevarnost nad vsimi slovanskimi narodi, je končno vzbudila vse Slovane, da se zedinejo za enotno borbo proti hitlerjevskih razbojnikov, da z enotnimi silami branijo svoje živlenje, svobodo in neodvisnost.
Natančno število Slovanov, posebno pri nekih slovanskih narodi, je danes teš-ko dognati. To je vsled velike razseljenosti Slovanov po celem svetu in nedostatkom statističnih podatkov v nekih državah. Podatki ki so pri rokah, so v protivrečju in dajajo le povprečno možnost števila Slovanov in posameznih slovanskih narodov posebej.
Na osnovi tozadevnih podatkov, število Slovanov danes znaša ne manj od 200 milijonov. Interesantno je pripomniti, da je po preračunu profesora Floriskega, bilo leta 1906 približno 150 milijonov Slovanov. Leta 1900 profesor Niderle, je
izračunal 138,591.800 oseb. Leta 1887 in na osnovi podatkov profesora Leže. je bilo 101.724.00 in leta 1876 po računu profesora Budilo-viča, 90,329.633. Prvo računanje koliko je Slovanov, dognal je znani slovanski učenjak, šafažik. Leta 1826 je izračunal 55,270.000.
Večina Slovanov živi v Sovjetski Uniji. Napram podatkom ljudskega štetja dne 17 januarja leta 1939, jih je bilo v Sovjetski Uniji, 139, 357.764, kar približno znaša dve tretjini vsih Slovanov. Preko 30 milijonov Slovanov je živelo v Poljski od katerih je nad 20 milijonov Poljakov. V Jugoslaviji napram podatkom ljudskega štetja leta 1939, je znašalo 15.703.00 in med temi v odstotkih 36 odst. Srbov, 29 odst. Hrvatov in 7 odst. Slovencev. V Bolgariji od 6. 720.000 prebivalcev, nad 5 milijonov je Bolgarov. V če-hoslovaški 1937 od 15.239. 000 prebivalcev, v glavnem Čehov, Slovakov in Karpat-skih Ukrajincev. Precejšne število Slovanov živi v Nemčiji (Kašubi, Lužniški Srbi, Poljaki, Čehi, Rusi, Beloru-si in Ukrajinci), v Turčiji (Bolgari in Srbi), Itajjji (Hrvati in Slovenci), zaeno v Rumuniji in Madžarski in malo ne v vsih evropskih državah.
Izven Evrope največje število Slovanov živi v Združenih državah. Napram ofi-cijalnim podatkom se računa okrog 8,172.00 Slovanov. Vsekakor ti podatki niso popolni.
Ofioijalna ameriška statistika prišteva Slovanom samo one, ki so rojeni v slovanskih državah in njihove otroke. Vse daljne, se smatra Amerikanoi in ne kakor inozemci. Ameriški Slovani sami smatrajo, da v Združenih državah živi 15 milijonov Slovanov, kar je smatrati za pravilne in nepreti-rane podatke. In kot razvid no med njimi je največ Poljakov, namreč okrog 40 odstotkov in 33 odst. Rusov, ter tako z manjšimi odstotki Čehi, Slovaki, Hrvati, Srbi Slovenci, Bolgari, Karpatski Ukrajinci itd.
Poleg drugih držav na a-meriškem kontinentu, živi v Kanadi okrog 2 milijona Slovanov, približno en milijon Ukrajincev. Nad en milijon Slovanov v Argentini (največ južnih Slovanov).
NEKOLIKO STATISTIČNIH PODATKOV
Po ljudskem štetju v letu 1939, je bilo Rusov v Sovjetski Uniji, 99,019,929. Nad 5 milijonov Rusov, živi v drugih državah — Združenih državah, Kanadi, Južni A-meriki, Kitajski in Astraliji.
Ukrajincev v Sovjetski Uniji in po pripojitvi zapad-nih pokrajin Ukrajine, Be-serabije in severne Bukovi-ne, znaša število prebivalcev 36,500. 000. Razkn tega en milijon v Kanadi in tudi precejšne število v Združenih državah ameriških ter drugod,
P o lj a k o v, znaša število prebivalcev 25.000.000 in od teh 20 milijonov v Poljski, ter 5 milijonov v Združenih državah.
Čehov, 7.600.000 v Čeho-slovaški, 1.500.000 v Združenih državah in nekoliko deset tisočev v Sovjetski U-niji. Angliji in drugih državah.
Slovakov, 2,500.000 v Če-
Jugoslavija še ni nikdar uživala v svetu tolikega ugleda, kakor danes. Njena vloga na svetovni pozornici ni bila še nikoli vplivnejša. Ugled Jugoslavije v svetu je dosegel zadnje čase svoj višek in slednji južno-slo-vanski Amerikanec je lahko po pravici ponosen nad junaškimi čini svojih bratov v starem kraju, kateri so si stekli priznanje in pohvalo vodilnih osebnosti sveta. Danes se smatra Jugosloven-ska osvobodilna vojska za eno najodličnejših vojaških sil v taboru Združenih narodov, a njen genijalni vodja maršal Tito je priznan, kot eden od največjih političnih in vojaških vodij te vojne. Najvišja potrditev tega naziranja je prišla pred krtkim iz ust enega od prvakov Združenih narodov.
Angleški ministerski predsednik Churchill je v svojem zadnjem govoru pred angleškim parlamentom, dne 22. feb. letos, posvetil precejšnji del tega govora Jugoslaviji. V svojem pregledu vojnih dogodkov je Churchill obvestil svoje poslušalce in angleški narod o razvoju borbe v Jugoslaviji. Podčrtal je ogrctfnni doprinos borbe jugoslovanskih partizanov, katerih niso mogle zatreti in upogni-ti najhujše osvete nemških osvajevalcev. Njivovo geslo : "Svoboda ali smrt", je triumfiralo nad največjimi zaprekami. Vzlic najstraš nejšim žrtvam so jugoslovanski partizani zadali sovražniku hude udarce in tekom borbe rodoljubov za osvobojenje so bile in so nemške žrtve večje nego partizanske. •
"V maršalu Titu", je rekel Churchil, 'no našli partizani velikega voditelja, ter sijajnega borca za svobodo." Zatem je angleški premier govoril o Titu z največjim spoštovanjem in simpatijami. Opisal je kako je preko svojega prijatelja polkovnika Deakina stoopil v neposredno zvezo s Titom, kateremu je nedavno poslal svoje fotografije, na katero je zapisal poklonilne besede s katerimi ga slavi, kot voditelja jugoslovanskega odpora. Pred parlamentom je Churchill svečano obljubil, da hoče z vsemi svojimi močmi pomagati gibanju maršala Tita, kateri danes zadržuje v Jugoslaviji štirnaj-st nemških divizij.
V svoji borbi za osvobojenje svoje zemlje partizani niso mogli preprečiti trčenja z Mihajlovičevci, kateri so imeli sporazum s sovražnikom; tej neizogibnosti je posvetil Churchill pred vsem svetom pozornost ter je tako javno pokazal na izdajstvo četnikov. Po tej izjavi enega najodgovornejših prvakov Združenih narodov se more smatrati vprašanje Mihajloviča kot likvidiramo — ta presodba z najvišje-
ga mesta pomeni Mihajlovi-čevo končno politično smrt.
Velikega pomena je tudi to, da je Churchill v svojem govoru podčrtal dejstvo, da se v vrstah partizanov, "kateri so danes edina sila, katera se v Jugoslaviji bori proti Nemcem" nahaja veliko število Srbov. S tem je končno spodbita teza tukaj-njih Odbranašev, da so partizani samo Hrvatje.
Chirchill je zatem govoril o kralju Petru, "kateri je brez dvoma zgubil mnogo v očeh partizanov spričo vezi, ki jih njegova zamejna vlada vzdržuje z Mihajlovi-čem." Poudaril je da je sicer Angleška sama monar-histična država, toda ona ne bo vkljub temu vsiljevala nobeni deželi enake formee vlade, pač pa bo tozadevno izbiro prepustila ljudstvu posameznih dežel samemu. Kot se spominjamo je Churchill še pred enim letom v Quebecu izjavil ozir. izrazil željo, da se jugoslovanski kralj vrne na svoj prestol, smisel njegovih sedanjih izražanj in izjav je tembolj jasen, če se vz.ame v poštev, da je zaključil ta del svojega govora z konstatacije, da je srečen in zadovoljen nad dejstvom, da sta Amerika in Rusija poslale v Jugoslavijo svoje vojaške misije. V diplomatskem jeziku to znači, da zavezniki faktično priznavajo Tita za vodjo jugoslovanskega naroda ter da vzdržujejo faktično ali navidezno diplomatske odnošaje s kraljevsko vlado edino z.aradi formalnosti. To je posebno razvidno iz Chirchi-llovega zaključnega dela govora, ko pravi, da mora skrbno izbirati svoje besede zaradi zamotanosti položaja.
Besede Chirchilla o Jugoslaviji so odjeknile po vsem svetu; te besede so velikega pomena, ker predstavljajo tozadevno stališče ne samo Velike Britanije, pač pa tudi Amerike in Rusije. Morda tudi ni samo slučaj, da je angleški premier takoj za podano analizo i jugoslovanskem in grškem položaju prešel na vprašanje odnosa med tremi velikimi silami. Potrdil je, daso Anglija, Amerika in Rusija docela zedinjene v svojih akcijah proti sovražniku.
Nova, prerojena Jugoslavija, katera vstaja danes iz plamena najstrahotnejše vojne, je nerazdružljiv del jutršnjega sveta zgrajenega na podlagi Teheranskih zaključkov. še več, Jugoslovanski osvobodilni pokret je danes simbol edinstva zaveznikov, kateri hočejo skoraj omogočiti udejstvovanje idealov zaključkov sprejetih v Teheranu. Titto in njegovi ljudje so predhodniki velikega demokratskega preporoda Evrope in njihova vloga bode v jutršnjem svobodnem svetu vzor drugim narodom.
Z. O. A J. S.
hoslovaški in okrog 1 milijon v Združenih državah in drugod.
Karpatoukrajincev, je nekaj nad en milijon od teh 665.000 v Čehoslovaški, 400. 000 v Združenih državah in Kanadi.
......Srbov, Okrog 5.500.000 v
Jugoslaviji, precejšne število v Združenih državah, južni Ameriki, Afriki in bližnjem vzhodu.
Hrvatov, v Jugoslaviji 5, 000.000, ter precejšne število v Združenih državah, južni Ameriki, Avstraliji, Ar-gentiniji in drugihdržavah.
Slovencev, napram ofici-jelnim podatkom v Jugoslaviji, 1.500.000. Toda temu številu je potreben večji dodatek. Po prvi imperijalisti-čni vojni, Slovenija je raztelešena med tremi državami. Največji del je pripadel sicer v dobrovoljni sestav Jugoslavije, znaten del je Slovenije prisvojila Italija, Avstrija- in deloma Madžarska. Napram nekim in sicer v tem oziru točnejšim podatkom, število Slovencev znaša v Evropi, 2,500.000, precejšne število v Združenih državah. Avstraliji in v drugih državah.
Macedonski Slovani, je nekako približno usodi Slovencev, da so razdeljeni izmed
nekoliko držav — Bolgarsko, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Vsled tega statistika Macedoncev, je nepopolna. Napram nekim podatkom računa se Macedonskih Slovanov okrog 890.000 in po nekih drugih zopet 1,220. 000. Bližje resnici bi bilo poslednje, sicer pa večje število macedonskih Slovanov, se je iselo v druge države.
......Bolgari, tudi,o njrh ni točnih podatkov, namreč so zelo površni. Računa ji se vsekakor od 5 do 6 milijonov, razen Bolgarije, večje število živi v Turčiji in Sovjetski Uniji, ter Rumuniji okrog (113.479, napram podatkom ljudskega štetja v letu 1939, skupno v Rumuniji in drugih državah).
Še bolj nejasni podatki o Kašubi in Lu^niških Srbih. Nemci so jih zasužnjili v srednjem veku in skoraj popolnoma odnarodili. 1906 leta napram podatkom profesora Florinskega, poučevalo se je to število nedvomno znatno skrčilo. Edino poraz Hitlerjeve Nemčije, bo osvobodil tako omenjeni, kako omenjeni, kakor tudi druge slovanske narode od popolnega vničanja.
Nekoliko stotin Slovanov živi v Kitajski, Urugvaju, Braziliji in drugih državah južne Amerike.

Iz urada
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Neutemeljene novice
Pred kratkim so nekateri slovenski listi ponatisnili izmišljeno vest, da je predsednik Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev Louis Adamič odstopil od predsedništva ter da je sprejel službo kot poročevalec tednika The Saturday Eve-ning Post, SANS je pooblaščen od Adamiča, da javno zanika dotično poročilo, da je prišla tista vest neutemeljena vest iz sovražne kova-čnice in predstavlja le zavistno željo onih, ki nasprotu jejo namenom in ciljem Z-druženega odbora.
Ravnotako je bilo poroča no v listih, da Louis Adamič ne bo govoril na j,avnem shodu, katerega sklicuju v Garyju, Indiana, ondotni Slovenci iz razloga, ker se je nekaterim srbskim šovinistom posrečilo, da je najetje mestne šolske dvorane bilo preklicano. Obveščeni smo uradno, da se shod vrši 19 marca vseeno, če ne v eni, pa v drugi dvorani. Naslov bo pravočasno naznanjen. Očevidno je, da je sovražna publikacija učinkovala baš nasprotno. Zanimanje za ta shod je čedalje večje, ne samo med slovenskimi Amerikanci, temveč tudi med onimi drugih narodnosti. Uspeh shoda je zagotovljen že vnaprej.
Tretja obletnica
Dne 27 marca potečejo tri leta, odkar je nacijski vojni vihar pridvel nad Jugoslavijo z namenom, da z-drobi ta junaški narod, ki se je postavil po robu ne samo Hitlerjevemu vojnemu stroju, temveč tudi domačim političnim voditeljem in tako preprečil načrte, da izro-Če ves Balkan na raspolago nacifašistom za torišče v boju proti demokratičnim narodom. Jugoslovanski narod se je dvignil kot en sam mož in ne samo zastavil Hitlerjev časovni spored za napad na Rusijo za dva meseca, temveč je s svojim krvavim odporom pokazal predsvem svetom, da ta narod ne kloni pod nobenim pritiskom. Ljubezen do svobode, enakopravnosti in pravice mu je bila več kot pa najhujše muke; neštevilne žrtve in potoki krvi svojih najdražjih sinov in hčera. Vinston Churchill je dejal: Jugoslavija je našla svojo dušo! Toda Shurchill se je pomoti!. Ni bila Jugoslavija ki je našla svojo dušo, temveč jugoslovanski narodi — Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so se uprli poleg tujim napadalcem tudi svojim lastnim izdajalskim izkoriščevalcem. Uradna Jugoslavija je odnesla svoje pete v varnejše podnebje Kaira .in Londona, svoje nesrečno ljudstvo pa je prepustila lastni usodi.
V treh letih trplenja, preganjanja,- strašne borbe in umiranja si je jugoslovanski osvobodilni element s svojim neprimerljivim zgledom pridobil občudovanje vsega demokratičnega sveta. Toda za to priznanje je moral plačati s potoki nedolžne krvi. Cena je bila nečloveška. Kar se je godilo in se še godj v Jugoslaviji, je nekaj tako veličanstnega da zgodovina kaj takega ne pomni. Da. preprosti narod je našel dušo! Srce se nam krči, ko čitamo in poslušamo o brezmejnem trolenju in mukam naših krvnih bratov in sester v stari domovini. Obenem pa se vzbuja v nas čut neizmernega ponosa ob zavesti, da je slovenski, hrvaški in srpski rod pokazal -drugim zaveznikom pot, ki vodi do končne zmage nad vsemi ljudskimi sovražniki. Ta pot vodi tudi v Združeno Slovenijo, v novo, demokra-tilno Jugoslavijo.
Pojmo pjesmo jedinstvu in snazi jugoslovansko j.
Neka čujo nebesa i vraži, bratskog srca poj ;	.
Da nam živi sloboda .iugoslovanskog roda!
Neka živi Jugoslavija! * * *
Bračo Slovenci, Srbi, Hrvati, pojmo rodu svom. Jugoslovanska jedna nam mati,
jedan mili dom.
Dižmo ponosno čelo, pojmo hrabro i smelo ; Neka živi Jugosalvija!
SANSove podružnice naj postavijo tretjo obletnico invazije stare domovine, ki pa je obenem tudi tretja obletnica narodne prebujenja. Našim borilcem bomo izkazali največjo čast s tem, da jih v čim večji meri podpiramo potom SANSa in Z -druženega odbora.
Nekaj nasveta gleda shodov
Naše podružnice prosimo, da ne oglašajo v listih govornikov z,a svoje shode, dokler ni popolnoma ugotovljeno, kdo bo nastopil na kakšni prireditvi. Tako oglašanje zavaja članstvo, ki je potem razočarano, ako napovedan govornik ne nastopi. Kadar želite za kako prireditev govornika od SANSa, pišite v SANSov urad Če želite govornika od Združenega odbora, pišite v urad Združenega odbora. Vsem vabilom se bo skušalo po možnosti ustreči. Ta dva urada bosta potem preskrbela govornika.
Vse naselbine bi rade slišati Louisa Adamiča in Kristana, poleg srbskih in hrvaških govornikov. Pomniti pa je treba, da je Adamič zelo zaposlen ne samo s svojim, temveč tudi z našim delom, vsled tega mu je nemogoče nastopati zmeraj in povsod. Ravnotako se ne more SANSov predsednik Etbin Kristan odzvati vsem vabilom. Prosimo torej vse prizadete, da se obrnejo za govornike naravnost na SANSov urad in na urad Združenega odbora (1010 Park Avenue, New York 28, N. Y.) in skušalo se bo stvari urediti-tako, da bo ustreženo vsem, obenem pa ne bo nobene zmešnjave in nesoglasja.
Publiciteta
Zadnjj teden smo raspo-slali na podružnice tajnike in člane SANSovih odborov iztise tednika Collier's, ki vsebuje zelo dobre članke o maršalu Titu. Na rokah imamo še nekaj iztisov in kdor jih želi še kaj več, naj nam sporoči. Ta teden bomo rasposlali ponatis Churchillovega poročila o Jugoslaviji in sicer v angleškem in slovenskem jeziku. Priporočemo, da se ga prečita na sej,ah in o njem ra-spravlja. Dobili smo tudi omejeno število iztisov revije YANK od 31 janurja (za ameriške vojake v Angliji), ki jo izdajajo ameriške oblasti. Razposlani bodo članom naših odborov in nekaterim večjim podružnicam. Nemoremo jih dobiti za vse. članek o jugoslovanskem osvobodilnem gibanju je radi uradnega značaja zelo važen in vreden vaše pozornosti. Skušajte ga razširiti, kolikor največ mogoče.
LJUDJE SO ČISLANI PO VREDNOSTI DELA
Toronto — Kakor je vsakemu Slovencu znano, smo se začeli priseljavati v to deželo po večini od leta 19-24 do 1930. Kako smo napredni in kaj smo se naučili, mislim da se nam ni treba sramovati.
Poznam veliko rojakov, ki opravljajo j,ako pomembna dela po tovarnah, in so poleg tega tudi seveda zavedni, naprednjaki in dobri organizatorji.
Ni dolgo od tega, ko sem čital unijski časopis in v moje presenečenje, zagledal s-like dveh Slovencev ki sta v unijski odborih Poznam ju še iz leta 1935. Naj tukaj še omenim, da v dotičnih tovarnah dela od 800 do 1200 delavcev. In kar je značilno je to, da sta dotična edina dva Slovenca v teh dveh tovarnah.
Poznam tudi rojaka, ki je komaj pet let v deželi, a je bil izvoljen v takozvani odbor (Sick Benefit Society) bolniške podporne organizacije, katera šteje okrog 600 članov moških in ženskih. In ko je dotični rojak pustili to delo so na mesto izvolili takoj drugega in v tem slu-j
ko dolgo, dokler jih ne čislamo in oživljujemo skupno vsi. To pomeni, da če smo organizirani in nastopamo kot organizirani ljudje, potom svojih organizacij, društev in drugih kulturnih krožkov, so slikoviti primeri naših rojakov in rojakinj živa pričujonost, da obstojamo kot narod. In mesto da bi bili vse drugo prej kot narod kateremu pripadamo, bomo znani kot Slovenci!
Zatem se slišijo prigovori o tem in onem. Namreč, to je dobro in to je slabo! Med nami skupno leži ogromna skupina raznih takih vprašanj, toda rešili jih bomo zopet na skupen način. Posameznik ne sestavlja skupnost, temveč skupnost posameznika! Vsa prerekanja in zbadanje na zunaj, ni opravičeno, ni olikano in tudi ne kaže dostojno vedenje človeku. Ljudje zborujo in na zborovanju povedo vse, kar jih tišči, vse kar je slabega in tudi kar je dobrega, če je komu za dati priznanje, bomo najprej dognali v sklad njegovo delo, če ga je zaslužil, če ne, bo to naša sodba kot ljudi, ki cene vreča ju" še "edinega Slovenca I dl?ote P° vrednotah, slabo
ČESTITKE NAŠEMU PEVOVUDJ!
Kirkland Lake — V nedeljo zvečer dne 20 februarja t. L, se je vršila v hiši br. Otoničar-a, obenem tajnika Slovenskega Dramskega in Pevskega Društva "Triglav" redna seja, katera se je po skončanem opravilb razvila v pristno domačo veselo zabavo s katero nas je izne-nadil naš pevovodja in tajnik, že omenjeni Matija Otoničar.
Njegova soproga nas je počastila z izvrstnimi dobrotami, pecivom in tudi okusnim zagrizkom, kar smo pa pošteno splahnili s ta ruj-nem. Krona vsega je pa bila slovenska pesem, katero smo člani ubrano in veselo prepevali pozno v noč.
S tem izražam najlepšo zahvalo Matiji, kakor tudi njegovi spoštovani soprogi, z.a toliko požrtvovalnost do slovenskega petja, gosto-ljubnst in postrežbo. Tvoj god Matija, je že zanami! Naj pa tem potom izrečem željo, da bi še mnogo let zdrav in vesel vodil slovensko pesem. To je pač del rodoljubnega dela, katero olepšuje splošen pomen narodne kulture, izraža briiko-
vposlenega v isti tovvarni.
Zatorej ko človek bolj podrobno pomisli, si šteje v nekako čast in ponos, ter z veseljem odgovarja kakšne narodnosti je.
Res je, da smo imeli tež-koče pred leti, ko se ni o nas znalo in je bilo potrebno marsikaj navajati prehodno predno si prepričal posameznika, kdo in kaj da si. Ime Slovenec, smo dostikrat razlagali približno na ta način, kakor pri zaposlitvi, tako tudi pri drugih uradnih zadevah, to je prošnji z a državljanski papir. Naj navedem vsled tega le moj slučaj:
V	letu 1931 sem položil prošnjo za državljanstvo. In ker sem izgubil moj potni list, so bile težkoče temveč-je. Kako naj dokazen od kod sem in kakšne narodnosti? Navprašanje: Kakšne narodnosti si ? Odgovor je bil seveda, Slovenec! Kje pa je Slovenija ? V Jugoslaviji, sem skoraj nejevoljno odvrnil. In kje pa Jugoslavija? Jugoslavija je med Avstrijo in Italijo in Jdranskem morju. Pa ni pomagalo! Poskusim pojasniti, da sem bil ro-trije. O, potem si Avstrije, jen v Avstriji, za času Avst-No, nisem Avstrije, smo pač sedaj združeni Srbi, Hrvati in Slovenci! A, potem si pa Srb ... In tako je šlo če dalje, toliko slabše s razumevanjem, kdo da sem in iz katerega naroda potekam. In to je deloma tudi vzrok, da jih je še d,andanes znanih sicer vknjiženo precej rojakov, kot Avstrijci. Človek se je počutil nekam zapostavljenega, a da se rešiš sitnosti in pojasnil, so nekateri vknjiženi, kot Slova-kia, drugi zopet Avstrijci in tretji pa Srbi, Slavonec, Ime Slovenec je bilo ime kot neka tujka, ali pa nekaj neobsto-jočega! Nedvomno, da bi v-sled tega lahko navajali pač razne vzroke, toda po mojem mnenju, znašajo največ naši prejšni oficijalni krogi, ki niso našli za potrebno opisati geografičen položaj posameznih narodnosti v Jugoslaviji in jim z tem dati, njihovo narodno obiležje v svetu.
Večkrat čitamo tako zanimivo razlago iz zgodovine o kulturnem in narodnem razvoju slovenskega naroda. Vidimo dela naših književnikov v zgodnji zgodovini in v poznejših razdobjih sorazmerno s drugimi narodi po številu daleč pred nami, toda po književnosti in kulturnih potezah, nezaostaja-mo, temveč skoraj prednja-čimo.
V	drugih z,adevah krivico si moramo pripisati tudi sami, vsled nedovoljnega dela v javnih ozirih in s zastopanjem naše narodnosti. Ne zadostuje rojaki, če so še tako lepe vrline posameznika, čislane in vrednostne ta-
sti po slabostih. Ne po imetju in tudi ne po imenu! Izključno vrednosti dela, ki ga opravlja v narodnih ali pa društvenih ozirih.
Naprimer vzamimo si urednika Prosvete, glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote. Skušal je na v-sak način prepričati kakih 30.000 Slovencev, oziroma članov in članic podporne Jednote, da je on tisti, ki vse ve in zna, da je on tisti, ki lahko po svoji volji piše kar hoče. Resnica je dokazala, da ni tako!
Veliko ljudi, tudi več ve, toda urednik Prosvete, vzlic temu da je obiral zoper diktatorje, je bil sam en tistih. Najboljši dokaz so številni protesti z strani članstva in naročnikov Prosvete. In to je vzrok za njegovo resignacijo. že sama beseda, da narod odloča, pojasnjuje dovolj sama za sebe da ni vse tako kakor si je posameznik zatepel v glavo. Tudi oni iz zadnje klopi, so včasih v pravem.
Drugi slučaj je bil tukaj med nami, to je pri VPŽ. Bled. In nobenega dvoma danes ni, da je članstvo trezno presojalo in rešilo stvari v eni in drugi zadevi, po svoji najboljši razsodnosti ter z tem zagotovilo napre-
dek, mesto zastoja in notrajnega trenja. In če je bila več-a priložnost za zgraditi podporno društvo v Kanadi, je torej zdaj. Prvič že radi tega, ker kot društvo obstoja in vrši svoje poslovanje po predpisih zakonov in določb v tej deželi. Drugič, da je poleg tega tukaj list, ki služi poleg drugih nalog, tudi tej svrhi, za napredek in razvoj naših narodnih ustanov. In tretjič, SNPJ., je kot znano ustavila sprejemati nove člane v Kanadi. Rečeno je da je ustavljeno začasno!
V narodnih ozirih "in za narodne stvari imamo poleg tega Zvezo Kanadskih Slovencev. Za to kratko dobo, je ta organizacija naredila prav lep napredek tako z ustanovljenimi odseki skoraj v vsaki naselbini, kakor tudi v drugih kampannjah. V pomoč listu za tiskovni sklad smo vsaj tukaj v Torontu zbrali $302.00 Ruski rdeči Križ $205.00. kanadski rdeči Križ $42, Macedonske-mu listu v pomoč $10.00 itd. Skupno ta vsota ni tako velika, toda kaže delo narodne skupine, postavlja nas na noge med drugimi narodi v tej deželi in danes ni več takih težkoč, da bi ne vedeli tudi drugi ljudje, da smo Slovenci, kot narod.
Če bi zbrali vse podatke iz raznih naselbinah koliko je že storila Zveza vprid narodnim interesom, to je v borbi proti sovražniku, bi bila precej lepa skupna vsota. Oni, ki zasledujejo dopise v Edinosti, bodo to potrdili.
Končno kaj je pred nami in kaj naj storimo, ni času za ugibanje in tudi podlage za mržnjo ali sovraštvo. Bile so napake pri enem in pri drugem, toda poglavitna napaka bi bila zdaj ko spričo tega, bi ne zavedali se potrebe, da smo organizirani in enotni. Da rešujemo stvari v eni ali pa drugi zadevi pač kot kulturni in organizirani ljudje.
Zdaj je pred nami kampanja za pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini. Veliko lahko naredimo v tem oziru, če bomo šli složno na delo. Zavrzimo razne presodke, razne prerekanje in pojdmo složno kot brat s bratom, sestra s sestrom, složno in enotno na delo, za interese občih stvari, ugledu in našemu narodnemu ponosu.
Joe Sheryak.
POŠILJAMO BRATSKE POZDRAVE ČLANSTVU ZVEZE K. SLOVENCEV
Kirkland Lake — Mj v
Kirkland Lake, Ont., smo še vseeno pri zasilnem zdravju, če ravno so nam bile mnoge vislice pripravljene zaradi naše kampanje za tiskovni sklad Edinosti.
Tukaj priloženo pošiljamo $20.95 centov, članarine za mesec januar in februar, za marec bom pa poslal pozneje, ko bodo vsi člani plačali.
Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev, je vsta-novljen dne 16 januarja 1944 in to z 26 članov. Sedaj odsek že šteje 32 članov in članic, kateri so složni in enotni, kakor naši Partizani.
Na isti seji izvoljen je odbor kot sledi:
Jože Piškur, predsednik George Medoš, tajnik Joe Vintar, blagajnik. Ker sem že čez štiri mesece bolan, je pač vzrok, d,a nisem prej poročal o ustanoviti tukajšnega odseka v Kirkland Lake. O tem smo poročili seveda bolj neuradno s obljubo, da bom pozneje napisal o vsemu. Zato prosim vse one rojake, ki se za-nmajo za tekoče stvari v starem kraju in tudi v svetu, naj pišejo za informacije o organizaciji direktno na tajnika, a ne na privatne osebe. Ker vem da bi ne dobili morda zadovoljivega pojasnila, posebno kar se tiče organizacije in njenega poslovanja.
Kar se tiče naše kampanje za Edinost, smo storili v polni meri in zahvala gre vsem darovalcem, posebno sedaj, ko je bil vsak kvoder štet in če je še ostal vsled raznih veselic, katerih je bilo menda skoraj več, kakor pa svetnikov v litanijah.
Končno pa pošiljamo brat ske pozdrave vsim članom
in članicam Zveze Kanadskih Slovencev in kličemo: Iz Urada:
"Naprej bratje in sestre, vedrega čela in z polno zanosa in volje do narodne in kulturno napredne organizacije"! V slogi in bratstvu se kuje nova bodočnost našega junaškega naroda! Zato tudi mi kujmo jekleni steber med sabo v slogi in bratstvu, vse do končne zmage nad fašizmom, za osvobojenje in narodne pravice!
Dol s narodnimi izdajalci, ne glede kje in na kak način se pojavijo! Naj živi sloga in enotnost vsih poštenih rodoljubnih Slovencev in Slovenk!
Mnogoletno in rdno podlago za obstoj želimo našemu listu Edinosti ob zaključeni kampanji!
George Medoš, tajnik.
PISMO VOJAKA IZ ANGLIJE
0 PRIHODNJI IGRI V TORONTU
Posnemajmo naše vrle gozdarje tudi drugod
sti skozi katere je šel narod in skozi katere gre sedaj, za svojo narodno svobodo in neodvisnost. V tem pomenu izraza in dejanja, Ti izrekam čestitke!
Aktivni član, S D. P. D.
Hudson, Ont. — Oglašamo se gozdarji iz C. W. Cox Limited Camp in sporočamo, da se zimska sezona bliža koncu. Delo na tej kempi se počasi zgotavlja, do 14 dni bo prostor na katerem je pet mesecev delalo 60 mož, ostal prazen. Da se delo ustavlja in delavci odpuščajo, je vzrok položaj na katerem se nahajamo, namreč kempa leži 30-40 milj severno od Hudsona na katero' se pride v letu po vodi, po ledu pa v zimskem času. Do 15 aprila je led še dovolj močan, da greš brez skrbi po njemu, kar je pa dalj času toliko slabeji. Seveda da tudi k temu odgovarja vreme. Zatorej vsak kontraktor ali kompanij.a, ki ima zaposlitev na teh otokih, pazi da spravi iz njih ljudi do tega časa. Tako o-stane kempa zaprta do jeseni, oziroma zimske sezone.
Potekla in minula nam je letošnja zima povoljno, katera nam je bila ugodna, bilo je več toplih nego mrzlih dni! Snega prav malo, ves čas komaj 12 palcev visoko, ni pa ostalo pri tem, ampak pred par dnevi ga je zapalo drugih 12, da ga je zdaj proti zadnjem kar dovolj.
živlenje gozdarjev in druge razmere, je vsakovrstno. Dobro in tudi slabo. Delavci se razume med seboj, če prav nas pride skupaj po 5 do 6 narodnosti. Vsak se zaveda razmer današnjih dni, sledi po svoji zmožnosti da-
našnji situaciji, pri tem pomaga kolikor more pobijati fašizem. V upanju čaka in hrepeni po miru in svobodi.
Prejeli smo pred par tedni nabirno polo iz Port Ar-thurja, na katero smo zbrali vsoto $214.50, kot pomoč mestu Poltavi v Sovjetski Uniji. Odseki organizacij Zvez kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, so nam poslali nabiralne pole za kampanjo rdečega Križa. Večina je prispevala k temu po svoji moči tako, da se je pola izpolnila z $56.75, kar smo zaeno odposlali nazaj na izvoljeni odbor.
Torej gozdarji, če tudi so daleč izven mest v gozdu, vendar slede vsem dogodkom. Znane so jim vse svetovne novice, saj dobivamo časopise kot, Edinost, Novosti, Srbski Glasnik in druge delavske liste, redno in točno, direktno iz uredništva, za kar se zahvalimo urednikom.
Da je kampanja za tednik Edinosti katera je končana zadnjega februarja in je njen uspeh nad 200%, nas izredno veseli, rečemo pa, ako je kampanja končana za tednik, ne sme se končati naše delo, naše podpiranje in vzdrževanje lista. Na nas je ležeč tu v Kanadi, slovenski tisk. Torej upamo in želimo, da je naročnik Edinosti, vsak Slovene in Slovenka, da ga (poedini) vsi podpiramo in mu zagotovimo trdno podlago, da bo kot dosedaj vedno v pouk in razvedrilo z nami in za nas
Po nekem naključju sem zadnjič naletel na poskuš-njo igralcev, ki se marljivo pripravljajo z vprizoritvijo igre v treh dejanjih. Imenuje se: "Tri sestre"!
Tako sem opazoval ob strani, kako se je razvnelo prerekanje med tremi sestrami, kako sta oče in mati ugibala ali se bo vse srečno izšlo, da bo končno nastal mir med ravno kar poročenimi pari.
O, ti presneta "Špela" z njo pa res imajo vsi opravka. Vsak jo nadleguje! Eni iz zavisti, drugi zopet vsled njene trdovratnosti in tretji zopet na svoj način iščejo obrezkov. Tako je pač zaposlena z vsemi! Zdaj ugovarja glede enakopravnosti, se pa potem zopet uda usodi češ: "Mož je glava v hiši, pa je konec"!
Nič manj pa niso živahne pri tem še drugi dve sestri. Ena poročena, druga pa z očmi mežika fantom, ki pridejo vasovat.
Kaj pa Gabrov France! Mar mislite, da je on kar tako vštet pri ponašanju, skrbeh ko ga je zapustila njegova žena ? O ne, Z njenim očetom sta se pobotala, namreč njen oče mu je dal nekoliko navodila sicer iz izkušenj od njene mame. Tako oče podučuje svojeza, zeta rekoč: "Kaj boš tarnal in se razburjal, če je ušla! Saj pride nazaj! Tako . . . hitro seže v besedo Gabrov France, oči se mu zasvetlikajo, pogumi se tudi srce in jo moško koraka zdaj po hiši! Torej pride nazaj pravite Oče? Kajpak! Kako ste pa to zaključili? E, glej ga no! Saj menda sem že dosti star in že .precej let oženjen. I, kaj nebi tega vedel. Tudi moja ta stara mi je bila ušla ! In vi . . . ! Kaj vi in vi! Nič! Vedel sem da bo prišla nazaj, ko jo mine trma. In tako je tudi bilo.
Poleg vsega tega so še tudi druge zanimivosti v tej igri. Igralci kot vse kaže, bodo res vprizorili "Tri Sestre" kot se nekaj sliši v nedeljo dne 2 aprila ob drugi uri popoldne.
Torej ne pozabite na to priložnost!
Opazovalec.
Nekje v Angliji — Po
zadnjih vojaških manevrih ki so bili od najbolj slikovitih kot kdaj prej, se sem odločil dobiti za en dan dopust da najdem jugoslovansko skrivališče v Londonu.
Ni bilo dolgo času, našel sem ga. In v moje presenečenje, ko sem se vsaj deloma seznanil, kakšna je jugoslovanska rastava. Je zaprav neka misterioznost!
Osoblje izvzemivši nekoliko Srbov, so angleške žene. že na vhodu je opaziti slike Mihajloviča in kajpak tudi kralja Petra. Izgleda vse nekam bolj vsiljeno, kot pa rastava.
Ko sem vstopli, sprejem je bil še primeroma dober. Ogledal si sem v notrajnosti teh par sob v poslupju, ki služijo za "jugoslovansko rastavo". ženske so se ponašale prijazno, a vendar ni bilo večjega razkazovanja. Od sprejemne sobe naprj, je druga znana kot "knjižnica." Izstopil je mož in že po obličju sem dozdeval, da mora biti Srb. Delila sva komaj par besed v pogovoru, ter stopila v knjižnico.
Kako revno oprema. Bolj majhna soba z slabo svetlobo. Tukaj v k n ji ž n ic i je precej velika zofa, par stolcev in miza. Zgleda da služi bolj za shajališče, kakor pa knjižnica.
Po kratkem ogledovanju pustošja v pravem pomenu besede, ker cela rastava ne kaže kar narod želi in za kar se narod bori v starem kraju, sem takoj spoznal tudi, da nisem vabljeni gost. Sam nevem zakaj ?
Nisem ne pritiziral in tudi ne nagovarjal kogar koli, za to ali pa za ono. Držal sem po predpisih posetni-kov, ki samo ogledujejo stvari brez da bi se zanimali za njihivi korenitost in tudi pomen. Sklepati je že iz'tega, da je to rastava za tujce, ki ne poznajo jugoslovanskih stvari, namreč da se niso zanimali dosti za Jugoslavijo. Njim je seveda utis drugačen in so bolj sprejeti. Toda, posetnik jugoslovanskega rodu, ki zna kaj je Jugoslavija in kako se narod bori, ni zaželjen gost pri par revnih in naivnih šovinističnih srbskih strežnikih.
Rojak ponesrečen v rudniku
v borbi za svobodo in pravico.
Pozdrav vsem novim in prejšnim naročnikom Edinosti!
Gozdarji, J. Miklič.
Normetal, Que. — V tu-
kajšnem rudniku se je ponesrečil z večjimi poškodbami rojak Joe Kamenšek, član organizacije Z. K. H. ter obenem naročnik Edinosti.
Do nesreče je prišlo sicer po nerodnosti vozilca vagon-čkov z katerimi je potisnil omenjenega rojaka na druge vagončke, ki so stali na isti poti preko katere je imel poškodovani rojak prekoračiti, namreč zaobiti.
Omenjeni rojak se nahaja v bolnišnici za poškodbe in kakor poroča tamkajšni tajnik odseka organizacije, da so mu zlomljena dva' rebra in kost pod vratom.
Voznik, je takoj dobil od-slovitev iz dela, ker je dog-nano da je bila njegova napaka.
Rojaku Joe Kamenšek želimo čim prejšne okrevanje!

KAMPANJA USPELA 240 ODSTOTKOV
WINDSOR ZMAGAL!
L. Zdravje, J. Piškur, Ana Starič, John Crnič, M. Žalec v zbiranju naročnin, Vera Marohnič, Ela Garbas, Malči Kastelic in Ana Lavrič v zbiranju za tiskovni sklad.
Mesto	kvota	tisk.	dobili	tisk.	skupaj
	naroc.	/ sklad	naroč	sklad	
Windsor	20	$100.00	25	$603.50	466%
Vancouver	5	100.00	7	496.00	464
Geraldton	—	50.00	2	160.27	328
Toronto	10	100.00	17	257.43	243
Pt. Arthur	10	100.00	7	263.96	233
Timmins	20	100.00 .	25	241.18	208
Calgary	2	50.00	8	94.00	204
Sudbury	10	100.00	9	225.84	202
Kirk. Lake	10	25.00	18	54.75	200
St. Catharin. 5		100.00	19	176.00	185
Noranda	5	50.00	10	76.00	160
M nt. Part	2	30.00	—	54.15	
Lar. Lake	—	--	—	30.00	
Cha. Hughes —		__	_	26.00	
Welland Z. K. Srbov in Hrvatov				50.00	
Hamilton	—	--	2		
SEDAJ SE VAM NUDI PRILIKA IN JO IZKORISTITE
Skupaj:
127 $1.000.00- 150 2.809.08
240%
Ob zaključku kampanje za prvi slovenski tednik, katera je dosegla tako slikovit uspeh in v dejanskem pomenu uresničila postavljeno načelo takoj v pričetku kampanje za izpolnitev ' kvote za dvesto odsotkov, Uredništvo in Upravništvo Edinosti tem potom izreka prisrčno zahvalo odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, kampanje kakor tudi vsim drugim posemeznikom, ki so na kakoršen koli način prispevali bodisi s delom ali pa prispevkom, ter vzornem in požrtvovalnem delu. Izrekamo to zahvalo enako vsemu članstvu Z. K. Slovencev in podpornega društva VPZ. Bled, ter delavcem in delavkam vsepovsod, ki so se udeleževali raznih prireditev in zabav vprid kamapanje Edinosti. Zahvaljujemo se so-bratom Hrvatom in Srbom, ki so enako v naselbinah podpirali kampanjo Edinosti in z tem pomagali zagotoviti njen uspeh!
Izrekamo pa osebne čestitke zmagovalcu v kampanji — Windsorju!
Enako čestitke vsim drugim aktivistom v naselbinah, ki so zbirali naročnine in za tiskovni sklad, pripravili dobre načrte takoj v pričetku kampanje, pozivali drug drugega na tekmovanje, brez katerih bi ne moglo doseči tak uspeh!
Imena posameznikov ki so zbirali naročnine in tiskovni sklad priobčimo v prihodnji izdaji lista, kakor tu di obenem obširnijši pregled o delu in aktivnosti za času kampanje.
ZAMAZANA NEVTRALNOST
London — Vzlič temu da ste vladi Vel. Britanije in Združenih držav poslali apel Irski vladi, naj pretrga diplomatične odnošaje Nemčijom in Japonoskom in izžene osiščne diplomate, ki so udeleženi v vohunski ak tivnosti in z tem ogrožajo ne samo živlenja tisočev Američanov in Angležev, marveč tudi zavezniške načrte glede invazije Evrope.
Vlada Eamona de Valera, kategorično vztraja in se sklicuje na načela nevtralnostih sama pa da dovolj močno s^crbi proti vohunstvu "Nekoliko teh smo že aretirali in to je pa dovolj močan dokaz, da vlada Irske spoštuje načela nevtralnosti iii zaenkrat nima. namena pretrgati odnošajev z drugimi državami, ker to pomeni napovedati vojno", pravijo Irski "nevtralci."
V tej izjavi se izraža ne samo očitnost vohunske aktivnosti osiščne diplomacije o kateri ste opozorili vladi Vel. Britanije in Združenih držav, ampak očitnost, da dokler se Irska vlada sklicuje na nevtralnost, na pra-
Tukaj naj deloma pojasnimo snimo glede izkaza v skupnih odstotkih, da so posamezne naselbine prišle iz prvega ali dragega mesta, na tretje, četrto itd. To razliko bomo dobili na podlagi računanja tako po določeni kvoti, kakor tudi s doseženim uspehom v naročninah in tiskovnem skladu. Za primer nam je poslužiti se z Timminsom in Port Arthur-jem. Obe naselbini ste imeli enako kvoto za tiskovni sklad, dočim v naročninah Port Arthur 10 in Timmins 20. Slednji je prekoračil v( naročninah, dočim Port Arthur jo ni izpolnil, a je po skupnih odstotkih prišel pred Timmins. To prednost mu daje večji odstotek napram kvoti v naročninah in pa tiskovnem skladu. Kon čni pregled pa je, da je vsaka naselbina izpolnila kvoto in pa tiskovnem skladu. Končni pregled pa je, da je vsaka naselbina izpolnila svojo kvoto, več kot sto od stotno in tudi dvesto odstotno.
Kakor smo omenili v prihodnji izdaji podamo obširnejši pregled o kampanji in delu posameznikov.
Kampanja skupno je uspela za 240 odstotkov Pridobili smo 150 novih naročnikov in $2.809.08 za tiskovni sklad. Z tem uspehom je zagotovljeno redno izhajanje Edinosti, kot tednik! In to je skupno nas vseh največja pridobitev v teh kritičnem in s raznimi dogodki preobloženim časom, da bomo sledili smernicam lista, ki se iz dneva v dan bolj in bolj jasno izražajo vprid občih stvari v tekoči dobi. Na prvem mestu založiti vse sile in moči za zmago nad nazifašizmom, rešiti trpeče ljudstvo strašnega suženjstva in zagotoviti povojno preureditev sveta po načelih Atlantskega Carterja in zavezniškem suorazumu v Teheranu! To so smernice svo-bodoljubečega ljudstva vsepovsod, tuidi naših bratov in sester v stari domovini!
Uredništvo in Upravništvo Edinosti.
gu velikih vojnih priprav za invazijo Evrope proti nazi-fašistični Nemčiji, vztrajno opravičuje prisotnost in deli diplomatično zavetje pod "nevtralnostjo" osiščnim zločincem.
Tako "nevtralnost" dobimo v Argentini, Španiji in Turčiji in tudi v švediji. S razvojem v sedajni vojni so pa očitni dokazi o tej ne samo enostranski nevtralnosti, ampak zamazani nevtralnosti. katera služi kot krinka za zavetje osiščnih vohunov in dobavam vojnih zalog nazifašistični Nemčiji.
Torej drugega Izhoda naenkrat ni, kakor blokirati Irsko od zunajnega sveta, kakor je to naznanil premi-jer Churchill v poslanski zbornici.
Sudbury — Površni opazovalec bi morda rekel, da smo v Sudbury, zadnje čase zaspali. Ampak bi se zelo motil. Odbor za nabiranje prispevkov za narodno O-svobodilno armado, je pridno v akciji s povoljnim uspehom. Druga skupina pobira prispevke za kanadski rdeči Križ; tretji pobirajo ase-sment in so tudi druge skupine, ki v mes kličejo na pevske vaje, drugi na igro, bingo itd. Kljuke hišnih vrat, kar eden drugemu podajajo, kot so v starem kraju včasih se dobili sem in kje siromaki n kapucinarji pred velikonočnimi prazniki.
Novo ustanovljena društva in kožki se množijo in rastejo, kot gobe po dežju. Zadnjič smo ustanovili "lovski Klub"! V klub sprejemamo tudi ženske, ne glede ako imajo svoje puške ali ne. Minuli mesec smo ustanovili mladinski krožek VP-Z. Bled. V pisalo se je kot za začetek 21 otrok. Imeniten začetek! Tudi v odrasli oddelek je že pristopilo 12 novih članov. Vse to nam izpričuje, kako smo lahko napredni in vzorni, ako smo združeni, bratski in složni.
Za velikonočno nedeljo zvečer t. j. dne 9 aprila 1944 imam naročeno da povem javnosti, posebno bližjim naselbinam, da si zasigurno rezervirajte sedež v Hrvatski dvorani. Sliši se, da enakega pevskega in muzikal-nega koncerta, še ni bilo v Sudbury. Petje vseh vrst! To se pravi: "Od enoglasnega do šest glasnega. Opereta: "ženini" (seveda bolj prileten ( ker mladi fantje so pri vojakih). Mladi piano har-monikaša, kakor tudi obče znana mlada violinistkinja Mary Fojs, se pridno učijo muzikalije najnovejših akordov. Tudi njih učitelj Kazimir Fojs je namignil, da bode pošteno "namazal" svoje orgije, da bodo njeni zvoki doneli veličanstnejše.
Koncert prireja odsek št. 9 "Zarja" VPZB, vprid mladinskega krožka in novo pristopnih članov. Zadnja Konvencija je raspisala 6 mesel-no kampanjo za novo članstvo. To je od januarja do koncem junija 1944. Za to dob oproščeni so novo pristopni člani pristopnine. Naš odsek za Sudbury, je pa tudi poleg tega razpisal zdravniški pregled prost za časa kampanje. Boljše ugodnosti torej ni sploh za pričakovati. Zato izkoristite jo zdaj, ki vam jo nudi šest mesečna kampanja in tudi naš odsek za Sudbury in okolico v vašo lastno prid.
Imena darovalcev iz Simonič kempe
Po pet dolarjev:
G. Požek Matt Rozman Joe Stajer F. Turišič F. Antich N. Babič
Po en dolar:
Joe Bombich J. Pirišič J. Plavetič
F.	Burich
M. Belobrajdič J. Žagar George Carr A. James
G.	Lemaich J. Kordiš
Po 25 centi:
J. Fajdlevič W. Sikich J. Miloš G. Hečimovich
Nesreča nikdar ne počiva! Vsi delavci posebno rudniški, so v stalni nevarnosti. Koliko imamo siromakov, ki se nahajajo vsled svoje brezbrižnosti ob času zdravja, danes na milost in nemilost pri rodoljubih — celo morda v napotje. Koliko smrtnih slučajev brez finančnih sredstev za pogrebne stroške. Nikar pozabiti, da se dnevno tudi staramo! Pretežna večina naših'izseljencev, stoji že v drugi polovici svojega trdega živlenja, katero je navadno naklonjeno vsled izčrpanosti raznim boleznim.
Dragi rojaki: Kdo bode sočustvoval s Tabo, ako nimaš gotovine, niti svojcev, Podporna organizacija — tvoje društvo stoji ob Tvoji strani ob nesreči in potrebi, ako si bil član istega!
Nešteto naših rojakov veruje v razne inšurence. O-stanite popolnoma uverjeni, da zavarovalne družbe delajo za svoj lastni dobiček. Zmotno in pomotno je miš-lenje ali pojmovanje, da je kakšna angleška zavarovalna družba ali naša domača podporna ustanova, eno in' isto. (Za Life Insurece, ne govorim). Katera zavarovalna družba, prištejem tudi vse jugoslovanske podporne
OB ZAKLJUČKU KAMPANJE
šesdeset centov je priložil, J. Simonič.
Skupaj znaša gornja vsota $41.60., ki j0 je zabrala Vera Marohnič.
Iskrena hvala tako darovalcem, kakor tudi zbiral-ki, ured.
Geraldton — Tem potom je naša želja naznaiti o re-zoltatu našega dela za času kampanje Edinosti. Za tiskovni sklad smo zbrali od prireditev in zbrano na nabiralne pole $160.27.
Naša vrla rojakinja Ela Garbas je sama zbrala vsoto $26.00 kar je bilo že po-ročano v listu.
Naša kvota je bila $50.00 za tiskovni sklad, dočim za naročnine nismo imeli kvote iz razloga, da je naša naselbina po število majhna, že izčrpana, toda ne glede na to, prej omenjena rojakinja je dobila dve novi naročnini. Torej po odstotkih smo izpolnili za tiskovni sklad 210% in v naročninah seveda sto odstotno že vsled tega, da nam nj dodeljena kvota za naročnine. Zato v tem oziru se kar nekako merimo z našimi sobrati v Win-dsorju! Nas je komaj par po številu, komaj toliko da zadostuje po pravilih Zveze Kanadskih Slovencev za u-stanoviti odsek tukaj. A, nas to neovira in se neustrašimo naravnost vsake sape, naj si povleče z juga ali pa z severa. Smo pač pripravni si ogledati moči v naših drugih naselbinah. In verjemite da v bodoče ne bomo zmanjkali napovedati dvoboj eni ali pa drugi. Imamo že toliko izkušenj, da vemo kaj zmoremo in kaj so zmožni drugi.
Majhen "Geraldton" tekmec, pomislite z našimi večjimi naselbinami! Toda naše delo opravičuje našo napoved !
Naj z tem zaključimo in se tem potom iskreno zahvaljujemo vsim onim, ki so nam šli na roko bodisi pri prireditvah ali pa drugače prispevali za tako dober uspeh našega dela v kampanji. Iskrena hvala tudi naši rojakinji Ela Garbas, ki je pogumno šla na delo in zbrala med rojaki prav lepo vsoto za pomoč in za redno izhajanje našega lista Edinosti! Hvaležni ji smo, kakor tudi vsim drugim za pomoč in prispevke.
Bratski pozdrav čitatel-jem in naročnikom.
J. Deržaj, tajnik odseka Z. K. S
.organizacije v U. S. A., plačajo 6 mesečno celo in ostalih šest mesecev polovično podporo, takoj novemu članu, namreč ko je upravičen do podpore? Katera podporna organizacija, razen VPZ Bled, sprejme novega člana v višji podporni razred do 50 let starosti? Z istim ase-smentom in privilegijami ?
Faktično dejstvo da bodo prihodnje konvencije prena-redile današnja pravila, kar pomeni, da priletni ljudje ne bodejo imeli več podobne prilike. Torej neodlašajte, ker čas je nešteto krat — zelo drag!
Zavedajmo se tudi , da VPZ. Bled, je prva slovenska podporna organizacija v tej deželi, katera sprejema: "Otroke od rojstva do polnoletnosti. Ostale prosilce v odrastli odelek do 50 let starosti, kot člane v svoje okrilje in to edino Slovane. Iz tega razloga si lahko štejemo v zavedno dolžnost, ako smo dosledni, da podpiramo, krepimo in da postavimo V PZ. Bled na močno in neo-majano stališče, kot našo najboljšo pomočnico in zaš-čitnico ob neizbežnem času, črnih in tužnih dni.
Bratje in sestre: Vam velja omenjeni apel! Pokažite da ste idealisti! Kajti podobni idealizem je podedo-valen kar pomeni: Ako si ti brat ali sestra, graditelj zapisan pionerjem, da Tvoj sin ali hči podedujeta Tvoje ideale.
Ustanovljajte mladinske krožke, pomagajte ter učite mladino v pomenu osnovnih in stvarnih idej VPZ Bled. Za potrebne informacije, da ustanovite v vaši naselbini odsek, ali pa mladinski krožek, se pismeno obrnite na bližnji lokalni odsek VPZ. Bled, ali pa direktno na glavnega zveznega tajnika: Mr. John Kužnik, 89 Wood St. Kirkland Lake, Ont. Naslov glavnega mladinskega vodje: Mr. Joe lic, Box 15 Cha-put Hughes, Ont.
Ako boste kaj storili, boste opravili dvojno delo. Prvič, izobrazujte mladino, da se bode zavedala v bodočnosti, da izhaja iz slovenske krvi. Drugič, najmi-lejša zavest vas bode vzra-dostila, predno vas objeme črna mati, zemlja, ker ste postavili v vaši naselbini spomenik — idejam Slovanst-va!
Kampanja je v teku ! Kakšen je Tvoj rekord ?
Tajnik odseka št. 9 VPZ. Bled,
Louis Račič.
Junaška obramba Sevastopola
_i
Zahvala darovalcem Port Arthurju
v
naročnikom Edinosti širite čitajte in postanite
Port Arthur — Tem potom se želem zahvaliti vsim prispevateljem na nabiralne pole vprid kampanji Edinosti, ko sem zbirala za tiskovni sklad. Skupaj vsega sem zbrala $63.60 centov.
Takoj v prvi pokrenitveni kampanji, se sem podala na delo, da pridobim čim več novih naročnin in tudi zberem za tiskovni sklad. Zavedala se sem, da je obstoj Edinosti, kakor tudi drugih naših časopisov odvisen od marljivega dela posameznikov v naselbinah, kateri letajo z nabiralnimi polarni in bloki za naročnine. Vedno več volje mi je pa vlival rastoči napredek prvega slovenskega časopisa in v tem oziru Slovenci v Kanadi, res prednjačijo skoraj pred vsimi drugimi. Kajti za tako kratko dobo, da se Edinost povzpela do tednika, najbolj odraža tako potrebo takega časopisa, kakor tudi naklonjenost rodoljubnih jugoslovanskih izseljencev, za tak uspeh.
Kakor v pričetni tako tudi v vsih drugih kampanjah Edinosti, storila sem pač kar
Spisal Podadmrral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Plazili so se naprej oprezno. Zakrivajoč se za skalami ter grmičljemi. Pozvedili so vse! Na potu nazaj, so začele regljati strojnice ter avtomatične puške blizu njih. Kočerov je ukazal, da naj se še tesneje pritisnejo k zemlji. Naj pripravijo ročne granate . . . Potem z gromkim "Hura"!, za Stalina! Za dom in domovino!
Trije pogumni razgledniki, skočijo po konci, hite naravnost do nemških zakopov, ter obsipljejo Nemce z ročnimi granatami. Nenadejajoči Frici, okoli 50 po številu, zapustili so orožje, strojnice in zbežali v paniki, kolikor jih niso zadele ročne granate. Več ubitih in en ranjen je obležal v zakopih. Opojen z fašistično ideologijo, ranjeni Fritc, je pričel obračati strojnici smer proti trem drznim izvedencem. Videč to Ivaščenko, je skočil urnih korakov k njemu, ga zgrabil za vrat ter iztisnil živlenje iz njega.
Medtem je Kočerov v strojnico dal nabojni pas, ka teri je bil puščen v zakopih, ter se pripravil za streljanje za bežeeimi fašisti. A, eksplozija bombe, ga je ranila v vrat. Ivaščenko je videl Kočerova v pasti . . . Hitel je k njemu, vzel ga v svoje naročje ter ga hotel odnesti na varno. Slučajna krogla ga je zadela že drugi krat.
"Nesi informacije do stotnika" . . .je zbral svoje poslednje sile Kočerov. "Prisegam, da te bomo maščevali tovariš, je odvrnil Ivaščenko umirajočemu Kočerovo!
Dva dni in dve noči je baterija potem s smrtnim ognjem deževala med sovražnimi zbori, vničevala njihove zakopne možnarje, tovorne avtomobile, ter motorizirane oddelke.
Nastopil je večer 14 novembra. Sovražnik je osredotočil večjo silo in se prebil na našem desnem krilu, ter se začel riniti skozi vrzel v skupinah na višine okoli mesta Celo noč — na vsakih šest do sedem minut, baterija stotnika Drapuškova, je pošiljala topovske salve v vas, kjer so bile skupičene večje sile sovražnika. Od časa do časa je baterija obrnila svoj ogenj tudi v drugo smer in na druge položaje sovražnika.
V zglednjem jutro 15 novembra je baterija začela svoj posel naravnost na zakope možnarjev in strojnic, na nasprotni strani. Veliki topovi so postali tako vročo, da je barva s katero so bili barvani, začela goreti. Toda pogumni topničarji so bili trši od jekla. Brez da bi izdali najmanjši znak utrujenosti akoravno so bili brez spanja že dva dni in dve noči, pzabljajoč na zimo ter z metodičnim uničevanjem sovražnika na vhodih Sevastopola, so izražali divni pomen junaštev jn zgodovine in sedajnosti.
Zadane ogromne izgube sovražnika kot posledica topniškega ognja, so obrnile pozornost fašistov na baterijo. Sovražnik je postavil dve topniški bateriji ter več zakopnih možnarskih baterij, na stotnika Drapuškova baterijo v poskusu da jo vpičijo. Nastalo strašno gromenje topov in možnarjev. Granate od 100 in 125 milimetrov veličine, so eksplodirale druga za drugo blizu topniške baterije Drapuškova, obsipavajoč moštvo s točo drobcev razstreljenih granat. Eksplodirajoče granate, so raztrgale zvezo s posameznimi stolpi, ter razbile več telefonskih aparatov.
Dvakrat se je vžgalo maskiranje s katerim je bi! maskiran položaj baterije. Plamen je ogrožal da se razširi in doseže do shrambe granat. Glavni topničar Pirogov ter skupina mornarjev, vključno Cebotarev, Kolomovec in Sevastin, so pogasili ogenj.
Razletela sovražna granata je vzela vid topničarju pri topu št. 3. Podnarednik Lizenko mu je ukazal, da naj odstopi in zavzel njegovo mesto. Kmalu je bil tudi on ranjen o kosca sovražne granate, toda hrabri mladi mornar ni odstopil. Ostal je pri topu, dokler ni bilo dano povelje streljati. Izstrelil je salvo in nato padel v nezavest. Granata ki jo je izstrelil, je zadela naravnost med fašistične vojake.
Major vodnik Petrenko od telefonistov je bil štirikrat ranjen v času, ko je popravljal spojno zvezo. Tarasov mu je obvezal rane, na kar je šel zopet popravljati spojno zvezo.
Posledica topniškega, zakopnih možnarjev in zračnega bombardiranja, so bile da je bila pozicija enostavno zakopana s ploho kampanja, cementa in prahu. Cela okolica te junaške utrdbe je bila zravnana z ogromnimi razvalinami od granat. Izgledalo je da ne bo več za porabo razen enega veliki topovi.
"Mi jih bomo še rabili", je dejal stotnik Drapuško. In mi bomo tudi to storili, je enoglasno odgovorili moštvo m drugi častniki topniške baterije.
Celo noč so čistili! Kakor kamenje, cement in zemljo, zaravnali jame in nadomestili pokvarjene dele topov, ter postavili za rabo. Bili so takorekoč pripravljeni za akcijo.
Ob osmih zjutraj, je baterija otvorila ogenj. V veliko začudenje sovražnika, kateri je bil gotov verjeti, da ne obstojajo več med živimi.
"Nismo še izginili in prenehali bojevati, še za dolgo času ne", je izrazito navduševal moštvo stotnik Drapuš-' ko. Naša baterija bo še pometala sovražnikove kosti ob vhodu v Sevastopol.
(Se nadaljuje prihodnjič)
mi je bilo največ mogoče. Naj omenim da bi tega ne mogla storiti brez podpore na prvem mestu Slovencev in zatem tudi sobratov Hrvatov in Srbov. Naši Ijdje tukaj razen tisti ki so zaposleni v tukajšni' industriji, ki je pa ni tako velko, so zaposleni največ v gozdu. V-sled tega so deloma tudi te-žkoče, da zbiramo prispevke potom pismenega dogovora.
Torej ob sklepu kampanje se prav lepo zahvalim vsim, ki so prispevali na kakoršen koli način k skupnemu uspehu naše kvote v Port Arthurju, posebno pa meni na nabiralnih polah. Hvala vsem!
VAŽNO ZA ST. CATHARI-NES IN OKOLICO
Tukajšni odsek V. P. Z. Bled priredi prihonjo soboto dne 25 marca, večerno zabavo v prostorih Franka Stare, kakor zadnjo pot, tj. dne 31 decem.
Tem potom uljudno vabimo rojake iz Beamsville, Ha-miltona, Jordana in okolice, da se zagotvo udeleži večerne zavave omenjeno večer. Pričetek ob 7 uri zvečer.
Obenem naznanjamo članstvu odseka "Novo Mesto" št. 12, da smo bodočo sejo preložili na prvo nedeljo v aprilu in to radi Velikonočne nedelje. Torej ne poza-( bite se udeležiti društvene Vera Marohnič.' seje prvo nedeljo v aprilu.