poštnina plačana v gotovini Domoljub p C/ubllant. 27. septembra 1939 ^ celo 52 . Sle«. 39 Vračajo se... Iz tujine »o se pričeli vračati na svoje domove naši sezonski izseljenci. Dela na poljih se dokončavajo, prihaja jesen in z njo — pot v domovino, katero so številni delavci in delavke* zapustili, ko so polja in livade oze-lenele in so spočite ozare zahrepenele po pridnih kmečkih rokah. Tedaj so se dvignili tisoči in tisoči z velikim upanjem, da si bodo s tujčevim denarjem opomogli ali zagotovili primemo življenje v zimskih mesecih. Z bolestjo smo gledali za njimi, z bolestjo so oni zapuščali svoje domove, družine, svojo zemljo. Krepilo pa jih je upanje, da se bodo na jesen vrnili domov z zadostnimi prihranki. Toda, ali ni bilo vse upanje goljufivo, ali niso deležni za trdo delo in mnoga ponižanja le — bridkega razočaranja...? Mnoge je pognala v svet potreba. Mnoge pa so izvabili v tujino lepi obeti in upanje na bogat zaslužek, saj so jim nekateri ljudje slikali tujino kot >raj in vir bogastva«. A kakšen je bil ta »raj«? Kaj jih je tam čakalo? Iz Belokrajine je n. pr. odšla večja skupina krošnjarjev v prepričanju, da jih v tujini čaka lepo delo in bogat zaslužek. Toda tam so morali prijeti za najtežja cestna dela. Zaslužek je bil pičel in na prošnjo za zboljšanje delovnih pogojev, jim je delodajalec zagrozil s policijskim izgonom. Mnogim je bilo obljubljeno 11 urno delo na dan, čezurno delo pa 1)0 nagrajeno tako, da bo zaslužek res lep. Kakšna pa je bila resnica? Delati so morali ponekod od 4 zjutraj pa do 8 zvečer skoraj nepretrgoma, pa čeprav je bilo grdo vreme. Tudi ob nedeljath in praznikih niso bili prosti in so morali delati, če že ne na polju, pa P« hlevih in drugod. »Cezurno delo ni plačano, zaslužek slab,< poroča neka skupina. Nekdo ves razočaran piše, kako vse drugače ie bilo, kakor pa so jim obljubljali razni agent je, ki so jim bili obetali zlate čase. Gospodar je plačeval, kolikor je hotel, delovni pa je znašal po 15 ur na dan. Na pritožbe in prošnje je marsikdo dobil grožnjo s policijskim nadzorstvom. Skupina 19 izseljencev je pisala: »Ce imate srce in dušo v prsih, predstavite si n**š položaj, ter si mislite, v kakšni bedi hodo živele naše družine, brez naše pomoči. Mi smo šli v svet ne za šport, temveč zato, ker nas je domača revščina preganjala in smo b'li primorani iti po svetu s trebuhom za kruhom za nas in naše družine. Dva meseca , skupno je orcl odšlo na sezonsko delo na tuja polja 12.850 Sezonskih izseljencev (7963 moikih in 4887 žensk). smo že v tujini, pa še nismo mogli ničesar poslati domov. Ako ne bo pomoči, pojde vse naše imetje v domovini gotovo v propasti« — Neka sezonska delavka pripoveduje: »Od mene kot dekleta zahtevajo najtežja moška dela. Nekoč sem po neprevidnosti drugih padla z voza, pa so se mi smejali, čeprav sem se nevarno pretresla. Na polju me je zmočil dež, posušilo se je na meni, čez nekaj dni pa mi je zelo šumelo po ušesih. Dva tedna sem grozno trpela, in šele po dveh tednih so našli nekega otroka, da me je odvedel k zdravniku. Ostala pa sem precej gluha. Iz iste posode, kakor so dajali nam delavcem, so jedli psi, mačke, kokoši in gosi. Domača hči si v isti skledi umiva noge, kjer se meša solata za nas. Po obrazu sem dobila hude lisa je in po vsem životu me peče in strašno srbi.« Nekateri so že z obupom gledali nazaj v svojo domovino: »Zelo slabo se nam je godilo. Kar dvomili smo, če bomo še kdaj gledali svojo rojstno zemljo, kajti ni bilo tiste pravice, ki nam je bila obljubljena, In ki smo jo pričakovali. Delali smo 15 do 16 ur brez opoldanskega počitka. Plačilo po volji gospodarja, za nadure ni bilo ničesar. Hrana slaba in še to premalo. Tisto moč, ki smo jo od doma prinesli, so iz nas izčrpali in sedaj smo popolnoma opešali; nekaj jih je po bolnišnicah, nekaj jih stoka doma. Tak je bil obljubljeni »T-aj«: trd in bridek. »Kaj vse smo mislili in upali, ko smo odhajali s svojih domov. Pa je sama prevara. Mnogo jih je ubežalo.« Se in še bi mogel navajati razne izjave in pripovedovanja polna trpkega razočaranja in obupa. Iz vseh pa veje ena sama, sicer stara, toda nad mnogimi s težkimi posledicami spet dokazana resnica, da je tujina trda mačeha: ničesar ne daruje, z ničemer ne prizanaša, za vse terja visoko odkupnino. Žalostno za naš narod je, da so mnogim tujčevi denarji mnogokrat res rešilna bilka. Žalostno ne le zaradi tega, da naša mlada delavna Bcortiub najboljši in najlepSe opremljeni nabožni mesečnik v naSi državL Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljube, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. sila množi bogastvo tujcu. Se žalostnejše j* namreč to, da se brezsrčnemu in preračunaj nemu izkoriščanju teh moči pridružujejo nafj čini, da mlad človek v tujem svetu propadel: telesno in duševno, se zgublja v pijači in n; nečistem grehu, izgublja smisel za varčevaV nje in čut za pošteno, odgovornosti polno živ-! ljenje pri delu, na vasi v svoji družini. Cena]; tujčevih denarjev pa je: do kraja iz mozga nal moč, zrahljano duševno in telesno zdravje; verska, nravna in narodnostna zastrupljenosti Te navedbe niso prazne besede; potrjuj jejo jih izseljenci sami, potrjuje jih življenje'; potrjujejo jih uradni podatki. Glede posledic1 sezonskega izseljevanja je na področju Prek-j murja ugotovljeno n. pr. tole: smrtnih pri«; merov med izseljenci je 1—2%; ponesrečen-: cev 4—5%; duševno obolelih 4—5%; drugače zbolelih in takih, ki so odšli v bolnišnico 31 do 3%; zaradi napornega dela, nezdravega! stanovanja, nezadostne in slabe prehrane si je nakopalo trajno bolezen 18—35%. In koliko je uničene nedolžnosti, poštenja, koliko deklet, fantov za stalno onespo» sobljenih za družinsko življenje,, koliko dru-j žin razbitih, uničenih, koliko otrok nesreč, nih, ker se jim Je v tujini izgubil oče, mati J-Vsega tega številke ne povedo. Milijonske številke o zaslužkih sezonskih? izseljencev se ob teh številkah in ob teh1 strašnih podatkih razblinijo v nič. Ceno teW zaslužkov pa bodo morali plačevati še bo» doči rodovi. Vse te posledice posegajo nami« reč v življenjske osnove poedineev, družiti, naroda in vse države, kajti vse to se bo ma< ščevalo z vso krutostjo ne samo nad nami« temveč nad naših' otrok otroki. Vračajo se — s strtimi upi, razočarani^ zagrenjeni, bolni. Letos pa se je vsem tegobam pridružil še nov udarec. Še tisti bednfi prihranki, ki so plod trdega dela in ponižanji ki ne morejo odtehtati onega, kar so vsi ti) ljudje na tujih poljih pustili, še ti prihranki! so zaradi najnovejših žalostnih dogodkov uni* čeni. In tako so postavljeni z vso brezobzirno krutostjo pred tisto vprašanje, ki jih je spomladi pognalo v tujino: kako naj preživi sebe in svojo družino preko zime. Strašno je človeku, ki mora s svoje gru« de k tujcu po pomoč in sredstvo za življenje. Gorje je za družino, katere člani, otroci moi rajo v tujino po skorjioo kruha, za katerega je včasih treba plačati strahotno ceno: čas* in skupnost. Usodno je za ves narod, da mori svoje najboljše delovne moči posojati. tujcu. Senca hlapčevstva teži njegovo svobodo; ob« čutek manjvrednosti razkraja duševnost nje« govih otrok, moralno in telesno zdravje sef usodno rahlja, in njegova življenjska spon sobnost ie v neposredni nevarnosti. Varšava se še ni vdala Ves »obrazen svet je vest o boljševizem [fcjora na Poljsko precej presenetUa.- Za poljsko armado pa je bil ruski pohod na poljsko jbnmlje naravnost usodnega pomena. Poljaki lote ruskemu prodiranju na mnogih krajih jbdločno uprli, vendar ao se končno' marali ttdati premoči. « Koncem preteklega ledna «o si Nemci ta bodjševiki razdelili Poljsko takole: Meja ke načenja na severu ob reki Piši (južno od Bohannesburga v vzhodni Prusljl) ta gve proti jfagu do reke Nareva pri mestu Ostrolenka. 'Potem gre jugozahodno in vzhodno od Var-fsre, nato ob Visli proti jugu do mesta Za-Vičost, kjer priteka v Vislo reka San, nekoliko severno od Sandomierza. Mejna črta gre nato ob reki San vse do Madžarske. Celotni 'poljski hodnik (koridor) pripade Nemčiji do toahodne Prusije. Bogato pozmanjsko področje, industrijsko mesto Lodz, poljsko narodno sve-"iišea Censtohova in Krakov, kakor tudi celotno jugovzhodno rudarsko in industrijsko področje je dobila Nemčija. V Ivovskem pod-kočju je Nemčija izročila Sovjetski Rusiji vse jpavne petrolejske vrelce. Ni pa še celotno poljsko ozemlje v ru-jtikah, oziroma nemških rokah, kar priznavajo 4ako nemška kot ruska vojna poročila. Ob l-eki Bzuri, zapadno od Varšave, se poljski Oddelki še vedno prav hrabro bore in >čišče-fcjet še danes ni končano. Iz Moskve poročajo, pa so sovjetske čete, ki 6e gibljejo v zapad- rm delu Bele Rusije, zasedle po hudih bojih Poljaki Bjalistok in Brest Litovsk, vendar i poročilo priznava, da so ruske čete šele »le »čistiti« gozdove pri Avgustom in au in sploh nadaljevale operacije, ki jim namen, uničiti v zapadni Ukrajini ostanke Jjske vojske. Tudi tam okrog Gdanska, na jpolotoku Hela poljski oddelki že vedno pri-fcadevajo Nemcem hude žrtve. Ves svet pa občuduje poljske junake v (Varšavi, ki se — ko to pišemo — vzide straš-Ibim nemškim napadom junaško branijo. Nem-fka poveljstva pred Varšavo objavljajo, da h človečanskih ozirov ne obstreljujejo več z JfSQ pilo poljske piestolnice. Poveljstvo var-lavske obrambe pa je 24. septembra po radiu poročilo: Nemci so danes posebno divje bombardirali središče Varšave. Več ko tisoč ci-frikih prebivalcev je padlo. Težka artlljerija Je bombardirala prestolnico na raznih točkah. Porušeno je veliko število poslopij in je na-Jstalo mnogo požarov. Glavno škodo je bombardiranje povzročilo hotelu Bcristol, a nekatera druga poslopja še gorijo. Danes so Me porušene štiri cerkve ta tri bolnišnice, polne ranjencev. Na vzhodu Varšave so Nemci Izvedli brez uspeha napad na desni obali jwfce Visle. V okolici Modlina (pri Varšavi) le dalje teko ogorčeni boji. Obramba Varšave ki Modlina ee nadaljuje Ce smemo verjeti poročilom belgijskega so Sovjeti na Poljskem že pričeli i ustanavljanjem sovjetska republike, golane dasti mnoge duhovnike, ki so vodili •protiboljševiški pokret, so boljševiki zaprli to jih precej že postrelili. v Moskvi so skle-n ' ** 1x0 v "P®41111 Ukrajini in t Beli -Rusiji kot plačilno sredstvo poleg poljskega denarja veljal tudi sovjetski denar. Sovjetskim tetam na Poljskem poveljujeta generala florev in Helfant, ki sta vodila rdeče oddelke Španskem od leta 1936 do 1938. Angleško časopisje poroča, da so poljski oddelki 21. septembra v bitki pti Lwvu razbili dve nemški diviziji. Na nemški strani je v bitki padel tudi nemški general Pritwitz. V bojih pred Varšavo pa je junaške smrti umrl bivfc vrhovni poveljnik nemške armade general Fritsch. ' Turinski list »Gazzetta del Popoloc piše • poljskih četnikih, ki so zdaj razkropljeni po vsem poljskem ozemlju. Pravi, da se podnevi skrivajo v gozdovih » zapuščenih hišah, ponoči pa napadajo manjše nemške čete in 6traže. Zlasti napadajo osebne avtomobile, v katerih 6e vozijo višji nemški oficirji. Ze cela vrsta nemških oficirjev je bfla tako ubita, med njimi tudi Hitlerjev osebni adjntant. Francoski generalni komisar za propagando Giradoux je imel po radiu govor, v katerem je izvajal: »Prvi del vojne je končan s podjarmljenjem Poljske. Toda obe zahodni zaveznici sta zdaj še v ugodnejšem položaju, da premagata Nemčijo, ki je trpela hude izgube pri naskoku na Poljsko. Medtem so zavezniške čete na zahodnem bojišču vdrle na nemško ozemlje. Zasedba Poljske se je močno razlikovala od nekrvave osvojitve Avstrije in Češkoslovaške. Pri zasedbi Poljske je Nemčija namreč izgubila nad 150.000 mož, 400 do 600 letal in 600 do 700 pilotov. To ne bo brez pomena za vojno na zahodu. Z zasedbo posaarskega industrijskega predela po francoskih četah je Nemčija izgubila več kakor pa je pridobila z zasedbo Poljske, ki je za zdaj samo propagandnega značaja. Na francosko-nemški fronti opažajo naglo zbiranje nemških čet. Začeli ao se boji d« bi Nemci spet zavzeli višine okoli Saarbrtt ckena, katere so bile nedavno osvojile fesn] coske čete. Izjavljajo, da je Nemčija na u, hodnem bojiSču zbrala 70 divizij, to je pol drug milijon vojakov, ki atoje tudi ob C gijski meji. Belgijsko vrhovno poveljstvo je ob vriiod, al mefl že poekriMo vse potrebno, preči sleherno presenečenje. Te dni je uia-silo, da morajo sjkiatiti v srak vse ua^i«* pri Liegeu in Flemingu in sta sedaj ti ob. mejni pokrajini popolnoma pod vodo ta prelioa, razen po železnicah in cestah, ne. mogoč. Tudi Holandoi lahko povzročijo v pjj, meru potrebe poplavo ^vt^ega ozemlja. Angleži dar- 21 aeptanbra uradno po. ročaja, da je bilo minuli teden zaplenjenih 110.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo po morju. Vrednost tega blaga cenijo na pol milijona funtov žterlingov (150 milij. din). Vsa količina mangaaske rude, zaplenjena od začetka vojne, znaša čez 30.000 ton, kar tvori 7% nemškega letnega uvoza te rude, ki je izredno važna za izdelavo posebne vrste jekla za vojne namene. Med zaplenjenim blagom je veliko meta lov, ki so bistvene važnosti za izdelavo neprebojnega jekla, Pretekli teden je bilo zapleujenih med drugim 20,000 ton petrolejskih izdelkov, 15.500 ton železne rude, 15.500 ton aluminija in 10.000 ton fosfatov. Z zapadne fronte poročajo, da je v 1» talskem poletu nad zapadno fronto bil ae-etreljen nemški letalec von Richthoffen, sn proslulega barona v. Richthoffena, ki je imel tolikšne letalske uspehe med svetovno vojno, Dobre živce treba imeti Pod ravnokar navedenim naslovom 6ita-mo v »Trgovskem listu« tudi sledeče: Vsi hočemo, da ostane naša država nevtralna. Sami pa bi hoteli z vsem svojim govorjenjem kar odločiti vojno za to ali drugo skupino. Ali ne bi bilo pravilno, da bi kot nevtralci tudi nevtralno presojali -dogodke ali jih vsaj skušal^ tako presojati? Nevtralnost je ugodnost, ki nalaga tudi dolžnosti. Nihče od vznemirjenja javnosti tako ne trpi ko poslovni človek. Nihče zato tudi ne bi moral ohraniti v vojnih časih tako dobrih živcev ko poslovni človek. Saj je vendar vsako preudarno sklepanje nemogoče, če je tudi poslovnega človeka prevzela vojna duševnost. Dobri živci so za poslovnega človeka ključ k uspehu. Zato bi morali biti tudi poslovni ljudje tisti, ki bi vsem dali primer, da se kljub nemirnim časom okoli naše države more pri nas razvijati življenje kot navadno. Ce smatra kateri poslovni človek za potrebno, da poveča svoje zaloge, je to prav lahko edino pravilno. Ni pa pravilno, če misli, da mu morajo te večje zaloge prinesti izredni dobiček. Dospela je velika poiiljka jesenskega in umskega blaga za ženske ter moške obleke, plašče in kostume v novih vzorcih hi modernih barvah, nakar Vas opozarja in vabi za nakup mamifak- turna trgovina Janko (esnftUDM,aM H—lan tL a S tem se razburja svet, s tem se moti redno gospodarsko življenje, kar poslovnemu človeku ni v korist To velja za manjše poslovne ljudi ko za največje. Za slednje še pra» posebno, ker so od njih cene na trgu v prvi vrsti odvisne. Ni bilo ne pametno in ne upravičeno, če so nekateri tvorničarji nakrat nastopili s preti ra rt i ml" "iflTlt eva m i in pretiranimi plačilnimi pogoji. Njih izdelki niso dobili naenkrat tako Večjo vrednost, da bi bile njih zahteve upravičene.. In pomislijo naj tudi to, da bodo še leta in leta odvisni od ravno istih trgovcev, katerim sedaj tako od zgoraj doli ukazujejo svoje pretirane pogoje. Za bodočnost s temi pretiranimi zahtevami ti tvorničarji slabo priporočajo svoje podjetje. Mirno treba presojati dogodke in v ta namen ohraniti dobre živce. Kdor pa dogodke nepristransko presoja, ta tudi ve, da se v vojni ne da tega zaslužiti, kar si ljudje obetajo. Vsi dobički so le bolj nevidezne pn-rode, ker dostikrat so se že spremenili vojni dobički v ničvreden papir. V vojni se ljudsko premoženje troši, ne pa ustvarja, če P* ljudsko premoženje pada, kako naj rastejo dobički? Ni snovi, iz katere bi rasli. Saj zato tudi po vojni videli, kako je naenurai nastalo vse polno bogatašev, ki pa so kina^ nato bili isti reveži ko prej. Ostale »»» poštene tvrdke, pa čeprav so v najbolj burnm časih stopile morda malo v ozadje. Mirna presoja poslovnega človeka m preiti tudi na druge ljudi in zato je narop poslovnega človeka, da njegovi dobri « obvarujejo javnost pred prevelikimi v® mirjenji. kaj je novega nOMACE NOVICE d Upravičena vprašanja. O zakloniščih pred napadi iz zraka piše glasilo slovenskih trgovcev tudi tole: Marsikdo bi si napravil zaklonišče, če bi imel sredstva ali če bi se mu to na drug način olajšalo. Zakaj se ne bi napravili ljudem brezplačno načrti za zaklonišča, zakaj se ne bi dobavljal material po znižani ceni, zakaj se ne bi pomagalo ljudem tudi s krediti? Samo s propagandnimi članki in predavanji se zaklonišča nikdar ne bodo zgradila. d Zaradi širjenja lažnivih in vznemirja- jočih vesti je sušaška policija v svojem delokrogu podvzela ostre ukrepe. Zadnje dni je zaprla 11 oseb, ki so med meščane Sušaka sejali strah in poplah z razburljivimi vestmi in novicami. Vseh 11 oseb je bilo strogo kaznovanih. — Tudi pri nas v Ljubljani in drugod, kjer je brez dvoma še večji vrelec za širjenje takšnih vesti, bi ne bilo napačno, ako bi oblasti pričele strožje postopati. d Pocenitev soli. Upravni odbor samostojne uprave državnih monopolov je imel danes dopoldne svojo sejo, na kateri je na podlagi § 4. uredbe o samostojni upravi državnih monopolov izdal sledeči odlok, da se zniža cena soli za ljudsko hrano, in sicer: a) kamene soli v zrncih, morske debele in drobne ter v briketah, kakor tudi jodirane soli od 2.50 na 1.50 din za 1 kg; b) kamene zmlete ter morske zmlete soli od 2.75 na 1.50 din za 1 kg; da se znižajo prodajne cene de-naturirane živinska soli, in sicer morske sušene, drobljene in v briketah od 1.25 na 0.50 din za 1 kg; morske kamene zmleite od 1.50 na 0.50 din za 1 kg; da se poveča cena sušeni soli za industrijske namene od 0.60 do 0.75 din za 1 kg. d Nc prodajajte vrednostnih papirjev. Zaradi najnovejših svetovnih dogodkov, ki so Delavstvo zapušča marksiste Poročila o volitvah delavskih in name-Sčenskih zaupnikov iz vseh banovin razen bivše Savske banovine izkazujejo sledečo uspehe: Jugoras in ZZD 1664 zaupnikov Ure (rdeči) 830 „ Botič 40 „ Hrvatski radnički savez 110 » Jugoslov. strokovna zveza 243 „ NSZ 366 „ Zveza društev priv. nam. 17 »» Opšti radnički savez (Ors) 31 „ Neopredeljeni H® » Skupno 3417 zaupnikov Uspehi iz bivše Savske banovine še niso urejeni, vendar izgleda, da je tudi tam narodna delavska organizacija HRS odnesla zmago nad marksizmom. Izid volitev torej dokazuje, da se slovenski, hrvaški in srbski delavci vedno bolj zbirajo v vrstah svojih narodnih strokovnih organizacij, marksiste pa zapuščajo. povzročili velike motnje v gospodarskem življenju, se je moral občutiti odmev tudi na domačih borzah na ta način, da se je zmanjšalo povpraševanje, oziroma povečala ponudba vrednostnih tečajev. Opozarjamo vse lastnike državnih vrednostnih papirjev, da ne prodajajo svojih papirjev za vsako ceno. — Lastniki državnih vrednostnih papirjev so v zadnjih nekaj letih že večkrat prišli v sličen položaj in vsi tisti, ki so se poslužili kredita ter niso papirjev prodali, so storili najboljše. d Nova železniška postaja. Na posredovanje bivšega poslanca Gajška je minister dr. Torbar podpisal odlok, s katerim se odobrava uvedba telefona pri pogodbeni pošti Libeliče pri Dravogradu. Prometno ministrstvo je dovolilo novo železniško postajo Janžev vrh— Remžnik na piogi Maribor—Prevalje. Otvoritev nove postaje bo 15. oktobra. d Posnemajte! Dneve grozdja bodo spet letos priredili na Hrvaškem. Lani so ceneno prodajo grozdja priredili v Zagrebu in se je pokazala kot zelo uspela. Zato bodo letos enako prodajo izvedli za vsa hrvaška mesta. Gospodarska sloga je izposlovala, da bodo mestne občine za tiste dni ukinile mestno trošarino za grozdje. . d Brezposelne podpore za čas orožnih vaj. Na predlog Osrednje uprave za posredovanje dela je sprejelo predsedništvo centralnega odbora za posredovanje dela na svoji seji dne 18. sept. po določilih čl. 40 uredbe o preskrbovanju brezposelnih delavcev načelen sklep, da poziv na orožne vaje ni ovira za uživanje pravice do podpore in prejemanje iste po čl. 69 uredbe. Sklep se glasi: >S pozivom na orožne vaje obdrži delavec pravico do podpore po predpisih uredbe, za izplačilo podpore pa se ima porabiti 61. 69 t. 4 uredbe, brez ozira, če je bil delavec pri nastopu vojaške obveznosti brezposeln in kot takšen prijavljen ali ne. Dan nastopa vojaške dolžnosti se smatra kot dan prijave brezposelnosti, v kolikor se prijava že prej ni naredila. Dan nastopa vojaške službe se mora ugotoviti t verodostojnimi dokazi. Ta sklep je obvezen za vse uprave za posredovanje dela.« d Pravoslavci imajo srečo. Za dva in pol milijona din je zgradil novo pravoslavno cerkev v vasi Silopaju pri Gornjem Milanovcu belgrajski trgovec Ljuba Saračevič. Pred kratkim je bila slovesna posvetitev te cerkve, ki jo je trgovec postavil v svojem rojstnem kraju. K slovesnostim so prišli trije pravoslavni škofje. . _ „ d Železniško progo Ustipračar-Foča so izročiU prometu v nedeljo 17. septembra. d Po 4 din liter prodajajo slivovko. Kilogram sliv stane 25 par. , . . d Brezplačni barometer! Ta oglas je danes nepreklicno poslednjikrat v tem listu priobčen. Ne zamudite prilike. Naročite! d Pomlajevalna operacija ni protizakonita. Novosadsko sodišče je popolnoma oprostilo dva zdravnika, in sicer dr. Uzelca in dr. Kolesnikova, ki sta na nekem bogatašu poskusila pomlajevalne načine ruskega zdravnika v Parizu dr. Voronova. Dolgotrajna tožba se je vlekla zaradi tega, ker sta morala svoje strokovno mnenje v tem pogledu izdati vrhovni zdravstveni svet ter vrhovna vojaška zdravniška komisija. Obe sta dejali, da na "Vi zdravnika ne pade nobena krivda. V skladu s tem je sodišče izreklo oprostilno razsodbo in talio je pomlajevalna zadeva, ki je vzbudila mnogo prahu v naši javnosti zaključena« d Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje v svoje dopisne tečaja in predmete, prireja dveletno trgovsko šolo4 dalje knjigovodstvo, računstvo, nemščino^ slovenščino, korespondenco v raznih jezikih, srtenografijo, strojepis itd. Učenci dobivajo vsot potrebno snov na dom v pismih. To šolo priporočamo onim, ki so že v službah in se želef izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati kake redne trgovske šole. Podrobna pojasnila! daje ravnateljstvo brezplačno. ' IZ DOMAČE POLITIKE p Dr. Maček se je te dni vrnil v Zagreb! ter imel daljše posvetovanje z banom dr. Šu-bašičem in podbanom dr. Krbekom. Nato jO sprejel novinarje ter jim izjavil, da dela sedaj predvsem na to, da se prenese delokrog ministrstev na banoviuo Hrvatsko, Ne bo trajalo dolgo, ko bo to delo končano. Vprašan, kakšno je njegovo stališče, da se izda; ^pdobna uredba kakor za banovino Hrvatsko tudi za dravsko banovino, je dejal dr. Maček,, da nima nič proti temu in da je po njegovem mnenju to čisto naravna stvar. i p Hrvatski narod odobrava sporazum. Skoraj v vseh večjih krajih na Hrvaškem so bili v zadnjih dneh številni shodi hrvaške kmečke stranke. Govorniki so pojasnjevali! ljudem sporazum in vse njegove prednosti, katerih bo deležen hrvaški narod. Od povsod poročajo hrvaški listi, da so zborovalci na-« vdušeno pozdravili sporazum in izrekli za-i hvalo in zvestobo svojemu voditelju dr. .Vlad* ku Mačku. ZAHVALA. Ker mi je 8. septembra 1939 pogorela sto« novanjska biša, ste mi poslali požarno pod« poro lOOO-- din. Najtopleje In srčno se Vam zahvaljujem, Domoljubov naročnik bodem do smrti. Do* moljuba vsakemu toplo priporočam, ker j* katoliški Ust, ki v stiski priskoči na pomofl ■ požarno podporo. Beleživa z odličnim velespoštovanjem Vanj vedno hvaležno vdana Milan in Marija Kirtt p 0 organizacijah, ki silijo s svojimi id«f jami v šolo. »Edinost« od 14. septembra prinaša poročilo o predavanju tajnika društva; »gola in dom«, profesorja Čopiča, ki mu j« predsednik dr. Lončar. Profesor Čopič je povedal med drugim sledeče: Učitelj je omejen v ozek okvir strogo predpisanega dela Orptj nizacije silijo s svojimi idejami v Solo. Vrt mogoči faktorji hočejo dobiti vpliv v JMl jft jo podrediti svojim smotrom! Toda učiteljstvo samo mora ubraniti šolo pred tem omejevanjem! Učiteljstvo je namreč dovolj sposobno, da samostojno vodi šolo in da dobi nanj« tako močan vpliv, da mu ne bo treba pred ničemer več kloniti! Starši in učitelji se w rajo združiti k delu za boljšo bodočnost slovenske mladine! P»tVrain-Jeeef< voda. d Koške površnike za jesensko deževje, nepremočljijve, od 250 din naprej, dežne plašče in pelerine za kolesarje ia. motocikliste od 180 din naprej, fantovske in dekliške plašče od [180 din naprej, si preskrbi te za .Ijeeen pravočasno pri tvrdki F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. boi* razbili ln skušali posamezno kos« p*>-dati kaki livarni ali trgovtem n Hud« neurje jo bilo 18. *»m Sv. Jakoba v Slov. goricah. Po hudem nalivu se je vsipala gosta toča, ki je napravila po poljih, sadonoenikih in p« vinogradih ogromno škodo. d Pet do blagostanja, sreče Ia neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova & — Prospekti brezplačno. n Strela je ubila fanta in dva konja. Oni torek popoldne sta na polju delala posestni-kova sinova Anton in France Miklavčič z Male Ilove gore pri Dobrem polju. Okrog 4 popoldne sta delo opravila ter se z vozom, v katerega je bil vprežen par konj, podala proti domu. 23-letni Anton je šel tik konj, njegov starejši brat France pa za vozom. Med potjo ju je zalotila nevihta. Udarila je strela, ki je ubila Antona in oba konja, Franceta, ki je bil za vozom, pa je puh vrgel na tla, kjer je obležal nezavesten. d Pri težki stolici, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve časi naravne »Franz-joselove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže in jo imap za dobro. Bas. SO min. ase. poL ln nax. tdr. 8. Dr. U4S3, m. V. m. n Strašna nesreča štirih banskih uradnikov. Preko Donave pri Novem Sadu so se odpeljali s čolnom. Prav tako tndi na povratku. Ko »o se pripeljali do srede reke, je ene- Imu izmed njih, ki jo veslal, iz pod neslo veslo in je omahnil v vodo. Da bi ga rešila, sta dva tovariša skočila za njim. Takrat pa se je pre-' vrnil čoln ln je padel v vodo še četrti. Dva sta »e srečno rešila do obale, druga dva pa so pogoltnili valovi. d Dve smrtni nesreči. Nedelja 17. sept. je zahtevala v okolici Maribora dve življenji V bližini Slovenske Bistriee se je ponesrečil 53-1 etni posestnik Josip Pirš iz Zgornjega Loža pri Konjicah. Peljal se je na motornem kolesu po drž. cesti, kjer mu je počila pnevmatika na zadnjem kolesu. Obležal je v cest- NESREČE n Vlak je do smrti povocil 83 letnega zavarovalnega uradnika Martina Pečnika iz Ljubljane na železniškem prehoda gorenjske proge ob Vošnjakovi ulici. n Strela je udarila v skedenj posestnika [Alojzija Mirtka iz Sl-ednjega Grčevja pri Novem mestu. VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK IE VAR0CNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČITE JIH PRI ŽUPNIKU. d Na zvonove so se spravili. Iz mrtvašnice pri cerkvi na Slapu pri Dol. Krenovem •o neznani tatovi odnesli to dni 100 kg težak bronast zvon. Zvon, M fe bil ubit, je že več nem jaiku nezavesten, v bolnišnici w ^ legel paškodiam. - Dtoga neareča 8e petila v vas» Cnkovo » bližini Sv. Jurija*,' Sčavnici. 44-letnl vojni Invalid Karel Mavri* s StraŽlnskega vrha se je peljal od SvetJ, Jurija ob Sčavnici domov. Avtomobil, kim! je prišel maeproti, ga je udaril iB 'vrgel» ceslnl jarek. Ponesrečenca so prppptjaft, bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je požk stališče, da se prav tako vsem poljedelcem, ki bi morali oddati svojo živino na razpolag vojski, vsa ta živina plača. Končno je ministrski svet na predlog notranjega ministra Mihaidžiča sprejel ure" bo, s katero bo lahko odatavljal občinske^ bore in predsednike občin, odnosno po°' ^ ljal komisarje za mesta Belgrad, Zagreo Ljubljano, Za banovino Hrvatsko bo o» namesto notranjega ministra izvrševal banovine Hrvatske. izv Znamenje, v katerem bomo zmagati \Vestminstrski nadškof v Angliji kardi nal nisgr. Hinslejr, je te dni izdal pastirsko pismo, kjer pravi med drugim: »V tem hipu preizkušenj sem še bliže pri vas. Želim, da bi vse, kar koli se bo zgodilo, sodoživljal z vami kakor dober pastir, ki biva dan in noč, v nemiru in miru pri svoji čredi. Sedanji čas zahteva hrabrost in močno vero. Zavedamo se, da je Bog, ki nas je ustvaril, naš Oče in naš najboljši Prijatelj. Kdor koli je, za vsakogar izmed nas skrbi posebej. Vsakterega od nas pozna po imenu. Nadnaravna hrabrost je sad naše katoliške vere. Božja Previdnost nas vzdržuje in rešuje v vojni kakor v mirnem času. Ce Bog zahteva zdaj od nas žrtev in nas preizkuša, se to zgodi, da nas približa križu, to je znamenje, v katerem bomo slednjič vsi zmagali Opominjam duhovnike in vernike, da je dolžnost iskrene molitve zdaj §e bolj potrebna kot ■ sicer. Spomnite ae na moč svete maše in več- J kratnega svetega obhajila. Zatekajte se h Kraljici miru. Prosite božjo Modrost, da bo vodila našo vlado, prosite vsemogočnega Boga, da bo dodelil zmago pravičnim. Molite za poglavarja svete Cerkve, ki je storil vse, da bi preprečil vojne grozote. Molite tudi za duše tistih, ki bodo padli kot žrtev strahotnega načina modernega vojevanja, za moške, ženske in otroke, ki so bili že žrtvovani Mo-lohu. Vsi verniki so dolžni, da se žrtvujejo v blagor domovine in poslušajo vsa navodila za varnost Vsi smo dolžni, da se strnemo v enotnost in zaupamo višji gosposki. Tolaži nas skrb in delo za varstvo otrok in sočustvujemo z bolečino mater, ki so jih ločili od njih najdragocenejših zakladov. Naj bi vas Bog usmiljenja in Bog vse tolažbe sprejel v svoje mogočno varstvo, zdaj in v vseh dneh temine, dokler nas ne privede k luči in miru svojega nebeškega kraljestva.« KATOLIŠKA CERKEV t Sprejem poljskega kardinala Hlonda pri sv. očeta. Sveti oče papež je 20. septembra sprejel v avdienci poljskega primasa kardinala Hlonda. Ko je bil kardinal Hlond čez Romunijo prispel po morju t Rim, se je nastanil v sale-zijanski hiši v Via Maršala in se tistega dne, to je 19. septembra, ni nikjer prikazal. Kardinal je namreč izdeloval spomenico, ki jo je v avdienci izročil papežu. Ta spomenica slika položaj Cencve v Poljski, ki so jo zasedli Nemo in Sovjetska Rusija. Kako žalosten je ta položaj, se razvidi iz tega, da je od rdeče armade zasedenih šest poljskih škofij, in sicer vilnska, bjalistoška, pmska, lutka (Lučk), stanislavov-ska in przemyskka. V srednjih dveh prebivajo ukrajinski katoliki vzhodnega obreda. Ce pomislimo, v kakšnem položaju je Cerkev v Sovjetski Rusiji, si tudi lahko predstavljamo, kakšna je usoda Cerkve in vercakov v krajih, ki jih je zasedla taijieviška armada. Tudi si lahko predstavljamo, s kakšno žalostjo in skrbjo je sveti oče sprejel io poročilo. ITALIJA__ < To in »no. V Gorici je umrl 15. septembra 87 letni senator Jurij Bombig. po poklicu veletrgovec z deželnimi pridelki in je igral v političnem življenja veliko vlogo. Njegova mati je bila Slovenka. — Posestniku Likarju v Voj-skem nad Idrijo je pogorelo gospodarsko poslopje s senikom vred. — V Gorah nad Idrijo je umrl 28 letni Aston Leskovec. RUMUNIJA__ b Ministrski predsednik sMt Dne 21. sepL okrog 2 popoldne je bil v Bukarešti umorjen predsednik vlade in vojni minister Arraand Calinescu. Predsednik vlade se je peljal z avtomobilom domov iz svojih uradov« Pri mostu Dembovica so morilci z -trdi aa avtomobil napravili zastoj, tako da se je eo avtomobil morilcev zaletel v predsednikov avtomobil. Istočasno pa se je predsednikovemu avtomobilu čez pot zastavil nek zelo obložen kmečki voz. Ko je predsednikov avtomobil stal, so iz drugih dveh avtomobilov poskakall ostali morilci, sami mladi ljudje, in ustrelili takoj tajnega policista, ki je spremljal predsednika. Nato so dolgo streljali v vozilo in na predsednika vlade. Ko so prihiteli redarji na pomoč predsedniku vlade, so lahko ujeli samo enega morilca, ko so pa odprli vozilo, je truplo predsednika vlade padlo na cesto. Predsednika vlade je prestreKlo enajst krogel, tri so pre-strelile glavo. — Ministrskega predsednika so umorili pristaši »Železne garde« (romunski fašisti). Romunske oblasti so po umora začele prav krepko obračunavati z »gardisti«. Brez sodbe jih je bOo ustreljenih nad 400, 2000 pa so jih zaprli. d Dvajsetletnico slovenskega vseučilišča r Ljubljani bomo praznovali letos. DROBNE NOVICE Nad 4000 irskih prostovoljcev se je javilo v angleško vojsko. Is švicarskih mest na nemški meji prenašajo zlato v notranjost Švice v tajna skrivališča. Zakaj Italija še ni stopila v vojno, v6 samo Mussolini, je zapisal italijanski list »llesto del Carlino«. 00 angleških ladij s skupno 90.000 tan so potopili doslej Nemci. Vojna na zahodu je vojna materiala, gospodarstva in zlata, piSejo turški listil Sovjetska vojska je dobila nalog, naj ne ropa premoženja kmečkega ljudstva. Vsaka eseba v Nemčiji ima pravico le do 450 gr mesa in 90 gr masla, in to na teden. Nov« uvedeni davki v Nemčiji bodo dali 24 milijonov mark. Velik boj se je začel v ameriški javnosti za vstop v vojno in proti nji. Vse sovražnosti so ustavljen« med Japonci in Rusi na mongolski in mandžurski meji. Beljševiki so priznali Slovaško. Nemški »Bremen« se je zatekel v rusbo pristanišče Murmansk. 20 in 21 let stari a»vl rekruti so priMi v angleške vojašnice. Papeški nuncij r Varšavi msgr. Cortesi je Se vedno na poljskem ozemlju. Nad 10.000 poljskih beguncev je doslej prišlo čez madžarsko mejo. Severasevropske države so sklenile, da bodo nevtralne, vendar hočejo trgovati z vsemi vojskujočimi državami. Is Nemčije je pobegnil industrijee Thys-sen, najpomembnejši nemški denarni mo-gočnik. Za novega »mnnskega ministr. predsednika je imenovan general Argetotanu. Hud potres je bil 22. septembra v Mali A"*Samo za dolarje Bo poslej prodajala nallo I Romunija drugim državam. AngUia ne bo- zapustila Poljske Izjava angleške vlade o njenem nespremenjenem stališču vojnih dogodkov, ki so se odigrali zadnje tri dni, je naHa soglasno odobravanje vseh slojev javnosti Karkoli bi se zgodilo, ničesar ne more vplivati na odločenost vlade, da s podporo vse države izpolni obveznosti napram Poljski in da aaj-enennčneje nadaljuje z vojno, dokler no bodo doseženi postavljeni cilji »Time« pravi da ie prvenstveni cilj osvoboditev Poljske, ki sta jo pohodita dva napadalca potem, to je dosegla nesmrtno slavo. Zemljepisni položaj je popolnoma onemogočil Angliji in Franciji preprečiti zavzetje Poljske, enako kakor pred 25 leti ni mogla preprečiti zasedbe Belgije. Navzlic temu stoji danes obnovljena Belgija, medtem ko vladar napadalcev # kruh izgnanca v Doornu. Kakor se je tedaj kolo IS, tako te bo tudi zdaj krog zaprl. Vsa ___sredstva angleškega impenja na zemlji, na pri f&*™i * UNMIMl. j perstavila Baconalnosocialtetičnl «1L To predstavlja sicer počasnejši napredešk zmage kakor napad, toda ta je mnogo bolj gotov od onega iz leta 1914, ko je bila zavngena sila napadalca, ki ni bita nič počasnejia m niS manj razdejana za časa prvega Mpada Z isto močno odločnostjo se je Francija obdala z jeklom z namenom trajnega odpora, /a vojsko in mornarico Velik« Britanije m Francije pa se pojavlja nekaj »^šega od orožja, to je vest Oovečanstva, Id ko zadela one, ki kršijo pogodbe in ubijajo slabotne. »Daily Telegraph« pravi, da je^Pdjsko veljajo njeno junaštvo skoraj vse, kar je imela Toda enako kakor »eigija L 191* tako je Poljska rešila svojo dušo ta zgodovina bo proglasila, da duh Poljske ni ugašal.^ Ko je Artur Greenwood naglasa, da angeškl delavski pokret ne bo zapustil Poljske, ni govoril samo v imenu angleških delavcev, temveč v imenu vsega angleškega imperija. --Tudi Francija j« sklaula ponovno, da so bo borila do konca. 8* r f pnuni -T1TR«. dne 27. septembra a039 £tev. 39 I Kemska vojska t Gdinji odstranjuje poljske napi««. Na grobu poljskega maršala Pilsudskega t Krakovem Banovinske elektrarne gradijo pri Trbovljah mo-ifočea daljnoTod. Slika nam prikazuje, kako de-Uvci na strmem grebena postavljajo velik telesen jambor na progi Trbovlje—Podlog. , Slovesna otvoritev ielesniške prog® Usti priča—Fo4». Prometni minister I nI BeelNf med odlik aikl pred postajo Ustiprn**. Nova proga je ona najteijih, kar *e jih je gradilo na oiemlju dO« driave. Dolga Je 42 km ln »o Jo gradili Miri l«u. Pred tekli MU romunsk« vlade Calincscu I« bU pre- V Bukarešti ubit. AteoUt nanj so lx- člani Železne garde, katere je dala vlada takoj postreliti. Otroško svetišče , ZeJen. ^ j b„0 tekIo bn(> ^^ „ Vincencijeva konferenc Srca Jezusovega v Ljubljani »gradili Jože Dimic Iz Loke pri Mengšu. (Glej dopis T današnjem »Domoljubu«!) Balone spuščajo pod nebo. Novi Prosvetni dom y Ajdovcu pri Žužemberku, JJK.CK SZVL vsfl po§tene. Znala je ustanoviti tisto tibo in mirno živ-ljenje v družini, katerega danes tako pogrešamo v naših družinah. Vedno je tnala svojica otrokom pripraviti poštenega in čistega veselja. Otrok je imela 11, od katerih jih živi le 8 in so deloma že preskrbljeni. Živela je le za druge, a nase je pri tem sfcoro pozabila. Ni iskala zase tiste ugodnosti, ki jo iščejo moderne matere v tem, da se branijo večjega števila otrok. V njenem hudem in dolgem trpljenju ji je bila v tolažbo molitev, v kateri je preživela vse življenje. V njeno hišo so prihajali le katoliški časopisi, predvsem »Domoljub«, katerega so prebirali vsi člani družine. Počivaj v miru blaga mati, a tvoj 6pomin bo živel v nas vedno! Ajdovec. Dočakali smo dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili Dne 17. septembra 1939 je spet prišel med ras prevzvišeni g. ŠKof, ki smo ga sprejeli in v pestrem sprevodu, ki 60 ga povzdignili fantje, dekleta, mlader.ke in mladci v krojih in žužemberška godba, spremili pred župno cerkev, kjer je bila zunaj na prostem ob devetih sv. maša, med katero je prevzvišeni prekrasno govoril o treh domovih: Domači hiši, župcni cerkvi in prosvetnem domu. Vsi ti trije domovi so človeku potrebni, ker nas vodijo k Bogu in ve£n| sreči. Ljudsko petje med sv. mašo je nekaterim pri« vabilo solze v oči. Po sv. maši smo šli pred novi dom, ki ga je prevzvišeni med petjem speva »Ako Gospod ne zida hiše« blagoslovil. Nato je v imenu g. bari, pokrovitelja našega tabora, pozdravil udeležence nju gov zastopnik, g. okrajni načelnik Vidmar. V imer.u Prosvetne zveze je govoril g. Ivar Tomažič, dekan ^ t w— < • • / - * tako Državica gan Marino, ki ima »udi svojo vojsko, tal sicer 20 moi in en top. na smo tele.) ink svoje matere, da je Bog tako mogočen, da di skozi steno vidi. Ena družina smo v fari, pod enim dušnim istirjem smo in pri eni in isti mizi prejemamo ruh življenja. Zakaj bi se tega ne držali vsi, in tudi pokazali? Cemu bi bili »falirar.k študentje in študent-3 z drugimi pot;ospo laionjo Pr^*L Po »vop ^ofcoks van, po aavArioaa u lat* i&o atrar. po*tboo a ul U m bodi pokoU HeJater oi.rrrUi jArf. Bo* p. M bod: » w» dalo bo i t z/o »Zalco». dne 30. septembra oh 3) z»e/er, droga v nedeljo, dne I. oktobra of> J popoldne. ?ri/az»o vabljeai od Miza ia da i«?. Pri 9v. Ali t Taairah ho na roženvemko n»d*ijo I oktobra zaključni romarski vbod. -;7. opravilo bo ob V ob % m ob 10 ter bo dana tidi prilik« za prejem av. zakramentov. — Popoldne ob 2 bo mirove« pobožoost, zdmžena v * hodom dekamjvkib Manriaih drnžb: zoror, vka ia Trtaiarika pod-irrca, ki Je par lat pridno liefoje, a> je poataiili aaro niio latiuio. Ljorfi« ao ipooali vafaoat miOnic* ie vii Ul-40 (rm več poaaiti kar ja adaao prav Na; oam raio «d|« oadomeiia kriA, le (* naca ria^. »oraj bi rekli anara'. tako iopo meri aaia kamaita Saha Kr*«1- v okvira podrtztešca a* ja rrfCo v nedeljo 17. septembra predavani« o aporaht u4a. pci^bno pa a niemti. Predaval m l Fiipie, potn, kmet re-tercat iz »sata. CM pod 7^larrm One 14 aeptambra je pojo-ralo po^op»a Janeza Kaaaa it Doleni« *»«• Ker j« vas prteaj itun«cj, » I* tcefa, da *e ai rarfri! k aa Ania p»lop»a. _ V nedeljo 17. aeptemfcra pa ja po daS« ia anziai boiasaii onr! AJa»za Sotlar, poaetiaik iz Doknfa vaai Pokojni j« Besede tPovaaO Spteal «. Vailkaota, Dnatrtiai a kad aiikar L ftuio^JJ SlJka b tromaaečna kronika • naiih krajih. »ffihče? Ali mnogo prodaste?« »Mrio((o!< j« dejaL »Zakaj pa ne! Ce kopijo hi država nič ne reče!< " »AJi a« mora državi povedati7< v.datVir^"' SeTed*'< ^ rekeL >Vm m «">» PO- KupiU J«. Imela Je posebno miael, ki fi ni dala niiriL . bo! Samo, da bo 00 »rečen in zadovoljen!« .Vida je puatila blago v hi« ter prinesla kronT rolco TL^u t^! 11 ^ "H*"*0 ter n. rota». ZmflJ* j« in mogočni cvenk jo j« zbudU iz ZlvTf1™^ Zlma J* premetaval koviiMi ter Jo »puščal, da m Je trklJaU na dlan. *C» Je treba najti drobiž, ga nI, če ga pa ne do-trebuje«, a« ti vali pod roko, kakor bt bil «,m!c ^ In Je »pet »puščal novce na dlan. Vidno je užival i™'0'0, ^t« »bčutku, ko Je tlpaT srebro ter c 'l^SJ 1!, rt, " 8°,di?arie ln ^^ lme! 1"» J« Srria^l M b l;iMDd a"i tudi totl^ petice in a V dl^i^L ,Rekel d« drobiža ne vidi. vL-m lm?n,atl krone- NaJ "»P« *> kaj, da ima ® »ItupaJ petnajst krajcarjev drobiža. »Zakaj, zakaj!< se je gladkaL »Hiše ne morem kopiti kar tako. In P račka mi je rekel, da nobenemu ne d« brez denarja. Da! Ferlntove pri Kalu! Samo prilika pa takšna. No, če je Pračka zagrabil, poten, ie ve. On n* bi denarja vrgel skozi okno. Ferlutova hiša!« »Pa bo draga ?< je rekla. »Pračka Je drag.« »Naj bo! Toliko že imam, da jo kupim. Pa ne ie »dni, mora biti še eeneje. Zdaj jo hote ie držati, samo da nagajiL In Pračka zmerom pravi, kako hodi okoli njega Povhov Maka. On je ne bo kupil, nagaja pa le! Sem PrlaiP,lkl,i Mi ortal to Škrat rečem PraCki. Sicer pravi o, da ga je min« I Večen mir te *** KZ PraV* da ^ vrnite ln dTSLS? £ K k-^ V***™ 86 ie "krival ie drob£ r"iSl 0b BV0i MsIužek- Nekaj se mor. (teti ^Tol^r* ^ ^ ^ ^ mina.^n »Polhovega?« se Je zdrznila. In Ji je odštel drobil ^»Ali mati ne bo nič?« Je vprašal, d. JI Je zmešal te JJ^Bere- ^ 86 kar suše. Uvenejo »Kadar bom sam, bom rekel Prvini tj , , eas. Samo da je ne dobi kdo d™gn< 1 ** ** ** RAZNO rešii Hareka ii --Prilika za rešitev človeka iz vode. se ti. bi večkrat nudi. A rešen-nje je dostikrat tudi u reiitelja nevarno Posek-so !>a tedaj, če pooene-čenec ni bres zavestL Poglavitno pravilo: Nikoli se priplavaj k ponesrečencu od spredaj I « M te Uk človek oklene, so ca bol hotel prar sirovo, 1 rokami. noe«»l in s koleni iznebiti. Zatorej potisni slavo pow-»rečene« pod vodo, " omedli. Samo s tako surovostjo moreš rešili čto; veka. Torej: priplaval « ponesrečenca od Mdai. pograbi ea u roVi 1» plaval na hrbtu do bre-ga! Ce le ponesrečen* bres »avesti in se ti »' treba bati da bi i« » oklenil in Se teb« 1»; tejmil v vodo. potem P s eno roko terabi se. druco pa im?*pr jI sa plavanje. Važno 1» tudi da že pred reSeva njem določil. katera P«' bi bila najbolj P"Pr,roi do brega I vdo- Vajaa v drniml. V^" vee in vdova sta se ročila ln pripeljala ' vo družino po dv»i otroka. V novem M*«"" Ena družina smo (Kmet x Pri nas na deželi je taka navada, da se tisti, ki se imajo za »več«, sramujejo biti s preprostimi ljudmi v cerkvi. Dekle b kmetov gre v mesto za slabo plačo sobe pometat, okna pomivat in prah brisat, ko pa pride domov, misli, da je Bor ve kakšna gospodična, ker nima več kmečke rute, pač pa umetno navite lase. Zato Bog obvari, da bi Sla v cerkev med tovarišice, ki se jih morda drži duh po zemlji, po blevu in znoju, saj ona razširja najopojnejši duh po parfumu... Zdaj bo hodila k maši med »gospodo« nad zakristijo, kjer se vidi na oltar le s prvega sedeža, od zadaj pa so lahko po mili volji obnaša in razgovori z ljudmi, ki tja gori zahajajo. Najbrž je ie pozabila deželo.) nauk svoje matere, da Je Bog tako mogočen, da tudi skozi steno vidi. Ena družina smo v fari, pod enim dušnim pastirjem smo in pri eni in isti mizi prejemamo Kruh življenja. Zakaj bi se tega ne držali vsi, in to tudi pokazali? Čemu bi bili »falirani« Študentje In Študentke z drugimi pogospodenimi kmečkimi ljudmi tako vzvišeni nad nami, da bi se ne mogli udeleževati sv. maše med preprostimi ljudmi, ki bi morda v življenju »višje prišli« kot oni zgoraj, samo prilike niso imeli. Ce hodijo navedeni k maši nad zakristijo le zato, da bi dobre ljudi obvarovali pred slabim zgledom, potem to popolnoma odobravam. kmalu predrugačilo tez obrnilo na bolje. Po nekaj tedenskem zastoju se je razvila živahna kupčija; razni nakupovalci so sc kar vrstili in tako je sedaj že večinoma ves hmelj prodan. Ker je bila cena vendar nekaj višja, kekor prejšnja leta, so nekateri dobili lepe denarje. — Krompir je kljub poletni suši dobro dorustel in precej obrodil; nasi gospodarji ga z veselimi olira/.i vozijo z njiv v kleti. Tudi koruza se je dobro izkazala, dasi je precej pozna. Včasih se je v križevem tednu že v mnogih kozolcih sušila, letos pa je po njivah še skoraj vse zeleno. Ajnbrus. Dne 18. sept. se je smrtno ponesrečil Jože Hrovat, posest, v Ambrusu, po domače Jur-jev. Ko je metal fižol iz kozolca, je pri delu padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja. Poklicani zdravnik dr. Ferda« je izjavil, da ni nobene pomoči več. Skoda je moža, bil je priden gospodar, dober oče svojim otrok cd, veren mož, ki se je redno udeleževal službe božje, bil je zvest član apostolstva mož. Vse je bridko zadela njegova smrt, najbolj pa družinico, ženo in S nedoraslih otrok, ki so zgubili skrbnega očeta. — Vsem znancem in prijateljem se oriporoča v molitev in blag spomin. — Pri takih prilikah nam živo stopi pred oči potreba, da bi se tudi kmečki ljudje začeli bolj zanimati za zavarovanje — za Karitas, koliko je takih žalostnih primerov, ko zgubi družina svojega gospodar^ in rednika. Koliko lažje bi udarec preboleli, če bi dobili kako gmotno pomoč ne glede na druge težave. Pa ljudje so slepi in gluhi, pa nič ne računajo z neštevilnimi možnostmi in nevarnostmi, ki dan za dnem zahrbtno čakajo, kdaj pograbijo svojo žrtev. Res težki časi so, hudo je za denar, pa pri dobri volji in zavednosti bi se pa že dobilo par dinarjev na mesec za premijo. Saj to je najbolj zanesljiva hranilnica, ki izplača dostikrat vlogo, katere vlagatelj nikdar ni vložil Vedeti je treba, da Karitas izplača v takem primeru, če se pooesreči, dvojno vsoto. Zavaruje se j» že lahko z 5 din mesečne premije. Treba je malo premisliti in misliti na pri-nodnjost. Sv. Jakob ob Savi. Dne 21. septembra smo pokopali ob ogromni udeležbi Marijo Keršma-novo. Pokojnica je bila vzorna žena, mati in gospodinja. V mladih letih je bila vneta članica Marijine družbe, dobra igralka na odru in izvrstna cerkvena pevka. Zapustila je 6 otrok. Kakor je bila sama globoko verna, ie tudi svoje otroke vzgojila v verskem duhu. Iskreno je želela, da bi dočakala, da bi njen sin pel novo mašo, njena hčerka pa redovnica. Vse otroke je poslala v katoliške zavode, da bi si pridobili primerno izobrazbo in ostali globoko verni. Ob grobu so ji pevci zapeli v slovo žalostinke. Naj dobri Bog tolaži preostale, a dobri mamici pa naj da večni pokoj. Gor. Suhadol pri Brusnicah. Dne 9. septembra je umrla Kondova mati. Bila je mati, Id v vsej meri zasluži to ime. Krasile so jo vse tiste lepe lastnosti, ki so potrebne, da mati vzgoji svoje otroke dobre in poštene. Znala je ustanoviti tisto tiho ki mirno živ-ljenje v družini, katerega danes tako pogrešamo v naših družinah. Vedno j« ensla sva jim otrokom pripraviti poštenega in čistega veselja. Otrok je imela lt, od katerih jih živi še 8 in so deloma že preskrbljeni. Živela je le za druge, a nase je pri tem skoro pozabila. Ni iskala zase tiste ugodnosti, ki jo iičejo moderne matere v tem, da se branijo večjega števila otrok. V njenem hudem m dolgem trpljenju ji je bila v tolažbo molitev, v kateri je preživela vse življenje. V njeno hišo so prihajali Ie katoliški časopisi, predvsem »Domoljub«, katerega so prebirali vsi člani družine. Počivaj v miru blaga mati, a tvoj spomin bo živel v nas vedno! Ajdovec, Dočakali smo dan, ki ga ne bomo nikoH pozabili. Dne 17. septembra 1939 je spet prišel med nas prevzvišeni g. škof, ki smo ga sprejeli in v pestrem sprevodu, ki so ga povzdignili fantje, dekleta, mladenke in mladci v krojih in žužemberška godba, spremili pred župno cerkev, kjer je bila zunaj na prostem ob devetih sv. maša, med katero je prevzvišeni prekrasno govoril o treh domovih: Domači hiši, župni cerkvi in prosvetnem domu. Vsi ti trije domovi so človeku potrebni, ker nas vodijo k Bogu in večn| sreči. Ljudsko petje med sv, mašo je nekaterim pri« vabilo 6olze v oči. Po sv. maši smo Sli pred novi dom, ki ga je prevzvišeni med petjem speva »Ako Gospod ne zida hiše« blagoslovil. Nato je v imenu g, bara, pokrovitelja našega tabora, pozdravil udeležence nj :-i gov zastopnik, g. (Arajni načelnik Vidmar. V imer.u Prosvetne zveze je govoril g. Ivan Tomažič, dekan v; Trebnjem, ki je pohvalil Ajdovčane, ker so f tako težkih časih postavili lep dom, v katerem se bo vzgajala in izobraževala vema in poštena ajdovška mladina. Nato ie g. Viktor Zakrajšek, kapitulami vikar ekopljanske škofije, z ganljivim govorom, v katerem je poudarjal sveto življenje pokojnega škofa Gnidovca in njegovo ljubezen do duš, odkril spominsko ploščo, vzidano v dom z napisom: Dr. Janez Fr. Gnidovec, škof skopljanski, rojen 29. sept. 1873 v Vel. Li« povcu št, 16, umrl 3. februarja 1939 v Ljubljani. Popoldne po litanijah je bil telovadni nastop žužember« škega okrožja in sosednjih odsekov. Z zanimanjem smo sledili prostim vajam, ki 60 jih vsi prav lepo izvajali. Tudi simbolični vaji »Slepčeva tožba« in »Oj Dober« dob« sta nam bili všeč. Telovadbo je zaključil pred« sednik Fantovske podzveze v Novem mestu, g. profesor Hugo Bajrik z lepim govorom. Po telovadnem nastopu je bila prosta zabava in srečolov. Vsem, ki ste ta dan prihiteli med nas, se lepo zahvaljujemo. V vsako hišo »Dnw»ii"ha«r sta sc jima rodila dvojčka. Nedavno pa sem bil priča zanimivega dogo '-ka v njihovi družini. Na dvorišču je bilo čuti gro-zanski otroški vik in krik. Mož pošlje ženo, naj pogleda za otroci in jih pomiri. Zena se vrne in mu kratko odvrne: Nič posebnega. Tvoji in meji otroci so nabili najina olroka. Danski kralj je prevelik. Danski kralj Kristijan, ki ima, kar je manj znano, tudi naslov »angleški maršale. Je prišel nedavno na angleško linijsko ladjo »Nevvcastle«, ki ie za zdaj zasidrana v Inki Aarhus. Kralj, ki ie visok 199 cm. se je z glavo zadel na jjodboj vrat, ko je stopil v častniško obednico, in se mu Je naredila buška na glavi. >Prav nič prijetno ni. če Si velik kralj,« je šaljivo dejal. »Kako lepo je Viktorju Enianuelu iz Italije!« Zakonski spor. Pisatelj vpraša prijatelja: »Ali si že gledal mojo najnovejšo dramo »Zakonski »por»?« - Prijatelj: »Ne. A ko Jeni šel zadnjič mimo tvojega stanovanja, sem slišal, kako sta s tvojo ieno vežbala glavni vlo-Ri.< Pogledal je čez njive in videl na levo, kako se sveti v soncu Kalarjeva hiša, pred njo je v vročini težko sopla Bizjaška rovna, do Pergarjev je segala velnica. Prav pod njim je bila stisnjena v smrečje majhna vasica Ogenj, videl je samo strehe in na trati otroke. Duplo je na drugi strani stalo mogočno med zelenjem. Vidmar-jeva hiša je zakrivala Ruparjevo, da se je videlo samo sleme med drevjem. Vse naokoli je rumenilo žito, čez krompir je vleklo, kakor bi šel siv oblaček. Povsod samo hiše, same hiše! Jernej je vzdihnil. In zdaj je prišel Povhovl Vse je imel že v računih, zdaj pa je prišel Povhov. Pračka je dobro poznal. Za lepe modre oči ne bo dal; kdor bo več dal, bo imel. Murna je udaril s palico, da je zbežal. Prožil je vejo, ki mu je zastirala pot, premaknil oprvnico, ker ga je krošnja tiščala. >In je na takem kraju I Pet poti se križa in otroci gredo tam mimo, pastirji napajajo živino!« Nič mu ni bilo več za krošnjo, star se je čutil ter bi rad stal za prodajalno mizo. »Se za svetega Jakoba«, mu je šlo po glavi. »Ce bi ne bilo Povhovega. Bomo videli, če bo kaj pomagalo, meni tako nič ne morejo! Bodo že drugi raznesli novico.« Vida je gledala za njim, potem je spravila drobiž, obrnila zavojček v roki in menila: »Nič ne bom odvijala, nesla bom Rupartci, naj da Rezki. Naj pozabi Andrej name!« ■ Tako jo je prevzelo, da je pozabila na Maksa. Ko se je mati proti večeru vrnila iz gozda in stresla borovnice iz lonca, je Vida smuknila po gormovju k Ruparici. Listje se ji je drobilo in šumelo pod nogami. Drozg je čepel na grmu ter jo zvedavo gledal. Po kolovozu je primukala krava, ki je bila žejna in ušla pastirju. 2ivine in ljudi se je polaščal nepoznan nemir. Vida je mahnila po metulju, ki se je kobacal ob poti na divjem janežu. Sla je in se ni ozirala, če ji ie kamen zdrknil pod boso nogo ali ji je suha vejica oplazila meča. Sla je in pri srcu ji je bilo hudo. »Samo, da bo on srečen, samo da on pozabi, jaz bom že kako. Tako ali tako, kaj koga briga!« Sla je čez trske, ki so jih pustili tesarji. Dva kratka vrha sta ležala na poti in na njih se je poznalo, kje so bile pribite klamfe. Med noge se ji je zapletla dolga trska. Vrgla jo je s poti. »Ali kaj koga briga, kaj bo z menoj? Samo da oH pozabi name. Samo da on pozabi!« Stisnila je pesti in zobe, pa solze so ji vseeno polzele po licu. Sinica se je vrtela na veji in radovedno kukala, ko je Vida hlastno ugrizuila v predpasnik in se vrgla na mah. »Saj ne bom mogla! Ce bi mogla iztrgati srce? Vse bi še ubogalo, samo--« Močila je mah s solzami; njen obraz je grebel V praprotnico, da so glavice kimale, kakor bi vlekel veter. Njena nitasta kosmata stebelca so se majala kakor pijana. Vida je ihtela kakor otrok. Zavojček v žepu se ji je zdel kakor opomin; ko se je izjokala, ji je bilo lažje. Zdela se je sama sebi belj močna. »Da bo le on srečen! Kaj jaz, sano da bo on. In č0 bom jokala, koga briga!« Na poti je prepodila s strnišča jato divjih golobov, ki so glasno udarjali s perotmi in odšumeli za hrib. Na njivi so se smejale in glasno n^kaj pripovedovale žanjice. Sla je po senci za Ruparjevo hišo in zmerom bolj ji je bilo srce. Dvignila je skalo* na groblji ter si jo pritisnila na čelo. Mrzli kamen je dobro del topli koži. * Skala tudi majhen kamen. Blagoslovitev 3»mc na SorSkem polja in toaedna ras PraJe tU a avgusta doiiveli iiradno lepo proslavo: blagoslovitev zadruinega doma in sadruinib kmetijskih strojev. Za obe vasi dola Kmetijska »trojna zadruga, ki je bila ustanovljena šele pred tremi leti, pa je po treh lotih uspela ie toliko, da ■i je i požrtvovalnostjo »vojih članov sezidala Ustni zadružni dom in ima za skupno uporabo ■vojih članov ie 8 zadružnih strojev na pogon z elektromotorjem. Blagoslovitev doma in kmetijskih strojev je izvriil čast g. iupnik iz Mavčič, kumovaU sta pa domača rojaka g. inl Oblak, šef odseka za živinorejo pri banski upravi, in gdč. Jenkova, učiteljica. V imena Kmečke zveze in ban-ske uprave je govoril g. Puš, referent za zadrui-ništvo, v imenu Zadružne zveze pa dr. Basaj. ki je sodeloval tudi pri ustanovitvi zadruge. Prisrčne besede je »pregovoril potem še g. i ni. Oblak. — Kako je bila ta zadruga potrebna, najbolje kaie to, da ima danes ie 58 članov. Od teh je 32 malih posetnikov, ki sploh ne bi bili mogli brez zadruge nikdar kmetijskih del opravljati i »troji. Pri vseh članih pa zadruga veliko stori za pocenitev pridelovanja in za napredek v gospodarstvu, . ker poleg mUtilnice in »lamoreznice navaja člane k uporabi modernih strojev, kot so sejalni stroj, kultivator, cirkulama iagm, sesalka za gnojnico itd. jUdruga predstavlja za vasi Jama in Praie gospodarsko skupnost, obenem pa lepo vaško občestvo, kjer v slogi in prijateljstvu delajo za napredek kmečki gospodarji in njihovi sinovi Zadružni dom pa bo obenem prosvetni dom. Brezposelne podpore za čas orožnih vaj Na predlog Osrednje uprave za posredovanje dela je sprejelo predsedništvo centralnega odbora za posredovanje dela na svoji seji dne 18. septembra 1939, po določilih £L 40. uredbe o pre-skrbovanju brezposelnih delavcev, načelen sklep, da poziv na orožne vaje ni ovira za uživanje pravice do podpore in prejemanje iste po ČL 69. uredbe; sklep se glasi: >S pozivom na orožne vaje obdrii delavec pravico do podpore po predpisih uredbe, za topla Ji lo podpore pa se ima uporabiti ČL 69„ toč. 4., uredbe, brez ozira, če je bil delavec pri nastopu vojaške službe brezposeln in kot takiea prijavljen ali ne. . Dan nastopa vojaške doBnosti to smatra «ot dan prijave brezposelnosti, v kolikor »o prijava ie prej ni napravila. Dan nastopa vojaške službo a« mora ugotoviti s verodostojnim dokazom. Ta sklep Je obvezen za vse uprave za posredovanje dela.« NOVI GROBOVi V Belgradu je umrl g. Jožko lic. — V Ljubljani je stopil pred večnega Sodnika Bo-gumil Kajzelj. — V Smarcu je preminula 80 letna Marija Nagli« roj. Peterlin. — V Vra-nju v južni Srbiji je nenadoma umrl bri-gadni general AdoU Kilar. — V Hrvačl pri Ribnici so djali v grob Marjeto Ambroiič rojeno VeseL — V Zg. Polskavi so spremili k večnemu počitku posestnika in državnega pravdnika dr. Ivana Hojnika. — V Orlici na Poborju je na veke zatisnila oči Julija GrOgl roj Kresnik. — V Dubravl pri Za vrču je zapel mrtvaški zvon Mibelčič Emi, soprogi veleposestnika. — V Celju so djali v grob krojaškega mojstra Kramerja Karla. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali upok. železničarja Franca Maj-erja. -— Na pokopališču pri Kapeli, Slatina-Radenci, so djali v grob trgovca Hermana Jožefa. — V Belgradu je preminul inž. Vladimir 2akič. — V Novem mestu je odšel v večnost krojaški mojster Alojzij Midorfer. — Na Pobrežju pri Mariboru so pokopali Šolskega upravitelja v p. Draga Pintariča. — V Ljubnem so djali v grob Marijo Metež. — V Ljubljani so umrli: 74 letna Marjeta Ambrožič, 17 letna Silva Premk, zasebnik Martin Pečnik, učiteljica Klara Baloh, 88 letna Marija Lavrič, knjigo-veški mojster Franc Breskvar, Vida Nagli-čeva, soproga železn. zvaničnika v p., Marija Božič, Marija Banovec roj Urbančič in trgovec iz Zaloga pri Komendi Peter PleveL — t Vida llija V ponedeljek 25. septembra je umrla v Leomšču ga. Vida llija, lena urednika »Slovenca« g. Alojzija Ilije. Pred nekaj dnevi j« rodila zdravo deklico, toda po porodu so se pojavile razne bolezenske okoliščine, ki jim je mlada gospa, ki ae je šele lani, dne 28. novembra, poročila, po daljšem smrtnem boju podlegla. Naj počiva v miru In naj blagi gospej sveti večna luč pri Bogu I Užalošč»> norcu tovarišu in vsej. njegovi družini Izre« kamo najgloblje sožaljel NAZNANILA_ n Boj tanj ob Savi. V nedeljo t. oktobra ob 1 bo tombola v parku aalezijanakega zavoda na Rad* ni. Dobitki: 20 tombol in 300 drugih koristnih dobitkov. Pred in po tomboli bo igrala aalezijanaka godba z Radna. n Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi je naslov bro-Sure, ki jo je spisal inž. Stank? Dimnik in jo je izdal in založil Komite tehničnega dela v Ljubljani. — Brošura vsebuje praktična na v o. dila za napravo zaklonišč pred letalskimi bombami. — Prodaja se v vseh knjigarnah po ceni 5 dinarjev. n Pomotoma je odpeljal nekdo izpred Mestnega doma mlekarski voziček na ime J. S. t letnico 1924. Dotičnega lepo prosim, da ga vrne na naslov: Rozalija Snoj, Dragomelj, Domžale. Brada vzrok smrti. V mestu Braunau na Nem« ikem j« na pokopaliiču nagrobnik nekega župana, ki je umri ie leta 1572, in sicer •* j* ubil. Padel jo po stopnicah ter «i zlomil vrat. Ta mož je bije nosil dva metra dolgo brado. Kadar jc hodil, j« moral brado dvigniti z roko, da a« mu ni zapletla med noge. Nekega .dne pa jo iel po stopnicah ia je pozabil z roko dvigniti brado. Zapletla — mu j« med nogami, zaradi čeaar je moi padel po stopnicah in si zlomil tilnik. 39 Gospod Volodijovski Baša na to: »Ho, ho, ne bojim «ot Sam si pravil, da solem sabljo dosti bolje nego ujec Makoviecki; nobeden mi ne posvetit« »Pazi, da boš vajeti^ močno držala,« Jo pripomnil gospod Zagloba. »Oni imajo svojo zvijačo in lahko se zgodi takole: ti gonii, on pa naglo konja obrne in zadrii, tedaj pa, preden pridei mimo njega, ie on seie po tebi. Star izvedenec konja nikoli preveč no spusti, ampak ga po potrebi kroti.« »In sablja se ne smo nikoli preveč dvigniti, da ie lahko preide k sunku,« Jo rekel gospod Mušalski. »Saj bom Jaz pri njej, ko pride do česa,« je odgovoril mali vitez. »Vidii, v bitki Je vsa teiava v tem, ker je treba na vse misliti: na svojega konja in na sovražnika, na vajeti, na sabljo, na udarec in na sunek — na vse hkrati! Kdor se izveiba, mu pride to »amo po sebi, toda v začetku •o često tudi znameniti borivci nespretni in prvi prosta k, da je le izvedenec, vri« s konja novinca, čeprav jo »pretnejši od njega. Zato ti bom ob strani.« »Samo ne nastopaj namestu mene ln zapovej ljudem, da me ne bo nihče brez potrebe zastopal.« »No, no, bomo ie videli ali boš i-neto pogum, vite*."*18 ie4al< odTrnil smehljaje ao mali »Ali pa, te ne zgrabil katerega izmed nas za krajee,« je dokončal gospod Zagloba. »Bomo videli 1« Je rekla Baša razljučeno. » r., rai80vorih so prijahali v okolico, ld Jo bila tu ln Um z grmovjem pokrita. Do sviUnJa ni bilo več daleč, toda med tem se je nekoliko •temnil^ ker Je mese« zaieL Tudi se Je začela od zemlje dvigati lahna megU in zastirati bolj oddaljene predmete. V tej lahni megli ln mraka je v nekoliki oddaljenosti fantastična goščava privzemala v razgreti Bašinl domišljiji oblike iivih bitij. Marsikrat ao ji je zdelo, da vidi razločno ljudi in konje. »Mihael, kaj Jo to?« Je vprašaU šepeUjo in pokazala a prstom na dozdevek. »Nil, grmovje.« »MisliU sem, da so Jezdeci. Ali Kmalu do-spemo?« »Cez kako poldrugo uro so začne.« »Ha!« »AU so bojli?« »Ne, lamo srce ml bije od velikega vesolja) So baU naj bi tel Prav niči Poglej, kako tu loži slana... Videti jo je, čeprav Je temno...« V resnici so prihajali na kos stepo, na katerem so bilo dolge usehle travnate bilke, pokrito s slano. Gospod Volodijovski je pogledal ln rekel: »Tod Je hodil Motovidlo. Ne dalje kakor sa pol miljo leži najbri kje skrit SviU so iel« In res jo bil Ee napočil prvi Jutranji avlt Mrak so je redčil. Nebo in zemlja rU postaU siva, zrak bled, drevje in grmovje se Je prevlokkt kakor s srebrom. Bolj oddaljene kepe so se začele razkrivati, kakor bi kdo po vrsti zastor dvigal. Med tem so je h bllinjo kepe izmoUl jezdec na konja. »Od gospoda Motovidla?« je vprašal Volodijovski, ko je semen zadrial konja tik niega. »D4, vaša milost t« * »Kaj je slikati?« »Sil so čez Sirotnl brod, potem so k.enili za mukanjem volov in šil h Kalušiku. Voli so zajeli in stoje na Jurgovem polju.« * »In kje Je gospod Motovidlo?« »Zasedel je črto od višine, gospod Melehovi« pa odI Kalušika. Za druge prapore ne vem.« »Dobro,« je rekel Volodijovski, »vem Jat; pojdi h gospodu Motovidlu in mu »poroči, naj W koljuje. Posamezne ljudi pa naj razpostavi na pol poti od Melehoviča. Pojdi 1« Semen se je »klonil v sedlu in odšel, da j« konja kar z mesU vrglo, in je v kratkem izginil. Oni pa so jahali dalje, ie tiše, ie oprezneje... Med tem se je popolnoma zdanila Megla, ki m Jo bila ob svitanju dvignila od zemlje, je padla popolnoma k tlom, na vzhodni strani neba pa >• je pokazal dolg svetel, rožnat trak, čigar »vetloba je začela rožnato barvati zrak viiino ln vzpetostl oddaljenih grap in njih kOpe. Med tem so Jezdeci zaslišali od Dnjestra prihajajoče zmeiano krakanje in visoko pred njimi so je prikazala ogromna jata krokarjev, ki j» letela proti zarjL Zdaj pa zdaj »o se odtrgali od jate posamezni ptiči in namesto, da bi naravnost naprej leteli, so začeli kroiiti nad stepo, kakor delajo kanje in kragulji, ki preie na plen. Oospod Zagloba je dvignil sabljo, pokazal i ostrino na krokarje in rekel Baši: »Čudi se bistroumnosti teh ptičevi Da »e I« kje pripravlja bitka, se zleUvajo Ukoj od vseh »trani, kakor bt Jih kdo iz vreče sipal. Kadar pa koraka Bamo ena vojska ali pa se imajo prijateljske srečati, tedaj se to ne dogaja; Uko znajo beitije uganiti namere ljudi, Četudi jim Jih nihcs ne naznani. Sama sagacitas narium (tenek voh) tega ne razloil, zato se lahko po pravici čudiš.« Med tem bos e ptiči, ki ao vedno močneje kra-kali, znatno približali. Zato se je gospod Mušalski obrnil k majemu vitezu, udaril s roko po loka ln rekel: »Gospod poveljnik, saj nI zabranjeno sne« enega na veselje milostive gospe? Hrupa to n» bo povzročilo.« »Le »nemi ga, gospod, lahko tudi dva,« 1» rekel Volodijovski, ki je poznal slabost starega vojaka, da »o rad Izkazuje, kako izvrstno zn» streljati. Na to je nedosegljivi lokostrele« segel t roko wt pleča in vzel U tulca pernato puščico, polozu jo na tetivo, dvignil lok in glavo ter čakal "t-Kl <\ V NA3NOVE3SIH VZORCIH V NA3VEČJI IZBIRI V N AJ EG U SI KAKOVOSTI IN POiNA'jNl2JIH CENAH NAlVECJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! STALNO i < 25 m Bilo ]e meseca septembra 1914. leta. Naša itotnija je letala aa Grodekom, ki bo ga te dni Poljaki tako h nftbro, branili, zakopana v strelskih jarkih. Sovražnik je srdito napadal ter s« bližal. Se pol ure ali morda uro časa in spoprijeli se bomo i njim tudi ml. Sovražne granate so švi- Sle po traku S peklenskim hihetom, strojne pu-e so ropotale, vmes pa pokale puške čimdalje bolj na gosto. Znak, da polki pred nami že okušalo krvavi ples. Nov ogenj tu, drugI tam je Švignil proti nebu, napravil druičino ie stoterim plamenom, pomagal ugonabljati imetje pridnih kmetov ter dodajati vojni sliki Se grozote. Za hip le tudi preleti našo vrste gromovit klic našega poveljnika: »Naprej!« Poskakali smo iz jarkov ter mahnili nabru-Senih bajonetov na puškah, kamor nam je bilo ukazano. Hiteli smo mimo našega težkega tppni-ftva, streljajočega na sovražnika iz majhne kotlini™ pod hribom, obraslim z iglastim drevjem. .Vrha hriba se je le polastil sovražnik, prodirajo« po drugi strani navzgor. Polagoma in preudarno se pomikava z mojim najljubšim tovarifcem Pepe-Wm,'fa Vrtlpofja i>rl Vipavi, daljo navkreber. Z vrta nama je udtojal na uho krik in vik, kakor bi so pekel stepel Na levo ita desno so vojni tovariši vršili svojo dolžnost ter se vzpenjali višje in višje. V tem hipu prilomasti po hosti dober streljaj nad nami skupina Rusov, bežečih kakor {reda splašenih ovac brez pravega cilja naprej. »Že utekajo, dobro znamenje!« V tem pa že tudi poči par strelov, štirje izmed bežečih se zgrudijo. Streljali so naši na levici. Midva s Pepetom ostaneva mirna. Morda sva bila tudi enih misli: ne prelivat brez potrebe bratske krvi. Sovražnik na vrhu je bil v veliki premoči in se Je držal dokaj trdovratno. Toda ves njegov sicer junaški odpor ni dosegel uspeha. V boj je »topila pod vznožjem hriba še ena, očividno vrlo IzveSbana baterija, ki je sipala sovražniku šrap-nele naravnost v lice. Kakor ranjena zver je skušal nasprotnik zadati našim zadnji smrtni udarec, nalo pa se je jel umikati. Naši fantje so se lurili vračati mu milo za drago. Zmaga je povzro-čila med nami veliko radost. Borba pa je bila usodna mojemu tovarišu Pepetu. Kakor zver je planil nanj iz zasede Bus-velikan, zadavši prijatelju s puškinim Kopitom smrtni udarec po glavi. Zgrudila sta Be oba. Velikana je položil na tla strel iz moje puške — prekasno. Potrt in žalosten stojim nekaj čaBa ob dragem prijatelju, zroč v njegov miren, s krvjo oblit obraz. V spomin n^i-stopi preteklost. Bila sva si, kakor brata, sicer res oba v tujini in v kasarni, vendar sva preživela v vzajemni ljubezni in zaupanju tudi na tujem mnogo veselih uric. Njemu, kakor tudi meni, so bili vedno najljubši in naj-i dražji spomini na domači kraj. Cilj njegove, kakor tudi moje bodočnosti se je končaval vselej v vročem hrepenenju, vrniti se zopet v milo domačijo. »Tam me pričakuje tako težko dobri mamica,« je rekel, »in sestro Lojzko bi tako rad še .videL« V oči mi stopijo solze. Kje si,' ljubi domači kraj? Kje moj in mojega ubogega prijatelja dragi dom? Kje si mili domači zvon, d« bi zaplakal z domačini nepozabnemu Pepetu v zad-nje slovo? Uboga njegova mati, revica sestra Lojzka, ko bosta zvedeli, da ljubega sina — brata krije tuja prst. S smrtjo tega, tako dragega mi tovariSa, so nekako otopeli v meni vsi mehki čuti. Postal sem trd, brezobziren. V tem začne noč razprostirati čez bojišče svoja temna krila. Na nebu so se smehljale veselo zvezdice. Bojna vihra je pojemala, topovi so skoraj umolknili, tudi streli pušk so postajali čim-dalje bolj redki. Sovražnik se je umaknil v dolino. Naša stotnija je razpostavila na primernem prostoru šotore, veseli naši mladci pa so zbijali dovtipe na račun pobeglega »Moskala« (Rusa) ter legali k zasluženemu počitku. Zaradi varnosti, kakor navadno, je določilo poveljstvo par fantov za poljsko stražo. V to ne- (Nadalievanjo na prihodnji strani sgsraj) Jata jo bila vodno bliže. Vsi so zadržali konje in gledali radovedno proti nebu. Naglo se jo razlegel žalostni jek tetive kakor žvrgolenje lastovice in pužiisa, ki jO šinila i loka, se je izgubila pod jato. ' . Za trenutek bi bil človek mislil, d« gospod Mnšalski nI zadel; pa glej, eden izmed ptičev s« Je prekopienli in se ravno nad glavami jezdecev spuščal proti zemlji, potem pa, neprestano Se pre-kopicujoč, se vedno bolj nižal in začel slednjič z razprostrtimi perutmi padati popolnoma tako' kakor zraku se upirajoč list. »Naj bo srečno predznamenjel« je rekel gospod Muialskt In se priklonil Baši. »Od daleč bom pazil na gospo poveljnikovo, mojo veliko dobrot-nico, in bom po potrebi znova spustil puščico, Bog daj srečno; Četudi sikne prav blizu, zagotavljam, da ne bo ranila.« »No marala bi biti Tatar, ki ga vzaimš ti aa piko, gospod t< je odgovorila BaSa. Nadaljnji razgovor pa je pretrgal gospod Volodijovski, ki je pokazal .na precej znatno vi-iino, oddaljeno nekaj staj, In rekel: »Tam obstanemo...« • , Po teh bespdak so pe spustili v dir. Na pol tišine je mali vitez ukazal korak umeriti in je •lednjlč nedaleč od vrba zadržal konje. »Ne bomo Jahali prav do vrha,« je rekel, »ker bi nas pri tako jasnem jutru lahko oddaleč zagledali, ampak tukaj razjabamo in se približamo vrhu tako, da glave ne bodo mnogo čez molele.« „ . Po teh besedah je skočil a konja, za njim pa Baša, gospod MuSalsTii In Se nekaj drugih. Dta-Bonei so ostali pod *rhom in držali konje, oni Pa so se pomaknili prav do mosta, kjer je višina » skoraj navpični steni' padala' navzdol. ; Ob podnoiju »e stene, ki je bila nekaj desetk komolcev visoka, je rastlo v ozkem pasu precel B<*to grmovje, naprej pa se je razprostirala mz-*», ravna stepa,' katere ogromni prostor »o s to višine lahko pregledali. To ravnino je sekal majhen potok, ki je tekel proti Kalušiku; bila je prav tako kakor vznožje skalnate višine pokrita s skupinami goščave. Iz največje skupine so so dvigali proti nebu tanki prameni dima. »Vidiš,« je rekel Volodijovski Baši, »tam so je sovražnik skril.« »Vidim dim, ne vidim pa fte'ljudi ne konj,« Je odgovorila Baša z bijočim srcem. »Ker jih goščava zakriva, čeprav jih izurjeno oko opazi. No, glej tam, videti je dva, tri, štiri, celo kopo konj; eden je pisan, eden popolnoma bel, od tod pa se zdi, kakor bi bil moder.« »Ali bomo brž jahali k njim?« »Priženejo jih nam semkaj, toda imamo čas, ker bo do one goščave nekako četrt milje.« »Kje pa so naši?« »Vidifi tam, glej, okrajek gozda? Prapor gospoda podkomomika Sega sedaj najbrž že do roba. Melehovič se gotovo pojavi čez trenutek s tiste strani. Drugi prapor tovarišev jih sprejme od tega kamenja. Ko bodo ljudi opazili, bodo sami udarili proti nam, ker jo tod pod steno mogoče dobro dospeti k roki, tam pa z one strani je grapa, strahovito prepadna, tako da nihče ne pride tez.« »Torej so v pasti?« »Kakor vidiS.« ... »Za Boga, komaj morem ie stati na mestu!« Je kriknila Baša. A čez trenutek« ....,.« »Mihalek, da so modri, kaj bi storiti?« »Tedaj bi kot ogenj udarili na podkomorniškl prapor in jezdili čez njihova trupla. Tedaj bi bili prosti. Toda tega ne bodo storili, ker se prv č ne marojo postaviti proti redisl konjenici, drogič pa se bodo bali, če ne preži v gozdu več vojsko, zato jo bodo ubrali proti nam.« »Dft, toda mi jih ne zadržiteo: imamo samo dr« sto ljudi.« »A M- lotovidlo?« »Resnica 1 Ha, kje pa je on?« Namesto da bi odgovoril, je Volodijovski naglo zacvilil, kakor cvili kragulj ali sokol. Takoj se mu je odzvalo številno cviljenje od vznožja višine. To so bili Motovidlovi semeni, ki so se v grmovju tako dobro poskrili, da jih Baša sploh ni opazila, čeprav je stala tik nad njimi. Pogledala je torej za trenutek osuplo zdaj v, nižino zdaj na malega viteza;"naglo so Ji lica zagorela in objela je moža okoli vratu. »Mihalek, ti si največji vojskovodja na svetuj »Samo nekaj izurjenosti imam,« je odgovoril Volodijovski in se nasmehnil: »Ali U mi ne delaj hrupa od radosti in pomni, da mora pravi vojak biti miren.« , ' Toda opomin ni nič zalegeL Baša je bita kakor vročična. Najrajši bi bila takoj sedla na konja in jahala z višine navzdol, da bi se združila z Motovidlovim oddelkom. Toda Volodijovski jo je zadržal, ker jo hotel, da bi dobro videla začetek. Medtem je jutranjo sonce vstalo nad stepo in g hladno, bledo zlato svetlobo prevjeklo vso ravnino. Bližnje skupine grmovja so se veselo razjasnile, bolj oddaljene in manj razločno so •» izraziteje začrtovale. Slana, ki je ležala sem t« tja v nižini, so je začela iskriti in migotati, zrak jo postal zelo prozoren in pogled je lahko nit^l v daljavo neomejeno. »Podkomorniškl praoor gre iz gozdička,« se Je oglasil gospod Volodijovski, »vidim ljudi 1» knnif !f Zares, začeli so se pojavljati ob robu gozda, tvoreč dolgo črno črto na loki pod gozdom, ki je bila močno s slano pokrita. Beli prostor med nitmi in gozdom se je začal polagoma večati. Krt«! je bilo videti, niso preveč hiteli, da bi dali «asa drugim praporom. Volodijovski se je sedaj obrnil na levo stran. •■■ »Tudi Melehovič Je tul« je rekel In čez trenutek zopet: . ' »Tudi ljudje gospoda lovca prlemiskega prihajajo. Nihče ni igrešil