Letnik 2. Maribor, petek"5.’"septembra m*. I [IV OftLIll I U l' I V PfiPSALNI PORTO PftVSALNi PORTO P RV S AL Ni PORTO Star. 201 cc o CL Političen list. Naročnina znaša: - * n * t’ > *w v > • .* ■ pi .»t • ■ • •y Z dostavljanjem na dom alf po poiti K 5‘50 mesečno. . četrtletno K 16 50. Ce sl pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K S'—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. . Posamezna številka stane 30 vin.~ tC IO D> oz a_ Uredništvo In uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon It. 242. Pr. Z el t ni k. Zakai nas hote Italija odriniti od morja. , (Dalje). Pa pustimo tega našega velikega sorodni^. poglejmo brate jSrbe. Ali se še spominjate, s kakim veseljem so pozdravili srbski junajti sinje morje, ko šo si v prvi Balkanski vojni priborili dostop do njega, kako so od veselja Jokali smpyi Srbije, ko so prvič za-gledali veličastno morje. K morju je g"ala “fc/S* te lanaket Ali se pa tudi spominjate tistega truda in vneme, s katero }e propadla Avstrija se trudila, da je Srbijo oropala s krvjo kupljenega dohoda do morja. Spomnite se, kaka žalost je zavladala v srbskem narodu, ko je bil ogoljufan v svojih nadah, oropan prostega dohoda do mčrja, *ka^o je zasovražilo srbsko srce tisto Avstrijo« ki je smatrala za svojo nalogo le ubijanje §Ioyanoy. Primerjajte oni{ zlobnj trud in napor Avstrije z današnjim Italije, koja je tekom vojne gostolela o »liberta e cultura«, pa po- M. M. rpljenje fxvple Nelice. (Dalje). Velika punčka, ki je imela majhna ustka in napihniena ličica, jo je tudi mnogokrat ujezila, ker ni hotela rajati in plesati 2 njo, ampak je obležala leno in nepremično, kamor io. ie položila; V največje veselje pa ji je bil možic, ki-je pomigal z rokami in nogami, ako ga je porukala za nitko. In Nelica ga je rukala tako. dolgo, da se je nitka utrgala — zato pa je dobivala odslej le jabolka in oranže, za kar je bila ofietu zelo hvaležna. Težko ga je čakala vsak večer in nestrpno je vedno ,pogledavala< če se je solnce že skrilo, kajti pred večerom očeta ni bilo domov, i n« iu t ; ,w--> . In tako sta pričakovali z materjo očeta vsak večer. Nekoč pa se ie oče zakasnil dalj kakor navadno. Zeio„. zelo dolgčas je bilo Nelici, ko ie posedala 2e nekoliko zaspana ob materi, ki ni bila nič tako zgovorna, kakor drugače. A naposled je oče vendarle prišel, zgovoren in dobre volje, a mati ga je pogleda-vala nekako nezadovoljno in to se je zdelo Nelici zelo čudno. Pa ko ji je oče podaril mesto enega jabolka kar tri, je pozabila na materino zamišljenost in je legla v posteljo vsa zadovoljna in vtaila. vejte, če vidite kak razloček. Je razloček, ali le ta, da je Avstriji šlo za majhno Srbijo, Italiji pa gre za mnogo večjo Jugoslavijo, koje otroci so ob morju in na morju doma, so nadtisoč-letni gospodarji stotin kilometrov morskega obrežja. In stare gospodarje hoče Italija oropati njihove posesti, njihovega morja! Hrvatski narod zna veliko bolj ce niti pomen morja. V vsaki številki stro-kpvnih časopisov najdemo vsak hip članke, ki razpravljajo o našem bro-darstvu in o naši mornarici. V slovenskem časopisju pa smeš z lučjo iskati pri belem dnevu kaj o našem morju. a Poderimo domače plotove, poglejmo okoli sebe in v daljavo, pustimo za hip strankarske boje, pa premislimo, kaj zahteva bodočnost naša in naših potomcev, potem pa bomo videli svojo nalogo in svoje potrebe. Predočimo si lego naše države, naše ožje domovine in videli bomo, da se naša država začenja visoko gori v srednji Evropi in neha globoko doli na Balkanu, veže vzhod z zapa- Prihodnji večer pa jo je mati opravila praznično kakor ob nedeljah in ni se Nelica malo začudila, ko ji je povedala, da gresta čakat očeta. '• Tam pred veliko hišo sta hodili gorindol, in ko je tprišel iz tiste velike in široke veže oče, se ie usulo na cesto kar cele trume delavcev, zamazanih in črnih. In lep se je zdel, Nelici tisti hip oče, ker on ni“£il tako umazan in črn, spodobno je bil opravljen in vsi, ki so hiteli iz tiste velike hiSe, so ga pozdravljali, ker Neličin oče je bil v tovarni delovodja. Nikdar še ni bila Nelica v tistem predmestju. zato se jej je zdelo vse tako čudno in nerazumljivo. Majhne hiše so se vrstile v vijugastih-vcstah. Pred njimi so se igrali otroci, zamazani in raztrgani, kakršnih Nelica ni videla nikdar v hiši, kjer je stanovala ona. Nobeden ni imel pentlje v laseh, ne porcelanaste punčke ali Miklavža s srebrno palico ; kar tam po prahu so se valjali, si pljuvali h roke in mesili iz blata čudne kepe in hlebe, starejši pa so se podili, se pretepali in kričali. Tam na oglu pa je videla, kako je pretepal bradat mož kuštravega dečka in ga vrgel naposled v vežo kakor mačka. Nelica si skoro ni upala naprej, ker grozen se ji je zdel tisti bradati mož in šele, • ko jo je oče prijel za roko, se je plaho privila k materi in flladala v drugo stran, Ko so bili že daleč dom, sever z jugom, ima odprto pot v Orient, po čemer so Nemci toliko hrepeneli. Čez našo državo vodijo svetovne ceste ,na vse strani sveta, tedaj bo imela naša očetnjava največjo in dobičkanosno vlogo posredovalca, ki vsled svojega lastnega premoženja zasluži veliko zaupanje. Predočimo $i tudi velikost naše države, njeno prirodno bogastvo, rodovitnost zemlje, žilavost in vstrajnost, nepokvarjenost in duševno svežost njenega prebivalstva, pa bomo videli vzroke italijanskega nastopanja. Pomislimo tudi, da bo delaven in podjeten nemški narod navezan na nas, bo moral posluževati se naših prometnih sredstev na jug in na vzhod, bo najboljši in najpoštenejši odjemalec naših pridelkov, mi pa njegovih industrijskih izdelkov. Zapomnimo si in opozarjam Vas pri tej priliki, da nam Francoska in Angleška nočeta pomagati s poljed-delskimi, obrtnimi in industrijskimi stroji in tudi Amerika čaka, kaj bo kdo dražje plačal! Pomislimo pa še posebno,' da naprej, je vprašala očeta, zakaj je tisti moi dečka tako pretepal. »Zato, ker je menda — pijan«, ji je odgovoril oče. Nelica ie razmišljala, zakai se ne igra tistr'deček s konjiči in se rajši podi po prahu, da je ves zamazan in kuštrav. Tisti hip jf je šinilo v glavico, da morda oni deček nima igrač, da njegov oče ni lako dober kakor njen. In -velik stud ji je vstajal srcu do tistega bradatega moža. Drugi večer pa jo je mati zopet opravila, a Nelica se je branila iti med tiste umaiane hiše, zato sta ostali nekoliko dalie od tovarne, dokler hi prišel oče. Skoro je bila Nelica Se trudna, ker precej dolga je bila pot do tovarne. A tisti večer niso šli domov — oče ni hotel, ampak stopili so v hišo, kjer je bilo mnogo ljudi. Nikdar še ni bila Nelica v taki družbi, kjer bi se tako smejalo in pelo, in nikdar še ni videla toliko mož, tako čudno glasnih in veselih. Zato ii je bilo nekako tesno pri srcu, vsega se je bala in najra]e bi bila poprosila očeta, da bi šli domov, toda oče je bil videti zelo dr ne more Amerika izenačiti znižanega pridobivanja z izvozom premoga. To bi onemogočile že transportni pogoji. Evropa si mora sama pomagati 1 Evropa 1 Ne gre za narodno, marveč za mednarodno bedo. Tu gre za rešitev skupne evropske naloge. Če Anglija ustavi izvoz pte-moga, tedaj to ni samo Lritsko vprašanje, mar več vse dežele, ki se morajo popolnoma, bistveno ali znatno preskrbovati z britskim premogom, pridejo v grozovito življensko nevarnost. In kar se bo tam notranjepolitično zgodilo, bo izžarevalo daleč čez deželne meje. Če bi hotela antanta Nemčijo prisiliti, brez ozira na njeni zelo težki položaj izvršiti one dobave premoga, ki so jih ji naložili v Versaillesu, potem bi bilo naše gospodarsko življenje gladko urejeno. Kar bi se potem y Srednji Evropi zgodilo, bi se širilo kakor požar v preriji. To morajo vsi uvideti. Upati hočemo, da antanta prizna dobro voljo Nemčije, da hoče po svojih močeh pošteno izpolnjevati naložene ji obveznosti. (Dalle oriM R Političen pregled. ki je bil aretiran v Romuniji. Francosko socialistično glasilo „Le Populaire" javlja, da je bil Platter na povelje romunske vlade umorjen v ječi, vendar pa nimajo v Bernu o tem še nobenih gotovih vesti, Samomor. Obesil se je v Artačevem gozdu v Kiselici na Obirskem (Koroško) Filip Bošič. 1 rišel je pred kratkim od deželnega sodišča v Ljubljani, kjer je bil v preiskavi zaradi špionaže. Star je bil 40 let, En dan prej je jokal pred svojo sestro Angelo Janiek in jo prosil, naj skrbi za njegovega štiriletnega sina Jožefa, ker je njegovo življenje pri kraju. Darežljivi italijanski kralj. „Gazzetta del Popolo" poroča, da je italijanski kralj sklenil odpovedati se na korist invalidov vsem kronskim imetjem. Obdržal bo od vseh kraljevih palač, gradov in domen le rezidenci v Rimu in Turinu. Kazeutega se odpove davčni prostosti civilne liste. Trupla članov carske rodbine. Iz Omska se poročajo podrobnosti o bodočih kazenskih razpravah proti 163 udeležencem na umoru carjeve družine. Komisiji, katero je svojeeasno odposlala omskovska vlada na po-prišče, se je posrečilo najti trupla velikega kneza p'* ►4 Iz Beograda. Zadnje dni so se vršila pogajanja vlade z radikalci in narodnim klubom. Obe stranki sta postali precej popustljivi, tako da smemo tipati^ da pride do sporazuma. Veliko senzacijo je vzbudila 'vest, da je zahteval Protič za se . ministrstvo,. •• a konstituanto, ker pač nima upanja, da bi dobil kako večje ministrstvo. Napetost vlada zdaj edinole še pri Jugoslovanskem klubu, ki je ostal vsled svoje nenarodne politike v parlamentu popolnoma osamljen. S tem so naši klerikalci doživeli pač največjo blamažo, ki so jo tudi pošteno zaslužili. Večina poslancev je odpotovala v. domovino za teh par dni, dokler je parlament odgoden. Demokratski poslanci bodo poročali pokrajinskim izvrševalnim odborom stranke o zunanjem in notranjem političnem položaju, o razvoju krize od početka pa do sedaj, o pogajanjih za rekonstrukcijo kabineta, kakor tudi o okoliščinah, ki so dovedle Demokratsko zajednico do tega, da je nastopila v stvarnih vprašanjih nepopustljivo, v osebnih pa je popuščala.. Pogajanja za trgovinski dogovor z Nemško Avstrijo. Kakor znano, se vrše v trgovinskem ministrstvu pogajanja za rekompen-zacijski trgovski dogovor z Nemško Avstrijo. Kakor izvemo, se te konference bližajo svojemu zaključku in bo dogovor podpisan že v prihodnjih dneh. Kompenzacijska pogodba z Nemško Avstrijo. Kompenzacijska pogodba z Nemško Avstrijo je bila od ministrstva odobrena in podpisana. Pp tej pogodbi ima Nemška Avstrija najprej založiti večji zn6sek v zdravi inozemski valuti, potem pa se bo promet z v pogodbi naštetimi, jako številnimi predmeti, čim hitreje izvršil po načelu kompenzacije. Druga pogodba, ki se tiče takozvanega blaga manjše izvozne vrednosti, je. istotako odobrena in sloni na kompenzacijskem načelu, Z ozirom na Jo, daje Avstrija s svojimi nakupci pritiskala na cene, treba sedaj še določitve, preko kakšne organizacije se bo blago od naSe strani, to so predvsem živila, prodajala Avstriji.'Odločitev v tem pogjedu še ni padla, vendar je gotovo; da bo vlada razliko med cenami doma in med cenami na svetovnem trgu pridržala v primerni obliki sebi, da ž njimi odpomore ubožnim slojem. Slovenci! Slovenke! co- , vorlte povsod samo slovenski! Sergija, velike kneginje Elizabete in drugih gimi spisi vre. članov družine Romanov. Umorjeni so bili y Permu, blizu ondi, kjer so bili usmrčeni pokopani v skupnem grobu. Trupla, ki jih je bilo po večini mogoče spoznati, so odpravili v Omsk. Nikakor pa ni bilo, mogoče najti trupel carja Nikolaja in njegov* soproge. Preiskava je dognala, da sta bili trupli c irske dvojice takoj ob pričetku pokolja razsekani in na griiadi sežgani. Za carsko dvojico je bil umorjen prestolonaslednik, ki. je moral gledati 'umor svojih staršev. Tudi njegovo truplo je bilo sežgano. Odkritje groba, v» katerem so ^e nahajala trupla carjeve družine, je pripisovati čudnemu naključju. Pes ene izmed carjevih hčerk, ki je ostal pri nekem kmetu v bližinr, • je vsak dan tekal na prostor, kjer so ležala pokopana trupla umorjenih. Ker se je to ponavljalo, so mu sledili in na ta način je bilo mogoče najti skupni grob, Čigar sledove so skušali morilci skrbno izbrisati. Trupla ■ so bila popolnoma' oropana. Poročilo preiskovalne komisije o umoru 'rUske cirjeve družine- bo prevedeno v več jezikov iu izročeno evropski javnosti kot dokaz za krivdo boljševikov na tem grozodejstvu. Pbročilo bo 6bjavljeno v početku kazenske razprave z dru- U Dnevne novice. ^ Podpredsednik deželne vlade za Slovenijo g. dr. Gregor Žerjav bo dne 5. in 6. t. m. uradno v Mariboru in bo oba dneva sprejemal stranke od 9. do 13. ure v sobi vladnega komisarja na magistratu. Protest Radgone proti priklopitvi k Nemški Avstriji. Predsedništvu deželne vlade za Slovenijo so dospele iz Radgone od 1. t. m. nastopne protestne brzojavke: Z ogorčenjem smo zvedeli, da se potrjujejo vesti o pripadnosti Radgone z okolico Nemški Avstriji. Kot zastopniki radgonskih Slovencev najodločneje protestiramo proti nameri, izročiti dcsettisoče naših ljudi v nemške kremplje. Poživljamo deželno vlado, da naš protest brzojavno naznani jugoslovanski delegaciji v Parizu in ji pove, da naše ljudstvo tukaj preklinja to vrtoglavo politiko in ne privoli v noben kompromis. Radgona z okolico je slovenska zemlja in mora ostati združena z Jugoslavijo. — Narodna Obrana. — Neizprosno stojimo na naših mejah in nikdar ne pripuščamo našo vrlo slovensko ljudstvo švabskemu žrelu Radgona in okolica je bila in bo slovenska. Z njem izgubo nam zadene žgoče rane, ki ne bodo poprej izlečene, da dobimo, kar je naše. Sporočite to naši delegaciji v Parizu, da naj razume vsebino tega klica ter da ne priznamo z nobenim pogojem kompromisa napram naše zemlje lačnemu tujcu. Radgonski Sokol. — Doznava se, da je Radgona z okolico postala predmet kompromisa in da nas hočejo Nemci oropati novih desettisoč Slovencev. Onkraj Mure na štajerskih tleh vse naše cvetoče dele je s tem uničeno. Naznanite takoj naši delegaciji v Parizu, da ne privolimo v to narodno smrt in da Radgona z okolico mora pripasti Jugoslaviji. Med tukajšnjimi Slovenci vlada velikansko ogorčenje. Storite vse, kar je mogoče storiti, da se rešimo pogina. — Tiskovna zadruga, Murska straža, Izobraževalno društvo. — Po notici v »Freie Presse* se je sklenil v Parizu kompromis, da odpade v Mariboru plebiscit. Zato pripada Radgona Nemški Avsriji. V imenu danes tu v Radgoni zbranih Slovencev iz Radgone ter popolnoma slovenskih vasi severno od Mure, to so Zetinci, Dedonci, Zenkovci, Slovenska Gorica, Potem in Stara Ves, vse okoli 10.000 Slovence prosimo da se brzojavno protestira proti lažnjivim in nesramnim poročilom dr. Kamnikerja, ki je bil za vse vojne na čelu vsenemštva in je danes Vse-nemec, kakor lahko potrdijo to maloštevilni radgonski Nemci, katerih se je pri izdaji legitimacij naštelo 111 is ki so svi priseljeni iz Nemške Avstrije. Radgonski Nemci sami izjavljajo, da se, ako so odrezani od Prekmui ja in slovenskega dela južno od Mure, morajo ali izseliti ali pa prositi, da pripadejo Jugoslaviji. Veliko razburjenje dela med Slovenci, da velja pangerman Kamniker več kot lojalni Jugoslovani, ki se že v naprej boje maščevanja Nemcev, kateri danes 2e grozijo, da bodo s Slovenci pošteno pometli. Prosim brzojavne nujne intervencije v Belgradu in pri delegaciji v Parizu. — Klobčič, vladni tajnik. Veselje in žalost v »Marburger Zei-tung“. Veliko veselje je zavladalo v Kralikovi tiskarni, ko so izvedeli, da je mirovna konferenca vsled italijanske intrige prisodila Radgono in del levega brega Mure republiki Avstriji. Temu veselju se je pa pridružila še večja žalost, ko se ni uresničila njihova srčna želja, da bi Maribor ne ostal jugoslovanski. Kako vleče celo Kralikovo tiskarno v republiko Avstrijo, je razvidno iz današnje posebne izdaje »Marburger Zeitung«. V naslovu ima debelo natiskano: »VVestungarn und Radkersburg deutschosterreichisch« — o jugoslovanskem Mariboru niti besedice. Ravnotako ima v besedilu brzojavnega poročila podnaslov »VVestungarn und Radkersburg4, dočim bi dejstvo, da pripade Maribor brez ljudskega glasovanja Jugoslaviji najrajše kje skrila ali pa popolnoma zatajila. Veliko veselje je seveda povzročila tudi določba, da se nemškoavstrijska premoženja v ozemljih nekdanje avstro-ogrske monarhije ne smejo likvidirati in da se ta določba v toliko razširi, da se morajo ukiniti vse odredbe, ki so se izvršile proti takim premoženjem od 3. novembra 1918 pričenši in da se morajo ta premoženja izročiti v takem stanju, v kakršnem so bila prej. Iz vsega tega je razvidno, da se »Marburger Zeitung* niti danes, ko dobro ve, da je v Jugoslaviji, noče prilagoditi razmeram, marveč hoče uganjati iredentistično politiko. Upajmo, da se bodo našla sredstva, da tudi ta drevesa ne bodo zrastla previsoko. Kje si oblast železne roke in volje? Zadnja časnikarska raca o ljudskem glasovanju glede pripadnosti Maribora in severnega obmejnega ozemlja k Avstriji je spravila naše nemškutarje ob zadnjo trohico razsodnosti, sicer bi si ne drznili vreči raz sebe krinko dosedai skrbno hlinjene lojalnosti in javno hujskati zoper našo državo in obstoječi red. Za ilustracijo naj služi za danes samo sledeča sličica iz kolodvorske gostilne na Pesnici: Omizje znanih nemškutarjev-huiskačev. Prisedem po naklučju. Družba oživi in se v kratkem spremeni v razdraženo sršenovo gnezdo. Izvolite poduhati ta-le dišeči šopek: »Nimajo še Jugoslavije, ne, to bomo še le mi z Nemci odločili! Brez Nemčiie ne moremo živeti! Rajši štrik okrog vrata kot pod Srbi! Diese Bluthunde! Ser-btsche Konigsmorder! Na Koroškem so Srbi ukradli 14 milijard; zato imajo nabasane žepe in njih k . . . . hodijo v sami židi! Prodani smo! Ker je bil poskus pouka bob v steno, si kratkomalo prepovem nadalnje hujskanje v moji navzočnosti, protestiram pri gostilničarju radi dovoljenja hujskajočih javnih razgovorov in ga opozorim na posledice. Ta se izgovarja, da nima nobene pravice in moči zabranitve tozadevnih pogovorov svojih gostov! Nadalnjo besedo imej okr. glavarstvo! Taki in enaki prizori se ponavljajo skoro v vseh nemškutarskih gostilnah, ki so prvovrstna razširjališča naj-neumnejših političnih laži in obrekovanj. Iz zbirališč te gadje zalege leze protidržavni strup počasi a sigurno v naš žalibog še mnogo premalo poučeni obmejni narod in uduši v kratkem času mnoga klena zrna, ki so padla na poučnih shodih sicer v" rodovitno zemljo Nadaljevanje brezobzirnega in temeljitega čiščenja glede dovoljenja gostilniške obrti je neodložljiva in nujna potreba. Napisi sami nas ne bodo rešili, okužujoča ulesa je treba izrezati radikalno iz narodnega telesa. Cemo videti! Gradiški. Davek na javne zabave. Minister za prosveto je sporazumno s finančnim ministrom izdelal zakonski načrt o davku na javne zabave, v katerem je določba, ki se tiče monopoliziranja bioskopov. Od dohodkov bo pripadlo državi okrog 10 milijonov dinarjev. Tri četrtine dohodkov bo prejemala država, eno četrtino pa bo odstopila država v korist sirotam onih mest, v katerih se prirejajo zabave. Novo žigosanje denarja? Zagrebška »Nar. Politika« poroča iz poučenih krogov, da se bodo bankovci znova žigosali, vendar na čisto drug način nego zadnjič. Dijaški dom v Ptuju. Starši, ki želijo dati svoje sinove v zavod, naj se čim prej javijo, da dobijo pravočasno obvestilo o sprejemu in gojenčevi številki, s katero morajo biti označeni vsi gojenčevi predmeti, zlasti perilo. Vpis v gimnazijo (od I—3 razr. je realna gimnazija), pripravljalni razred trgovske šole, v meščansko in event. v ljudsko šolo oskrbi vodstvo dijaškega doma, ako se mu vpošljejo zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. Raj bode dne 7. septembra v Ptuju na sokolski slavnosti. Največ pozornosti vzbuja dejstvo, da Se spremeni pust peščen otok v sredi Drave ob parku v veliko plesišče, na katerem bode igrala polnoštevilna ptujska godba. Upelje se bajna razsvetljava in otok postane beneška laguna Kdor ima pesniško žilo v sebi, bo takrat napravil pesem na lepoto beneške noči v sredini šumeče narave. V parku se že stavi cela vrsta paviljonov, solidna dobra jedila so naročena, izvrstno vino je kupljeno. Delniško pivo je zasigurano. Vse je organizirano za prireditev tako, da je priskrbljeno za vse, v vseh ozirih. Cene bodo zmerne, na vsakem paviljonu bo napis, koliko kaj stane. V gostilnah so določene maksimalne cene. Udeležba bo na vsak način, če smemo soditi po zanimanju za naš zlet, ogtomna, kajti vsak, ki hoče biti v resnici enkrat v življenju prav živahno vesel, pridi dne 7. september v Ptuj. Cene ložam in sedežem v slov. mestnem gledališču v Mariboru. Kakor je bilo javljeno, je abonoma za gledališke predstave že otvorjen. Cene ložam in sedežem so jako nizke. V celi seziji se bo igralo 54 na. novo naštudiranih iger, to je približno 6 predstav na mesec. Vsak abonent bo lahko videl vseh 54 predstav in bo plačal za to v parterju za sedež I. in II. vrste K 486, III. in IV. vrste K 432, V. in VI. vrste K 378, VII , VIII. in IX. vrste pa K 324. Sedeži na balkonu s<> še cenejši. V I. vrsti I< 432, V II. vrsti K 378, v III. vrsti po K 324. Ker se te zneske plača lahko v dveh obrokih, je s tem omogočeno vsakomur, da prisostvuje vsem gledaljškim predstavam v seziji. Tudi cene ložam so ugodne. Vsaka loža ima 4 sedeže. Kdor ne more abonirati cele lože, naj so združi z prijateljsko rodbino in plačata obe skupaj za celo ložo in za vseh 54 predstav znesek K 1944 za sprednjo ložo ali K 2430 za srednjo Jožo. Tudi te zneske je možno plačati v dveh obrokih. Abonenti lož imajo ugodnost, da jim ni treba plačati nobene garderobe in nobene druge vstopnine. Pri drugih gledališčih se navadno mora plačati za ložo še posebno vstopnino, pri nas tega ne bo. Natančnejša pojasnila daje gledališko ravnateljstvo v I. nadstropju gledališča (vhod iz Stolnega trga, pri restavraciji). 0 Zadnje vesti. 0 (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu’). Slovenska Radgona protestira. Radgona, 2. septembra. Prihajajo vesti, da se hoče Radgono z okolico priklopiti Nemški Avstriji. S tem bi bile naše okoliške občine pahnjene v vsenemško žrelo in okrog 10.000 Slovencev bi bilo izgubljenih za večno. Kot zastopniki teh občin, ki so popolnoma slovenske in nimajo v svojem okrožju nič Nemcev, zahtevamo najodločnejše, da takoj sporočite v Pariz naše ogorčene proteste in izjavo, da se temu nasilju ne udarno. Nočemo nikakor pod Nemško Avstrijo, ker spadamo nerazdelno po vseh božjih in človeških postavah edinole v Jugoslavijo. — Spodna, Žetince, D&ionci, Slov. Gorce, Ženkovci, Stara ves, Nasova, Plitvica, Plitviški vrh. Radgona, 2. septembra. Gospodarska zadruga je začela v Radgoni dalekosežno gospodarsko organizacijo, da reši slovensko prebivalstvo pangermanskih pijavk. Protestiramo najkrepkeje proti slabi nakani, da se Radgona raztrga Jugoslaviji in pahne slovensko prebivalstvo v popolno oblast pangermanov. — Gospo-d rska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slov. Gorice. Radgona, 2. septembra, Pričeli smo z radostnim kulturnim delom med zanemarjenim prebivalstvom slovenske narodnosti v Radgoni in okolici. Naše kulturno delovanje hoče prekiniti nameravana korektura meje, ki izroča to staro slovensko postojanko oblasti Pangermanov. V imenu pravičnosti in kulture protestiramo prott tej vrtoglavi politiki. Ljudska knjižnica, Izobraževalni klub, Čitalnica, Odred, Sokol, Radgona. Celo Prekmurje v slovenski upravi. Ljubljana, 3. sept. Glasom odredbe ministrstva notianjih del, naslovljene na deželno vlado za Slovenijo, tvori ves po vojaštvu zasedeni upravni del Prekmurja do ustavne ureditve upravne enote, ki se ima samostojno upravljati pod vodstvom civilnega komis rja vpeljanega zasedbeni oblasti. Deželna vlada za Slovenijo je dobila nalog, dodeliti civilnemu komisarju vs$ potrebno uradništvo in uslužbenstvo. pj Umetnost žn književnost. „Glasbena matica Maribor" v Mariboru. Pripravljalni odbor sklicuje za v petek dne 5. septembra 1919 ob 20. uri (8. uri zvečer) v pevski sobi razpuščenega »mariborskega Filharmoničnega društva« pri Gotzu (nad veliko dvorano, III. nadstropje) ustanovni občni zbor. K temu občnemu zboru se ne vabijo samo pevci, marveč vsi, katerim je za kulturni napredek naše obmejne postojanke, prijaznega Maribora. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. a: Sokolski vestnik ___________ Mariborski „Sokol“ poživlja vse članstvo, ki poseduje društvene kroje, da se polnoštevilno vdeleži župnega zleta v Ptuj dne 7 t. m. — Redovna vaja se vrši v soboto dne 6 t m. ob 20. uri zvečer v "Narodnem domu Odbor. Spored zleta mariborske Sokolske župe in proslava 50 letnice Narodne čitalnice v Ptuju dne 7. in 8. septembra 1919. Sokol: Ob %8. sprejem gostov na postaji ; ob 8. skušnja na 'telovadišču (trensko taborišče); ob %11. nastop k obhodu na telovadišču in obhod po mestu. Čitalnica: O %9. slavnostna maša v mestni cerkvi v spomin 50letnice Narodne čitalnice; ob yal0. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Ob Vi 13. obed. Ob 15. javna telovadba. Po telovadbi odhod k ljudski slavnosti, ki se vrši v mestnem parku. Vstopnina k javni telovadbi: Sedež na tribuni K 10'—, ostali sedeži K 5’-1-, stojišča K 2'—. Vstopnina na veselični prostor K V—. P Obrtni in trgovski vestnik. H Zadruga krojačev in sorodnih obrti v Mariboru. Za dne 17 avgusta 1919 določen občni zbor zadružnih članov, ki je bil za nedoločen čas preložen, se vrši zanesljivo v torek dne 9. septembra t. 1. ob 18. uri zvečer pri Martinu Fuchs, Edmund Schmidova ulica 7 (stara pivarna). Cenjeni člani se opozarjajo v smislu § 24 zadružnih določi!, da se tega zborovanja polnoštevilno udel žijo. Zadružno pred-Stojništvo. Blago za Hrvatsko preko Siska in Zagreba se zopet sprejema in odpošilja. Zaprt pa je še promet za Zagreb južni kolodvor, ker je še preko 500 vozov zaostanka. Vozove je naročiti v postajah ter se po možnosti dostavljajo. Za vse pošiljatve od vštevši Zaprešiča naprej je treba prevoznega dovoljenja obratnega ravnateljstva v Ljubljani, ki s tem uravnava dotok in daj’> potrebne informacije. Vsi tovorni listi za Hrvatsko in Slavonijo morajo hiti opremljeni z opazko : „S prevozom po možnosti se strinjam" (podpis). Proga Vinkovci-Zemun je za tovorni promet še vedno zaprta. Izvoz iz Jugoslavije. Odslej se sme glasom odredbe C. U. 8493 —16—8—19 Centralne uprave izvažati iz naše države le proti zdravi yaluti. Ta omejitev velja tudi za vino, žganje, jabolčnik, koruzne štorže in vinske drože, kateri predmeti so se doslej glasom odredbe C. U. 4919—25—6—19 Centralne uprave lahko izvažali proti plačilu izvozne pristojbine brez omejitve glede valute. Izvoz medu, lanenega semena, malin in drugega jagodičja pa je sploh prepovedan. Vprašanje valute in vojnih posojil." Na anketi zastopnikov vseh slovenskih zadružnih' zvez Zadružne zveze v Ljubljani, Zadružne zveze v Celju, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadiužne centrale v Ljubljani dne 11. t, m. so bile glede ureditve valute soglasno sprejete sledeče resolucije: I. Rešitev valutnega vprašanja smatra zadružništvo kot nujno. Izdaja tozadevnih zakonov naj se zato pospeši. 2. Dokler se valutno vprašanje ne reši definitivno, n-j se prepreči preplavljanje s kronami na ta način, da se čimpreje uvede nova denarna vrednost. 3. Tu nova denarna vrednota naj se zamenja za sedanjo krono v lazmerju 1:1. 4 Čitnprej naj se uzakoni enoten davek na vojne dobičke, kateri naj se v višjih postavkah primerno poostri. Resolucije glede vojnih posojil se glase: 1. Država naj prevzame v izplačilo vojna posojila. 2 Pri tem naj varuje zlasti interese našega zadružništva in odredi, da se po zadrugah podpisana vojna posojila popolnoma likvidirajo, ker so pri njih udeleženi večinoma revnejši sloji. 3. Pri finančnih poverjeništvih naj se sestavijo posebne komisije, ki na) ugotove množino vojnih posojil; v te komisije naj se pritegnejo tudi zastopniki zadružništva. Letošnja romunska žetev. Kakor poroča »Temps«, je letošnja romunska žetev dobra in prinaša hektar obdelane zemlje povprečno 16 hi žita. Skupna produkcija znaša 145.000 vagonov. Od te množine pride 50.000 vagonov v poštev za izvoz. Besarabski preostanki — tamošnja letina je bila prav dobra — so všteti. Prevoz blaga iz Soluna v Jugoslavijo. Ministrstvo za prehrano in obnovo je določilo posebno komisijo, ki je odpotovala v Solun, da uredi prevoz tamkaj nakopičenega blaga v jugoslovanske pokrajine. Za gospodarsko obnovo Srbije je darovala Prva Hrvatska Štediontca 50.000 H. Letošnja letina. Kot kažejo poročila iz vseh delov države, bo letošnja letina pri nas jako ugodna. Žetev je izpadla v splošnem ugodno, pšenica in rž v Banatu jako dobro, ječmena je v Srbiji v izobilju. Manj se je pridelalo sladkorne pese, tako da bo treba sladkor letos še uvažati, skrbljeno pa je za to, da se sladkorna industrija v kratkem času tako vzdigne, da bo zadostovala domači porabi, Stanje vinogradov je dobro in če bo september topel, bo kapljica tudi dobra. Tudi živinske krme je dovolj. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. MALA OZNANILA. H Ženitna ponudba. zdrav, energičen in precej inteligent. Ker rabim za povečanje podjetja nekaj kapitala, se bi poročil z premožno gospico ali vdovo v starosti do 30 let. Predpogoj seveda telesno zdravje. Ponudbe z navedbo sestanka pod »50—100.000« na upravo lista. 3—3 Rriunira se kup‘ ali Iokal za brivnico vzame v Dllvnila najem. Naslov v upravi. 4—3 V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Brošura stane V— K, s poštnino 1‘05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% pfcnusta. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. KS) r P Franjo Farič, Sadne mline Gepeljne Sirote za kuruzo luščit Mtfo: Tfefeftras stfragi ffll Pobrežje pri Mariboru prodaja: Mlatilnice Motorie Stroje za repo rezat Rezervni deli za stroie vseh sistemov se izdelujejo« Ogovora! i?reds'* • Ff-