V torek,
Četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „ n četrt leta 2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
'Po pošti:
Za celo leto	.	9 for.	50	kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
„ mesec .	.	—	„	90	„
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi šene vračajo.
Št. 20.
------ ---------- --- --------------------
V Celovcu v saboto 16.! februarja 1867.
Tečaj lil.
Vladina politika in naša misel.
V Ljubljani 30. januarja.
Naša politika Orijentu ali izhodu nasproti je ravno taka, kakor nekdaj o Italijanskih in Prusko-nemških zadevah. Na obeh straneh smo doživeli v najnovejšem času svariven fiaško, in želeti bi bilo, da bi v tretje ne hodili na led. Mi smo oni, ki hočemo vse in statu quo obderžati, čas pa in druge deržave tečejo pred nami, mi pa se gugljemo počasi za njimi, v sramoto našo. Kdor s časom ne gre, ta pogine!
Naš denarstveni stan je reven, narodi so nezadovoljni, in od vseh vetrov protijo nam nevarnosti. In v tem času pošlje vlada, če se Bošnjaki in Serbi vprejo, na Turško morebiti kakih 50 tisoč mož, ki mir vderže? Ne vemo, ali bi naše prazne mošnjice še enkrat odperli, ali bi kazali na Italijo in Prusijo, ali bi Madjarske namere razlagali. Res je, da se vlada boji opr ostenj a Jugoslovanov, in ne štejemo jej v greh tega, dajo 8kerbi, saj to je njena dolžnost. Jugoslovani napravijo kraljestvo mlado, ki bode čversto raslo, kako'- steblo iz segnjitega zerna in nekdaj mogočni Carigrad postano spet pervo baesto na vzhodu; kajti zemlja je tam rodovitna, narod mladosten, lega izverstna. Kar se pa ideje tiče, da potegne to carstvo kvstrijanske Jugoslovane nase, to je nespametno. Slovanska tradicija ni premaganje zahoda, to se vidi na Ruskem, čegar orožje bi veliko po Evropi brenčalo, pač pa pod °zidjem kitajskim. Vzhod bode parola tudi oprostenih Jugoslovanov. Kar križanske Vojske niso dognale, kar Napoleon I. s svojimi četami ni opravil, tega se poprimejo oproščeni Jugoslovani: svete kraje oprostiti m prisvojiti, to bode naloga njihova.
Ne samo to, da vlada iz preroditve Ori-jenta nič ne zgubi, postala bi tudi za Avstrijo s tem nova srečnejša doba. Premislimo malo lego naše deržave in vzhodnih krajev, kjer zdaj Turki rogovilijo.
Jugoslovansko - gerški polotok ima za Evropejsko kupčijo gotovo najvažnejšo lego, P°sebno tedaj, kedar se sueška ožina prekoplje. Avstrija pa leži ravno med zahodno m severno Evropo, in nova deržava potrebo-vala bi je za svoje kupčevanje; kajti na vhodni in severni svet je pot skoz Avstrijo mlino. Vsak prepir s to deržavo motil bi kupčijo teh dežel, jemal bi jim blagostanje. Ne bilo bi toraj od strani nove deržave ni Pametno ni koristno z Avstrijo razpreti se, Avstrija pa bi imela velike dobičke.
, Tudi obertnijstvo bi začelo v Avstriji u°lj cvesti, ko bi se Orijent prerodil. One dežele potrebovale bi ne le samo neobdela-Qega, timveč tudi kovanega železa, kajti vsega jim manjka. Pametna pogodba s temi deželami napravila bi v Avstriji mnogo de-javnic, in naši deržavi, ki je oubožala, bilo bl koj pomagano, če znamo ravnati in ob-Uasaji se, kakor je prav.
pa naše politike glede na te dežele Ue zasučemo, napravimo si novega sovražnika, r1 .uam bo gotovo poznej za delovanje naše Pripravno hvalo vedel. Italija pomaga Ger-
kom, Prusija Slovam.m ni nasprotna. Mar pojde Avstrija tema deželama tudi na novem polju nasproti? Ne verujemo, da je naša vlada tako kratkovidna, da ne vidi, da oni deržavi tam nov casus belli iščete. Čas se je predrugačil, ostarele tradicije naj se popustijo, če ne ... .
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Te rdi orehi; shodi poslancev; pritožbe; strašne dogodbe; šolske skušnje) Baron Beust še zdaj ni zgrizel terdih orehe v, kterih si je natresel. Dokler je bil minister zunanjih zadev, ni toliko maral za notranje zadeve. Zdaj pa menda že vidi in čuti, da so znotranje naše razmere tako zavozlane, da jih rešiti ni le koj kar si bodi. Minister še noben ni imenovan; še Hasner, o kterem se je bralo, da je že prisegel, odstopil je spet poslednjo uro. Od ogerkega ministerstva je vse spet potihnilo. Bog daj, da bi se na pravem mestu še ob pravem času spoznalo, da so v Avsti-iji zraven Nemcev in Madjarov še Slovani in Romani, ih 'da se, Avstrijo uravnati in pomiriti, ne pravi, le Nemcem in Madja-rom vse dovoliti in dajati. Kaj vlada misli storiti, ne vese še zagotovo, vse je tiho, tim bolj se pa dela po drugih krajih. Nemški poslanci se shajajo spet na Dunaju in sešli so se te dni pri znanem centralistu in birokratu Pratobevera-tu. Kakor pa časniki naznanjajo, niso se mogli v svojih mislih zediniti in so si centralisti, dvalisti in avtonomisti popolnoma navskriž. Tudi slovanski poslanci se bojo ali kje zbrali ali si že pridno dopisujejo, naj se pogovorijo in složijo, kako se bojo proti vladi obnašali. Da bi bili vsi ene misli! — Že je „Slovenec11 omenil, kako počasno se servitutne zadeve pri nas razmotavajo in koliko sitnost ta reč našim ubogim kmetom prizadeva. Priporočili smo to zadevo tudi novemu dež. predsedniku. Med tem pa zvemo, da sta prosta kmeta iz Sel šla k svitlemu cesarju, naj ga prosita, da se usmili toliko stiskanih Selanov. Tudi vse vasi spodnjega Roža napravljajo v tej reči neko prošnjo do dež. zbora. Ali bode le kaj zdala? Že 1. 1863 je gosp: Einspieler to zadevo sprožil v dež. zboru, pa ostalo je vse pri starem. V dotični komite je dež. zbor izvolil tri take može, od kterih ni bilo kaj prida pričakovati za ubogega kmeta. Morebiti da veje zdaj drug veter. —
Komej so minuli pondeljek J. Jezernika obesili, slišimo spet, da so zagrabili tistega, ki je v Medgorskej okolici nekega človeka zavratniško ubil, in tiste dva hudobneža, ki sta pred mesecem nekega kupčevalca okoli Grebinja oropala in umorila. To so strašne dogodbe, ki pričajo, kako se hudobija po deželi razširja! — Te dni se začno skušnje na tukajšnih latinskih in,realnih šolah. Po novej postavi bode klasifikacija tako ostra, da bode jojmene za učence. Vsak učenec, ki ima le eno noto „nedovoljno“ „ungeniigend“, dobi drugi razred; kdor pa ima tri take note, dobi že tretji razred.
Pervemu šolskemu polletju bode konec saboto pred pustno nedeljo.
Iz Junske doline. (Naša nova gg. poslanca v Pliberku; nepremišljenost pri volitvah.) Česar smo se zarad naših novoizvoljenih poslancev v deželni zbor po pravici že naprej bali, jelo se je že pred shodom v poslansko dvorano izpolnjevati. Več gospode iz Velikovca pripeljalo se je v nedeljo 3. t. m. v Pliberk. Med njo odlikovala sta se prihodnja naša zastopnika, gg. dr. Mertlitsch in Pucher. Prišli so sploh Pliberčanom hvaležno povračevat njihovo neutrudljivo delovanje ob času volitev. Pa
—	čujte Slovenci po Junski dolini,
kakošnega duha možake so Vam vrinili hvalisam „Verfassungstreue“ ! Bili so zvečer pri dobri volji, ko so se zahvalnice in napitnice jele vrstiti. Med drugim eden teh zastopnikov vstane, in visoko napije zdravico :	„Es leben die Deutschen und
die Ungarn in Oesterreich!“ (Nemci in Madjari naj v Avstriji živijo!) Toraj naj nad nami Slovenci takraj Litave gospodujejo Nemconi, unkraj Litave pa Madjaroni! Ali jih vidite viteze dvaliste?! — Da je bila sebrana Pliberška gospoda tudi njih misli, to se je pokazalo, ko so vsi to napitnico odzdravili; le en gospod iz kolodvorske postajo, (čest vrlemu Čehu!) jih vpraša: Gibt es in Oesterreich keine andern Nationen? (Ali ni v Avstriji nobenih druzih narodov?) Na to mu nihče ni odgovoril, zato pa tudi on edini ni vstal in te zdravice ne potrdil.
—	To vam bodi prvo znamenje, da taki možje, ki za Vas Slovence nočejo vedeti ter za vas nimajo srca, tudi za vas in za vaše pravice ne bo do imeli besede. Kakor do zdaj bote še zanaprej ptujci v domačiji in podlaga njihovim petam — za plačila in žolt!
Pa kako brez premislika nekteri pri tako važnih rečeh sploh ravnate, kakor so ravno volitve, vidi se iz tega, ker vam nobeden teh dveh izvoljenih zastopnikov ni ne sam svojih misli, svojega programa poprej razodel, pa ga tudi nihče izmed vas nobenega po tem ni vprašal. Glasovala je večina za nju tje v en den, in tako kupila mačka
v	vreči. Od g. Einšpielerja , od njegovega neprestrašenega borenja v deželnem zboru kakor po časnikih, od njegovega velikega žrtovanja za vas, kakor od njegovih vsegdar vašega blagra zahtevajočih misli in del imate djanskih dokazov, ki mu jih celo njegovi nasprotniki ne morejo odreči; a vendar vas je veliko, ki vas še dokazi nič ne izbrihtajo. G. dr. Pavliča šla sta zvečer pred volitevjo dva volilca vprašat, kaj da njegova politika namerava, česar jima je tudi prijazno razodel, da hoče namreč z gospod Einšpielerjem po enem in istem federalističnem potu hoditi. Zakaj pa tega tudi pri onih dveh gospodih niste storili? Ali mar mislite, da je res vse zlato, kar se sveti, in da je vsak vaš prijatel, ki se vam prilizuje? Ker pa tega niste storili, gospoda poslanca lehko, kakor hočeta, po svoje ravnata ter po vetru, kakoršen v Celovcu za vas vleče, plašč obračata;
vi	pa trpite še dalje, in ne godi se vam krivica, ker ste jim sami vrvi in roke
podali; — zakaj: volenti non lit injuria, to je: Ne godi se mu krivica, kdor jo sam hoče!
Kedaj se bomo vendar na Koroškem iz tega dušnega spanja predramili?! Žalostna nam majka Slava !
Iz velikovške okolice 11. febr. (O volitvi. Umor.) O zadnji nesrečni volitvi se še vedno govori. Žalostni so Slovenci, z rokami pa ploskajo zmagovalci — nemškutarji in starokopitneži. Pa kako je prišlo, da so nas v celo slovenskem volilnem okraju nasprotniki podjali? Naj to kratko povemo : Zadnja noč pred volitvijo je misli naših vo-lilcev naenkrat premenila. Tu so se godile reči, kterih ni lahko povedati. Veliko volilcev se je dalo nemškutarjem premotiti, ki so vse žile napenjali, da so svoj namen dosegli. In tako se je zgodilo, da sta naša kandidata v manjščini ostala. Zmaga bi pa bila gotovo naša in sijajna, ko bi le bili vsi volilci stanovitni ostali. Pa naj že bo v božjem imenu, kar je, — mi pa bomo še bolje in krepkejše za naš zaničevani narod na noge stopali in tako za boljšo prihodnjost delali.
Pred nekim časom so v grebinjski okolici nekega kajžarja, ki je bil ravno na potu v Velikovec, mrtvega našli. Razbojnika, ki sta ga umorila, sta se kmalo dobila in k sodniji v Velikovec pritirala. Res žalosten dogodek, ki se, dasiravno jih tako pogostoma obešajo, vendar tolikrat še zgodi!
Na koroško-štajerskej meji. (Volitev v Wolfsb ergu; neke občinske zadeve; Slovenj o gračani.) S tem naj naznanim, da sta 29. jan. pri volitvi v Wolfsb erg-u g. Einspieler 3 in dr. Pavlič tudi 3 glase od volilcev Dravberške županije dobila. Bili so v tej županiji 4 volilci za Wolfsberg odbrani; eden pa (Nemec) ni hotel v Wolfsberg iti, rekši: „Mit den Windischen mag ich niclit sein“. Da sta bila za deželni zbor Ofner in Otič izvoljena , to je že znano ; kaj se je pa tam na skrivnem godilo in vendar lehko vse zvohalo, to hočem tukaj povedati, št. Lenarčani , VVolfsberžani in št. Andrežani so bili že dolgo časa pred volitvijo nek naši vladi protiven komite
Besednik,,
Istra.
(Študija za slovensko poslance).
Mejna grofija avstrijanskega cesarstva Istra s polotoci kvarnerskimi meri 85.8TQ milj. Stanovnikov je štola 1857. leta 230.328; in sicer 38.000 Slovencev, 136.000 Horvatov in 61.000 Italijanov, kteri večidel po mestih prebivajo. V vesi Peroji živi 400 Serbov, ki so leta 1658 iz Boke kotorske v Istro prišli. Stari Istrijani so bili pokolenja ilirskega, sorodni Liburnom in Japidom. yOstanci ilirskega plemena so še današnji Škipetari. Do leta 178 pred Kristusom so živeli pod domačimi svojimi vladarji, v onem letu so jih pa podjarmili Rimljani. Koso Longobardi v gornjo Italijo padli, niso dobili Istre, marveč ostala je v oblasti cesarjev Bizantinskih, kteri so jo držali do leta 789, v kterem jo je dobil Karol veliki.
Za vlade bizantinske so v Istro prišli Slovani in sicer na početku sedmega stoletja večidel hervaški, tako da je izhodna stran Istre spadala v politiškem ogledu k horvaškemu knežestvu posavskemu. Leta 600—601 in zopet 613 so po Pavlu Diakonu v družbi Avarov (Obrov) in Longo-bardov v Istro padli Slovenci. Od leta 789 je Istra bila del mejnega grofijstva Furlanskega; od leta 828 posebno mejno gro-fijstvo, h kateremu je tudi spadal postojnski okraj , in je bilo podložno vojvodstvu Koroškemu.
Ako je bil pod vlado domačih vladarjev v pradobi jezik Istranov ilirski, to je rnedo-
— 82 —
osnovali, kteremu je bil dr. Lešnik glava, Na vse županije so se poslala pisma, koga mislijo priporočati in kakšnega duha ljudje da bi naj se volili. Vendar skorej pri vseh županijah so bili še nekako taki možje izvoljeni, kterim Nemec pravi, da so „arglos“. Ko je tedaj glava protivladnega komiteja videla , da so volilci še slabo podpihani, sklicali so nas v neko posebno sobo, kjer se je dr. Lešnik zahvalil za to čast, da mislijo njega voliti, in reče, da, ako bi ga tudi volili, bi on te časti nikakor prevzeti ne mogel. Na to mi pa eden zraven mene stoječ volilec reče: „Auf den Dr. Loschnik haben wir gar nilit gedacht, wie kann er sich jetzt damit prahlen?“
Nato se oglasi nek meni neznan mož, rekoč :	„Sagen oder informiren sie uns,
welche wir wahlen sollen“?
Tukaj jo začela glava govoriti, pa tako raztrošeno in raztergarro, da je iz celega sila nemirnega govorjenja le tisti kaj zapopasti mogel, kteri je bil ud tega imenovanega komiteja. Na zadnje je vendar še te le besede razumno povedal: „Wahlet wieder die Bis-herigen, sie vvissen schon, wie sie sich fiir die gegenwartigen Zeitverhiiltnisse zu be-nehinen haben wcrden“. Rad bi bil ta gospod še kaj govoril, ali jaz vrata odprem in rečem glasno : „Pojdimo", — in soba je bila hitro prazna. Potem so nas poklicali v drugo hišo, kjer bi imela volitev biti in nek „Ver-bežar“ nekih fužin v št. Lenarškem okraji se vstopi pred nas in začne v Šmdlerjevem duhu zoper našo vlado prav gerdo psovati, ali nek gospod izmed volilcev mu pride od zadi in ga prime za ramo rekoč:	„Bleiben
sie boi der Saclie oder boren sie auf“!
Potem še ta pridigar neke besedico izusti in umolkne. Nato šinejo med nas taki ljudje, ki so nas nagovarjali Otiča in Onher-ja voliti; jaz pa poprašam: Ali sta ta moža za vlado in zdanji deržavni zbor ali ne? Odgovor: „Ne, ker februarni patent ne smemo iz rok spustiti, tega že imamo; druzoga ne vemo, ali ga dobimo Mi pa če bo nam ugoden“. Zdaj se začne volitev in resrazun naših 3 glasov, pri kterih so se pisajoči gospodje smejali, skorej nihče drug razun
persijski, soroden starobaktrijskemu, je za Rimljanov obveljal posebno po mestih jezik latinski, kteri se je še obderžal tudi za Bizantincev. Ko so Hervati in Slovenci bili Istro naselili, nadvladal je jezik liervaško Slovenski, tako da mejni grof Albert II. ni znal ni latinski ni italijanski, nego edino slovenski. Dostojanstvo mejnogrofijsko je postalo pozneje dedično v rodbinah eppen-steinskih, sponheimskih in andehskih, kteri so zraven tega bili vojvodi Tirolski. Zraven teh so dosegli poreški škofovje veliko bogastva in'moči. Leta 1230 je Istra prišla pod patrijarhe akvilejske , vendar je bila podložna mejnemu grofijstvu koroškemu, gro-fijstvu goriškemu in vojvodstvu furlanskemu. Od polovice XIII. stoletja podala so se nektera istranska mesta Benečanom in to: Poreče (1271), Umago in Novigrad (1269), Sv. Lovrec (1271), Matavun (1276), Koper (1278), Piran in Izla (1283), Rovinj (1330), Pulj, Vodnjan in Bal (1331), notranjo zemljo so pa obderžali mejni grofovje istranski, kteri so bili od leta 1374 vojvodje avstrijanski.
Od te dobe je začela pešati moč patri-jarhov oglejskih. V benečanski Istri se je razvijalo močno municipalno uredstvo, v avstrijanski fevdalno; središče municipalnega uredstva ste bili mesti Poreč in Pulj, fevdalnega pa grofija Pazinska. Mesta v oblasti italijanskih Benečanom so postale širitelj-niee italijanskega življa, — nemški živelj ni imel nikakšnega terpeža, tako da Albert II. niti ni nemški znal.
Pod vlado benečansko je Istra dosti trpela. Benečani so dopolnovali z Istrani svojo vojsko, z istranskim drevjem stavili ladijstvo, in tako zemljo plenili glede prebi-vavcev in glede dreves.
Otiča in Ofnerja imenovan ni bil. Zakaj so se pa ti gospodje smejali, ne vem; pa mislim 1 si, da zato, ker smo mi 3 Slovenci še tako * čerstvi, da sami svojega moža volimo, če < tudi brez vse nade, zderžati ga, saj je naša i zmaga vsaj v tem, da niso Slovenci se svo- 1 jirei glasi k nemški „gloriji" pripomogli in 1 je zviševali. — Iz Dunaja se je	našemu	žu-	*
panu pisalo, da je tisti sklep že	od	cesarja	1
poterjen, po kterem bo Dravberška županija < od št. Pavelskega okraja odkrušena in k 1 Pliberški pridružena, kakor je bil to tudi lanski koroški dež. zbor sklenil,	pa	le	kai'	1
politiško razmerje zadeva; kam	bo	pa	1
ta kraj v sodnijskih rečeh pritisnjen, to se 1 še zdaj ne ve in se misli s tem tako dolgo 1 čakati, dokler novi deželni namestnik v tej ( reči svoje misli razodene. Da bi bili Slovenci 1 volilnega okraja beljaškega svojo prošnjo i za prenaredbo svojega okraja pri minister- 1 stvu vložili, kakor se je storilo za tukajšni * okraj, bi že bila lehko, kakor naša, poter-jena. Pa kar se ni do zdaj storilo , se še 1 lehko stori ali pa prihodni dež. zbor to na- 1 pravi, —- zakaj bi le neki Slovenci k nem- 1 škim okraj nam pripisani bili, kjer nas no- I čejo? —	J
Tukaj v Dravberdcu ježe zopet podpisana 1 prošnja na ministerstvo pripravljena, da bi se 1 za tukajšne Slovence kaka ces. pisarnica zo- s pet v Dravberdcu ustanovila, kakor je bila 1 že nekdaj; pa tudi Labočani skušajo kaj V 1 Labod dobiti. Do leta 1854 ste bile tukaj j dve županiji namreč Dravberška in št. Lav- ' renska; pot.em pa ste bile te dve županiji 1 združene in ste si v Dravberdcu župana iz- c volile, zdaj bi pa že zopet vsaka za-se rada ' bila in ljudje prosijo, da bi se jim taka _ prošnja na dež. odbor preskerbela. Našzda-j nji župan je pa tej misli celo sovražen; za- 1 kaj, to se lehko spozna. -— Slovenogračaui 1 — naši sosedje — se zdaj zavoljo volitve J pred svetom sramujejo in dolžijo, da so D 8 4 tega krivi, namreč; dr. Wagner, Hofrichte« 1 Notar, Postmeister Goli in Medičar Giipther?1 kteri so se neki za Lohningerja potegovali!! Prav reči so tudi le samo ti tisti, ki druge šuntajo ; drugi mestjani bi še bili dobri 1 Slovenci. Slava jim, uniin pa fej te bodi! č — ■■■ ■	- --------- ■	—■ ■ ■ -- i
Leta 1799 je benečanski del Istre prišel j pod Avstrijo, ali že leta 1805 je Avstrija j jo morala odstopiti italijanskemu kraljestva } in leta 1810 ilirskim provincijam. Maršal J Bessieres je bil imenovan leta 1808 vojvoda I istrijanski. Od leta 1815 je Istra zopet 1 avstrijanska. V upravnem ogledu stori Istra s kvarnerskimi polotoci kraj Primorja, raz- ' deljena je v 16 okrajev (sela so: Rovinji * Poreč, Bulje, Matavun, Buzet, Pazin, Labi« | Vodnjan, Pulj, Lošinj, Čres, Krk, Volovska * Novigrad, Koper, Piran), poslednji štiri so ! podverženi deželnemu uradu v Trstu, drugi < imajo okrajni sod v Rovinji, finančno ravna- 1 teljstvo je v Kopru. Istra ima svoj posebni 1 zbor in sicer 30 *) poslancev , kteri zbo- ! rujejo v Poreču (3 škofovje, 5 izvoljenih ve- 1 likih posestnikov, 10 poslancev kmetijski!1 , sosesk. Do državnega zbora pošilja Istra 2 poslanca.)	s
Ker smo iz tega pregleda videli, kak« pogosto je menjala Istra svojo upravno vladOi 1 smemo zdaj vprašati, zakaj ne bi v blago« 1 Avstrije bilo, ako bi se dalo Horvatom, kal'j j njim gre po historičnem pravu od Istre, i« Slovencem, kar njim pripada po narodne«1'j in tudi historičnem, saj vidimo, da je pod 1 Istro spadal kos Kranjskega (postojnski 1 okraj). Slovenci bi dobili moralno in mate' ( rijalno moč ter bi bili bramba zoper Itali' 1 jo, vendar bojimo se, da vlada utegne zo' : pet prezirati važen faktor Slovenstva jugu, ki ga ima za trdni obstoj A v 1 strije. —	D. T—k. j
*) Toraj Istra s polovico manj prebivalci k°j • slovenski Štajer ima 30 poslancev, in slovenski Štajo I le 12 —!	Pis. j:
3 Iz Celja. (Le čitatje!) Pač se ne mo-l feni hitro spomniti predmeta, o kterem bi ) se bilo toliko govorilo in pisalo, kot o pre-i tečenih volitvah poslancev za prihodnje de-i želne zbore. Tam pa tam jih časnikarji ime-• kujejo hude borbe, da še ime „bitva" se ne l nahaja preporedkoma. In prav imajo, saj so
-	se res skoraj povsod motale enako hudim i borbam. Le ozrimo se nekoliko nazaj in i dogodbe 21. januarja bodo naše dozdeve i potrdile.
i	V nedeljo 20. januarja napravila je tu-r kajšna slavna čitalnica veselico s plesom, »j ktere se je prav lepo število častitih voids' cev vdeleževalo. Da smo bili v našem narod-o nem gojišču vsi od prvega do zadnjega ži-jj dane volje, to se samo po sebi razume. A
ii	med tem, ko smo se tako dobro imeli, tudi
0	naš sovražnik ni miroval, temveč na vso
-	moč delal po noči do belega dne. Pa bile
1	so vse limanice zastonj! —
Ob desetih se je pričela volitev, ktero je e Preč. g. It — 1 izvrstno vodil. Najpopred
-	poprime znani g. dr. M — 1, „Ausschus
-	baškega Wahlkomiteja“, za besedo ter pri-
-	Poroča v nemškem nagovoru (!) v Gradcu 2brana poslanca, g. M — ja in g. H — rja.
i A ker je videl, da njegova beseda ni imela e tudi ne trohice moči na zbrano množico,
-	2ačel se je togotiti, razsajati, kakor sploh i možaki take baže znajo, in resno tirjati, da ( njegovo besedo morajo slušati.
j Tak „hochgebildetes Benehmen“ je bil ; volilcem švigajoči plamen v strehi. Zatulili i pasovi so polnili dvorano in velika neza-
-	dovoljuost se je brala na obrazu odločivne i večine.
3 . Sedaj stopi H — r sam na oder. Mislil ' Je menda samega sebe prav okusno pripo-'|roČevati, a volilci so se mu pričeli v zobe d Posmehovati, kajti govoril je jezik, kterega ep malokdo, ali pa tudi nijeden pod milim epolncem ne razumi. Z neko posebno pobi-rj lostjo sc je zopet vsedel, dobro vede, da bo V; njegovo hvalisanje ostalo „glas vpijočega v i. Puščavi."
( Nato se vzdigne g. B — č, ter v krep-'* kej vsakemu lahko umljivi besedi naznani, d jm se odpove poslanstvu za kmečke občine
-	m živo priporoča od mariborskega volilnega sl °dbora nasvetovana poslanca, ter tako poli Jasni, da ni iz sebičnosti, temveč iz gole t ljubezni do naroda kandidoval. Njegov govor J j® bil z veliko radostjo sprejet. Potem se je i Pričelo glasovanje, ktero je dobro uro 1 bajalo.
i Še le o Val2 nam je g. predsednik po-
-	Mal, daje dobil g. dr. Razlag 188, g. i, lipoid 186, g. H — r 33 in g. M — j 28
0	glasov. Ko je izustil: „toraj sta naša pri-b nodnja poslanca g. dr. Razlag in g. Lipold", 3 ?agromelo je tako živijoklicanje, da se je ;i celo poslopje streslo. Nato se je g. Lipold ' Pa kratko zahvalil za zaupanje, ktero so g.
1	S' volilci njemu in g. dr. Razlagu skazali,
-	mr edini in slavni Avstriji „živijo" zakli-• cal, ktero so zbrani gromeče ponovili.
J .r Glejte! kaka sijajna da je naša zmaga. J (es trud nasprotnikov naših je bil le Sigovo delo.
0	Slava blagorodnim domoljubom in prelij častitim voditeljem — ubozega in zapušče-
1	nega ljudstva, ki so toliko marljivo skrbeli i' svoje ovčice in jih ovarovali globokega n Jezdna duševne in materijalne nesreče!
11 Pohvala pa tudi čast. volilcem, da so i glas svojih pravih in zvestih prijateljev tako ;i Pridno poslušali!
!'L Iz Slov. goric. - Lj. (Sanje. Novica).
-	^>ede v borni svoji kočici se globoko zami-' ®Iini zvečer na starega leta dan ter pri mizi it lahkoma zaspim in glej, tu vidim v sanjah ' I sledečo prikazen. Zdelo se mi je, da stojim
na visokem griču mile svoje domovine, raz aterega zagledam trojno prav različno polje. J_ olje na desni je bilo pusto in le redki so udi na njem delavci; polje na levi je še le 2ačenjalo razcvitati se in zeleneti; marljivo s° ga delavci obdelovali ter se trudili in
— 83 —
potili na njem, naj bi jim donašalo stoteren sad. Le tukaj še in tamkaj je zagledalo moje oko množico starcev, pa tudi, žali Bože, še nekterega posameznega mladenča, ki so roke križem brez dela stali, zraven pa še druge motili, se jim smejali in zoperstavljali. Nemogoče pa se mi zdi, da spodobno popišem polje ležeče pred menoj. — Misli si najkrasnejšo dolino, v kteri se ti kažejo vse krasote in lepote, vse različne cvetličice v svojem najmičnejšem cvetu; misli si v tej dolini neštevilno pridnih delavcev, vsak hoče z vso silo soseda v svojem delu prekositi; vse hiti, vse se žene in poganja, da bi to polje še vse bolj rodovitno in krasno napravili. Močno strmim nad to prikaznijo in glej, v tem hipu pristopi k meni siv starček ter mi prijazno te le besede pove: „Zapomni si dobro to so literarna polja mile ti Slovenije. Najkrasnejše se ti kaže polje prihod-njosti, glej ga, nadepolno leži to polje pred teboj. Ne mudi se in hiti tudi ti obdelavat polje, ktero ti veliko sadu obeta". Rekši to zgine starček, jaz pa se prebudim in — mogočno odbije ura dvanajst. — Slovenci, mili mi bratje, skerbite, da se uresničijo moje sanje, hitite na polje prihodnjosti, obdelujte ga, saj nam je že začenjalo na njega sijati solnce enakopravnosti! Ti pa, dragi „Slovenec" objavi zdaj še največo novico, ktero smo tukaj doživeli. Pervokrat sem namreč pred nekimi dnevi prebiral „slovensko spisani" oglas, kterega so nam naš g. okrajni predstojnik doposlati blagovolili. Slava hvala jim zato, da so nam srčne naše želje vendar enkrat spolnovati začeli! Bog pa daj, da bi nam tudi za naprej pravični in zvesti ostali! —
Od Mure 9. febr. — Pri nam protivni stranki se usta široko odpirajo in čenčajo, da bode prihodnji deželni zbor naše volitve v Mariboru bržčas za neveljavne obsodil, ne zavoljo agitovanja, — kako blagodušno! — temuč ker se je, tako pravijo, pri volitvi volilcev neka pomota vrinila. Koliko je pri tem resnice, ne vem; sicer pa mislim, da ne smemo križem rok držati in se moramo že zdaj pripravljati in ljudstvo podučevati, da, če se to zares zgodi, jim potem še čvrstejše zobe pokažemo, zopet kot skala za naše poslance stojimo in še slavnejše zmagamo. Bomo videli, ali je zares naša „neues Un-recht", in le protivnikova „altes Recht."
Od Mure.----------i. (Kaj nam kažejo
volitve pri staj. Nemcih?) Dozdaj je bil Slovenec vedno le v kotu, med tem ko so se Nemci za mizo šopirili. A glejte, kako se je vse to predrugačilo; prišlo je že do tega, da Nemci naše odmečke pobirajo.
Štajerski Slovenci so zavrgli dozdanja poslanca Lohningerja in Feyrerja, ker jim nikakor nista mogla biti všeč, in glejte, izvolili so ju Nemci. Ljubeznivega Lohningerja je celo zadela za neizmerne zasluge, ktere si je pridobil z zatiranjem Slovencev za štajersko deželo, nepričakovana čast, da se je izvolil v trgovskej komori v Ljubnem in v trgih in mestih Radgonskega in Cmure-škega okraja. Ker pa ne more biti dvojni poslanec, kar bi mu gotovo bilo všeč, da bi z dvema glasovoma glasoval zoper zahteve Slovencev, ni prevzel volitve ljubenske trgovske komore. Morala je toraj komora vdru-gič voliti. Da pata pokaže svojo doslednost, treba je bilo zopet voliti možaka, kterega zasluge tudi nikakor niso hotli priznati nehvaležni Slovenci, in izvolili so grofa Antona Auersperga (Anastazij Griin), ki je letos celo pri sicer enakomislečih velikih posestnikih kranjskih fiaško napravil. Tudi njega so gotovo le izvolili, ker ni poseben ljubljenec slovenskega naroda, kajti da bi ga bili izvolili zarad njegovih pesniških zaslug, ni misliti; gornje-štajerski mestnjani vsaj dozdaj niso pokazali, da bi kaj posebno marali za poezijo.
Na ta način bi se lahko pripetilo, da bode štajerski deželni zbor pribežališče za vse tiste Nemce, ki zapuščeni od svojih prej-
šnih volilcev zdihujejo po mandatih deželnega poslanstva!
Nam štajerskim Slovencem pa so te volitve resen nauk, kterega ne smemo pozabiti. Nemci nam očitajo, da se hočemo odrušiti od štajersko domovine, da jo hočemo v svojej nehvaležnosti razdvojiti. Ako bi to hteli, kdo drug bi bil tega kriv kakor oni sami? Kdo bode ljubil domovino, v kterej ga nemški sosed sovraži in zatirati hoče? Ali mar ne kaže to sovraštva, ako se izvolijo tisti ljudje, kterih edina zasluga je bila dozdaj, da s« grdili slovenski narod samo za to, ker Slovenci niso več marali zanje.
Ako hočejo Nemci, da jih ljubimo in štajersko domovino, naj nam bodejo pravični, naj nam v djanju kažejo, da nas ljubijo, sicer bi bili res primorani iskati si drugih pravičniših prijateljev.
Iz Gradca. — — i. Veliko veselje je med Nemci, da izstopi iz ministerstva, grof Belcredi, kterega so imeli za edino oviro zaželenega, edino zveličavnega dvalizma. Tu-kajšni časniki imenujejo zmiraj le Kaiserfel-da za prihodnjega ministra, kteri se jim edini sposoben zdi rešiti (?) Avstrijo. Mislijo menda, da bodo s svojim vpitjem dosegli, da se mu izroči ministerska listnica, ktera mu je najviši uzor in ktera ga brez dvombe tudi priganja, da tako velikansko skaklja v svojej politiki.
Za nas Slovence Belcredi nikdar ni posebno skrbel, gotovo tedaj tudi nimamo vzrokov žalovati, da odstopi, če tudi bi nam bil njegov naslednik še hujši nasprotnik. Narod, ki se je stoletja v najžalostnejih okol-ščinah ohranil edino le po svojej narodnej kreposti in moči, ne pa po protekciji in pomoči od zgorej, držal se bode še naprej, in tudi Juda Tadej Mavricij ga ne bode zatrl! Obžalovati hočemo le vlado, da po tako žalostnih skušnjah ne sprevidi, pred kakšen prepad da je spravila nemška politika in prevzetnost celo državo. Če bi se tudi vpeljal najstrožji dvalizem, svesti smo si, da se tudi on ne bode mogel držati dalj časa, ako noče Avstrija propasti, in zvedeli bodemo še enkrat, — Bog daj, da ne prepozno! — da more Avstrija mogočna in srečna biti, ako se vsem narodom dajo njihove pravice.
'loraj Slovenci ne obupajte, če pridejo še tako protivni časi, narodnost mora končno zmagati. —
Ker sem prej govoril o odstopu Belcredi-jevem, omeniti hočem še tudi, kako dobre nose imajo nekteri naših političnih uradnikov. Tako je rekel gospod predstojnik celjski, ko so ga celjski „ Verfassungsfreunde" stopivše-ga na večer po celjske) volitvi v nemško kazino živahno pozdravljali zarad njegovega taktičnega (sic!) obnašanja pri volitvi: Meine Herren! als wahrer Patriot kann ich Ihnen zu der heutigen Wahl nur gratuliren"!
če bi g. predstojnik ne bil že zvohal, da odide Belcredi, gotovo bi si ne bil upal izustiti teh besedi!
Prašali bi gospoda Lichtneggerja, kdaj se je začel njegov pravi patriotizem? Ako si je bil vedno konsekventen ali dosleden, reči mu moramo, da jo lagal lani, ko je glasoval zoper adreso štajerskega deželnega zbora proti septembrskemu manifestu. Pa kaj je takim gospodom mar za konsekvenco. Cigar kruh ješ, za tega glasuj. Ako je ministrstvo centralistično, bodi centralist, ako federalistično, federalist, inako dvalistično zopet dvalist.
Glejte Slovenci take možake ste si nekdaj zbrali za svoje zastopnike! Veseli bodite, da ste se jih znebili, pa tudi zanaprej ne pozabite, kakšen da je njih značaj 1 o V Ljubljani 12. febr. (Neotesanost in sirovost nekterih dunajskih časnikov; nova situacija in Slovenci). Da nekteri dunajskih časopisov niso preveč iz-birljivi v svojih izrazih, ako govorijo o slovanskih zadevah, nam je že znano. Vendar pa so začeli posebno zdaj, ko je storil slo-
vanski narod v Avstriji zopet velik korak naprej, pisariti tako strastno in neotesano sirovo o Slovanih sploh in posebej tudi o nas Slovencih, da se mora človek kar čuditi, da se v sredini carstva nekaznovano sme tako nesramno oskrunjevati in z blatom ometavati vedno zvesti narod slovanski. Posebno se odlikuje v tem umazanem početji „Neue freie Presse", to je list, od kterega se pravi, da stoji v zvezi z ministrom Beu-stom. Skoraj bi tega ne verjeli! Kako nesramno govori o Slovanih, kako jih psuje in druge narode proti njim hujska, češ, da so sami reakcijonarji, fevdalci, ultramontanci in Bog ve še kaj vse, to presega vse meje oli-kanosti. Pritrdimo radi, da politične stranke morajo biti in da se morajo tudi prepirati med seboj, nikakor pa to ni še privilegija za najstrastnejšo sirovost, kakor jo razvijajo -.časnikarski rokovnačarji a la „Neue freio Presse*. Ostudno mora se obračati vsak pravičen človek od tacega početja!
Naj navedem tukaj le nekaj prilik, kako omikano znajo ti kultivirani možiceljni pisariti. V enem dopisu iz Celovca veseli se en tak možicelj neizmerno, da v celovškem deželnem zboru ne bode ne enega zastopnika koroških Slovencev, ki štejejo 120.000 duš. Koj potem pa povdarja, da 20.000 koroških protestantov bode imelo dva zastopnika v deželnem zboru. O ti sveti nemški liberalizem! Dalje pravi od besede do besede: „Volitni dan v Velikovcu in v Beljaku bil je za koroške Sloveniste (!) to, kar so bile Katalonske ravnine za Hune; tukaj ne bodejo nikdar več dvigali svojih „debelih bu-tic“ („Dickschadel"). Slovenci na Koroškem tako nesramno vas zasmehuje sovražnik Vaš, ko Vam jo bila volivna sreča nemila. Učite se vendar iz tega in pomagajte si sami! Drugi dopisun iz Gorice tudi imenuje Slovence „dickkdpfig", „bockbeinig" in kar je enakih olikanih nemških fraz. Da je naš kranjski deželni zbor tem rokovnačarjem strašen trn v peti, si vsakdo leliko misli, in no vejo, kako bi razlivali svoj žolc posebno nad duhovščino!
Opomnimo le to, da. tako hujskanje ne more obroditi dobrega sadu, zatorej naj si vlada sama pripiše, ako si navleče s tem težke homatije na vrat!
Nova situacija nas ni ravno posebno zadela, saj smo v Avstriji vednega eksperimentiranja navajeni. Protivniki začeli so po odstopu Belcredija zopet malo svoje pobešene glavice po koncu dvigati, pa jim počasi žo zopet nazaj lezejo. Mi moramo Belcrediju samo to hvalo izreči, da nas vsaj ni zatiral; da pa za nas direktno ni nič storil, morda ni njegova krivda, akoravno nam je poslal glavarja, s kterim sc nam ni kaj prikupil. V vsem je bil še vendar mož, ktere-mu smo največ zaupali. Naj pride za njim, kdor hoče, to mu leliko že zdaj rečemo:
Slovani so faktor v Avstriji, brez kterega se bode vsakemu račun zmešal! Da se tudi
— 84 —
slovenski narod ne bode dal vtopiti v kaki žlici dvalistično vode, za to so nam porok zadnje volitve. Naš program ostane, kakor je bil: Pravica vsem narodom!
Gorica. * (Čitalnica pa Concordia.) Že so tudi v Gorici, v slovenskem mestu, jeli se šopiriti. Po deželi mislijo z novim jako dragim listom narodno življenje , ako ne zatreti, vsaj zavirati. Tu v mestu so se pa nad čitavnico spravili. Citavnica ima jako lepe in velike prostore na lepem „Travniku". Zavidno nemško društvo „Concordia" jo je po nespoštenih potih iz tega stanovanja spodrinilo. Vsakdo si lahko misli, da je goriške Slovence to silno razgrelo. Mala peščica Nemcev — uradnikov in do-služencev — so tu na laškej meji repenči in slovenske narodnjake preganja! Vidi se, da velikonemški duh tudi po teh ljudeh veje; kajti njih zavidnost zbuja sovraštvo med raznimi narodi in tako našej Avstriji napravlja gotovo pogubo. Sramota tedaj vsem Nemcem in Nemconom ! Upamo , da se bo za naprej čitavnica na bolj narodni podlagi osnovala — ali prav za prav da bo Yeč narodnega duha v -novo stanovanje preselila. Slovenci to ne gre , da bi mi po tako sijajnih zmagah drugod šleve bili.
Ptuj e	dežele.
Grška. Kralj gre za delj časa od doma, in sicer najprej v Kodanj, potem pa tudi v London in Pariz, da vse natanko pove, kako in kaj da je, in če se Grkom nič po volji ne stori, ne more vlada njegova porok za mir biti. — Sicer se pa na vso moč za vojsko dela. Armada bode namesto 14.000 mož 34.000 štela. Puške in topovi se dovažajo, pa tudi denarja mislijo dovolj za potrebo dobiti.
Srbija. Turk noče vsega dovoliti, zatorej je vse po koncu. Prej ko ne bodo zdaj „puške govorile." če drugače ne gre, pa le na boj, junaška kri! — Črnogorska knezinja, vdova Darinka, je v posebnih opravilih prišla na Laško.
Razne novice.
*** Iz Ljubljane. (Smešnica.) Niži uradnik neke tukaj šne deželne uradnije predrznil so je v Čitalnico zahajati in celo eno sokolovih veselic obiskati. To pozvedevši njegov predstojnik v svoji sveti nemškutarski jezi pokliče omenjenega uradnika pred sodni stol in ga tako-le nagovori (se ve da nemški): „Vi ste tedaj tudi pri Čitalnici, celo pri Sokolu; ne veste li, da vas lehko iz službe seženemo vsaki trenutek. Vsaki mora pasti, kdor je ud čitalnice ali pa Sokola; te dve društvi ste brezno, v katerega je žo marsikteri mlad človek padel. Ogibajte in bojte se gospodov It. in K. (njegovih uradniških tovaršev, Slovencev). — Vsi deželni odborniki so zoper narod, in če se bodete tistim udali, kateri so za narod, potem ste — zgubljeni."
Tako govorjeno malo časa pred novimi volitvami v deželni uradniji, v deželni hiši, in govoril je služabnik kranjskega deželnega odbora; sicer pa nesramnemu odpadniku slovenski kruhek prav dobro diši. —
*** „Biser in kinč" preteklega kranjskega dežel; nega zbora g. grof Anton Auersperg (Anastazij Zelene) bode tedaj sedel v graškem zboru, ker ga je volila kupčijska zbornica v Ljubim (Leoben) za svojega zastopnika. Tudi je vstopil v graško mestno občino. Škoda, da so ti presneti Slovenci tudi v štajerskem zboru, kjer bode gotovo eden ali drugi tako predrzen, da bode visocega gospoda jezil!
*** V Ljubljani se bode napravila po sklepu Njili veličanstva nova vojaška ženijska-direkcija, ker bode nekaj druzih nehalo in se zedinilo z večimi.
* 12. febr. je bil v Borovnici potres zemlje. Po; tresla se je prvokrat 5 minut po i popoldan po naši uri — od juga proti severu zibaje se kake tri se-cunde; potem zopet 14 minut kasneje, kake dve sekundi; v pol dveh zopet, kake dve sekundi in 8 minut čez dve pak je strašno butnilo, da sem mislil, površina zemlje se dviga.
Račun dohodkov in stroškov za Slom-šekov spominek.
Skupnimi prejšnjega računa 2672 gld. 52 kr., 3 cesarski zlati, 4 V, križ. in 2 prosta tolarja in 8 dva; jcetic. Dalje so darovali sledeči gospodje: Coce) Jerni, kaplan v Šmartnu pri Šaleku, Kočevar Štef., zdravnik v Celji, Vokaun Karl v Celji, Logar Jakob, župnik v Beljani na Brdih , vsak 5 gld. Neimenovan v Gorici 2 gld. (zadnja dva sta poslala po g. Pircu, stolnem vikarju v Gorici). Zorčič, kanonik v Mariboru, za prvi bart 20 gld. Kocman Andrej, dekan v Komenu, Cuboti Mart., vikar v Kobeloglavi, Lumbar Anton, vikar v Stiaku, Roic Miha, ohodnik v Raj-henbergu, Mozetič Jož., duhoven v Skrbeni, Pipan Jož., vikar v Vajšici, Doliak Valent, vikar v Go-renskem, Fabian Janez Nep., župnik v Rajhenbergu 4 gld., Ferenšak Franc, župnik v Kostrevnici, 10 gld; gospodje bogoslovci III. leta v Mariboru k prejšnjim 28 gld. še 12 gld.; gospodje bogoslovci II. leta v Mariboru k prejšnjim 20 gld. še 9 gld. Od Tržaške škofije smo spet dobili k prejšnjim 50 gld. — 12 gld-Člani Mariborske čitalnice so dali 13 gld. Skupnine vseli dohodkov 2963 gld. 2 kr. Za poštnino se je potrosilo 56 kr.; tedaj še ostaja čistih dohodkov mesita januarja 2962 gld. 46 kr., 3 cesarski zlati, 4% križ. in 2 druga tolarja in 8 dvajsetič.
Opanka. Daritclji prejšnjega računa: V Goriški nadškofiji so darovali sledeči gospodje : Vidmar Frane, vikar v Sedali 4 gld. Žnidarčič Andrej, kaplan » Kobaridi, Flander Anton v Serpenici, vsak 3 gld; Vogrič Janez, dekan v Bovcu, Jekše Andrej, župnik v Kobaridi, Lapagna Juri v Kredi, vsak 2 gld. Leber Andrej kaplan, Likar Janez kaplan, oba v Bovcu, Cenčič Miha v Borenci, Podreka Jožef, župnik v Perginji, Lazar Anton, kaplan v Serpenici, GaberJ' čik Janez, kaplan v Loki, vsak 1 gld.
V Mariboru 1. feeruarja 1867.
Matija Prelog denarničar.
Dunajska borsa 14. februarja 1867.
5% metalike..........................61.50
5% nacijonal.........................71.60
1860 derž. posoj.....................90.10
Bankine akcije . . ......... 758.^
Kreditne.............................190."
London..............................127.50
Novi zlati . .1.......................6.0?
Srebro.............................  126."
Med svete skrivnosti, ktere katoliška cerkev veliki teden v podobah predstavlja, spada gotovo v pervo versto tudi sveti grob. — Pa po več krajih, posebno po cerkvah na deželi, ne napravlja se sveti grob tako, kakor se spodobi in da bi se serce pobožnih kristjanov veselja in gorečnosti vnemalo. Da si cerkveni predstojniki za sveti grob kaj novega in lepšega ne napravijo, pride večidel odtod, ker mislijo, da je nova naprava za majhne cerkve in soseščine predraga.
Zatorej se prederznem, vse cerkvene in srenjske predstojnike zavemiti na svete grobe, ki jih jaz narejam. Ti grobovi so močni in terdni, se lehko postavijo in spet shranijo, pa so zraven kaj čedni in prav dober kup. Priporočam torej od mene narejene svete grobove prav lepo.
Ako se komu zljubi me o tej zadevi vprašati, pošljem mu zastonj podobo, popis in ceno mojih sv. grobov ter tudi na vse strani prav rad postrežem.
Edvard Zbitek, v“--is.
posestnik c. k. dež. privilegije za izdelavo raznoverstnih svetih grobov.
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.