IZDAJA UPRAVA NA' Rodnega oledajiha V LJUBU ANI'UREJA OTON ŽUPANČIČ CENA6K Spored za 29. teden Drama ^reda, 30. marca — Razvalina življenja. 31. marca — Bajka o volku. Po znižanih četrtek, cenah. petek, ^ apnia — i>ajK«i u pe^elia, 3. aprila — Mrakovi. °ned., 4_ aprila — Miss Hobbs. 1. aprila — Mrakovi. 2. aprila — Bajka o volku. Opera c?a' ^trtek, Petek, S°bota, p6delja, °*»ed.. 30. marca . — Zlatorog. 31. marca — Vesele žene windsorske. 1. aprila — Fra Diavolo. 2. aprila — Tosca. 3. aprila — Zlatorog. 4. aprila — ThaTs. E Izven. C D Izven. Izven. D E Izven. B Izven. Izven. Začetek ob 8. Konec po 1®* Razvalina življcnjd Igra v treh dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Režiser: A. DANII^- Urh Kante, žganjar, krčmar, oče ... g. Škerl. Lerička, njegova hči...............ga Juvanova. Tona, njegova rejenka..............gna Vera Danilo' Martin, kmet, sosed................g. Gregorin. Ferjan, kmet, sosed................g. Terčič. Sirk, kmet.........................g. Danilo. Mica Slana, potovka................gna Rakarjeva. Godi se na kmetih dandanes. Začetek ob 8. Konec ob 11. Bajkci o volku Igra v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal: FRANC MOLNAR. Prevel: O. ŠEST. Kelemen lltna, njegova žena ;Ur>j Szabo . grofica ^'cka 'Iniina inati °8pod Fajnik 0ročnik Zagon pločnik Mikhal p ac'lni natakar ?vi natakar *Jrugi Pikolo * n Vi lakaj Drugi T« j. ” Četrti ! ^°bari ica Režiser: SEST. g. Peček, gna Wintrova. g. Šest. ga Borštnikova, gna Gorjupova. gna Rakarjeva. g. Danilo, g. Gaberščik. g. Drenovec, g. Rakuša, g. Bitenc, g. Šubelj. gna Lehmanova. * * * * gna Gabri jelčičeva. Čas: sedanjost. Začetek ob 8. Konec ob 10‘A- Mrakovi [gra v treh dejanjih. Spisal Fran Kosec. Janez Mrak, gruntar in župan Ivan, | j Anica, / njegovi otroci ! Janezek, ' l Marijana Peharnica, gruntarica Tone, hlapec \ .... ..I Urška, dekla / Pn Mrakovih , Jakob Brodnik, Mrakov svak . Martin Rupnik, gruntar Katrica, njegova hči . . Anže Kobe, gruntarjev sin Breznik, kramar in krčmar Regina, njegova hči .... Stanko Pfeifer, poštni uradnik Albina, hišna..................... * i^t Godi se v Poljanah na Gorenjskem in v Ljubljani nekaj pred svetovno vojno: prvo in drugo dejanje pri Janezu Mra^u’ tretje dejanje pet let kasneje pri Ivanu Mraku. _ 4 - Režiser: DANILO' g. Danilo, g. Gaberščik. gna Mira Danil°va' gna Lola. ga Danilova, g. Strniša. gna Rovanova-g. Pregare, g. Gregorin, gna Gradišarjev«-g. Drenovec, g. Plut. gna Bergantova-g. Železnik, srna Lehmanova- Začetek ob 8. Konec po 10. MISS HOBBS Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal Jerome Klapka Jerome. Prevel iz angleščine N. Štritof. Režiser: DANILO. W°lff Kingsearl Perci val Kingsearl oessy5 Percivalova žena J^jeorge Jessop . "Jjss Millicent Farey . Susan Abbey, Bessyna teta Miss Henrietta Hobbs spitan Sands . “harles, sluga . . . ana, služkinja g. Rogoz, g. Šest. gna Vera Danilova, g. Kralj. gna Mira Danilova, ga Danilova, ga Šaričeva. g. Danilo, gna Gorjupova. gna Lehmanova. rai dejanja: Newhaven pri Newyorku. Prvo in četrto dejanje Pri Percivalu Kingsearlu, drugo pri Miss Hobbs, tretje v kajuti na jahti. 5 - Začetek ob 8. Konec ob 11* ZLATOROG Opera v štirih dejanjih po R. Baumbachu napisal R. Brauer, prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma. Režiser: F. BUČAR- Dirigent: I. 3REZ0VSEK. Katra, krčmarica (mezzo-sopran) Jerica, njena hči (sopran) Janez, lovec (tenor) Špela, planšarica (alt) Jaka, planšar (bas) . Tondo, lovec (bariton) Marko, beneški trgovec Beneški trgovci Učitelj . . . Rojenice J (bariton) gna Vrhunčeva. gna Thalerjeva, g. Kovač, gna Šterkova. g. Pisarevič. g. Pfibislavski. g. Romanovski. g. Simončič, g. Rus. g. Erklavec. g. Ribič, g. Povše. gna Vrhunčeva. gna Šuštarjeva, ga Trbuhovičeva- Strelci, gostje, otroci. Plese priredil baletni mojster g. Pohan. dova, Chladkova, Špirkova in baletni zbor. naslikal g. Skružny. Godi se na planinah pod Triglavom in v Soški dolini sre^1 18. stoletja. Plešejo gne Svobo — Nove dekoracij I. V planšarsko kočo pod Triglavom pride lovec Janez Prel,° čevat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela ga Pri>aZ pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za n" Jaka pripoveduje o prekrasnem, divnem vrtu pod Tniglavon'> kraljestvu belih žen, rojenic. Čreda belih divjih koz, na če'u ^ Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svarf Janeza, naj nikar ne strelja Zlatoroga, kajti iz krvi ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska katero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine- e pa, komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga in o z njegovim zlatim rogom jamo v Bogatiimu, kjer se nahaja oSr0 ^ zaklad. — Jaka se poslovi in gre leč. Janez se dobrika ŠPe*'' — 6 — to. dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leže utrujen na preprosto ležišče, zaspi in sanja o rojenicah in Zlatorogu. II. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in pleše, bogata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho .Icauščka, 2ato ji poje slavo šolska mladina, nakar Katra učitelja in otroke Pogosti. Prihajajoči mladenič Tondo se jezi, da pri tekmovalnem streljanju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuij lovec iz Trente ‘n Prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev, Proslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na prag krčme Jerica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — ali tudi Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater Katro, naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po daljšem °dporu dovoli. III. V gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat po erici, Špela mu odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti Janez j* ntej, oba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji podari °Pek cvetic in odide. Špela, ki ljubi Janeza, zbada Jerico, češ, da ,e zvest le tisti mladenič, ki so mu stale ob zibeli rojenice. Jerica **ato pove, da so stale Janezu rojenice ob zibeli, on sam da ji je ,° rekel in ji celo podaril cvetic iz kraljestva rojenic. Špela pa se H dalje roga in meni, da bi bil Janez moral prinesti blesteče e,Jiante iz Bogatina, ako bi bil varovanec rojenic. Na cesti zadoni poštni rog; prišla je pošta in z njo petero beneških trgovcev, med Nlimi bogati Marko. Jerica natoči gostom vina, Marko napije krasna ric>. ji takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in ji podari &Pomin zlato verižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopivši nez vidi vse to in prosi Jerico, naj vrne verižico, sicer pogubi )u srečo, Jerica pa ga ne posluša, nakar Janez užaljen odide. , IV. v kraljestvu rojenic. Planinske cvetice spe. Presne po jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu lenic. Ko se prikažejo planinske ko«e z Zlatorogom, se strnejo 7, CVetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustreliti ‘toroga, Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj pade ev v prepad. Obupana Špela ga išče in končno najde mrtvega, Začetek ob 8. Konec ob ll. Vesele žene windsorske Komično-fantastična opera v treh dejanjih (šestih slikah)-Besedilo po W. Shakespearu; prevel A. Funtek, vglasbil O. Nicolai. Dirigent: I. BREZOVŠEK. Režiser: F. BUČAR- Sir John Falstaff (bas)......................... g. Zathey. Fluth, meščan (bariton)..........................g. Romanovski. Page, meščan (bas)...............................g. Zupan. Fluthova (sopran)............................gna Zikova. Pageva (mezzo- sopran) .... . gna Šterkova. Fenton, mlad meščan (tenor) .................g. Kovač. Ana, hči Pageva (sopran).....................ga Levičkova. Slender, bogat meščan (tenor) . . .g. Trbuhovič. Dr. Cajus, Francoz (bariton).....................g. Zorman. Natakar.......................................... gna Vrhunčeva- Prvi meščan ... g. Simončič. Drugi meščan................................... .g. Drenovec. Meščani in meščanke, bajne prikazni. — Godi se v Wind' sorju na Angleškem v začetku 17. stoletja. 1. Gospe Fluthova in Pageva sta prejeli od Falstaffa enak0 glaseči se pismi ter skleneta maščevati se na vesel način. Ljubosumni Fluth svari svoje prijatelje, naj ne zaupajo žcnskart1- — Pageva hčerka Ana ima tri snubače, bogatega Slenderja, Cajusa in siromašnega Fentona, katerega ona ljubi, njeni starši P* odklanjajo. — Fenton prosi zaman Pagea, naj mu da hčerko zakon. Po prerekanju nastane prepir in Fenton zatrjuje, da sl piidobil Ano z zvesto svojo ljubeznijo. 2. Soba pri Fluthovih. Falstaff pride povabljen k sestanku z gospo FJuthovo, ali Pageva pride, kakor je bilo dogovorjeno, vsa razburjena s stra* novico, da prihaja ljubosumni Fluth, ki namerava zapeljivca urno' Ves prestrašen se da FaJstaff veselim ženskam skriti v košaro za perilo. — Hlapcema, ki naj neseta perilo na beli 8 — ukažeta ženi vreči vsebino košare v vodo. — Ljubosumni soprog ^luth privede s seboj več prijateljev, s katerimi zaman iztika po stanovanju, da bi zasačil Falstaffa. Fluthova in Pageva se delata uzaljoni in ker tudi Fluthovi prijatelji ne najdejo zapeljivca, očitaio Vsi Flutliu pretirano ljubosumnost. 3. Gostilna. Falstaff išče v pijači utehe po včerajšnji nezgodi. Potolažen j*a ie šele, ko prejme zopet pismo od Fluthove, naj pride k njej, er je njen -mož odšel na lov. Lovska družba pride na požirek VlT|a in nekateri so toli predrzni, da si upajo s Falstaifom tekmo-v pijači. — Fluth pride k Falstaffu preoblečen kot Sir Broak r‘ dobri kapljici zasuče Brook govorico na svojo ženo in tako 'ZVe dan in uro sestanka. 4- Soba pri Fluthovih. Končno je Falstaff s Fluthovo sam. Ona hlini ljubezen in ob-Zaluje včerajšnjo nezgodo na belišču. Zopet ju moti Pageva z ne-Priietno vestjo, da že prihaja besni soprog. Urno vtakneta veseli eni Falstaffa v obleko neke tete, kateri pa je bil svoj čas Fluth PrePovedal prihajati v hišo. Fluth zopet preišče vse stanovanje in 2?rrian prebrska košaro, hoteč umoriti Falstaffa. V staro babo pretečenega Falstaffa Fluth ne spozna in vrže debelo babo, udrihajoč fl0 niej, skozi vrata. V r t pri Pagevih. 1^ Nadejaje se, da ugleda svojo sladko Ano, pride Slender, ali 0 se skrije za grm. ko začuje prihajajočega Cajusa, ki tudi up:; e« svojo Ano. Ali i on se hitro skrije, ko zasliši Fentona pet: }_e nado. — Ana prihiti k Fentonu in oba si obljubita večno !]ube-lt ‘ Veseli ženi sta razodeLi svojima soprogoma vso burko s Fal-s °m in sedaj se vsi dogovore, da ga pozovejo še enkrat na tejjeaile^ v 'vindsorski park, kjer naj se uprizori s pomočjo prlja- v Velika čarobna burka, Falstaffu za kazen. 6-Windsorski park o polnoči. žita FalStaff pride kot bajni lovec Herne, veseli ženi se mu pridru-Do a baš ko misli Falstaff, da se bliža trenutek razkošja, nastane bajn^ar^u vrišč in hrup, vsa vesela družba privre našemljena v Pluth Pr'kazni in muči Falstaffa, dokler se grešnik ne spokori. — b^ko' ^age in vese'* ženJc* razodenejo Falstaffu vprizorjeno iti v ’ ^alstaff prizna svotjo pregreho, sprejme pontideno mu spravo esele igre je konec. - 9 - Začetek ob 8. Konec okrog H- fr a Diavolo Opera v 3 dejanjih, napisal E. Scribe, prevel A. Funtek, vglasbil D. F. E. Auber. Dirigent A. BALATKA. Režiser F. BUČAR- Fra Diavolo, pod imenom marchese di San Marco (tenor)....................................g. Drvota. Lord Cookburn, potujoč Anglež (bariton) g. Pribislavski- Pamela, njegova žena (rnezzo sopran) . gna Šterkova. Lorenzo, častnik (tenor)............................g. Šindler. Matteo, krčmar (bas) .... g- Zupan. Zerlina, njegova hči (sopran) ga Levičkova- Giacomo, (bas) ),.../........................... g- Zorman. Beppo (tenor) j bandita \...........................g Trbuhovid. Podčastnik (bariton)................................g. Drenovec- Mlinar (tenor)......................................g. Rus. Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice. Godi se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja' Prva vprizoritev 1. 1880. v Parizu. 1. Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častn‘t' Lorenzo, veselo popiiva, le Lorenzo je žalosten, ker mu krčmar teo nc da za ženo hčere Zerline, ki je namenjena bogatemu cescu. Lord Cookburn in njegova soproga Pamela prihitita vsa Maf' Fran' ra«' burjena, bila sta ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi P* Diavolovi. Vojaki takoj odidejo zasledovat roparje. Ko je lom i svc." ženi razodel svoj srd nad njenim koketnim vedenjem napram ne. markiju iz Napolija, nastopi Fra Diavolo pod imenom mark®8 Sam Marco. Angleška dvojica odide, s Fra Diavolom ostane ^erp,|. sama, ki mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. •i A11' hajajoča ropanja Beppo in Giacomo javita, da se ni posrečil0-gležu vsega ukrasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo zvit način, da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojak^ vrnejo in iprineso veselo novico, da so roparje premagali in krasni nakit zopet nazaj prinesli. Pamela, vsa srečna, podari Zer — Lorenzo dar odkloni — 10.000 lir, in tako je poroka Zerli|ie Lorenza mogoča. — 10 — II. Zerlinina spalnica. Zerlina vede angleško dvojico v sobo. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kako bi mogel do An-sleža, da 5j ga oroipal. Pri odprtem oiknu zapoje barkarolo v zna-metlie, da zdaj lahko prideta Beppo in Giacomo, ki se 'priplazita skozi ptto. Zerlina se ■vrne, razbojniki se urno skrijejo v mali temni so-kici, Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, hočejo razbojniki taikoj k Angležema — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se r°i>arji izopet skrijejo. Zerlina hiti gostiti vojake. Lord pride poiz-Vedovat, od kod ta hrup in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer s° skriti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu pnide naproti šariti di San Marc o — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra Diavolo, da 16 bil namenjen k Zerlini, lordu p*, da je hotel k Pamcli. Tako ie rešil sebe, Lorenzu in lordu pa zbudil ljubosumnost. •II. Gorata pokrajina. Fra Diavoilo pride kot bandit in vtekne v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, naj dasta znamenje z zvončkom v kapelici, da je prišel čas oropati n»leža, potem odide. Po svetem opravilu ostaneta Beppo in Gia-Con’o sama, naijdeta listek ter ga z velikim naporom prečitata. L-'-rcr>zo pride in toži o Zerlinini nezvestobi. Z vračajočim se ljudstvom Bride ZerlSna, prinese banditoma naročeno vino; tadva pa se pri te) ker sta malo preveč pila, izdata, prepevaje ono pesem, ki |JC bila pela sinoči Zerliina, ko je bila sama v spalnici. Takoj pri-eJ° oba bandita in res naijdejo listek,, ki ju izda. Lorenzo zapove sil* i^4 ce'° °'f0'ic0. vs> se Poskrijejo. Giacomo mora dati, prl-, !etl Po Lorenzu, znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in haš hoče k Angležu, ga vojaki ustrele. 11 Začetek ob 8. Konec ob 103/'4- TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V Sardouju napisal® L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbu G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA- Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . Mario Cavaradossi, slikar (tenor) Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) Cesare Angelotti (bas).................... Cerkovnik (bariton) . Spoletta, birič (tenor)................... Sciarrone, orožnik (bas) Jetničar (bas) Pastir. ................................. gna Zikova. g. Kovač, g. Levar, g. Zorman, g. Trbuhovio-g. Mohorič, g. Vovko, g. Perko. Sna Šterkova- Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. !. V cerkvi St. Andrca della valle v Rimu. i M Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov P jatelj, ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Ca .j radossijeva zaročenka, sc Angelotti urno zopet skrije. Podoba, jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo k1*1 pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila P0^ ^ tarjem žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred sledujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, uaJ skrije v njegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba ideta. Scarpia z biriči išče Angclottija, pa ga ne najde. Na P° . spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavarado ljubček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavarad0 v st>ku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po iubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo ^želottija. II- Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri ^rji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo jj^ieti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Varadossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skriva-a Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve na-cajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku. • ^adossi. pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca dj . skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, tat16 ^ap°Ieon zmagal Pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, S ^a spozna Scarpia v njom sivojega političnega naSipratoika. <^arPia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda 2 ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko ttiu pr'prave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se hoj U^a’ a*co s tem re^' Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko * Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza-% VS° z*a*-n'no 'n bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados- • bi ž njim pobegnila. Ul. i\|a vrjlu gracja St. Angelo v Rimu. *,***« privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s bo i°m ^carpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in inu razodene, da naj ^ na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia‘je bil ukazal, da Dte(j avaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi se |ePu^e> Pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da SloKe ^'a mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v °°čino. - 13 % Začetek ob 8. Konec krog Thais Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po A°a' tolu France-u napisal Louis Gallet. Vglasbil J. Massenet' Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČA^' Thais, igralka (sopran)..................gna Thalerjeva. Athanael, puščavnik (bariton) . g. Levar. Nikias, mlad filozof (tenor) . g' Mohorič. Palemon, star pusčavnik (bas) g. Zupan, Krobyla, sužnja (sopran) . . . gna Šuštarjeva. Myrtala, sužnja (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva- Albina, redovnica (mezzo-sopran) ga Trbuhovičeva- Diva (sopran).................................ga Levičkova. Suženj (bas)...............................g. Zorman. Puščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stol^J3 v Tebanski puščavi in v Aleksandriji. Prva vprizoritev 16. marca 1894. v Parizu. Plese priredila 'ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljak0^ gospodične Nikitina, Svobodova, Špirkova in Bežkova-Corps de ballet. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. • živ6^ V zgodbah svetnikov beremo, da je v četrtem stoletju v v Egiptu spokornica Thais. V svoji mladosti je bila igra gjli Aleksandriji, takrat enem najvažnejših središč grške kulture - p je nenavadno lepa, toda njeno življenje ni bilo čednostno. ' (,jl obrnil jo je menih, čigar ime ni dognano. Nekateri mislijo, uetov Paphnucij, ki slovi kot najgorečnejši izmed egipetskih ® t\i tistega časa; drugi so mnenja, da se je imenoval SeraP1 ^0 Bessarion. O njem pripoveduje legenda, da je pač resi* grešnice, da pa je pri tem sam zapal večnemu pogubljenju- j Povest o lepi izpreobrnjenki je porabil Anatole 1'ran odide Athanacl v Aleksandrijo, da izprcobrnc grešnico. jev slikoviti introdukciji nas povede pesnitev na teraso Niki« dost^a ^oma v Aleksandriji, Nikias je Athanaelov prijatelj iz mla« tavr,1’ nasladnež, epikurejec. V lahnem dialogu, ki ga spremlja hiši ° *a^a glasba, svetuje Nikias Athanaclu, naj ostane v njegovi na P« veselici, pri kateri bo sodelovala tudi Thais. S porednim Pušč -m na ustnih preoblečeta lepi sužnji Krobyla in Myrtala slt0raVn*^;a» o katerem pravi Nikias, da je tako zanemarjen, da se M-.n* vee človeku podoben. Razposajenost v glasbi narašča, ko ,'\tha Thais, ki jo spremlja množica čestilcev in veseljakov. nael se scznani ž njo in ji napove svoj poset. •Url*?# sliki smo pri Thais. Sita življenja, toda boječa se ?stal smrti vprašuje svoje ogledalo, je li še lepa in bo li Thaia Vcčno lepa. V veliki sceni, ki sledi in ki v njej že podleže atlaho rtlun*llu> clasi mu tega še ne prizna, se odigra dvoboj med na2jr re.tom in hetero, ki zastopata dve nasprotujoči si svetovni teStljanJi- Ko zastor pade, godba ne utihne; polagoma izpodrivajo prepl religijozni motivi lascivne melodije. Burnemu prizoru sledi fiesta in v srce segajoča mcditacija. ki nas obvešča, da je našla Notranji mir, da je rešena. sledit; naslednji sliki pove Thais Athanaelu, da je pripravljena odhod P*u- Nikias in njegovi prijatelji, zbrani pri orgijah, hočejo sledni - Urtizane obraniti. Da prepreči nesrečo, se zavzame Nikias Poz0rlc Za odhajajoča in vrže denar med množico, da odvrne °st od njiju. Sor Pcti.sliki vidimo Athanaela in Thais na potu v samostan, aVe '&>C^1 "^enih spokornico. Thais je utrujena, njene noge 2®PUsf’i ^ecl°vnice pridejo in jo odvedo v zavetišče, ki ga ne bo a nikdar več. ®0vemavidez zatl°v°lj en se vrne Athanael med svoje brate. V nje« f^ani Srcu Pa Je nemir. Kakor Tannhiiuser Wolframu o svojem '1 sc ■ Pripoveduje Athanael Palcmonu o neozdravljivi bolezni, ®°vOri Je ..Polastila njegove duše. V nemirnem, sunkovitem ritmu 0 Ihals. Prehajajoča iz mola v dur, izzveni njegova povest — 15 — v priznanju: »Vse, kar zrem, je Thais! — Thai's! — Thais!« sanjah sc mu prikaže Thais najprej kot kurtizana, potem kot r dovnica na smrtni postelji. V največji razburjenosti odhaja, da jo videl še enkrat v življenju. V zadnji sliki vidimo Thais poslavljajočo sc od sveta. košatim figovim drevesom so krog nje zbrane njene tovariši • Glasba izraža izključno cerkvene motive »Usmili sc je, o Gospo • pojo redovnice. Thais zre kakor zamaknjena predse, njeno izraža rajski mir. Ob vrtnem vhodu se prikaže Athanael. ^ dega lica mu sije obup. Prizor spominja na svidenje FaUS^.ili,e; Marjetice v ječi. Thais je v smrtni ekstazi, Athanael ji govori sede, ki jih ona ne razume, ne more več umeti: »Laž je bilo ' ’ kar sem govoril, le življenje je resnioa! Reci mi, da živiš! Ne urn — Prepozno. »Sladkost uživam nadzemske sreče« — šepeta i*1 — »in odpuščeni so mi moji grehi. Zdaj zrem nebo ... Boga.« iv — 16 - Roberto Bracco. Med najboljše reprezentante italijanske gledališke umetnosti spada v prvi vrsti Robert Bracco. Rojen Napolitanec ljubi nad vse svojo domovino: svoj Neapelj in svoj Vezuv, in ker veje skoro iz vseh njegovih del Roberto Bracco. 2at0 l0tlne grude, lahko mirno rečemo, da je narodni pisatelj. pi8a. Pa moramo Bracca odločno ločiti od drugih italijanskih 'lUief ^v’ *{er je Bracco med onimi redkimi, ki delajo res iz lskega hotenja in ki jim je gledališka umetnost res — 17 — sveta. In baš zaradi tega ga doina toliko ne čislajo, kakor ga imajo v čislih tuji narodi. V nekem pismu pravi: „Jaz sem in vem, da sem majhn* stvar. Moja uboga umetnost je samotna umetnost, ki ne želi biti znana in ki ne želi priti v stik z občinstvom." Nadvse priljubljen je v Rusiji, na Angleškem in Iia Nemškem. Tudi mi, Jugoslovani, imamo več njegovih del i|a repertoarju. Slovenci smo uprizorili pred leti dvoje njegov1*1 dram s krasnim uspehom, in sicer „Materinstvo“ in „IZSU^’ ljenci v temi“. — Njegov najnovejši dijalog „Prava ljubezen je dosegel tudi v Rusiji krasen uspeh. Sedaj imamo v rokopisu prevedenih precej njegovih na.in°’ vejših del, med temi so: „Mali svetnik", „Prava ljubezen", Pietro Caruso"*, „Mirtino cvetje" in kakor čujem, so že v prevod1 tudi njegova močna narodna napolitanska enodejanska dra"1® „Blažene oči" (L’ uocchie consacrate"), „Žena“, „On, ona, on, itd. Iz tega je razvidno, da je od italijanskih dramatikov Prl nas Bracco še najbolj priljubljen. Bracco je zelo produktiven. V petindvajsetih letil' J® ustvaril dvaintrideset različnih dramatičnih del. Razveo je spisal več novel in pesmi. Kakor smo že dejali, se Braccova dela v Italiji uprizarjajo, ker niso seveda pisana za „teater“, temveč “ rojena iz čiste umetniške duše, in ker je občinstvo zas*J jj, ljeno od perverznih francoskih in italijanskih „teatralikoV komedijografov. i j ga Zato pa ima Bracco svoj ožji krog umetnikov, 141 • razumejo in ki z njim čutijo. Interpreti njegovih dram so 1 večji italijanski umetniki, kakor pokojna Morelli in GaraVliLa ter Zacconi, Ruggero Ruggeri in Falconi, in primadonne di Lorenzo, Emina Grainatica, Reiter itd. In danes, ko živijo italijanski umetniki v deželi in ko preživlja dežela na umetniškem polju skrajno korup bo Bracco — in njemu redki sovrstniki — še globlje P°g|0 njen, in cvetje, ki bi mu moralo danes venčati glavo, bo P ^ prepozno, kakor tolikim in tolikim, ki so bili res umetn1 ki so umetnosti resnično živeli ... ______________________________________________________ Emil Kr*1* , iugos|0' * „Don Pietro Caruso* je na repertoarju skoro vsen 1 vanskih gledališč. — 18 — A Franc Molnar. O Molnarju pripovedujejo teaterski historiki, da je pričel fv°jo karijero z „Liliomom“, legendo o iskreni in čisti ljubezni, 111 da je z njo propadel. Potem si je premislil ter pričel pi-komade o lakastih čevljih in gladkih frizurah. „Gardist“ vzbudil zanimanje, „Vragu“ pa so se odprla vrata v pisarne vseh dvornih in provincijalnih gledališč. In Molnar je postal ^arnenit. „Vrag“ je zavladal ljudem na odru in vrag je vabil Judi v gledališče. Vsa dela tega dramatika, razen „L il i o m au, so teater, in ?'Cei' teater prve vrste, tako blesteč, da človek pozabi od j3sa do časa, da je v teatru. Molnar ljubi, odkar je pričel s °vadbo na tantieme, število tri ali trikot. V vseh njegovih grah najdemo po tri osebe, glavne junake. V „Gardistu“ igralca, .^falko ii> kritika, v „Vragu“, misterijoznega doktorja, Jolanto ^ 'lanka, v „Bajki“ Kelemena, Vilmo in Szaboja. Vse ostalo dekoracija, sicer sijajna, slikovita, no vendar: dekoracija. Casih se pa vzljubi gospodu Molnarju, da da ravno tem i _0rativnim osebam dialog, ki je mnogo mnogo vreden, in v a včasih ceno, da resnično, literarno ceno. Včasih pa zopet . 1 glira s časom — da se oficirja Zagon in Mikhal pogovar-v ®. Pet minut (morda več) samo z desetimi besedami. Ter Žid'Ua^a *n Perini*tirata prav občudovanja vredno. Ali pa u atla Mici pripoveduje svojo življensko filozofijo: če je Hat velika, stoji vlak dalj časa, če je majhna, manj — .° y°zi vlak dalje .. . Postaja „Molnar“ se vedno razširja ... nar zna biti duhovit, no njegova duhovitost je diskretna, j lla in nikoli vsiljiva — vedno pa je oblečena lepo dostojno P° modi. g Torej Molnar je napisal v začetku čisto in pošteno lepa .° » ne nJej» ne njemu tedaj niso verovali. Pozneje Ce S° sP°znali strokovnjaki, da je v „Liliomu“ literarna Alfred de Musset pravi, da tiči v treh četrtinah vseh 1 Prezgodaj pokopan pesnik. In v Molnarju tudi . . . 1{0 ^daj prav za pirhe igrajo na Dunaju njegovo najnovejšo Mo]6- ? Labod, zgodbo o vzgoji princev. Tudi tu roma $6tlj.ar 'sto pot kot v Bajki o volku. Lahna in nežna 1Illentalnost, originalni, presrčno zabavni elementi tvorijo — 19 — ogrodje veseloigre. — Princ in princesa sta namenjena drug drugemu. Tako so sklenili starši in druge velesile. Princ i° princesa sta si dobra, v bistvu seveda, ugajata celo drug drugemu, in gladkemu razvoju vse zadeve ni nikakih pregrd razen dejstva, da se na komando srca le težko ogrevajo. Da bi rešili situacijo staršev in diplomatov, je poklican na dvor nov kavalir, v osebi prinčevega vzgojitelja, in ta kavalir naj vzbudi princu ljubosumnost. Poizkus se posreči deloma in,e" nitno, deloma pa zelo slabo. Imenitno, ker se princu ljubO" sumnost res zbudi, in sicer temeljito; zelo slabo zato, ker smatra princesa ljubimkanje z vzgojiteljem resno, vedno res* neje, vedno resneje in naposled postane zadeva čisto resna • • • To je novi Molnar — pota so stara—a tantieme visoke in publika zadovoljna. .le napisal Molnar še roman „Rudnik“, novelo „Gosp°' dična .Iourfix“, nebroj kratkih člankov in zgodb ter se izkaza z dialogi „Fantki in punčke“ kot mojstrskega poznaval^ otroške duše. V treh četrtinah vseh ljudi tiči prezgodaj P°' kopan pesnik, pravi Musset. In v Molnarju tudi. 20 k Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Nalili list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-t>fi U ^ar°dnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti ^lih*8 'n ^ruS°d. kratke članke o važnejših dramskih in opernih G0jja n njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Al0; ^ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, 1 Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. tis k n učiteljska tis k« k hm v ljurljami.