Pomenki o slovenskem pisanji, xn. V. Ljudje pišejo nekteri skorej le v tnnožnem številu, in še tedaj s posebnimi sklonili: ljudje ali ljudije, — i, — em, — eh, — mi. T. Sliši se v nsl. pač tudi v enojnem stevilu ljud, kakor v stsl. navadno ljud' ia6$ populus, Ijudije laol homines, v polj. lud, v čes. lid; v gotovskem se bere liud, v staronemškem liut, liuti, Iiute, zdaj Leute le v množini. U. V ranožnini ali skupno se govori sploh ljudstvo (Volksmenge); obliko ljud smo Slovenci nekako pogubili, vendar ne celo tako kakor Xemci. Bili so res časi, da se je bilo že bati, da bo slovensko Ijud spodrinila nemška Volk; ali zdaj so minuli, in po perstih bi jo zaslužil orglar, kteri bi očitno pri službi božji še se prederznil peti: Pred stoloni tvoje milosti — Tvoj verni,,folk" (nam. Ijud) kleči! T. Množna oblika ljudj e je pravilno iz enojne ljud, kakor narod — narodje, sosed — sosedje, brat — bratje i. t. d. — Posebej se bere o tej obliki v Glasniku I. 1858: Ne trije Ijudje so umerli, tri Ijudi smo srečali, neg.: troje Ijudi je umerlo, troje ljudi smo srečali, tudi dvojeljudi (namesto: dva človeka, ki je pa tudi prav). Tako me je naučila stara živa slovnica .... baba Oolenka, terda Slovenka (zakaj ni je bilo drugega kot kost in koža). ..Zakaj te ni bilo poprej?!" tako sem se zaderl nad babelo. Zakaj? Ne davno poprej fleta 1850) mi je poslal prijatelj za natis spis, v kterem so bile besede: ,,Noj tako debela jajca nese, da se z enim trije ljudje nasitijo." — Trije Ijudje! — trije ljudje! . . . to mi je zvonilo tako čudno; mislil in mislil sem, kaj plenta bi bilo. l)a nekaj ni prav, to mi je dišalo; ali kje je robec skrit, tega uisem mogel nikakor vganiti. Pomota je bila natisnjena. Ker sem jo bral še večkrat potem v drugih spisib, zato jo razglašam očitno, da bi se je varovala vsaka poštena duša. Po tera takeni bi trebalo govoriti: 103 (sto in troje) Ijudi, 504 (pet sto in čvetero) i. t. d. — Vendar pravijo rajši: v našem mestu živi 5850 duš kot 5850tero ljudi. Xe morem se uterpeti, da ne bi tudi spomnil, da rabimo pisaje in govore preporedko besedo nsvet" namesto ^ljudi": veliko sveta je na senjmu (srb. mnogo svjeta inia . . . = franc: il y a beaucoup de monde . . .)." U. Ce ne velja tukaj, kar pravi Metelko str. 95 a) in b), da se pri samostavnikih, ki so navadni le v množnem številu, ali pa pri imenih manj veljavnih oseb (človekov, človek cf. persona) ali mladih žival namesti glavnih ali stanovnih števnfkov rabijo ločivni p. troje bukve, čvetere vilice, dvoje otrok , troje družinčet, čvetero telet ali telc i. t. d.? Xekaj se je mislllo, da je pravilno samo ljudje, nekaj pa, da Ijud in ljudje je le bolj zanikarno, dasiravno so mnogi ljudje bolji kot marsikteri človeki (personae), kojih slava odmeva (personat) od veka do veka! T. Da Ijud in ljudstvo ne more biti tolikanj zaničljivo, kaže tudi to, da človek le rad ima, ako se govori in ravna z njim poljudno, vljudno, priljudno (humane), Ijudski Chumano more, ne pa paski ali ciganski, kakor pravi Serbljanin) i. t. d. U. Sam ne vem, kako se vjema ljudski in Ia ški, kar se tu in tatn najde (ei\ Metelko str. 17 : ljusko, ljesko andern gehorig, fremd, fiir ljudsko, wie man es im tiefen Unterkrain noch immer ausspricht, von ljud Volk; lašk : laško biago ungerechtes Gut, scheint hingegen von dem veralteten UstBetrug herzustammen). T. Eni mislijo, da je to in uno ravno tista beseda. Piše se kej različno: ljudsko (cf. gradsko), ljuško Łcf. graško), ljuskjo (cf. gosposko), ljesko, leško, leško, lesko, Iacko. Ali se kje na tanko izgovarja ljudsko, ne vem. Dobrovski je pisal nekdaj, da je I e š k o iz ruskega levš, I e v š a (leva roka, neprava), torej leško blago t. j. nepravo, nepravično ali krivično blago; vendar kolika sila in prederzna prememba! Ali ni morebiti leško fče tudi ne iz list, vid. II. Jezičn. 30.) razlagati iz Iili' nimius, alienus (lihva, lihvovati), ali pa iz vl'hv (vleško — Ieško — laško — lacko blago)? Cepa ostane Ijudski iz ljud populus v pomenu alienus, je pa ravno tako, kakor tudj, tuj, tujsk iz gotiškega thiuda — thiudisk (gens — gentilis), piše Šafarik, Diefenbach i. t. d. 17. Tuj je iz t v o j (tuj ali toj) ne moj , bi djal otec Marko! rv. U. Razuma iskaje — velja koj nama, ker isceva spoznati, kaj pomeni, kteri razum ima beseda Ijud, Ijudski, leški i. t. d. T. Razum je stsl. intellectus, mens, ratio . . . (Verstand, Vernunft, der Sinn eines Wortes) v českem rozum, v nsl. tudi pomen kake besede bodisi notranji ali vnanji; v pervem: razuma iskaje: v drugpm vid. Abuna Soliman str. 30: Eazgublja se besed razum, Kaznaša jih mestni in morski hrum, Le roka roki še miga. U. Da je razum iz raz in um, se ve; preruisliva torej vsaktero posebpj. Kaj nam zaznamnja raz in kako se rabi? T. ,,Raz' particula did dis —, quae nonnisi in vocabulis coinpositis usurpatur, nsl. etiam praepos. est: žlica je raz mizo padla; raz berdo pridem; raz drevo vzeti" — piše Miklosič in z malo besedami veliko pove , namreč: a) Kaj besedica raz pomeni, b) da se v stsl. (kakor tudi v sedanjih slovanskih jezicih) rabi le v sostavi, c) da je v nsl. vendar tudi saraa na sebi predlog in d) da vlada četerti ali toživni sklon. U. V novoslovensčini piše Janežič str. 148: ,,raz (nemšk. zer —, auseinander —, Iat. dis) pomenja: a) razšir ali Iočitev tega, kar je prej vkup bilo; in b) premembo v kak boljši ali gorji stan. — Nekterim sestavaiii, pravi po tem, ste se pervi čerki odbrusili, z pa pred terdimi soglasniki v s prehaja: #preti . . nam. raspreti i. t. d. — In §. 343 : raz (lat. de — nemšk. ab, herab, hinab, hinunter, von) se vjema na pomenu s predlogom s — % (kedar se veže z II. sklonom) in znamenjuje ločitev predmetov od zgoraj navzdol ter se sklppa s toživnikom, n. pr. Po sili vzame raz roke ji rokavice, v dlan glede. N. pr. — Dere se ko bi jermene raz njega rezal. N. r. — Včasi ima svoje ime v rodivniku za seboj n. pr. Mnogo teče sladke hvale pričujočim raz jezika. Valj. — Gorje vam, ako pade častni plašč raz vasih djanj. Cegn. T. Poprpj so slovničarji terdili, da je raz- (v česk. roz-) neločljiv ali nesaniostojin predlog (Kop. Met. Potoč.); ali že Metelko pravi, da se čuje na Gorenskem: je padel raz streho, in po Jarniku na Koroškem: raz drevo vzeti. Vsled tega se rabi sploh v govorjenji in pisanji predlog raz samostojno. (V ruskem pomeni raz' mal, einmal; razoni, za raz, s1 razu, adv. auf einmal, soglpich.) (/. Kaj pa je misliti od tega, s kterim sklononi sc ima sklepali predlog raz, z rodivnikom ali s toživnikoni? T. Iz nekdanjili zgledov se kažp, da vlada prav za prav četerti sklon; iz sedanjih je pa viditi, da se celo dobro vjenia z drugim; prav snažni pisatelji ga sklepajo z rodivnikom; in soditi po tem, da se vjeuia na pomenu s predlogom s — z, kedar se veže z drugioi sklonom (s hriba, z gore; s konja, z osla), pač ne more biti napak, če se piše tudi z ravno tistim sklononi (raz hriba, raz strehe, raz konja na osla in raz oslice na kobilo)! U. Morebiti je nektere zmotilo, ker drugi in četerti sklon ima tolikrat v nsl. ravno tisto obliko (raz njega, raz konja), da so jeli pisati drugi sklon nam. toživnika? Ali sedaj, kakor kaže, bo ostalo oboje v slovenskem slovstvu. Sej s ali z, razun — razen ali razven tudi tisti sklon zahteva. T. Da bi nekterim sostavam se perve čerki bile odbrusile, in da bi spreti, stegniti, stergati, strupiti se rabilo namesto razpreti, raztegniti, rastergati, raztrupiti, — tega ne verjamem, ker ima s — z ravno tisti pomen, in po tpm takem tudi ravno tiste pravice, ktere inia raz z rodivnikoni samostojno ali pa v sostavi z drugitni besedami. *) •) Popravek: V II. razgovoru str. 25 naj se bere obakrat: alv&Q03nog