JSJAJA VSAK ČETRTEK i4no IN UPRAVA: tcl./fav rtUni ^'Annunzio 27/E, sella nn t ^ Pošt. pred. (ca- či računS/pe]-Trst' 431 • Poštni teko-p v n (CC- post.) Trst, 13978341 '"na plačana v gotovini D N I K »T. 1924 NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE TRST, ČETRTEK 2. JUNIJA 1994 LET. XLII. Bumerang ne ^ Slovariu slovenskega knjiž-ran Z^a beremo, da je bume-dcJ! orožje avstralskih z ki prileti nazaj, če Sp 0Sl ^})<<> Na to orožje smo se bli”0111^' smo zadnje dni pove ?.e ®Premljali prve korake no-Ijjj1, a ijanske vlade v zunanji po-Sl *' z*asti kar zadeva odnose s Smoenii° *n hrvaško. Ugotovili ag namreč, da sta odločnost in valfS,1Vn°St' ^ot so )u napovedo-?m m zahtevali parlamentarci ške3^0V*te v°blne naveze s Trža-89ti^a dejansko že obrodili ne-sCne sadove. Zunanje ministr-Poi Pred dnevi v uradni izjavi da Italija ne postavlja Vstoeni)i nobenega veta za njen Žej. j5 v Evropsko zvezo, temveč ske C Ured**i nekatere dvostran-Šanif>r0bleme' med njimi vpraša razlaščenega imetja nek-0te ^ jtalijanskih državljanov. ^ .v istvu za korak nazaj v pri-?3d,avi z žuganjem, ki ga je med Pted^m vo^n*m boj®01 in še do Slo ne^ai dnevi bila deležna ta^611*)3 od tržaških parlamenti rCV vJadne koalicije ob podpo-dtžav”’^ nostalgikov širom po g Sin, tem seveda ni rečeno, da ‘°VenM Jinte Potisk b0 >>na P°ti v Evropo« ne pritj l Ve^ ov*r- Nasprotno! Na tiapjS n°vih podtajnikov v zu-j° j^111 ministrstvu, ki prihajala* V^St viadne koalicije, bo koji razlaščenega ali kakor- 0jim ?dvzetega ozemlja nekda-lstri 1 Pijanskim državljanom v prav°stai° na dnevnem redu in vapj gotovo tudi oviralo sodelo-dav^ °E nteji, vendar je jasno, pr0c 6 to ne bo moglo zaustaviti Stratešk 8VroPs^e integracije na tako pomembnem ob- kt d r • ' obe ^ gotovo imeli škodo narodi !,U stare celine Na daljš t rok pa bosta od ta- v It, *ni manjšini: slovenska KUii *n italijanska v Istri. >iajear.2adeva odprta vprašanja sedarr °vfnske manjšine, je za da rriojv. r*msko vlado značilno, **e Cl, kot grob. Ne molčijo in so jj žr,jjejo pa tržaški krogi, ki 'lan ž e 0 blizu, saj prihajajo na ^akrJj^LV*m* očitki, s takšnimi, °čitki • n*smo bili vajeni. Ti NmeSh1Cer opravičeno vzbujajo j° Sn ' 3 tud^ res' da Ponu' °v za razmišljanje. dRago LEGIŠA lili*- B Martin Brecelj, eden od štirih slovenskih kandidatov na listi Federalizem »V trenutku, ko se italijansko obzorje mrači, je še bolj potrebna medmanjšinska solidarnost« Na listi Federalizem, ki bo nastopila 12. junija na evropskih volitvah, so tudi štiri slovenska imena: deželni tajnik Ssk Martin Brecelj, Rafko Dolhar, Andrej Bratuž in Marjan Terpin. Bratuž kandidira tudi v severovzhodnem volilnem okrožju, Terpin pa v srednji in južni Italiji. Nosilec liste v našem volilnem okrožju, ki obsega dežele Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto, Emilijo-Romagno ter Tridentinsko-Južno Tirolsko, je bivši beneški župan in večkratni parlamentarec v Rimu in Strasburgu Mario Rigo, na drugem mestu pa je predstavnik nemške manjšine na Južnem Tirolskem Alfons Benedikter. Deželni tajnik Ssk Martin Brecelj je v kratkem pogovoru obrazložil, zakaj se je slovenska stranka odločila za sodelovanje na tej listi, ki združuje deset političnih strank in gibanj, ter opozoril na nekatere najpomembnejše programske smernice Federalizma. Zakaj naj bi Slovenci 12. junija volili listo Federalizem? Rekel bi, da zato, ker je to lista manjšin in avtonomističnih gibanj, ki smo jo sooblikovali tudi Slovenci kot enakovreden partner, kot politični subjekt. Mislim, da je zlasti v sedanjem trenutku, ko se italijansko politično obzorje tako zakrbljujoče mrači, posebno pomembna medmanjšinska solidarnost. Podčrtal bi, da so tvorci te liste tudi Francozi iz Doline Aoste in Nemci iz Južne Tirolske, ki pripadajo politično zelo uveljavljenima manjšinama in imata za seboj izredno vplivni matični državi. Poleg tega pa z glasovanjem te liste posredno izražamo nujnost, da veljajo vselej in povsod in torej tudi v našem primeru isti ev- ropski standardi manjšinske zaščite. Slišati je bilo očitek, da so kandidature štirih Slovencev na tej listi zgolj simbolične. Tudi, če bi bile zgolj simbolične, bi bile vseeno pomembne, Iz vsebine: Saša Rudolf: Še ni zadostnih jamstev za pomiritev v Bosni (str. 3) Ivo Buda o vzponu na Anapurno 4 (str. 4) Občni zbor doberdobske hranilnice (str. 1) Ivan Budin: Tri četrtine stoletja (str. 7-8) saj bi vsekakor simbolizirale dejstvo, da Slovenci smo, obstajamo in da hočemo biti enakopravni državljani Evrope. V zadnjih časih vsedržavna sredstva javnega obveščanja veliko pišejo o našem obmejnem prostoru zaradi tako-imenovanega »posodabljanja Osima«. Malokdo pa ve - in to je zanimivo - da poleg italijanske manjšine v teh krajih živi tudi naša narodna skupnost. Dejstvo, da se v prvi osebi in s svojimi kandidati pojavljamo tudi v tako obsežni areni, kakršno predstavljajo evropske volitve, prav gotovo pomeni vsaj prispevek k boljšemu poznavanju naše stvarnosti, kar je prvi korak k vsestranskemu pri-(hj) lili* B Pomembni razsodbi Deželnega upravnega sodišča Škodo je treba Po razsodbah Deželnega upravnega sodišča v Trstu bi se po daljši prekinitvi morala redno nadaljevati dela za uresničenje obrtne cone v devinsko-nabrežinski občini. Dela, ki so se bila začela na začetku maja leta 1992, oziroma sredi novembra lani, so bila prekinjena, ker je tako odredil pristojni visoki funkcionar deželne uprave, s čimer je povezan tudi kasnejši ukrep devinsko-nabrežinske občinske uprave. To je tedaj vodila prefektuma komisarka. Ko smo kot domačini pobliže spremljali celotno zadevo in zlasti prebirali povečini hudo pristransko pisanje italijanskega dnevnega tiska, smo se predvsem spraševali, ali sploh še živimo v pravni državi. Obrtna cona je namreč predvidena v občinskem regulacijskem načrtu, ki določa tudi njeno lokacijo. To pomeni, da jo je predvidevala pristojna občinska in deželna oblast. Zato ravna povsem zakonito, kdor hoče v skladu s predpisi uveljaviti voljo občinskih in deželnih oblasti, kot je prišla do izraza v urbanističnem načrtu. Razsodb Deželnega upravnega sodišča še nismo imeli priložnosti natančno pregledati in ju preučiti, vendar smo prepričani, da modrovanje pristojne sodne oblasti v bistvu ni drugačno od pravkar navedenega. Konzorcij, ki si je zadal nalogo, da uredi obrtno cono in izvede vsa dela, ki so potrebna za njeno odprtje, je bil zaradi tako dolge prekinitve del in vsega, kar je bilo v zvezi s to prekinitvijo, hudo oškodovan, predvsem seveda materialno, saj ostale škode sploh ni mogoče poravnati. Zato menimo, da bi moral tisti, ki je povzročil tolikšno škodo, zanjo tudi odgovarjati in jo poravnati. Zadeva z obrtno cono v devinsko-nabrežinski občini je seveda preveč važna, da bi jo lahko odpravili z nekaj vrsticami. Zato se bomo k njej vrnili. D. L. RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 2. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbliž-njega vzhoda. ■ PETEK, 3. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Jurin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 4. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta ro-zajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov; 16.15 Glasba za vse okuse; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!«. ■ NEDELJA, 5. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Ko se zemlji zavrti, ni zmeraj tako hudo« (Marko Sosič); 11.20 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski radijski obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 17.30 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 6. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 15.30 Mladi val (Ena pesem, en spomin; Hit Parade); 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Marta Ivašič: šolski prijatelj. ■ TOREK, 7. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Popoldanski pot-puri; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«. ■ SREDA, 8. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski radijski obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov. N trenutku, ko se italijansko...« » 4im n znanju, h kateremu kot skupnost težimo. Seveda pa je tudi od števila volilcev odvisno, koliko bo naša kandidatura zgolj simbolična. Ko bi uspeli zbrati na enem našem kandidatu kakih 15 do 20 tisoč preferenc, kar ni absolutno nemogoče, bi v tej volilni navezi imeli skorajda zajamčenega zastopnika v Strasbourgu. Kakšna je vaša ideja federalizma, na katerega se tako glasno sklicuje tudi Severna liga? Naša lista Federalizem se ne zavzema za ustanovitev takoime-novanih »makroregij«, kakršne si zamišlja Severna liga, pa tudi na primer Fondazione Agnelli. Po našem mnenju bi se lahko z uresničitvijo takšne ideje ponovila nevarnost centralizma, pa čeprav nekoliko manjših razsežnosti. Lista Federalizem se zavzema bolj za okrepitev avtonomij obstoječih dežel in občin. Ideja o »ma-kroregijah« v resnici niti ni zakoniti otrok pravega federalizma, temveč bolj izraz nekaterih separatističnih teženj, ki s pravim federalizmom nimajo veliko opraviti. Bi to misel lahko natančneje obrazložil? V federalizmu ne gre toliko za to, da bi razbijali obstoječe države in da bi na njihovih razvalinah ustvarjali nove. Gre bolj za to, da bi racionalno porazdelili pristojnosti med različne ravni državne uprave, pri čemer velja načelo, da se pripišejo višjim ravnem le tiste pristojnosti, ki jih nižje ne morejo učinkovito upravljati. Federalistična ideja torej ne šibi državne enotnosti, temveč jo celo krepi. Država, ki se ukvarja z vsem ali skoraj vsem, je v resnici šibka. Močna postane takrat, ko ima omejene, a jasne pristojnosti. Zanimiva informacija o Slovencih v Milam Prejeli smo naslednje tiskovno poročilo, ki ga objavljamo. (Ur.) Svojo redno sejo je pred nedavnim deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo Julijsko krajino obogatil s prisotnostjo prof. Marjete Badalič, prevajalke in predstavnice Slovencev v Milanu. Na ta način je prišlo do zanimivega in poglobljenega srečanja med predstavniki Slovencev iz Furlanije Julijske krajine in tistimi iz Lombardije. Prisoten je bil tudi škofov vikar g. Oskar Simčič, ki že od leta 1980 enkrat mesečno vzdržuje z rojaki v Milanu verske in vsesplošne stike. Po zaslugi obeh se je slika Slovencev v Milanu zelo lepo in jasno zarisala. Te naše ljudi lahko razdelimo v dve veliki skupini: prva je po letih nekoliko starejša, v glavnem so to Primorci, ki so prišli v Milan med obema vojnama. Za to skupino je značilno, da si želi družbenih in kulturnih srečanj in da se zdaj v večjem zdaj v manjšem številu srečuje pri redni mesečni slovenski maši. V tej skupini so tudi Benečani kakor tudi nekaj uspešnih poslovnih ljudi, ki so se uveljavili na zahtevnem milanskem tržišču. V tej zvezi velja omeniti celo vrsto kulturniških skupin, ki so obogatile srečanja v cerkvi sv. Reš-njega telesa ob parku Sempione. Druga skupina je v nekem smislu modernejša, v glavnem je prišla v Milan zaradi poslovnih razlogov, je iz Slovenije in z njo bolj ali manj redno vzdržuje stike ali si vsaj želi večjih stikov. Za to skupino je značilno, da je izrazito poslovno obarva- na in da si zaradi tega želi tudi s strani SSK konkretnih pobud in možnosti za sodelovanje z matico, pa tudi z drugimi Slovenci, ki živijo in delujejo v Lombardiji. Prof. Marjeta Badalič je izrazila mnenje, da bi morali v mestnem središču nujno ustanoviti sedež, s pomočjo katerega bi lahko povezali Slovence, to pa je težje, kot bi kazalo na prvi pogled. Podjetja se bojijo, da bi se takšen sedež spremenil v nekakšno konzularno čakalnico. Toda brez sedeža ne bo šlo, zato bo treba vztrajati pri ustreznih slovenskih matičnih institucijah, da bi omogočile bolj organizirano življenje svojih rojakov v Milanu in Lombardiji. Razveseljivo v tej zvezi je, da se bo prof. Marjeta Badalič udeležila drugega svetovnega zasedanja SSK 23. in 24. junija na Dunaju. Deželni odbor SSK za FJK je tudi dokončno določil svoje delegate za to zasedanje. To so Bojan Brezigar, Ravel Kodrič, Majda Kaučič-Baša, Mitja Bitežnik in Giorgio Banchig. Ob koncu lepega srečanja v prostorih »Palače Hotela« v Gorici je predsednik deželnega odbora SSK Ravel Kodrič razgrnil del prihodnjega programa in nekaj zanimivih pobud, med katerimi je na prvem mestu svetovno zasedanje na Dunaju. Nenazadnje pa velja še povedati, daje sestanek deželnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa pozdravil tudi gost iz ZDA, sicer tržaški rojak Hilarij Rolih, ki se bo v imenu ravnokar ustanovljene konference SSK za ZDA udeležil svetovnega junijskega zasedanja na Dunaju. Ssk oskrbljena zaradi stopnjevanja napetosti mect Italijo in Slovenijo Ssk izraža zaskrbljenost stopnjevanja napetosti med Itahjo Slovenijo. Čudimo se, piše v tisku nem poročilu stranke, da je zuM I minister Martino v odnosih s Slo ^ nijo izbral pot, ki prav gotovo ttt skladu s prijateljskim sosedstvom z duhom evropskega sodelovanja■ Tudi Ssk je že izrazila bojazen, bo prisotnost neo ali post fa$}s^Vnt vladni koaliciji negativno vplivala procese utrjevanja mirnega m enak°■ pravnega sožitja v našem obmejne prostoru ter na odnose s sosedi rf dobno kot to prisotnost ocenjujejo vilne evropske države. Ssk kljub te poudarja, da je nujen demokrah dialog na institucionalni ravni m tem duhu je deželni tajnik Maj Brecelj v preteklih dneh pisal m[ strom za dežele Giulianu Urban1!! za notranje zadeve Robertu Mar° ju in za zunanje zadeve Antoniu M tinu, ter jim, po dosegi zaupnKf parlamentu, voščil dobro delo. Vr mih pa Brecelj ministre tudi °P° . ja na odprte probleme slovenske ma i šine, v prvi vrsti na potrebo po & prejšnji odobritvi pravičnega zak za globalno zaščito slovenske nja%i,c ne, ki naj bo v skladu z repubu . ustavo ter z mednarodnimi °bve2firt0 Italije. Krajši dopis s podobno v5 j. je deželni tajnik Ssk poslal tudi pr sedniku vlade Silviu Berlusconiju> teremu je sicer obsežneje pisal zey prej v fazi sestavljanja nove vluu ■ Bumerang u , Od odločnejše in agresiv ^ zunanje politike rimske vlad, gotovo ne morejo obetati nlC ^ brega Italijani v Istri, predv^ tisti na ozemlju Hrvaške. ^ vse vodi odklon od politike žitja in sodelovanja, razu^ ■ nja in spoštovanja med razi1 . mi narodnostnimi skupnos*^ se lahko na lastne oči preprica v krajih, ki niso daleč od 11 ^ Koristi italijanske manjš*ne ^ Istri bi zahtevale, da se njeIia.jti odprta vprašanja začnejo ure^, in reševati s pogovori med ^ mi vseh prizadetih držav, delovanju manjšinskih pr< nikov. Vsako drugačno ra bo gotovo delovalo kot - 3flje — iU? rang. Prvi dokaz za to je u P1 j, nje Farnesine, ki smo ga otfl li na začetku. | DAROVI IN PRISPEV^P -M H.P. 100.000 lir za tiskovni skla1 vega lista. V spomin na Franca Jezo *•- ^ V Se ni zadostnih jamstev pomiritev v Bosni mn fruz,tev na vrhu, nova musli-^o-hrvaška federacija, ki je na-dun "l B°^agi ivashingtonskega in da Te*a Ogovora, še ne pomeni, no( ludje, Muslimani in Hrvati, čez .^bili na dovčerajšnje sovra-U J>' Medtem ko so se v Sarajevu na fe/fl1?*j * skupščini dogovori o no- S.!l Vo^vu federacije, za začasnega Upuesfcnega predsednika je bil izvo-vreH j Ut Krešimir Zubak za pod-nitrsednika pa Musliman Ejup Ga-Hn, r V Mostarju Muslimani in Her ^je mrko spogledujejo. V pretC/ ,(■: rodno javnost, da je kuna zgo- 'simbol, ki ga ne gre enačiti I h '■*'<> diktaturo. oeiitlM nika-" bi i V b Prepričljiv. Hrvaški dinar bo )(otu & do konca leta, čeprav ne Patino sredstvo, pač pa ga le ^ v razmerju 4.000 din za 4 ku-Wi v bankah. Razmerje z nem- »Bolečina itedoživetega« je naslov najnovejše knjige zbranega dela pesnika Ivana Minattija, ki praznuje letos 70-letnico. Delo so prejšnji teden predstavili tudi v Tržaški knjigarni. Njegove poezije sta v slovenščini in italijanščini prebrali Milica Kravos in Patrizia Vascotto, o literarnem zakladu, ki ga je Minatti ustvaril v teh letih, pa je spregovoril prof. Borisa Paternu, avtor spremne besede k antologiji. Knjigo je izdala Mladinska knjiga iz Ljubljane. Na sliki: (foto D. Križmančič) pesnik Ivan Minatti in recitatorki Bernard Špacapan stopajo s svojim znakom in samostojno kandidatno listo.« O programu te volilne naveze je tajnik Figelj predvsem dejal, da so bile znotraj te grupacije sprejete tri osnovne točke programa, ki »želijo Gorico dvigniti na raven mesta v širšem evropskem prostoru ter znotraj nje ustvariti boljše življenjske pogoje za vse prebivalce. Druga točka programa, ki je uresničena že s skupnim nastopom, je v prepričanju, da se lahko v novem času povežejo med seboj tudi različne politične sile, ki zmorejo uresničiti življenjska stališča in preseči stare ideološke sheme. Iz vsega tega izhaja še tretja točka: znebiti se je treba abstraktnega političnega razmišljanja in se končno lotiti konkretnih problemov življenja ob meji in trezno razmisliti o prihodnosti našega mesta.« »Stranka Slovenska skupnost na ta način tudi stopa v novo obdobje,« poudarja še goriški pokrajinski tajnik Aleš Figelj, »saj mora v pametnem razmerju povezati svojo narodnostno poreklo s skrbjo za vse prebivalce mesta in nenazadnje tudi z mislijo na Evropo, ki se oblikuje pred našimi očmi. Čeprav smo znotraj slovenske manjšine edina slovenska stranka, nam to ne omogoča, da bi se lahko povezali z vsemi demokratičnimi silami za boljšo prihodnost nas vseh. To seveda ni lahko doseči in zato ni čudno, da je prav ob izteku priprav na občinske volitve prišlo znotraj 'tranzverzale' skoraj do razkroja. Če bi se kaj takega zgodilo, bi to bila velika škoda za vse nas, saj imamo realne možnost, da pridemo do balotaže, če ne celo do končne zmage. Lahko tudi povem, da ima prav Slovenska skupnost velike zasluge, da se je 'tranzverzala' v zadnjem trenutku spet povezala in celo utrdila. Sploh pa je zelo spodbudno dejstvo, da smo Slovenci za te volitve združili naše moči in da smo tudi našli veliko italijanskih sogovornikov, ki upoštevajo potrebe in želje slovenske manjšine.« Ivo Buda, alpinist SPUT, je sprejel povabilo sorodnega društva iz Kopra Občni zbor Jadrana V Prosvetnem domu na Opč*«^ je bil prejšnji teden občni zbor «a e osrednje košarkarske ekipe — Ja<^* na. Uvodno poročilo je podal prc sednik Pavel Vidoni, ki je poudari , da mora Jadran še vedno obstati K® reprezentanca najboljših slovensK košarkarjev. V razpravi se je veh«3 predstavnikov raznih društev str' njala, da mora Jadran ostati vrh te n* še zamejske športne piramide. Veliko poudarka so udeleženCl dali tudi mladinski košarki. Ten«1 področju je treba posvetiti velik0 Pf" zornost, saj sloni bodočnost na n)1 ' Da pa bo delo z mladimi čim uspešno, je treba pomagati vsem ^ stim košarkarskim društvom, k* v težavah tako s tehničnega kot k« dravskega vidika. Na občnem ru je bil izvoljen tudi odbor, ki S3 sestavlja 11 članov ter predstavni društev. Pripravili so igro »Ko žene fl1*' Duhovita in prijetna uprizoritev mladih igralcev SKD I. Grud$ V prijetnem okolju domačijit f1 Ušajevih v Stari vasi v Nabrežij številni udeleženci preživeli korl. prejšnjega tedna prijetim uro z 'j,p dimi igralci domačega društva SR I. Gruden, ki so pod vodstvom serke Maje Lapornik pripravili no igrico z naslovom »Ko žene nt": Kljub temu, da gre za amaterske i$] ce, so nekateri člani pokazali Pr igralski talent, pa tudi drugače je •rdi' Gost večera v DSI v pone* deljek, 6. junija, bo tržaško' istrski pisatelj GUIDO Ml' GLIA. Začetek ob 20.30. la predstava dodelana tako, da j11 v prihodnje lahko predstavili tudi ’ kakem zahtevnejšem odru. Zgodba je povzeta po delu aV ^ Axelroda Georga. Vsebina je ,n°!^ komu že znana, saj je bil po tem ae posnet tudi film, ki ima v italijdj1 ni naslov »Quando la moglie va b1. canza«, z nepozabno in dražljivo M rilyn Monroe v glavni vlogi. .. v Hollywoodu posneli v 60. letih, nimivo pa je, da so na Sloveti*( . igro A. Georga igrali že leta 47 v * ■ minu in Bovcu. Uprizorilo jo jo morsko amatersko gledališče. Gre za razburkano zgodbo o ^ škem, ki ostane sam doma, kef S'L njegova žena želela na počitnice v njega. Mučijo ga dvomi in je, obenem pa se mu ponujajo tua1 ^ ve priložnosti... V igri so nastop Aljoša Terčon, Edvin Bogateč, tina Visentin, Irina Čebulec, ^iV!r,r Caharija, Martina Pertot, Toma7-harija, Niko Pertot in Ivan Mladi igralci so poskrbeli tudi7(1 stume. »Zame je vzpon na Anapurno 4 velik izziv in življenjska izkušnja« Septembra bodo člani Alpinističnega odseka Obalnega planinskega društva iz Kopra odšli na visokogorsko odpravo na Anapurno 4 (7.525 m) v himalajski gorski verigi. Z njimi bo tudi Ivo Buda iz Trsta, član tukajšnjega Slovenskega planinskega društva, ki je star 20 let in študira arhitekturo v Ljubljani. V tem času sicer nima ogromno časa za študij, saj mora veliko trenirati, da bo kos zahtevnemu podvigu. Vodja in zdravnik odprave bo Žare Guzelj, ki ima z visokogorskimi vzponi že veliko izkušenj, saj je večkrat spremljal alpiniste tudi v Himalaji. Anapaurna je pogorje v centralnem Nepalu in obsega štiri gore. Prva, najvišja, ima nad 8 tisoč metrov, najnižja pa je Anapurna 4, kamor se bodo odpravili člani Obalnega planinskega društva. Tehnično pot sicer ni izredno težavna, nevarna je le zaradi izredno nestalnega vremena in močnega vetra, poleg tega pa seveda zahteva veliko pripravljenost alpinistov, saj na takšni višini tudi zaradi redkejšega zraka vsak korak neprimerno težavnejši. O tem, kako se na ta pomemben podvig pripravlja, je v intervjuju povedal kaj več Ivo Buda. kole: med tednom, ko sem v Ljubljani, tečem vsak dan navkreber, nato pa še dvigujem uteži in hodim v hribe z obteženim nahrbtnikom. Vzpona se ne bojim, ker prevladujejo drugi občutki, saj gre za zame povsem novo izkušnjo in torej velik izziv. Katero smer boste ubrali, kakšne so težave pri vzponu na Anapurno 4, v čem je novost te odprave in koliko članov se je bo udeležilo? Organizatorji so izbrali »klasično«, južno smer, ki tehnično ni zelo težavna, vendar pa je zelo dolga. Najbolj strmi del ima naklon 60. stopnj. Plezanja torej ni, pač pa samo hoja. V tem delu Himalaje pa je največji problem vreme, zato smo tudi izbrali precej dolgo obdobje - od prvih dni septembra do konca oktobra. Odprave se bo udeležilo 10 alpinistov, obstaja pa možnost, da se mi bo iz Trsta pridružil še kdo. Novost pa bo v tem, da se bo član naše odprave Matevž Lenarčič vrgel s padalom z vrha. Če mu bo uspelo, bo to slovenski rekord, poskus pa je nevaren predvsem zato, ker je ta predel izredno vetroven. Kdaj si se začel ukvarjati z alpinizmom in kakšne so Tvoje dosedanje izkušnje? S tem športom sem se začel ukvarjati pred štirimi leti in to skoraj naključno. S prijatelji smo se namreč zmenili za izlet v gore in tam sem jih vzljubil. Začel sem se ukvarjati s športnim plezanjem in sem se po enem letu toliko naučil, da sem se lahko odpravil na zahtevnejše poti. Večkrat sem bil v Dolomitih, Karnijskih in Kamniških Alpah, Julijcih, pa tudi v Franciji (Verdon), na Korziki in še kje. Doslej pa se nisem nikdar ukvarjal z višinskim plezanjem, le v Dolomitih sem si z zimskimi vzponi pridobil nekaj izkušenj z ledom in snegom. Kako in koliko sedaj treniraš? Te je strah tako zahtevne poti? Štiri leta alpinizma, ki jih imamo za sabo, za tak zahteven vzpon res niso dovolj dolga doba. Reči pa moram, da sem v tem času izredno intenzivno treniral. Ko sem izvedel, da bom šel v Himalajo, sem svoj trening seveda spremenil Predvsem moram okrepiti noge. Športno plezanje, s katerim sem se doslej pretežno ukvarjal, zahteva namreč predvsem spretnost in moč v rokah. Moj trening poteka ta- Pri vsaki alpinistični odpravi predstavljajo velik problem finančna sredstva. Kako boš uredil to vprašanje? Res je, da vsaka taka odprava ogromno stane. Izračunali smo, da potrebuje vsak član približno 8 milijonov lir za visokogorsko opremo, ki mora biti profesionalna, za letalo in prevoz od letališča do Katmanduja do vznožja gore, za hrano in drugo. Poleg tega je treba vrh tudi »naročiti« in ga plačati, saj drugače oblasti vzpona ne dovolijo. Zame s finančnega vidika trenutno slabo kaže, saj svojega sponzorja, ki bi mi pomagal vsaj delno kriti stroške, še iščem. Za konec pa še vprašanje o mladih alpinistih pri Slovenskem planinskem društvu iz Trsta. So za ta šport navdušeni? Prav sedaj poteka v Glinščici tečaj plezanja, ki se ga je udeležilo okrog 20 mladih. Kot inštruktor lahko rečem, da sem bil zadovoljen z njimi, vesel pa sem tudi bil, ker sem videl, da so bili vsi navdušeni. V plezanju se sedaj preizkušajo tudi, ko ni tečaja, čez kak mesec pa bodo odšli na izlet v Dolomite, kjer bodo izpopolnili svoje znanje. Pogovarjala se je Helena Jovanovič * * * Literarni večer na Opčinah Slavistično društvo in Trsta, Gorice in Vidma in Zveza slovenskih kulturnih društev vabita na Literarni večer, ki bo v petek, 3. junija, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopili bodo avtorji Marij Čuk, Miroslav Košuta, Feri Lainšček in Cvetka Lipuš, slavnostni gost pa bo Alojz Rebula. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi srebrna Cankarjeva priznanje Slavističnega društva. Ivo Buda med plezanjem na Korziki Ustava in pokušnja šn §on^u je bila konec prej-že in3 tec*na tradicionalna, letos Kot' razstava in pokušnja vin. Dan ^-r 3 otvoritvi poudarila žu-va )a Tamara Blažina, je razsta-no^0tjV°,Pr'sPevala R razvoju vini r\ ba in kletarstva v obči-tik i?e!^a Pa )e tudi problema-d j^e§a parka in potrebo, dn °x ° bodoči park upravljali tij,. ljudje. Odbornik za krneli™0 Rado Milič pa je spregovo-,, ,°..,valitetnem razvoju vin v števil 'n poudaril, da se b0]Ja vir»a lahko merijo z naj-J‘ Ir^lv državi in tudi v Evropi. °s ze tretje leto so razdelili raz- stavo na dva dela, na tiste, ki ponujajo kraško belo vino oziroma teran ter tiste, ki sortirajo vina. V konkurenci belih vin je zlato odličje prejel Janko Kocman iz Zgonika, srebro pa Stanko Milič iz Zgonika in Ervin Doljak iz Sa-matorce. Zlato za teran je osvojil Srečko Štolfa iz Saleža, srebro pa Mario Milič iz Repniča in kmečki turizem Colja iz Šamatorce 20. V kategoriji vin z zaščitenim poreklom je zlato medaljo dobila vitovska garganja Jožka Colje iz Sa-matorce 21, Rado Milič iz Saleža za malvazijo, srebrno odličje pa teran Srečka Štolfe. slifc$.ra2stave vin so v Zgoniku poskrbeli tudi za bogat kulturni spored. Na ' le plesna skupina iz Trbovelj (foto S. Ferrari) Nenadna smrt prof. Pavla Čoka sta^°Vsem nepričakovano je v prosti 42 let umrl prof. Pavel gja ' ?d letošnjega januarja dalje slo ni tajnik tržaškega Sindikata da er,sR*b šol. Izdihnil je ponoči - • Svoiem domu. Čeprav še že tem ni dobro po-vsemu opravil vsaj , saj zaradi svoje vest-. zavezanosti delu ni modrovati. Pok °^u,:eno žalno sejo so se Škpp^jR3 spomnili v dvorani trža-kolg ■ la "T- Prešeren« številni ja2ri^' k' se kar niso hoteli sgri-ka r 11 z dejstvom, da Pavla Co-Ocj ne bodo nikdar več videli. Jega so ostali le lepi spomini ki je stala na mizi rož. Veliko občutenih uost ° P°K°jniku je za to prilož-vericjnaPisala prof. Ester Sferco, Se u ar sama ni imela moči, da bi Hst ^a seje, in je zato njen ske Prebrala Ana Volpi s trgov-katera .ZaV°da »Ž. Zois«, šole, na je z * )e Cok poučeval, preden se ukvarjati s sindikalnim Momje§°Vernu spominu se je po-hiCa Živka Marc, podtaj- t\\L ki ip nrir^nrila nnl-ni. organizacijo in veliko delovno vnemo. Italijanski sindikalni kolegi pa so poudarili, da nameravajo nadaljevati na poti sodelovanja, o katerem so se začeli pogovarjati prav s prof. Pavlom Čokom. Pokojnik zapušča ženo in dva majhna otroka. Prizadeti družini izreka globoko občuteno sožalje tudi naš list. H Slovenska skupnost o Kraškem parku in regulacijskem načrtu Pokrajinski odbor Slovenske skupnosti je pretežni del svoje zadnje seje, ki je bila v četrtek, 25. maja, posvetil dvema zelo aktualnima problemoma, ki sta v tem času v ospredju javnega zanimanja in poročanja tiska in drugih sredstev javnega obveščanja. Gre, kot znano, za vprašanje ustanovitve tako imenovanega Kraškega parka in za novi regulacijski načrt tržaške občine. Glede Kraškega parka izvršni odbor osvaja temeljna izhodišča deželnega tajništva Šsk, ki jih mora Dežela upoštevati pri oblikovanju kakršnihkoli ukrepov za zaščito obsežnega kraškega območja, ki je v zadnjem času utrpelo izredno hude zunanje posege (postavitev sinhrotrona in uvedba močnih vinkulacij glede naravnega razvoja samega). Zadnji osnutek načrta za ureditev Kraškega parka predvideva sicer dve vrsti območij: tista, ki so zaradi naravnih značilnosti potrebna posebnih varstvenih ukrepov, in tista, za katera naj bi veljala nekoliko manj stroga določila. Kljub temu pa prizadeto krajevno prebivalstvo nasprotuje tako obsežnim področjem tako imenovanega predparka, ker omejujejo možnosti za njihov naravni gospodarski razvoj. Zato je še vedno potrebna velika opreznost, preden bi bile sprejete dokončne odločitve. Podobno velja tudi glede pravkar predloženega novega regulacijskega načrta tržaške občine, o katerem bodo med drugim morali imeti možnost za razpravo in predlaganje dopolnil in pripomb krajevni sosveti pa tudi druge organizacije civilne družbe. ■0v0 ki je opozorila na pokoj-prizadevnost, smisel za Udeleženci žalne seje za Pavlom Čokom (foto D. Križmančič) Z zadnje seje SKGZ Tržaški pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na zadnji seji z odobravanjem ocenil pristop deželne uprave k vprašanju Kraškega parka. Ni dvoma, da je sam značaj sedanje deželne koalicije odločilen pri tem, da se želi prekiniti s preteklo prakso poseganj na teritorij, od katere je imelo prebivalstvo največkrat le škodo, piše v tiskovnem poročilu organizacije. Pokrajinski odbor SKGZ je v tem smislu podčrtal pomen dolgoletnih prizadevanj Kmečke zveze, domačih javnih uprav in Kraške gorske skupnosti, da se posegi na Krasu uredijo z upoštevanjem objektivnih potreb prebivalstva, med katere spada vsekakor tudi racionalno pojmovana zaščita narave. Če teh vztrajnih prizadevanj ne bi bilo, bi bila splošna zavest o potrebi po aktivni zaščiti še vedno nizka. Park da, torej, vendar v funkciji razvoja in ohranitve značilnosti kraškega območja. SKGZ izraža to stališče v prepričanju, da je s sedanjo deželno upravo mogoče izdelati pozitiven instrument in je v tem smislu tudi ocenila srečanje z deželnim odbornikom Ghersino. Vsekakor so bila pozitivno ocenjena odbornikova zagotovila, da bo Kraški park načrtovala in upravljala Kraška gorska skupnost v tesnem sodelovanju z ustanovami in organizacijami naše skupnosti. Tako bo tudi Gorska skupnost z novo vlogo dobila bistveno večjo težo in se izognila nevarnosti ukinitve, ki ji je pretila že dalj časa, še pravi tiskovno poročilo. Pokrajinski odbor je na seji ocenil tudi anketo o poznavanju polpretekle zgodovine med dijaki višjih srednjih šol, ki jo je izvedel Primorski dnevnik. Pobuda dnevnika je bila ocenjena zelo pozitivno in izraženo je bilo mnenje, da je tak pristop dobrodošel in koristen tudi glede drugih pomembnih vprašanj. Pokrajinski odbor je nadalje izrazil zadovoljstvo, da je šolski skrbnik upošteval mnenje o potrebi po zamrznitvi načrta za racionalizacijo šol, vendar je bilo obenem podčrtano stališče, da je treba sedaj intenzivno proučevati položaj slovenskih šol in se na spremembe temeljito pripraviti. * * * »Evropska zveza ni gospodarska in trgovinska zadruga, temveč ustanova, ki temelji na skupnih vrednotah. Izjava podpredsednika belgijske vlade, Elia di Rupa (ta ni hotel stisniti roke italijanskemu ministru Tatarelli, pripadniku misovske stranke op. ur.) nam nudi priložnost, da ponovno poudarimo zvestobo tem vrednotam«. Tako je dejal začasni predsednik Ministrskega sveta Evropske zveze, grški socialist Joannis Haralambous na seji v Bruslju v ponedeljek, 30. maja. NAŠE SOŽALJE Ob smrti gospe Marije Stepančič, vdove Veljak, naše zveste naročnice, izrekamo hčerkama Elidi in Štefaniji globoko občuteno sožalje Uredništvo in uprava Novega lista Goriški sindikat slovenske šole razpravljal o perečih vprašanjih Odbor Sindikata slovenske šole — tajništvo Gorica je na svoji zadnji seji razpravljal o organiku, predvpisih, o mučni situaciji na šoli I. Trinko, načrtih za združevanje ravnateljstev, težnji po osamosvojitvi slovenske sekcije ITI in še o drugih aktualnih in perečih vprašanjih. Na osnovnih šolah se število učiteljev, vsaj na podlagi sedanjih podatkov, ne bo bistveno spremenilo. Stanje pa je vsekakor vse prej kot rožnato. Na nižji srednji šoli I. Trinko bo odpadel en razred, na višjih pa ne bo paralelk. Obenem, so opozorili člani sindikata, je pod vprašajem tudi obstoj nekaterih drugih osnovnih šol. Kar zadeva predvpise v prve razrede višjih šol so bili člani odbora mnenja, da so dijaki primemo porazdeljeni na vseh višjih šolah. Pet dijakov pa se bo po končanem obveznem šolanju vpisalo v italijanske šole (znanstveni licej in kmetijska šola). O sklepih deželne šolske komisije za osamosvojitev slovenske sekcije ITI proti združevanju dveh ravnateljstev tržaških nižjih srednji šol je poročala S. Klanjšček. Za združitev ravnateljstev in proti osamosvojitvi ITI, piše med drugim v tiskovnem poročilu go-riškega dela SSS, je glasoval samo prof. A. Lojk in tako javno dokazal svojo »skrb« za slovensko šolo. Na seji so člani dalje razpravljali tudi o mučni situaciji, ki vlada na nižji srednji šoli I. Trinko, kjer se morajo podpisniki odprtega pisma zagovarjati, ker so se javno in jasno izrekli proti vodstvu te šole. Na Goriškem sedaj zbirajo gradivo za šolska »Izvestja«, ki naj bi obsegala leta 1985-95. Publikacija bo s slikami in podatki zrcalila šolsko stvarnost v zadnjem desetletju s podatki in slikami. Gradivo zbira odbor, ki mu predseduje prof. L. Budal. Na seji SSŠ so člani tudi izvedeli, da bo na slovenski sekciji ITI v prihodnjem šolskem letu prišlo do sprememb v številu tedenskih ur. Profesorski zbor tega zavoda je namreč sprejel nekatere nove administrativne programe. Tako se bo umik skrčil od 39 do 36 ur tedensko. Odbor bo v prihodnjih dneh odločil, kdo se bo lahko udeležil Seminarja slovenskega jezika in kulture v Ljubljani. Sindikat namreč razpolaga samo z dvema štipendiranima mestoma. Prihodnja, po vsej verjetnosti zaključna seja Odbora Sindikata slovenske šole, bo konec junija pri družini Rožič v Podgori, pri kateri je Odbor ob zaključku šolskega leta še vrsto let gost. Razstava beneških likovnih umetnikov v goriškem Kulturnem domu Od 2. do 19. junija 1994 bo v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) odprta skupinska razstava likovnih umetnikov iz Slovenske Benečije, ki jo prirejata v skupnem sodelovanju Upravni odbor Kulturnega doma in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice. Ob tej priložnosti bodo v goriški galeriji razstavljali naslednji beneški likovni umetniki: Gianni Balus, Gian-ni Carlig, Diana Crisetig, Lorena de Angelis, Brunetta di Lenardo, Loret-ta Bordolo, Giacinto Iussa, Teresa Lenardo, Gianni Osganch, Paolo Man-zini, Sandra Manzini, Mario Masse-ra, Alvaro Petricig, Paolo Petricig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zufferli in Adolfo Corredig. Uradna otvoritev razstave bo v četrtek, 2. junija, ob 18.30. Profil slikarja H. Koršiča V dvorani Kulturnega društva »A. Budal« v Štandrežu so v teh dneh odprli razstavo najnovejših del gori-škega slikarja Hermana Koršiča. Gre za njegovo drugo osebno razstavo. Koršič pripada nemirnim slikarjem, v svojih delih pa se je odločil predvsem za socialno vsebino, kar ima na tej razstavi poleg neobičajno in izvirno zasnovanih portretov še poseben poudarek. Najpogostejši motivi so mamila, trgovina z organi, prostitucija, skin-headi, obup in osamljenost človeka. V njegovih umetninah prevladujejo temne, kovinsko hladne barve; le tu pa tam izstopajo svetlejše lise, platna pa so razrezana in raztrgana, slikarsko izdelana tudi na hrbmi strani in preko okvira. Neobičajnega in izvirnega mladega umetnika je na odprtju razstave v Štandrežu predstavil Milko Rener. Ogled del je možen vsak dan po 19. uri. POPRAVEK V prejšnji številki sta se v članek Iva Jevnikarja z naslovom »Še o Jezovem simpoziju« vrinili dve napaki. Vlast ja Simončič ni bivši trgovec, ampak bivši tigrovec; ime gibanja, o katerem govori v članku citirani dokument, pa je Slovenska demokratična osvobodilna zveza in ne Slovenska demokratična zveza. Uredništvo Na razpolago je še nekaj prostih mest KOLONIJA V DRAGI Slovensko Karitativno Društvo SLOKAD iz Trsta organizira že od 1947 kolonijo za otroke do štirinajstega leta starosti. Gosti jih v lepi vask Draga v dolinski občini, kjer ima na razpolago veliko in udobno stavbo o dano z zelenjem in travniki, kjer se otroci lahko sprostijo, seveda pod n* zorstvom usposobljenega osebja. V programu so daljši in krajši izleti, kjer mali gostje odkrivajo nar®V°_ okrog te lepe vasice ter spoznavajo razne zanimivosti naše pokrajine in žele. S posebnim avtobusom se trikrat tedensko podajo na kopanje ah P v slučaju slabega vremena po kraški planoti. Kolonija v Dragi sprejema vsako leto nad petdeset otrok, s Tržaškega Goriškega in celo iz Brd. V večernih urah se otroci sprostijo ob gledanju zanje primernih ali pa organizatorji poskrbijo za predavanje kakega »večnega popotnika-bo otroke s svojim pripovedovanjem in diapozitivi, popeljal v različne kfa je sveta. Počitnice v Dragi se bodo letos pričele 5. julija in se zaključile 25. ju ja. Starši, ki bi želeli prijaviti svoje otroke, lahko pokličejo na telefons številko 226117 (040), kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Čeprav j® za vpis že zapadel, društvo SLOKAD obvešča, da je še nekaj prostih m na razpolago. , , O. PeC>' . - V '..v... • ' » ■ - "4'~' • •.....*"'• ■■ -.f, /-VsA ■■ .... •* — »A* Poslopje v Dragi, obdano z zelenjem, kjer poteka poletna kolonija Okrogla miza ob 10-letnici Travnika V goriškem Kulturnem domu je v začetku tega tedna potekala razgibana okrogla miza o množični vseslovenski manifestaciji na Travniku pred desetimi leti in o tem, kaj se je za našo narodno skupnost v tem času spremenilo. Govorili pa so tudi o prihodnosti in o skupni strategiji, ki jo moramo zavzeti, če hočemo doseči pravice, za katere se že tako dolgo brez uspeha borimo. Pri okrogli mizi so sodelovali Rudi Pavšič, predsednik goriškega dela ZSKD, ki je priredila okroglo mizo, Karlo Devetak (SKGZ), Marija Ferletič (SSO) ter slovenski predstavniki različnih strank — Aleš Figelj, Igor Komel, Vlado Klemše, Viljem Gergolet in Marko Marinčič. Zaključna šolska prireditev v Laške Na začetku prireditve so p°zC*f^, vili Sonja Božič za slovensko ko sijo, predsednik CCPP T. Piz^al^ glio in didaktična ravnateljih ^ Pavlin. Prisoten je bil tudi odbor11 za šolstvo občine Ronke F. M*®* si. Sledil je kulturni del priredij Uvodoma je zborček vrtca p° v° stvom učiteljic Egle Korošec in rr ke Devetak zapel nekaj pesmic, nato pa so otroci iz rom) ske osnovne šole uprizorili igr_ . »Čarodej Pokus«. Osnovnošolk’^ Sovodenj pa so nastopili z lutk°v..c, igrico o strahu. Pod vodstvom . ^ ljice Egle Frandolič so igrali tu^‘ Orfove instrumente. Spored zaključil z ubranim petjem otm5 , ga zbora »G. Verdi« iz Ronk, ki je • pod vodstvom M. T. Tomatis- ^ Sonja Božič je nato predstavila čno glasilo z naslovom »Šolski ljak«. V njem je sodelovalo H uC ^ cev, za katere upamo, da se b° Tudi letos je bila v Selcu tradicionalna šolska prireditev slovenskih učencev v Laškem. Pripravila jo je Posvetovalna komisija za slovenska vprašanja pri Javnem večnamenskem kulturnem središču (C.C.P.P.) s sodelovanjem vrtca in osnovne šole. Takšne proslave so pomembne predvsem zato, ker z njimi Slovenci ponovno dokažemo, da smo tu, da obstajamo. Vpliv italijanskega okolja je v Laškem zelo močan, zato je tudi bodočnost tamkajšnjih šol ogrožena, čeprav je letos kar 9 novih predvpi-sov v vrtec. r ak' kasneje, ko bodo nekoliko zrasU-tivno vključili v kulturno deloya v Laškem. Karlo M** Ogovor z ravnateljem Maksom Gergoletom Umljiv obračun delovanja hranilnice iz Doberdoba ca ' n* ^tev^n* drugi bančni zavodi je tudi Kmečko obrtna hranilni-V ^erdoba imela pred kratkim svoj izredni in redni občni zbor. kladu z novo zakonodajo je bilo treba spremeniti ime - odslej se ,lrnenovala Zadružna kreditna banka Doberdob. Nato je bil na vrsti ni občni zbor, na katerem so člani odobrili bilanco. Predsednik An- j^ej Gergolet je nacjvse pozitivno ocenil delovanje v minulem letu. kot ' jkiček je znašal nad 800 milijonov lir, kar je za manjšo banko, j^sti dobiček j 0 je doberdobska, velik uspeh. ^ Nekaj najvažnejših informacij o občnem zboru in o delovanju ban- Je v intervjuju povzel ravnatelj Maks Gergolet. ba o novih pravilih je moral vaš ncni zavod, kot vse druge hra- tuH'1Ce' sPremenil* *me *n s tem ne 1 statut. Kaj je bilo na izred-delu občnega zbora najpo-membnejše? Q, y Vrvem, izrednem delu našega 7..6^ zbora smo se preimenovali v Sf Južno kreditno banko Doberdob. m v skladu smo morali tudi spre-trph^statut- Med drugim se je bilo f,0 a °dlo£iti tudi za ojačitev fonda za v T?^0- nov‘b zakonih pa gre ir?l! U ste£aia banke premoženje v p fond namesto v krajevnega. d naj bi bil namenjen izobraževa-tll 'n usposabljanju novih delovnih ... l> vanj pa se bo iztekal delež do-d-« bank. U, u novostmi naj omenim, da j, 0 P° novem postane član naše otrl Vsakdo. Prej je bilo članstvo je jj!eno le na kmete in obrtnike, kot ^o° razvidno iz imena našega ob,Kaj pa bi povedali o rednem la Cl)em zboru, predvsem o bi-*• Je bilo poslovanje v zad-eitl Jetu zadovoljivo? Poslovanje v minulem letu lahko ocenimo pozitivno, saj imamo nad 800 milijonov lir čistega dobička. Povišek vlog je znašal skoraj 20 odstotkov več kot leto prej. Kot podatek naj povem, da smo presegli 41 milijard lir vlog in 21 milijard lir posojil. Na rednem delu občnega zbora je bil tudi potrjen del upravnega sveta — predsednik Andrej Gergolet, Ar-naldo Ferfoglia in Armando Jarc. Pomembno je tudi, da je bil na tem srečanju prisoten tudi predsednik deželne federacije hranilnic Picco. Koliko oseb je zaposlenih v vaši banki in ali nameravate odpreti še kako podružnico? Kakšni so vaši načrti? Svojo podružnico smo odprli lansko leto v Ronkah in trenutno ne načrtujemo, da bi odprli še kako drugo. V naši banki je skupno zaposlenih 9 oseb. Kar zadeva načrte pa trenutno še ne bi mogel veliko povedati. Seveda jih imamo, vendar bo treba videti, kakšne bodo težave z novo zakonodajo. Trenutno še čakamo izvršilne ukrepe osrednjega bančnega zavoda Ban-ca dTtalia. Ali doberdobska banka lahko posluje tudi s tujino in kakšno je sodelovanje z drugimi bančnimi zavodi v Italiji? S tujino lahko poslujemo samo posredno in to seveda omejuje naše stike z bančnimi zavodi v drugih državah in tudi v Sloveniji. Banca dTtalia postavlja namreč izredno zahtevne pogoje za poslovanje s tujino. Doberdobska posojilnica pa ima vsekakor plodne stike z drugimi slovenskimi bančnimi zavodi v Furlaniji - Julijski krajini preko bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pa tudi z drugimi bankami v Italiji, saj smo včlanjeni v deželno in vsedržavno federacijo hranilnic. _ .. (hj) V DSI o podobi slovenskega otroka na Goriškem Na okrogli mizi v Društvu slovenskih izobražencev so prejšnji ponedeljek sodelovali štirje od šestih izvedencev, ki so opravili raziskavo z naslovom »Podoba našega otroka na Goriškem«. Delo je v okviru raziskovalnega instituta SLORI izšlo lansko leto. Emidij Susič, Danilo Sedmak, Aldo Rupel in Marko Jarc so poslušalcem posredovali najpomembnejše izsledke raziskave in rezultate primerjali s stanjem na tržaških osnovnih šolah. Za vse velja, so rekli, da otroci danes premalo berejo in imajo precejšnje težave s slovenščino, čeprav približno polovica govori doma izključno slovensko. Predsedstvo Kmečko obrtne hranilnice iz Doberdoba na občnem zboru (foto S.R.) Ivan Budin Tri četrtine stoletja (IV.) vPrP° dveh letih kaplanovanja me je nadškof Sedej povabil na pogovor. Po-sartl a* me je, če znam furlansko. Ko sem mu zanikal, se je začudil, češ še hp ,Zna< čeprav je doma iz Cerknega, medtem ko sem jaz rojen blizu fur-VU k a ne znam. Povedal sem mu, da sem srednjo šolo obiskoval rpg . 9ani in zato nisem imel priložnosti, da bi se naučil furlansko. Nadškof veJ^m'shl nastaviti v Merniku, kjer bi imel v cerkvi in pri verouku vse slo-*Vla a di v Dolenji (Dolegna) moral imeti vse dvojezično, ker so tam že reVe^adškof je nato poslal v Mernik Antona Češčonjo. S tistimi ljudmi se je rnuč'l skoraj celo generacijo, da bi jih ohranil pri narodni zavesti. Iz-Seg]e^a ie neprestana zasliševanja in kazni od fašističnih oblasti, ki so mu zaje m ^Nitvenike in katekizme. Kljub temu je vztrajal. Za časa stalinizma pa ljeni v zapor, ker je nekje v Istri opravljal duhovniško službo brez dovo-£ “ljudske oblasti«, nje °sOIdrijčani leta 1931 zvedeli, da me misli nadškof premestiti v Gore-izjav0 Ie P1* Kanalu, je dopisnik Janez Novakov zbral nad 200 podpisov pod deu ' ^a )e g. dekan star, zato ne kaže pogosto menjavati kaplanov, saj jih sa|. ne more vpeljevati v delo. Zanimivo je, da je kot zadnji peticijo podpi-ni dekan Arko. Nadškof je takoj odgovoril, da na željo vernikov in de-°stanem v Idriji. Naslednje leto je moral nadškof Sedej odstopiti. Kancler msgr. Setničar mi je povedal, kako je prišel v pisarniške prostore in potrt povedal: »Nisem več vaš škof!« To ga je tako prizadelo, da je kmalu umrl. Vatikan je imenoval kot apostolskega administratorja koprskega kanonika Sirottija. Fašistične oblasti v Idriji so apostolskega administratorja takoj obvestile, kako kaplan ovira asimilacijo. Zato so izrazili željo, naj ga odstrani. Msgr. Sirotti jim je takoj ustregel in mi poslal dekret o imenovanju za kaplana v Hrenovice pri Postojni. Tedaj je postonjska dekanija cerkveno spadala pod upravo goriškega nadškofa. Tako sta se me goriška kvestura in idrijska občina znebili. Za časa mojega kaplanovanja v Hrenovicah je vsa postonjska dekanija prešla tudi cerkveno pod Trst. Vsi duhovniki smo bili inkardinirani v tržaško škofijo. Hrenovška župnija je imela 14 podružnic, če štejemo tudi Razdrto in Ubeljsko, ki sem ju oskrboval iz Hrenovic. Fašisti mi zdaj niso delali posebnih težav. Le učiteljstvo se je repenčilo, ker sva z župnikom Lavrenčičem vpeljala slovenski verouk po vseh podružnicah. Verouk je seveda bil v cerkvah. Nekoč pa je le prišlo do spopada z učiteljem pri fari. Pri sebi sem namreč imel sestro in sedemletno nečakinjo, ki ji je mama umrla pri šestem porodu. Tega otroka so po vsej sili hoteli vpisati med Piccole italiane. Deklica je takoj pokazala svoj odpor. Naročil sem ji, naj učitelju pove, da ji je vpis v fašistično organizacijo najmlajših prepovedala že pokojna mama. Toda učitelj je razumel, da je kaplan tisti, ki ne dovoli. Namesto na kvesturo so ta primer sporočili apostolskemu administratorju Sirottiju v Gorico. Takrat še nismo bili priključeni tržaški škofiji. Sirotti je dekanu Krhnetu naročil, naj me posvari, češ da je fašistična organizacija za mlade zelo vzgojna. Medtem smo bili priključeni tržaški škofiji in je naš predstojnik postal škof Fogar. Položaj je za nas bil mnogo lažji. Leta 1935 sem na željo svojih predstojnikov sprejel upravo župnije Vreme, Suhorje in Ostrožno brdo. Nastanil sem se na Suhorju. Z menoj so bili Kmetijstvo Biološki ukrepi p V intenzivnem kmetovanju se uporablja veliko fitosanitarnih sredstev, kar seveda uniči naravno ravnovesje. V poljedelstvu in intenzivnem sadjarstvu, vinogradništvu, cvetličarstvu in tako dalje, se bomo težko odpovedali uporabi teh sredstev. V domačem vrtu pa si lahko pomagamo tudi z biološkimi pripravki. V prvi vrsti moramo za dobro oskrbovanje tal upoštevati organska gnojila in še zlasti s kompost, saj izboljšuje rast in torej tudi odpornost. Pri tem skušamo tudi tako kombinirati razne kulture, da si vzajemno pomagajo, saj je znano, da bližina nekaterih kultur ugodno vpliva na rast obeh vrst. Ob nizkem fižolu na primer dobro uspevajo rdeča redkvica, repa, zelena, krompir, paradižnik, solata, rdeča pesa, blitva in še kaj. Neugodno pa se razvijajo čebula, česen in por. Vendar so na vrtovih tudi nekateri škodljivci. Proti polžem na primer lahko ukrepamo na več načinov. Na tiste gredice, ki jih obiskujejo polži, polagamo stare deske in zjutraj polže poberemo. Jogurtove lončke lahko zakopljemo do roba v zemljo in zlijemo vanje malo piva, za vabo. Polže lahko odvračamo tudi tako, da na izpostavljenih legah sadimo nekatere rastline, ki jih odbijajo. To so čebula, česen, žajbelj in timijan. Tudi gorčica zelo odbija polže. Listne uši sovražijo recimo bližino sivke-lavande, pod sadnimi drevesi pa lahko sadimo kapucinke, in ker listine uši zelo rade obiščejo to rastlino, jih odvrnemo od dreves. Kadar je listin uši veliko, si lahko pomagamo s škropivom iz kopriv, kar velja za vse vrste uši. To škropivo lahko pripravimo iz svežih ali posušenih kopriv. Če imamo sveže rastline, narežemo en kilogram kopriv in jih namočimo za 24 ur v 10 litrov vode. V primeru posušenih kopriv pa zadostuje od 100 do 200 gramov. Po 24-ih urah tekočino precedimo in z njo poškropimo rastline z vseh strani. Če je na rastlini veliko uši, bomo morali škropljenje večkrat ponoviti v razdalji nekaj dni. Uši se bomo rešili tudi, če bomo odpravili mravlje, ki pogosto nosijo listine uši na rastline, ker se hranijo z njihovimi sladkimi izločki. Mravlje je zelo težko pregnati z vrta, nekateri menijo, da jih odganjata poprova meta in motovilec. Drevesa bomo tudi zaščitili, če bomo vsaj ob vznožju debla namestili lepilni trak ali v širini kakih desetih centimetrov premazali lubje s kakim lepilom. Na krompirju se že pojavlja koloradski hrošč in biološki vrtnarji svetujejo, da jih sproti pobiramo z rastlin, baje pa odganja te hrošče hren. Zato nekateri svetujejo, da naj bi na koncih gredic, kjer gojimo krompir, zasadili nekaj korenin hrena. V boju proti raznim škodljivcem je mogoče uporabiti tudi nekatera druga naravna sredstva, a to bo snov kakega prihodnjega prispevka. »Hiša koroških Slovencev« v Ljubiji ' venska gospodarska zveza. V Ljubljani so v teh dneh odprli »Hišo koroških Slovencev«. Slovesnosti se je poleg slovenskega predsednika Kučana udeležil tudi avstrijski predsednik Thomas Klestil, ki se je ravno tedaj mudil na dvodnevnem državnem obisku v Sloveniji. Pobudo za odprtje hiše je dala Mohorjeva družba iz Celovca z namenom, da okrepi povezavo z matico in z željo po večji politični, kulturni in gospodarski prisotnosti v Sloveniji. V »Hiši koroških Slovencev« bodo odprla svoja predstavništva naslednje organizacije in družbe koroških Slovencev: Mohorjeva družba v Celovcu, mednarodna družba za trgovino in udeležbe Korotan, Narodni svet koroških Sloven- NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« " Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.195 , štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar; Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro OpPe'j: Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egk*1) Vrša j. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst' tel. 040 772151. Član Združenje periodičnega tiska v Italiji mati, sestra in omenjena nečakinja. Šola je bila v neposredni bližini župnišča. Učiteljica je imela štiriletnega sinčka, ki je zelo rad prihajal v župnišče. Ta učiteljica ni mogla razumeti, zakaj nečakinja ne vstopi v fašistično mladinsko organizacijo. Ljudem je rekla, da mi bo to lahko hudo škodovalo in da bom lahko konfiniran v južno Italijo. Leta 1937 je škof Fogar zadnjič bir-moval, in sicer prav v naši dekaniji. Imel sem dva obreda: najprej birmova-nje v Vremah prvi dan v tednu, nato na Suhorju, in sicer zadnji dan v tednu. V ostalih dneh so bila birmovanja po drugih župnijah postonjske dekanije. Škof Fogar je že tedaj vedel, da je njegova usoda zapečatena. Tega pa nam ni povedal, govoril je le o sporih, ki jih ima s prefektom in kvestorjem. Da se je moral posloviti od Trsta, smo zvedeli, ko je že odpotoval v Rim. Naš novi predstojnik je postal goriški nadškof msrg. Carlo Margotti, ki je iz Gorice upravljal še tržaško-koprsko škofijo. Obiskal sem ga in ga naprosil, naj me premesti v goriško škofijo, češ da sem po rodu Goričan. Takrat pa sem bil že župnik v Kubedu v Istri in sem upravljal še Sočergo in Mavraž. Nadškof Margotti mi je povedal, da je na željo nekaterih goriških duhovnikov inkardiniral iz tržaške v goriško škofijo kaplana Lada Piščanca. Zato trenutno ne more ugoditi moji želji, ker bi tržaški sobratje negodovali. Zato naj potrpim v Istri še kako leto. Leta 1938 pa je postal naš škof msgr. Antonio Santin, ki je bil do tedaj škof na Reki. Bližal pa se je čas, ko se je začelo pobliskavati za drugo svetovno vojno. Kubed, Sočerga in Mavraž so odmaknjeni kraji, kjer je človek lahko živel v miru. Vsako nedeljo sem se po maši ustavljal z možakarji pred cerkvijo. Izmenjali smo si mnenja in novice. Posebno smo bili prizadeti ob vesteh, da Poljsko po eni strani pritiska Hitlerjeva Nemčija, po drugi pa Stalinova Sovjetska zveza. Septembra leta 1941 sta me obiskala dva Ljubljančana, ki sta bila aktivista OF. Še prej sta bila pri Virgilu Ščeku v Lokvi. Pri meni sta bila nekaj ur in sem ju zadržal pri obedu. Povedala sta mi, da je bistvo OF v tem, naj bi se vse stranke strnile v enoto, da s skupnimi močmi odženemo okupa- torja. Stvar se mi je zdela zanimiva, vendar drzna in naivna glede na na dežno nepremagljivost Italije in Hitlerjeve Nemčije. ... Dne 6. februarja 1942 sta se pojavila v župnišču politični tajnik iz ™ ^ nov, po imenu Sforza, ter poveljnik karabinjerske postaje iz Črnega kala- IT sta že podatke o omenjenem obisku iz Ljubljane, tako da ni bilo mogoče J. ti. Trdil sem, da sem obiskovalca imel za študenta, ki ju zanima Istra. P° kih letih ločitve si zdaj lahko dobil prepustnico za potovanje v Ljubljano. , nekaj dni me je poklical podčastnik karabinjerjev v Črnem kalu in mi °C1 , da nisem vsega povedal in da je prejšnji zapisnik pomanjkljiv. Sam pa 5 vztrajal pri svojih izjavah. Bližala se je Velika noč. Dne 25. marca sem se SP jj vedoval v Truškah, kjer me je čakalo obvestilo, da sem aretiran. e(]\ so me v Pulj, kjer me je najprej zaslišal podkvestor. Ponovil sem to, kar 5 že bil izjavil. Opoldne me je policijski agent pospremil v gostilno na ko ^ Ko sva se vrnila na kvesturo, sem slišal, kako nekdo vpije po telefonu. . mi je pojasnil, da kvestor Viola z nekom govori. Pozneje sem zvedel/ d prav takrat obvestil škofa v Trstu, da me morajo aretirati, ker je zadeva 2 resna. Tržaški škof je izprosil, da so me dali v samostan, kjer naj bi ostal, o° ^ se zadeva ne bo pojasnila. V spremstvu podkvestorja, policijskega age^čj-šoferja sem končno prišel v samostan minoritov. Prav tedaj je bil tu na 0 ku poreško — puljski škof, ki je bil prej minorit. Ko sem ga zagledal v *Y jemnici, sem hotel kar planiti k njemu. Tedaj pa je agent zavpil: »Vi ne . te več z nikomer govoriti!« S škofom se je tako porazgovoril podkvestor, m tem ko sva se s policijskim agentom sprehajala po samostanskem hodn* Končno mi je škof povedal, da sem aretiran in da bom po zaslugi s tržaškega škofa ostal kar v samostanu. Dejal mi je, naj si nikar preveč ne I . ljem k srcu, češ da bo škof že poskrbel za namestnika, sam pa naj smatr tukajšnje bivanje kot duhovne vaje. jj() v 1 ki V Mačkoljah je bil konec prejšnjega tedna jubilejni 30. Praznik češett)' ga organizira Prosvetno društvo Mačkolje. Praznik je bil tokrat ob °^e ,, še posebno slavnosten, poleg zanimivega in bogatega kulturnega sporeda (J^ to Kroma) in glasbe pa so prireditelji poskrbeli, da slastnih češenj, po kflte je bilo veliko povpraševanje, ne bi zmanjkalo. Praznik češenj v Mačkoljah