HITRA NARAVNA POMOČ OB ZNAKIH VIROZE izvleček iz macesna + beta-glukan + vitamin C trojna moč delovanja Ta L1 v boju z okužbamii imuno in imuno j/,^ sta se v študiji in vitro* izkazala kot najučinkovitejša v boju s povzročitelji okužb. * Imunomodulatorna aktivnost kombinacije arabinogalaktana in p-(1 ->3, 1 ->6)-glukana in njuna indukcija protimikrobne aktivnosti; Farmacevtski vestnik (2015), 66: 260-271 meDex UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Leto se s čedalje večjo naglico približuje svojemu koncu. Mogoče zdaj še ni pravi čas, da bi ga ocenjevali. Prebliski v spominu pa mi kažejo, da je bilo za slovenske čebelarje in čebelarke kar dobro. Toda vedno, kadar razmišljam o letu, ki odhaja, se spomnim lanskega, ki je bilo za čebele in čebelarje, pa tudi na splošno za vse ljudi, slabo. Toda optimizem, še zlasti optimizem čebelarjev, je nepremagljiv. Že v začetku marca prihodnje leto se bo iztekel štiriletni mandat upravnega odbora ČZS, katerega član sem tudi sam. V tem mandatu je bilo delo upravnega odbora, ki je poleg občnega zbora najvišji organ Čebelarske zveze Slovenije, pestro, vsebinsko bogato in uspešno. Osebno sem z delom v upravnem odboru pridobil nove izkušnje in dragocena spoznanja. Spoznal sem veliko novih ljudi, ki me navdajajo z veseljem, kadar sem v njihovi družbi. Spoznal sem tudi, da se čebelarji najbolje počutimo med svojimi čebelami. Ob njih smo suvereni, svobodno ukrepamo in mislimo, da bo tako, kot želimo sami. A ni tako. Čebele živijo v svojem svetu in same ukrepajo tako, kot je zanje prav. Tudi ko sem sedel na sejah upravnega odbora, se mi je kdaj pa kdaj utrnilo, kako smo sami glede svojih čebel prepričani, da dobrih idej ni, če se jih ne spomnimo sami. In ta nemir mi je všeč, saj se počasi umiri kot roj čebel, ko se usede na vejo in se odloča o prihodnosti. Nešteto je dokazov o tem, da je bilo delo upravnega odbora uspešno, vsebinsko bogato in javno odgovorno. Morda je še najpomembneje to, da čebelarje in čebelarjenje pozna skoraj vsak prebivalec Slovenije, da smo cenjeni v tujini, da smo prvi govorili o domači hrani, da smo naredili velik korak naprej kot društva v javnem interesu, da nam je ljudi uspelo prepričati o pomembnosti čebel, to pa naj bi bilo - vsaj upam - potrjeno z razglasitvijo svetovnega dneva čebel. Seveda pa uspehi Čebelarske zveze Slovenije niso samo posledica dela upravnega odbora, ampak tudi rezultat dela vseh slovenskih čebe- Fotografija na naslovnici: Zimsko tihožitje na stojišču nakladnih panjev v Kanadi. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2014. Foto: Claudia Pavon, Kanada KAZALO i UVODNIK w Anton Žnidaršič: OBVESTILA ČZS 397 399 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Kaj delati v čebelnjaku pozimi? 402 Nataša Lilek, Boštjan Noč in Marjan Dolinšek: Rezultati testiranja prototipa osmukalnika 403 Franc Šivic: Na Apimondii v Koreji (I. del) 405 Dr. Peter Kozmus: 11. konferenca Coloss na ČZS 408 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Mednarodni simpozij o apiterapiji 2015 409 Dr. Maja Smodiš Škerl: Delavka ali matica? 410 Franc Šivic: Novice iz sveta 411 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Pavel Golob: Biti del sistema Slovenski med z geografsko označbo je priložnost Matjaž Gustinčič: Strokovna ekskurzija v Bochum DELO ČEBELARJA 412 413 Mag. Marko Hrastelj: Čebelarjeva opravila v decembru ZDRAVJE ČEBEL 414 Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Zimsko zatiranje varoj ČEBELJE PAŠE 416 Jožica Golob-Klančič: Otroci, čebele in cvetje trajnic ZGODOVINA ČEBELARSTVA 417 Prof. dr. Andrej Šalehar: Čebele naj bi varovale pred strelo PREDSTAVITEV ČEBELARJA 419 419 DOGODKI IN OBVESTILA 420 OBVESTILA ČZS 424 MALI OGLASI 430 V SPOMIN 432 INDEX EDITORIAL Anton Žnidaršič: ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 397 399 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK 402 403 405 408 409 410 411 Vlado Auguštin: What to do in the Apiary During the Winter? Nataša Lilek, Boštjan Noč and Marjan Dolinšek: The Test Results of the Prototype Pollen Trap Franc Šivic: At Apimondia in Korea (Part I) Peter Kozmus, DSc: 11th Coloss Conference in Slovenia Andreja Kandolf Borovšak, MSc: International Symposium on Apitherapy 2015 Maja Smodiš Škerl, DSc: Worker or Queen? Franc Šivic: World News PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Pavel Golob: Being Part of the Slovenian Honey GI is an Opportunity 412 Matjaž Gustinčič: Excursion in Bochum 413 BEEKEEPER'S WORK_ Marko Hrastelj, MSc: Beekeeper's Tasks in December 414 BEES' HEALTH_ Anita Vraničar Novak, DVM: Winter Varroa Control 416 HONEYBEE FORAGE_ Jožica Golob-Klančič: Children, Bees and Flowers of Perennials 417 HISTORY OF BEEKEEPING_ Prof. Andrej Šalehar, DSc: Bees Expected to Protect Against Lightning 419 PRESENTATION OF A BEEKEEPER 419 NEWS AND EVENTS 420 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 424 SMALL ADS IN MEMORIAM 430 432 397 Slovenski čebelar 11/2015 Letnik CXVII ¿tarf* UVODNIK larskih društev, odborov in komisij, ki delujejo v okviru zveze, pa tudi regijskih zvez, predanih posameznikov ter ne nazadnje predsednika ČZS, čigar ustvarjalnost komaj dohajamo, in strokovnih sodelavcev zveze, katerih delo je ključno za podobo, ugled in uspehe slovenskega čebelarstva. Naj se na koncu vrnem k letu, ki odhaja. Pred nami je še praznični december, ko postanemo ljudje bolj blagi. Čebelarji se izkažemo s ko- zarcem medu. Spomnimo se tistih, ki si ga ne morejo kupiti, spomnimo se tistih, ki jim je težko bodisi zaradi osamljenosti in bolezni bodisi zaradi zapuščenosti. Vsem čebelarkam in čebelarjem ter njihovim bližnjim želim lepe praznike, v novem letu pa obilo sreče, in zdravja ter veliko radosti in lepih trenutkov v družbi čebel. Anton Žnidaršič, član UO ČZS Čebelarska zveza Slovenije želi vsem čebelarkam in čebelarjem veliko božičnega miru in obilo medu v novem letu 2016! M KE 1 Kj t ^ a _ Izdelava jaslic iz čebeljega voska Potrebujemo: čebelji vosek, posodo, model za vlivanje jaslic, elastike, podlago iz kartona, posušen mah, škarje, lepilno pištolo, vir toplote. Model za vlivanje obdamo z elastikami, da stisnemo razpoko. Čebelji vosek segrejemo, da se utekočini, in ga vlijemo v model. Počakamo, da se vosek strdi. Medtem iz kartona izrežemo kos po- ) Jf Dobra priprava olajša potek dela, boljši pa je tudi končni rezultat. ljubne oblike in prilegajočo se obliko iz mahu. Mah z lepilno pištolo prilepimo na podlago. Iz modela vzamemo ulitek jaslic in ga z lepilno pištolo prilepimo na mah. Spretnejši lahko jaslice ročno oblikujejo iz satnic. Tako sa-tnice kot vosek v kolaču lahko kupimo pri nekaterih čebelarjih ali v trgovinah s čebelarsko opremo, ki so dobro založene tudi z različnimi modeli za vlivanje. Pa blagoslovljene praznike želim! Anica Košir Kropivšek * V ..■ -■'. ' rJ£ NMlf" Jaslice iz čebeljega voska 398 Slovenski čebelar 11/2015 Letnik CXVII OBVESTILA CZS Postrvja pašteta z bučnimi semeni in medom Decembrski dnevi so čas druženja s prijatelji in znanci ob prigrizku in kozarcu vina, čas, ko si izrazimo dobre želje ob skorajšnjem novem letu. Spodnji recept je predlog za preprosto hladno jed. Po njem je bil narejen tudi del hladne začetne jedi, ki je bila sestavni del zmagovitega kompletnega obroka na mednarodnem tekmovanju »Biser mora« marca 2015 na otoku Brač. Zanj so namreč dijaki SGTŠ Radovljica (Urška Borovinšek, Jure Kralj in Rožle Žan Brelih) pod mentorstvom prof. Marije Arh Ivanšek prejeli zlato medaljo. Jed omogoča uporabo prekajenih ali neprekajenih filejev, ki jim lahko dodamo za noževo konico prahu dima. Pašteti dajejo poseben okus aromatični lipov med in bučna semena, recept zanjo pa ni zapleten. Sicer pa jo je čez noč mogoče hraniti v hladilniku. Sestavine za 4 osebe: - 400 g fileja postrvi - 200 g masla - 30 g oljčnega olja - 30 g lipovega medu - 0,02 g (za noževo konico) prahu dima - sol, poper - 60 g mletih bučnih semen - manjši narezani koščki kruha Pašteta z bučnimi semeni - na levi strani krožnika - kot tretjina jedi na krožniku. Priprava: Fileje na oljčnem olju opečemo, še vročim dodamo začimbe, jih fino pretlačimo ter vmešamo v zmes masla in medu. Vse skupaj dobro premešamo, zavijemo v folijo in ohladimo. Ohlajeno pašteto oblikujemo in povaljamo v mleti ali grobo sesekljani mešanici bučnih semen. Prispeval Sandi Marolt Vrh slovenske politike v akciji za razglasitev svetovnega dne čebel Po sprejetju pobude Slovenije za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel na najvišji čebelarski ravni, tj. na generalni skupščini Apimondie septembra 2015 v Koreji, je zdaj v ospredju prizadevanje za potrditev te pobude pri OZN. Pri tem je bil v zadnjem času dejaven tudi slovenski politični vrh. Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je na 70. zasedanju Generalne skupščine OZN opozoril na problematiko varovanja okolja ter ob tem poudaril, da je Slovenija izjemno dejavna na tem področju. V zvezi s tem je opozoril tudi na posebno vlogo čebel pri trajnostni proizvodnji hrane ter biotski raznovrstnosti. Kot je dodal, slovenska vlada predlaga razglasitev svetovnega dne čebel, za potrditev pa bo prosila OZN. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v okviru svetovne razstave EXPO v Milanu udeležil uvodne slovesnosti ob 35-letnici svetovnega dne hrane in 70-letnici Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), katere generalni direktor je José Graziano da Silva. Na pogovoru z da Silvo je predsednik Pahor opozoril na prizadevanja Slovenije za promocijo pomena čebel in na pobudo, da bi OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Namen slovenske pobude, kot je poudaril predse- dnik Pahor, je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in na odvisnost ljudi od čebel in drugih opraševalcev kot pomembnega SODELUJTE v nagradni igri! Nagradna igra poteka od 17. 11. 2015 do 10. 3. 2016. Vaša naloga je, da poiščete naš kombi, ga fotografirate, nato pa fotografijo pošljete na na e-naslov: 20.maj@czs.si V nagradnem žrebanju bodo sodelovale vse prejete fotografije. Vsak teden bomo izžrebali in podelili nekaj manjših nagrad, glavne nagrade pa bomo izžrebali in podelili ob koncu projekta na ApiSloveniji, 13. marca 2016 v Celju. Vse o nagradni igri na www.czs.si SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 399 OBVESTILA ČZS dejavnika za izkoreninjenje lakote in podhranjenosti ter zagotavljanje prehranske varnosti in trajnostnega kmetijstva. Generalni direktor da Silva je izrazil svojo podporo slovenski pobudi in sprejel povabilo predsednika republike Pahorja, da obišče Slovenijo. Ta- ko predsedniku vlade g. Cerarju kot predsedniku Republike Slovenije g. Pahorju se zahvaljujemo za njuno uspešno pridobivanje podpore za razglasitev svetovnega dne čebel, saj to pomembno nadgrajuje vsa siceršnja prizadevanja ČZS in MKGP. ČZS Projekt »Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet!« Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in velik pomen. Kljub veliki gospodarski vrednosti, ki jo imajo vsi čebelji pridelki, pa je gospodarska korist čebel zaradi njihovega opraševanja še občutno večja, saj so medonosne čebele najpomembnejše opraševalke žužkocvetnih rastlin. S tem svojim početjem zagotavljajo kar tretjino svetovne hrane. Poleg tega je kranjska čebela (Apis mellifera carnica) v Sloveniji zaščitena čebelja podvrsta. Zaradi ugodnih morfoloških in etoloških lastnosti je njen življenjski prostor tudi širši. Dandanes je kranjska čebela druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu, zato je seveda dobro prepoznavna tudi v svetovnem čebelarstvu. Zaradi tega in drugih dejstev je ČZS leta 2014 predlagala, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Pobudo je med drugimi podprla Vlada Republike Slovenije, septembra pa tudi največja mednarodna čebelarska organizacija Apimondia. V povezavi s promocijo pobude v Sloveniji se je ČZS v sodelovanju s čebelarskimi društvi lotila velikega projekta z naslovom »Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet«. V okviru projekta bodo predsednik ČZS g. Boštjan Noč, podpredsedniki ter člani upravnega in nadzornega odbora ČZS, pa tudi zaposleni na ČZS, od decembra 2015 do marca 2016 s prepoznavnim vozilom obiskali vsa ČD v Sloveniji in promovirali pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. K podpori projekta smo povabili tudi znane osebnosti (župane, poslance, veleposlanike, evropske poslance, gospodarstvenike, kulturnike, glasbenike, športnike itd.), ki se nam bodo pridružili na naši poti. Več o projektu lahko preberete na spletni strani: www.czs.si/content/sdc. Projekt se je začel v četrtek, 19. novembra 2015, ob 9.30 uri, na ploščadi pred Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob tej priložnosti smo čebelarji obiskali ministra mag. Dejana Židana in mu izročili posebno listino »STOPILI SMO SKUPAJ«. S tem se je začela tudi nagradna igra »Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet«. Partnerji projekta so: Zavarovalnica Triglav, Hofer, Medex in Integral avto. Boštjan Noč, predsednik ČZS Razpored obiskov v čebelarskih društvih v decembru 2015: Datum Čas Kraj Čebelarsko društvo Gostje Kontaktna oseba ČZS Četrtek, 3. 12. 2015 8.00 Čebelarski dom Slivnica Slivnica pri Celju mag. Marko Diaci, župan; g. Janez Palčnik, predsednik KS; g. Anton Šentjurc, predsednik vaške skupnosti, g. Marko Šraml, župnik, ga. Marjeta Košak, ravnateljica OŠ Slivnica Andreja Kandolf Borovšak, 040/436 514 9.30 Valvazorjev trg 1 Laško g. Franc Zdolšek, župan, ga. Janja Urankar Berčon, direktorica STIK-a Laško, g. Marko Pavčnik, Pavus grad Tabor, g. Rok Markuč, deskar na snegu, kvintet Dori, Matjaž Han, poslanec v DZ 10.45 TRC Savus (gostišče Oštirka) Radeče g. Tomaž Režun, župan 11.45 Čebelarski dom Hrastnik Hrastnik g. Miran Jerič, župan, športniki iz Hrastnika 12.45 Igrišče Gimnazije Trbovlje Trbovlje predstavniki Občine Trbovlje 14.00 Ribiški dom v Litiji Litija g. Rajko Meserko, župan Šmartno pri Litiji, g. Franci Rokavec, župan Litija 15.10 Delavski dom Zagorje Zagorje G. Matjaž Švagan, župan, g. Radovan Hilarij Skubic, ultramaratonec, g. Lojzij Čop, kuhar, g. Martin Ocepek, maratonec, Orleki, glasbena skupina 16.00 Delavski dom Zagorje Zagorje osrednja prireditev Ponedeljek, 7. 12. 2015 8.00 Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica župan dr. Ivan Žagar, član UO ČZS Janko Šarman Jure Justinek, 041/644 217 9.10 Hoče Hoče župan Marko Soršak, član UO ČZS Janko Šarman 10.10 Čebelarski dom ČD Slivnica Slivnica pri Mariboru župan Marko Soršak, član UO ČZS Janko Šarman 11.15 Maribor Maribor - mesto predstavniki Občine Maribor,NK Maribor, Natalija Kolšek, član UO ČZS Janko Šarman 12.20 Studenci Studenci -Pekre predstavniki Občine Maribor, član UO ČZS Janko Šarman 13.20 Dom krajevne skupnosti Jože Hribar Maribor -Tabor predstavniki Občine Maribor, član UO ČZS Janko Šarman 14.25 Kulturni dom Kamnica Kamnica -Brestrnica predstavniki Občine Maribor, član UO ČZS Janko Šarman 400 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII ¿tarf* OBVESTILA CZS Datum Čas Kraj Čebelarsko društvo Gostje Kontaktna oseba ČZS Petek, 11. 12. 2015 8.00 Čebelnjak ČD Turnišče Turnišče župan ga. Vesna Jerala Zver, lokalni mediji Zlatica Kovačevic, 01/729 61 24 9.15 Glasbena šola, Kolodvorska 7, Ormož Ormož župan Alojz Sok, Radio in TV Ormož, Vili Trofenik 10.15 Občina Središče ob Dravi-center mesta Središče ob Dravi župan Jurij Borko, lokalni mediji 11.30 OS Razkrižje Razkrižje župan Stanko Ivanušič, novinarji, ravnatelj Oš 12.30 Občina Črensovci Črensovci župan Anton Tornar, lokalni mediji 13.30 Čebelarski dom Beltinci Beltinci župan Milan Kerman, ravnateljica OS Beltinci, VVZ Beltinci, pomembni občani, lokalni mediji 14.30 Zavod Marianum Veržej župan Slavko Petovar, lokalni mediji 15.30 OŠ Križevci Križevci pri Ljutomeru župan Branko Belec, novinarji, ravnatelj OŠ, pogostitev 16.30 Glavni trg Ljutomer Ljutomer župan mag. Olga Karba, direktorica ZD Ljutomer Suzana Makoter, Miro Steržaj, TIC Sreda, 16. 12. 2015 8.30 Občina Koper Koper Peter Bolčič, podžupan, Tinkara Kovač, pevka Nataša Lilek, 040/436 519 10.15 Čebelarski dom Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Marija Mikačič Turnšek - vnukinja Antona Žnideršiča 12.00 Tržnica v Sežani, pred pošto Sežana Saša Likavec Svetelšek, župan Hrpelje Kozina, Boris Lisjak, vinar, dr. Stanislav Renčelj, predstavniki Obrtne zbornice Sežana, občinski predstavniki 13.30 Glavni trg, Vipava Ajdovščina predstavniki občin Vipava in Ajdovščina ter gospodarstveniki iz tega področja 15.00 Čebelarski dom Neblo Kanal - Brda Franc Mužič, župan Brda, Andrej Maffi, župan Kanal, Radovan Jelina, sadjar, Stojan Ščurek, vinar, Aleš Kristančič, vinar, Emeran Simčič, oljkar, Vesna Filej, ravnateljica OŠ Dobrovo 16.30 Trg Ivana Roba Šempeter in Šempeter -Bazara Tomaž Horvat, državni svetnik, Milan Turk, župan 17.30 Qlandija Nova Gorica Matej Arčon, župan, Gianni Rijavec, pevec, Črtomir Spacapan, direktor RRA Severne Primorske, Radoš Bolčina, igralec, Tomaž Horvat, državni svetnik 18.15 Qlandija Nova Gorica osrednja prireditev Četrtek, 17. 12. 2015 8.00 Avla občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik Kamnik predstavnik Občine Kamnik, član UO ČZS Franc Gosar Barbara Dimc, 041/370 409 9.00 pred trgovino Stara Kočna, Komenda Peter Pavel Glavar Komenda župan Stanislav Poglajen, član UO ČZS Franc Gosar 9.55 Vrtec Mengeš, Šolska ulica 12, Mengeš Mengeš vklop v Radio 1, župan Franc Jerič, član UO ČZS Franc Gosar 10.55 KS Simona Jenka, stara knjižnica,Ljubljanska 58, Domžale Domžale član UO ČZS Franc Gosar 11.50 Krajevna skupnost Dob, Ulica 7. avgusta 9, Dob Krtina - Dob član UO ČZS Franc Gosar 12.50 Čebelarski dom Moravče, Zalog 25 a, Moravče Moravče član UO ČZS Franc Gosar 14.05 TIC Dolsko, Dolsko 55, Dolsko Dolsko župan mag. Janez Tekavc, član UO ČZS Janez Tehovnik 15.20 Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana-Dobrunje Ljubljana Moste - Polje Bogdan Gabrovec, predsednik olimpijskega komiteja, predstavnik MOL Maruška Markovčič, podpredsednik ČZS Marko Alauf, član UO ČZS Janez Tehovnik 16.15 Gostilna Metliški hram, Tacenska cesta 52, Ljubljana Ljubljana Center Ansambel Čuki, predstavnik MOL Maruška Markovčič, podpredsednik ČZS Marko Alauf 17.10 Center Kulture Španski borci Zaloška 61, Ljubljana Urbani čebelar predstavnik MOL Maruška Markovčič, podpredsednik ČZS Marko Alauf 18.15 Gostišče Trojane Lukovica Boštjan Gorenc - Pižama, župan Matej Kotnik, podpredsednik ČZS Marko Alauf Ponedeljek, 21. 12. 2015 8.00 Občinska zgradba ali Gostilna pri Jožku Gornji Grad župan Stanko Ogradi, predstavniki OS in čebelarski krožek, Savinjske novice, člani UO, lokalni mediji Zlatica Kovačevic, 01/729 61 24 9.20 Rinka-center Solčava župan Katarina Prelesnik, lokalni mediji 10.15 Čebelarski center ali Občina Luče Luče župan Ciril Rosc, Savinjske novice 11.15 Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, šola Ljubno župan Franjo Naraločnik, ravnatelj OŠ, člani UO 12.15 Medgeneracijska borza Rečica ob Savinji župan Vincenc Jeraj, lokalni mediji 13.15 Pred Občino Nazarje, Savinjska cesta 4 Kokarje župan Matej Pečovnik, Savinjske novice 14.15 Občina Mozirje Mozirje župan Ivan Suhoveršnik, priznani podjetniki, akademski slikar Alojz Zavolovšek, slikar Jože Kramberger 15.15 Mercator center- Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki župan Janko Kopušar, lokalni mediji 16.15 Občina Braslovče Braslovče župan Branimir Strojanšek, lokalni mediji 17.15 Čebelarski dom Polzela Polzela župan Jože Kužnik, lokalni mediji SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 401 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kaj delati v čebelnjaku pozimi? Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Večina čebelarjev se v tem letnem času sprašuje, kako bodo čebelje družine prezimile in ali bodo spomladi pripravljene za dober začetek nove čebelarske sezone. Da bi se to uresničilo, mora čebelar poleg temeljnih priprav za zimo, opisanih v lanski 12. številki Slovenskega čebelarja, nenehno spremljati in nadzorovati, kaj se dogaja v čebelnjaku, ter po potrebi tudi posredovati. Pozimi morajo biti vsi posegi omejeni oziroma izvedeni po sili razmer. Če imajo čebele dovolj hrane, lahko prenesejo še tako ostro zimo, škodijo pa jim nekateri pojavi, ki jih najlaže odkrijemo z opazovanjem žrel in čebeljih panjev, v najslabšem primeru pa s kratkotrajnim odpiranjem panjev (kadar je temperatura višja od 10 °C). Eden izmed takšnih pojavov je voda na žrelih, kajti to je znak, da je panj preveč zapažen. Pozimi je vlaga v panjih normalen pojav in do neke mere celo koristna. Čebele imajo tako na voljo vodo za pripravo hrane za zalego, saj je pozimi in zgodaj spomladi ne morejo nabirati v naravi. Če panj ni dovolj zračen, se iz čebelje gruče dviga vlaga, ki ob dotiku s hladnima stropom kondenzira. Kapljice kondenzirane vode padajo po čebelji gruči in povzročajo nemir pri čebelah. To poveča porabo hrane, zaradi česar se v panju pojavi še več vlage, zato začne satje z medom in cvetnim prahom plesneti, plesniva obnožina pa je za čebele strupena. Vlaga v panjih se pojavlja zaradi različnih razlogov. Panji ne smejo biti postavljeni na vlažnih, močvirnatih tleh, prav tako se moramo izogibati preveč zasenčenim stojiščem. Panji morajo biti postavljeni v zavetrju, saj močnejši vetrovi hitro spreminjajo mikro-klimo v njih. Zato je z njih priporočljivo sneti vrata in zadnjo stran panjev čez zimo zapažiti s 3-4 cm debelo penasto gumo. Znano je, da je penasta guma odličen izolator, ki ne prepušča toplote, prepušča pa vlago, tako da se ta med mrzlo zimo suši na zunanji strani. Tudi žrela panjev morajo biti povsem odprta, da v notranjost panja vdira svež zrak. Pri tem ne smemo pozabiti nastaviti kovinskih zapiral za zaščito panjev pred rovkami in mišmi. Če je žrelo zasuto z mrtvimi čebelami, jih s palč-ko odstranimo in s trkanjem po panju preverimo stanje družine. Če čebele tiho enakomerno zašumijo in ta šum takoj preneha, je to znak, da je vse v naj- * Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja 402 lepšem redu. Če iz panja slišimo posamezne otožne glasove, je to znak, da je družina brez matice ali da jo pesti kakšna druga težava. Takšno družino je treba ob otoplitvi na hitro odpreti in preveriti njeno stanje. Če družini primanjkuje hrane, ji moramo to dodati takoj, kajti stradanje čebelje družine je preveč pogosto vzrok zimskih izgub čebeljih družin. Vzrok stradanja je malomarnost čebelarja, saj je ta čebelam pozno poleti dodal premajhne količine hrane ali jih po točenju medu sploh ni nadomestil. Pomanjkanje hrane čez zimo je lahko tudi posledica ropanja čebel ali tihega ropa, ki ga čebelar ni pravočasno opazil, da bi ustrezno ukrepal. Lačni in oslabeli družini odvzamemo prazne sate ter ji dodamo rezervne medene sate s cvetnim prahom. Sate s hrano najprej segrejemo na sobno temperaturo ter jih z vilicami odpremo ali vsaj napraskamo. Če je hrana daleč od gnezda, je treba nastrgani medeni sat dodati neposredno ob gnezdo. Kontrolo količine hrane lahko pri nakladnem panju preverimo tudi z rahlim dvigovanjem zadnje strani panja. Če ugotovimo, da je čebelja družina zdrava, nima pa matice, jo obvezno združimo z rezervno družino. To moramo napraviti hitro, pri tem pa smo lahko brez skrbi, da bi se med čebelami obeh družin vnel spopad, saj pozimi ni nevarnosti takšnih sovražnih dejavnosti. Če se čebelja družina po trkanju ne odziva, je najverjetneje umrla. Iz takšnega panja odstranimo mrtve čebele, ga zapremo in ob prvi priložnosti odstranimo iz čebelnjaka, še posebej če smo posumili, da je vzrok odmrtja kaka bolezen. Pozneje, ko bo vreme toplejše, ga bomo očistili, obžgali s plinskim gorilnikom, in če je potrebno, tudi prebarvali. Če so žrela zaprta s snegom, jih ne očistimo, saj je sneg dober izolator in dodatna zaščita pred mra- Izdelava naprav za čebelarstvo FRANC SIRK, s. p. SUBLIMATOR 041/516 578 www.sublimator.si Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII „G IZ ZNANOSTI IN PRAKSE zom in vetrom. Panji pod njim prezimujejo pri isti temperaturi, to pa prispeva k dobremu počutju čebeljih družin. Čebelja gruča je bolj konstantna, presnavlja-nje je enakomernejše in poraba hrane manjša. Če so žrela zaledenela ali zaprta s poledenelim snegom, jih previdno očistimo. Ob morebitni odjugi in napovedanih toplih dni okoli čebelnjaka čim prej odstranimo sneg. Na tla nasujemo slamo, žaganje ali kak drug drobir. Če ob izletnih dneh pozimi zasnežena tla niso posuta z drobirjem, čebele na tleh otrpnejo in se nikoli več ne vrnejo v panj. Če na podnici ali dnu panja najdemo čebeljo družino, ki je otrpnila od mraza, jo lahko rešimo tako, da jo preselimo v toplejši prostor. Tam čebele na podnici popršimo s toplo vodo, tako da še žive čebele oživijo. Če oživi večina čebel, takšen panj za stalno namestimo v topel in dobro zračen prostor, hkrati pa družini dodamo dovolj hrane za teden ali dva. Hrano ji dodajamo vse do pomladi, ko takšno družino postavimo na primerno mesto v čebelnjaku. Pozimi čebele potrebujejo zgolj mir, kajti vsako vznemirjenje slabi stabilnost družine in njeno zdravstveno stanje. Zaradi nemira čebele porabijo veliko več hrane, ker pa pozimi ne morejo redno izletava-ti, kaj hitro zbolijo za grižo. Prav tako zaradi nemira se čebele bodisi posamič bodisi v skupini ločijo od gnezda, zaradi česar otrpnejo od mraza, padejo na podnico in tam žalostno končajo. Zaradi tega moramo preprečiti kakršno koli hojo okoli panjev, še posebej živali in živine. Prava nadloga za čebele so pozimi različne vrste ptic, ki niso odletele v južne kraje. Mnenja o tem, kako jih odgnati, so deljena. Nekateri menijo, da je treba v bližini obesiti hrano, ki bo ptice odvrnila od čebelnjaka, drugi pa trdijo, da jih prav to privablja k čebelnjaku. Skratka, zima z nizkimi temperaturami in obilico snega je zelo kritično obdobje v življenju večine kopenskih živali v naših krajih. Ker čebele pri temu niso izjema, je naloga čebelarjev, da jim v tem obdobju omogočimo čim boljše življenjske razmere. J Rezultati testiranja prototipa osmukalnika Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si, Boštjan Noč, bostjan.noc@czs.si, in Marjan Dolinšek, dolinsek.marjan@gmail.com V preteklosti smo že pisali, da si v ČZS prizadevamo za izboljšanje pridelave cvetnega prahu osmukanca, zaradi česar smo v minulih letih testirali osmukalnike, ki so na voljo na našem tržišču. Testirali smo le zunanje osmukalnike cvetnega prahu, saj so ti za večino slovenskih čebelarjev zaradi panjske-ga sistema najbolj uporabni. Po treh letih testiranja pa ugotovitve, žal, niso bile spodbudne. Ugotovili smo, da večine osmukalnikov, ki so na voljo na našem tržišču, ne moremo namestiti brez poprejšnje domače predelave, poleg tega pa smo naleteli tudi na težave, ki so bile posledica kakovosti materialov, iz katerih so osmukalniki narejeni. Najpogostejše težave so bile, da osmukalnikov ni bilo mogoče preprosto namestiti na žrelo panja. Pri nekaterih smo morali za pritrditev uporabiti celo žeblje in mašiti odprtine, skozi katere so čebele uhajale v panj, ker osmukalniki na določenih mestih niso dovolj tesnili. Spet druge smo morali doma predelovati, da smo jih lažje pritrdili na žrelo panja. Težave so se pojavile tudi pri patentu odpiranja in zapiranja osmukal-ne ploščice, saj jo je velikokrat odprl/zaprl že sunek vetra. Težave so povzročale tudi različne osmukalne ploščice, pri katerih so bile odprtine za prehod prevelike, tako da so čebele skupaj z večino prinesenega cvetnega prahu brez težav uhajale v notranjost panja. * Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Velike pomanjkljivosti smo zaznali tudi pri predalčkih osmukalnikov. Ti so bili izdelani bodisi iz lesa bodisi iz plastike, velikokrat z različnimi robovi in zarezami, v katere se je zaril cvetni prah, nato pa v njih začel plesneti. Poleg tega jih je bilo zelo težko čistiti. Še posebej problematični pa so bili leseni predalčki, saj se je na lesu razvila črna plesen. Takšnih predalčkov kljub večkratnem pranju in odstranjevanju plesni z brusnim papirjem nismo nikoli več mogli popolnoma očistiti, premazovanje predalčkov z barvami za zaščito lesa pa ni priporočljivo. K povečane- Prototip boljšega osmukalna med testiranjem na raziskovalnem čebelnjaku JŽzsUllf* Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII 403 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mu plesnenju pripomore tudi kondenz, ki se zaradi ventiliranja čebel čez noč nabere na strešici osmu-kalnika, tako da naslednji dan kaplje padajo v sveže nabran cvetni prah. Zaradi tega se v njem poveča vsebnost vode, s tem pa tudi dovzetnost za razvoj plesni. Predalčke osmukalnikov je bilo v nekaterih primerih težko namestiti, saj so se aluminijasta vodila ob večkratni uporabi nekoliko ukrivila, zato niso omogočala dobre prožnosti. Poleg testiranja materiala osmukal-nika smo spremljali tudi donose cvetnega prahu. Ti so se od osmukalni-ka do osmukalni-ka zelo razlikovali. Predalček prototipa je izdelan iz nerjaveče mreže. Vedno smo testirali po tri enake osmukalnike, nameščene na žrela panjev, v katerih so bile čebelje družine, pri katerih smo pred tem ocenili živalnost. Tako je bil osmukalnik istega tipa nameščen na panje čebeljih družin, ki so bile ocenjene kot dobra, povprečna in kot slaba. V eni skupini so bile torej tri čebelje družine z istim osmukalnikom. S tem smo želeli izključiti možnost vpliva čebelje družine na donos. Po enem tednu smukanja smo skupine osmu-kalnikov med seboj zamenjali. Tri leta zapored je največji donos dosegel isti osmukalnik, žal, pa je bil izdelan iz zelo nekakovo-stnega materiala. Težko ga bilo že namestiti na panj, osmukalna ploščica se je zelo težko odpirala in zapirala, pod vplivom sonca se je material zelo zvijal itd. Sklep našega testiranja je bil, da na tržišču ni osmukalnika, ki bi ga čebelar lahko uporabil brez poprejšnje domače predelave in bi bil izdelan iz materiala, ki ne plesni, čebelarju pa ob optimalnih zunanjih razmerah omogoča razmeroma dober donos cvetnega prahu. Na podlagi teh izkušenj smo sklenili ustanoviti projektno skupino za izdelavo prototipa boljšega osmukalnika. V skupino smo povabili čebelarje z večletnimi izkušnjami na področju smukanja cvetnega prahu ter strokovnjake, ki se ukvarjajo s projektiranjem in inovacijami na področju čebelarstva. Člani projektne skupine so Jožef Smrkolj, Marjan Dolin-šek, Zdenko Savšek, Leopold Sešlar, Ivan Sopotnik, Jože Pikelj in Ivan Mizori. Na prvem sestanku so se seznanili z ugotovitvami testiranja in izkušnjami ČZS. Nato so člani skupine tudi na podlagi svojih izkušenj začeli iskati rešitve za izdelavo boljšega osmu-kalnika. Izhodišča so bila jasna: izdelan mora biti iz materiala, ki ni podvržen plesnenju, predalček osmu-kalnika mora biti dovolj zračen, uporabljena mora biti ustrezna, ne preširoka osmukalna ploščica, zmanjšati je treba nabiranje kondenza na notranji strani strešice osmukalnika, donos pa mora biti primerljiv z najboljšim osmukalnikom cvetnega prahu, ki ga je mogoče kupiti na našem tržišču. Dogovorili smo se za projektiranje dveh osmukalnikov: eden naj bi bil projektiran po klasičnem zunanjem osmukalniku, pri katerem je osmukalna ploščica postavljena vertikalno, drugi pa naj bi bil projektiran po načelu notranjega osmukalnika, pri katerem je osmukalna ploščica skrita v notranjosti in postavljena horizontalno. Popolnoma prenovljen je predalček osmukalnika; ta je zdaj v celoti oblikovan iz nerjaveče mreže, na sprednjem delu pa je zaščiten proti neposredni izpostavljenosti soncu in dežju. Takšna oblika predalčka omogoča zračenje, s tem pa zmanjšuje možnosti za razvoj plesni. Tudi njegova namestitev je razmeroma preprosta, saj zaradi stranskih vzmeti deluje kot magnet. Izhodi za čebele so v obeh primerih na zgornji strani osmukalnika, uporabljena je trapezoi-dna osmukalna ploščica. JHARJflJV IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME. MD OPREMA HOVOI V fGladaž 27 Jk% Sprsjemim 1 f4 f f JzJsie ™ W Pn'"" ^HJf .'to za mobi: 04 i SflS 313 osmukatnlhB. \ [0J.. 05 973 05 36 po f5 uri e-md jbdoTmsak, marjen UsmsiLcom Pri nas Izdelujemo dve velikosti ometalnikov Fil loftilniki} iz riefjjiirtio plO&iVtne (H> ugodnih cenah. 3 Oddajamo apartma ,Čebelarjeva hiška" o U) 3 O. o o. m CD 'I? (0 o (0 N TermeOlimia fc www.turizem.tevzeve-dobrote.i 404 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII '-zMmt IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Izboljšan prototip z odvajanjem zraka iz notranjosti panja, da se na strešici osmukalnika ne nabira kondenz. Tako izdelana prototipa smo letos testirali na enek način, kot je opisan zgoraj. Za kontrolo smo uporabili osmukalnik, ki se je v prejšnjih letih izkazal kot najboljši v donosu cvetnega prahu. V obdobju od 7. maja do 7. junija smo preverili količino donosa in spremljali obstojnost materiala. V prototipih je bilo v tem obdobju zbranih povprečno po 2561,7 g in 2626,3 g cvetnega prahu, v kontrolnem osmukalniku pa 2417,7 g. Iz tega smo sklepali, da je donos obeh prototipov primerljiv s kontrolnim osmukalnikom. Osmukalnik je bilo preprosto namestiti na žrela panjev. Še vedno pa je bil problematičen material osmukalnika. Za izdelavo je bil uporabljen smrekov les in veliki težavi sta bili plesnenje osmukalnika in nabiranje kondenza na notranji strani njegove strešice. Tako kot pri testiranju lesenih osmukalnikov z našega tržišča se je tudi na novih prototipih začela pojavljati črna plesen, ki je z lesa ni bilo več mogoče odstraniti, poleg tega pa je osmukalnik imel tudi nekoliko premajhne odprtine za izhod trotov, zato so ti ostajali v njem. Poleg tega je bila pri osmukalniku s horizontalno osmukalno ploščico nekoliko premajhna naletna deska, tako da so se čebele motile in vstopale v panj skozi tulce, namenjene izhodu. Azija - celina skrajnosti Letos sem dvakrat potoval v Azijo. Najprej januarja v Bangladeš in nato septembra v Korejo, kjer sem se skupaj z vodstvom ČZS udeležil svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2015. Obe državi sta glede gospodarske razvitosti, urejenosti in življenjskega standarda ljudi primer dveh skrajnosti: Notranjost osmukalnika po dveh mesecih uporabe. V njem ni opaziti sledi črne plesni. Predalčki osmukalnika so se izkazali kot zelo dobri. Čebelarji se moramo zavedati, da je treba cvetni prah pobirati vsaj enkrat na dan (če je le mogoče, je priporočeno pobiranje dvakrat na dan), vsak dan pa je treba predalček temeljito očistiti pod tekočo pitno vodo ter ga posušiti. Ker nismo bili zadovoljni z obstojnostjo materiala osmukalnika, je projektna skupina zasnovala izboljšavo, ki je omogočila drugačen prehod zraka iz notranjosti panja še po drugi poti in ne v celoti skozi osmukalnik. Izboljšava prototipa je nekoliko dvignjen osmukalnik, tako da zrak iz notranjosti prehaja ven že na žrelu panja, poleg tega pa so na sprednji strani osmukalnika narejene odprtine na mestu, ki je namenjeno izhodu čebel. Tako predelana prototipa sta bila na čebelje panje nameščena avgusta in septembra. Plesnenja, ki se je pojavljalo pri prvih prototipih, po rekonstrukciji obeh osmukalnikov nismo več opazili. Zelo pomembno je, da lahko izsledke testiranja in preizkušen osmukalnik ponudimo tudi slovenskim čebelarjem. Prototipa osmukalnika bosta predstavljena na vsakoletnem čebelarskem strokovnem srečanju in razstavi v Celju (ApiSlovenija). J v Koreji (I. del) nepopisne revščine in zaostalosti v eni ter bogastva in intelektualnega potenciala v drugi. Pa vendar gre za državi na isti celini - v Aziji. Korejsko čebelarstvo Koreja je bila v vojni leta 1950 tako rekoč do tal porušena, letos pa sem tam občudoval moderna me- SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 405 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Uvodna slovesnost se je začela s kulturnim programom, v katerem so nastopile korejske pevke in plesalke v živopisnih oblačilih. sta s čistimi ulicami, bogato založenimi trgovinami, številnimi industrijskimi objekti, skrbno obdelanimi polji in z lepimi podeželskimi hišami. Na površini države, ki obsega 100.000 km2, živi 50 milijonov ljudi, torej povprečno 500 ljudi na km2 oz. petkrat več kot v Sloveniji. Večina prebivalstva živi v mestih. Čebelarstvo je dobro razvito. V Koreji je 20.000 čebelarjev, ki čebe-larijo z dvema milijonoma čebeljih družin, povprečno torej en čebelar na 2500 prebivalcev. Ni čudno, da se imamo Slovenci za čebelarski narod, saj imamo na 1000 prebivalcev kar pet čebelarjev in smo na tem področju vodilni v Evropi. Čebelje paše v Koreji Zanimivo je, da je kar 64 % te države, predvsem v hribovitem svetu, poraščene z gozdovi. V primerjavi s Slovenijo jih tam raste 5 % več. V njih po večini rastejo hrasti, javorji, breze, smreke in bori, v parkih in drevoredih pa sem videl tudi veliko dreves ginka (Ginkgo biloba). Korejski botaniki so evidentirali kar 500 domorodnih rastlin, ki so pomembne za čebe- Takole sva se s soprogo fotografirala v bližini vhoda v kongresni center v korejskem mestu Daejeon. Na velikem plakatu v ozadju je napis v angleščini in korejščini, ki opozarja mimoidoče, da v prostorih centra poteka 44. svetovni čebelarski kongres Apimondia 2015. 406 Cvetovi kakija (Diospyros kaki) larstvo, vendar je kar 70 % vsega pridelanega medu robinijevega oz. medu neprave akacije (Robinia pseudacacia), ki so jo uvozili pred 100 leti, da bi z njo preprečili plazenje tal, pa tudi zaradi lesa za kurjavo. Zaradi strahu pred njenim nadaljnjim širjenjem bi jo naravovarstveniki zdaj najraje uničili, to pa pri korejskih čebelarjih povzroča veliko jeze. Zanimivo, da robinija v Koreji cveti prve dni maja, torej sočasno kot pri nas na Goriškem, torej je podnebje v nekaterih delih ene in druge druge države podobno. Čebelarji si zadnja leta veliko obetajo od novih obširnih plantaž korejske pavlovnije (Pawlounia coreana); načrtujejo jih zaradi njene hitre rasti in velikega povpraševanja po lesu. Dong Džin Seo, raziskovalec z gozdarskega inštitutua v mestu Suwon, je na kongresu poročal o medovitosti dveh vrst lip, ki jih želijo razmnoževati v drevesnicah in saditi zaradi lesa in pridelovanja lipovega medu. To sta amurska (Tilia amurensis) in mandžurska lipa (Tilia mandshurica). Prve je že veliko v hribovitih krajih države, njen med pa slovi kot eden najboljših. Zanimivo je, da je edina avtohtona vrsta lip v tej državi korejska lipa (Tilia insularis) na otoku Ulleung. Kot zanimivost naj omenim še med kakija (Diospyros kaki), ki ga pridobivajo v južnem delu polotoka, kjer so velike plantaže tega priljubljenega sadeža. V skoraj vseh restavracijah pa kot posebnost korejske kulinarike ponujajo pražen krompir in ocvrte piščance, pokapane z medom. Odprtje kongresa Apimondie Leta 2011 sem bil na svetovnem čebelarskem kongresu v Buenos Airesu (Argentina) eden izmed tistih članov Apimondie, ki smo med dvema konkurentoma - Kitajsko in Korejo - za organizatorico tega prestižnega dogodka v Aziji izvolili drugo. In prav smo volili. Korejci so se izkazali kot odlični organizatorji. To smo videli že prvi dan na otvoritveni slovesnosti, na kateri so nam pevci in plesalci v živopisanih narodnih nošah predstavili bogastvo svoje kulturne dediščine. Prihodnje štiri dni so se v šestih dvoranah vrstili predavanja, delavnice in okrogle mize o najra- SLOVENSKI ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII „G IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Cvetovi korejske lipe (Tilia insularis) zličnejših temah s področja čebelarstva. Mene so najbolj zanimala predavanja o apiterapiji, zato sem se udeležil vseh. Predavali so najboljši znanstveniki in apiterapevti z vsega sveta, novosti, o katerih so govorili, pa so - vsaj zame - neprecenljive vrednosti. Svetovna čebelarska razstava Seveda moram nekaj besed nameniti tudi veliki svetovni razstavi, na kateri je sodelovalo 170 razstavljavcev, med njimi tudi Čebelarska zveza Slovenije. Naloga naše sedemčlanske delegacije je bila promocija razglasitve 20. maja, rojstnega dne Antona Janše, za svetovni dan čebel. Pogovori z nacionalnimi združenji drugih držav so bili uspešni, tako da je vodstvo Apimondie na svoji generalni skupščini sprejelo naš predlog in na naše veliko veselje soglasno potrdilo omenjeni datum. Sicer pa je bilo med razstavljavci največ čebelarskih združenj in izvoznikov medu iz azijskih in južnoameriških držav. Turčija vabi na Apimondio 2017 V klub največjih pridelovalcev in izvoznikov medu na svetu, na čelu katerega je Kitajska, tej drža- Po uradnem odprtju kongresa je sledilo še odprtje svetovne čebelarske razstave, na kateri je sodelovalo 170 razstavljavcev, po večini iz Azije in Latinske Amerike. V ospredju je velik razstavni paviljon Zveze čebelarjev Turčije, organizatorjev prihodnjega kongresa Apimondie v Istanbulu. Slovenijo je na kongresu zastopalo vodstvo Čebelarske zveze Slovenije, ki je promoviralo svojo idejo, da bi 20. maj, rojstni dan našega rojaka Antona Janše, razglasili za svetovni dan čebel. vi pa sledijo še Ukrajina, Argentina in Mehika, se je v zadnjih letih prebila Turčija. Ko sem se pogovarjal z enim izmed turških izvoznikov medu, mi je v značilnem orientalskem slogu povedal tole: »Alah je dal Arabcem nafto, nam Turkom pa med. V borovih gozdovih obalnega pasu jugozahodne Turčije, kjer rasteta turški (Pinus brutia) in alepski bor (Pinus halepensis), se vsako leto pojavijo velikanske količine mane, ki jo povzroča ušica z latinskim imenom Marchalina hellenica. Na to manovo pašo pripelje svoje čebele na tisoče čebelarjev. V tistih krajih se cele vasi poklicno ukvarjajo s čebelarstvom. Med je odlične kakovosti in kar 95 % ga izvozimo, največ v Nemčijo, kjer že po tradiciji cenijo ma-nove medove. Prihodnje leto bomo v začetku novembra v mestu Mugla pripravili mednarodni kongres o tem edinstvenem daru, ki nam ga je naklonil Alah, in že zdaj vas vabimo, da se ga udeležite tudi vi.« Na to prijazno vabilo sem odgovoril, da v Muglo verjetno ne bom mogel priti, prav gotovo pa se bom udeležil svetovnega čebelarskega kongresa Apimon-die, ki bo leta 2017 v Istanbulu. J Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII Na vsakem svetovnem čebelarskem kongresu fotografe privlačijo medene kraljice v zanimivih oblačilih. Na sliki so od leve proti desni predstavnice ZDA, Kazahstana in Kirgizije. 407 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE iKln konf Peter Kozmus*, peter.kozmus@czs.si Na Čebelarski zvezi Slovenije je od srede, 21. oktobra, do petka, 23. oktobra 2015, potekala 11. konferenca Coloss. Tokratna konferenca je bila prvič organizirana samostojno, brez vzporednega (večjega) dogodka. Dogodek je bil organiziran v Sloveniji na podlagi povabila ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana predsedniku Colossa dr. Petru Neumannu v Mariboru leta 2014. Konference se je udeležilo rekordnih 105 udeležencev iz 27 držav, med njimi pa je bil prvič tudi predstavnik mednarodne čebelarske zveze Apimon-dia, ki jo je zastopal njen glavni tajnik g. Riccardo Jannoni - Sebastianini iz Rima. Z njim smo se večkrat pogovarjali o različnih temah. Enega izmed teh sestankov, na katerem smo govorili o nadaljnjih postopkih za razglasitev svetovnega dne čebel pri OZN, se je udeležil tudi minister mag. Dejan Židan. V okviru konference so od srede do petka potekali delavnice, delovni sestanki osmih podskupin združenja (Monitoring, B-RAP, BEEBOOK, CSI Pollen, Small Hive Beetle, Bee Breeding, Varroa control, APITOX) in skupna srečanja, na katerih so udeleženci predstavljali že opravljene in načrtovane dejvnosti združenja. V petek, 23. oktobra, so bili na konferenco povabljeni tudi čebelarji, za katere smo organizirali predavanja treh priznanih in uveljavljenih raziskovalcev (dr. Petra Neumanna, dr. Jamieja Ellisa in Vincenta Dietemanna). V okviru konference smo udeležence podrobno seznanili z dejavnostmi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. V konferenčno mapo vseh udeležencev smo zato vložili tudi letak z informacijami o pobudi ter izjavo iz Deajeona, ki smo jo medijem poslali že med 44. kongresom Apimondie v Koreji, na zadnji strani konferenčne mape in tiskanega programa konference pa smo dodali še logotip pobude in osnovne informacije o njej, vključno z obvestilom, kje jih lahko pridobijo še več. Za udeležence konference smo v sredo, 21. oktobra zvečer, pripravili večerjo, v okviru katere smo jim predstavili tradicionalno slovensko čebelarstvo ter povezavo te dejavnosti z apiturizmom, ki se pri nas pospešeno razvija zlasti v zadnjem obdobju. Udeleženci so predstavitev spremljali z zanimanjem. Po večerji smo jim pripravili tudi nekaj glasbe, za katero pa - verjetno zaradi utrujenosti udeležencev - * Dr., strokovni vodja PRO Skupinska fotografija udeležencev Colossa ni bilo veliko zanimanja. Večerje se je udeležilo tudi vodstvo ČZS skupaj z nekaterimi zaposlenimi. Organizatorji smo že med konferenco prejemali številne pohvale za organizacijo, te pa po elektronski pošti prejemamo še zdaj. Poleg tega so obiskovalci, med katerim jih je bilo veliko prvič v Sloveniji, hvalili lepote naše države, vključno s stavbo ČZS in njeno okolico. Z organizacijo 11. konference Coloss smo v svetu še povečali ugled in prepoznavnost slovenskega čebelarstva ter pridobili nove privržence za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Zaradi tega konferenco ocenjujemo kot zelo uspešno. Ob tem se zavedamo, da organizacija konference ne bi bila mogoča brez finančne in organizacijske podpore MKGP, zato se še posebej zahvaljujemo ministrstvu in ministru mag. Dejanu Židanu. J 408 Slovenski čebelar 11/2015 Letnik CXVII ¿tarf* IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ednarodni simpozij o apiterapiji 201 Andreja Kandolf Borovšak*, anclreja.kanclolf@czs.si ČZS, JSSČ je v sodelovanju s ČZD Maribor in tokrat tudi v sodelovanju z Mednarodno zvezo za apiterapijo (International Federation of Apitherapy) v spomin na dr. Filipa Terča, začetnika moderne apite-rapije, 23. in 24. oktobra 2015 pripravila mednarodni simpozij o apiterapiji. Prvi dan simpozija na Brdu pri Lukovici sta raziskovalca dr. Bratko Filipič in dr. Klemen Rihar iz Slovenije predstavila svoje znanstvene ugotovitve o uporabi matičnega mlečka in propolisa proti različnim bakterijam, dr. Maria Campos iz Španije pa je govorila o svojih izkušnjah z uporabo čebeljih pridelkov pri različnih kliničnih raziskavah. Popoldne tega dne smo veliko govorili o cvetnem prahu, pa tudi o dobrih izkušnjah slovenskih čebelarjev in ustanov z izvajanjem apiterapije pri ljudeh z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Predstavljene so bile izkušnje iz CUDV Draga in VDC Črnomelj. Osrednje predavanje o prehranski vrednosti cvetnega prahu je pripadlo dr. Marii Campos, predsednici komisije za cvetni prah, ki deluje v okviru Mednarodne komisije za med (International Honey Commision). O cvetnem prahu sta govorila tudi Nataša Lilek in Blaž Podrižnik iz Slovenije ter Pushpendra Singh Bhandari iz Indije. Sandra Re-bek Gašperšič je udeležencem predstavila medeno masažo, dr. Stane Klemenčič je govoril o medu in encimih, Blaž Lovrič pa je predstavil apiterapijo v šolskem čebelnjaku. V soboto, 24. oktobra, so se simpozija v Mariboru udeležili domačin dr. Gregor Pivec, ki je predstavil življenje in delo dr. Filipa Terča, in pet tujih strokovnjakov. Janos Kormendy-Racz, predsednik Apite-rapevtske zveze Madžarske, je predstavil uporabo čebeljega strupa in izvajanje aromaterapije po Evropi, Etienne Bruneau, predsednik komisije za tehnologijo pri Apimondii, pa je govoril o zasnovi dobre čebelarske prakse za pridelavo čebeljih pridelkov. Dr. Badiaa Lyoussi je govorila o uporabi čebeljih pridelkov kot zdravil za različne bolezni. Alina Varadi, nutricionist- * Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane ka, pa je predstavila svoje znanje o zdravi prehrani, apilarnilu, zdravljenju kurjih očes s čebeljim strupom in uporabi medu pri očesnih boleznih. Po njenih izkušnjah redno vkapljanje kapljice medu v oko izboljša vid. Svoje delo sta predstavila tudi zdravnik Josip Lončar iz Hrvaške in Verica Milojkovic iz Srbije. Ker smo simpozij pripravili v spomin na dr. Filipa Terča, smo na njegov grob položili tudi cvetje in prižgali sveče. Ob tem smo se s tujimi strokovnjaki pogovarjali o medsebojnem sodelovanju in pripravi skupne knjige o apiterapiji, pa tudi o organizaciji podobnih simpozijev. Ob koncu smo pripravili še okroglo mizo, na kateri so naši gostje predstavili svoj način izvajanja apiterapije in šolanje apiterapevtov v njihovih državah. Na koncu so predstavniki ČZD Maribor in predsednik ČZS g. Boštjan Noč slušateljem podelili še potrdila o udeležbi na usposabljanju s področja apiterapije. Simpozij je bil uspešen, saj se je po mojem mnenju vsak udeleženec dokopal do kakega novega spoznanja. Na spletni strani ČZS si lahko ogledate zbornik povzetkov, preveden v slovenski jezik, ter predstavitve avtorjev: http://www.czs.si/content/E9. _l inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! MIHA KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. JïzÊÊt' Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII 409 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Delavka ali matica? Maja Smodiš Škerl*, smodismaja@gmail.com V čebelji družini se iz oplojenega jajčeca pod določenimi pogoji lahko razvije bodisi delavka bodisi matica. Čebele krmilke hranijo mlade ličinke najprej samo z matičnim mlečkom. Starejše ličinke, iz katerih se bodo razvile delavke, prejemajo še druge sestavine hrane, ki so po navadi rumene do oranžne barve. Ličinka matice do preobrazbe v bubo prejema samo matični mleček. Ob tem se poraja vprašanje, kako čebelja družina določi, iz katere ličinke se bo razvila delavka in iz katere matica? Odgovor je v rastlinah, ki vsebujejo polifenol para kumarinsko kislino. Raziskava, ki so jo pod vodstvom profesorice entomologije in predstojnice oddelka May Beren-baum izvedli na Univerzi v Illinoisu, je pokazala, da se velike spremembe v razvoju ličinke pojavijo tedaj, ko jo začnejo čebele kr-milke hraniti z mlečkom, ki sta mu dodana med in fermentirani cvetni prah (čebelji kruhek). Ti dve sestavini vsebujeta polifenol para kumarinsko kislino, ki je matični mleček ne vsebuje. S poskusi so raziskovalci dokazali, da ta spojina v prehrani ličink delavk vpliva na drugačen potek razvoja v primerjavi z ličinkami matice, ki so bile krmljene zgolj z matičnim mlečkom. Tretjina genov v genomu medonosne čebele ob tem poveča količino celičnih sestavin, druga tretjina jih zmanjša. Posledično se spremeni prostor- * Dr. May Berenbaum Sestava hrane vpliva na razvoj ličinke, ki se bo razvila v delavko ali matico. ska sestava beljakovin, ki so na razpolago organizmu v boju proti boleznim ali za razvoj spolnih organov delavke oz. matice. Uživanje polifenola para kuma-rinske kisline, ki jo najdemo v medu in cvetnem prahu, spremeni izražanje številnih genov, ki so vpleteni v določanje osebka čebele. Skupaj z raziskovalcema Wenfu Maom in Mary Schuler, profesorico celične in razvojne biologije, so razvozlali uganko, katera sestavina matičnega mlečka vpliva na razvoj matice. Ob tem je pomembnejše vprašanje, česa v mlečku ne najdemo - namreč rastlinske spojine, ki vpliva na razvoj čebele delavke. Povedali so, da so z raziskavo genoma pridobili veliko bolj zapleten vpogled v biokemične in fiziološke procese, ki se dogajajo med žuželkami in rastlinami. J Vir: W. Mao, M. A. Schuler, M. R. Berenbaum (2015): A dietary phytochemical alters caste-associated gene expression in honey bees. Science Advances, 1 (7): e1500795 DOI: 10.1126/sciadv.1500795. "Čebelica na rajžo gre" Izdelava prevoznih čebelnjakov prilagodljiva notranja stena Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si telefon: 03 1 68 1 589 410 SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII „G IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Novice iz sveta Madagaskar Tone Kerin, slovenski misijonar na Madagaskarju, ki se je letos poleti tri mesece mudil v Sloveniji in je med drugim obiskal tudi Čebelarski center na Brdu pri Lu-kovici, je sporočil, da se je vrnil na svoj misijon, kjer ga je čakalo neprijetno presenečenje: njegovi panji so bili polni medu, toda brez čebel. Izginile so tudi čebele iz panjev domačinov ter tiste, ki divje živijo v gozdovih. Po vsej verjetnosti se je zgodilo tisto, kar sem pričakoval in o čemer sem tudi pisal v januarski številki našega glasila iz leta 2013 na strani 20. Sredi novembra leta 2012 sem se mudil v Antananarivi, glavnem mestu tega rdečega otoka, ter v časopisu prebral, da so se na severu otoka pojavile varoje in uničile več sto čebeljih družin. Iz tistega poročila sem sklepal, da avtohtona malgaška čebela Apis mellifera unicolor ni odporna proti novemu zajedavcu, kot so nekatere azijske čebele, zato ji preti uničenje, če ga domači čebelarji ne bodo znali obvladati. Iz glavnega mesta sem pozneje potoval proti jugu in se spotoma ustavljal pri domačih čebelarjih ter nekaterih naših misijonarjih. Nihče med njimi ni še nikoli ničesar slišal o varojah in niti slutili niso, kakšna nevarnost preti njihovim čebelam. Tedaj je bil morda še čas, da bi jih o tem informirali in podučili, s katerimi sredstvi se je mogoče izogniti uničevalnemu delovanju varoj. Toda kako? Zlasti na jugovzhodu otoka so cestne povezave katastrofalne; za ozaveščanje čebelarjev bi potrebovali veliko izkušenih ljudi, vendar teh na Madagaskarju, žal, ni, na vladne organe pa se ni zanesti. Ko smo se septembra letos v Velikih Laščah pogovarjali z misijonarjem Petrom/Pedrom Opeko, nam je med drugim povedal, da čebele množično umirajo tudi v okolici glavnega mesta Antananarive, ki leži sredi otoka. Torej se je zajedavec hitreje širil proti jugu, kot sem domneval, da se bo. Čebelar Silvo Korošec iz okolice Velikih Lašč je po telefonskih povezavah v stiku z misijonarjem Kerinom, pri katerem je lani preživel tri mesece. Če bo treba, pravi, je pripravljen znova odpotovati na Madagaskar in tam s svojim bo- Avtor članka z malgaškim lovcem na med divjih čebel v gozdovih baobabov jzsIMf* Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII gatim znanjem ter dolgoletnimi izkušnjami reševati, kar se rešiti da. Res hvalevredno, da so med nami še ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s čebelami tam daleč od nas. Franc Šivic Vir: Ustna informacija Avstrija Čebelar Matthias Kopetzky in njegova svakinja Susanne Stefan sta lani na Dunaju ustanovila čebelarsko podjetje »Bee - Coop«, katerega poglavitne dejavnosti so pospeševanje urbanega čebelarstva, dajanje bodočim interesentom v najem prostore za postavitev panjev, posojanje čebelarske opreme in izobraževanje ter po potrebi oskrba čebeljih družin začetnikov. Kot pravita, je v mestu veliko ljudi, ki bi radi čebelarili, vendar ne vedo, kako bi sploh začeli, ker nimajo niti osnovnega znanja o čebelah. Takim ljudem za začetek posojata svoje naseljene panje in jim pomagata pri delu s čebelami, seveda proti določeni mesečni odškodnini, pri čemer imajo najemniki pravico tudi do dela pridelanega medu. Podjetje »Bee - Coop« ima v 5. dunajskem okraju svojo pisarno ter ustrezne prostore za točenje in polnjenje medu s stroji za odkrivanje satja in etiketiranje ter s parnim talilnikom za vosek, lastnika pa načrtujeta še postavitev hladilnice za shranjevanje satja. Vsi čebelarji, ki bodo člani podjetja, bodo čebelarili na ekološki način. Varoje bodo zatirali predvsem z mravljinčno kislino, uporabljali bodo satnice, ki bodo po možnosti izdelane iz njihovega lastnega voska, in tudi sladkor za krmljenje čebel za zimske zaloge bo ekološki. Ustanovitelja podjetja poudarjata, da je bilo urbano čebelarstvo na Dunaju dobro razvito že v obdobju avstrijskega cesarstva in da so razmere za vzrejo čebel v tem velemestu zaradi številnih parkov, drevoredov in vrtov tudi dandanes dobre. Čebelje družine so namreč v mestu predvsem varnejše pred zastrupitvami, ki so na podeželju zelo pogoste zaradi vse večje uporabe pesticidov. Ker tudi v Ljubljani vse več ljudi razmišlja o urbanem čebelarjenju, katerega sistematični začetek sta letošnje odprtje Čebelje poti ter ustanovitev ČD Urbani čebelar leto prej, in ga tudi prakticira, bodo morda zgornje vrstice v spodbudo in razmislek prihodnjim načrtovalcem novih urbanih čebelarstev v »najlepšem mestu na svetu«. J Franc Šivic Vir: Hirsch, I. (2015): Bee - Coop, gemeinsam Imkeren in der Stadt. Bienen aktuell, oktober 2015. 411 IZ PRAKSE ZA PRAKSE Biti del sistema Slovenski med z geografsko označbo je priložnost Pavel Golob, alesgolob@siol.net Leta 1988, ko sem s štirimi panji šele začenjal čebelariti pod Gorjanci na Dolenjskem, o kakem nadzoru kakovosti, kot obstaja dandanes, še ni bilo ne duha ne sluha. Območje je omogočalo razmeroma pestro, vendar ne preobilno pašo. Štirje panji so bili dovolj za družinske potrebe ter za obdaritev prijateljev in znancev. Od vsega začetka čebelarjenja sem se zavedal, da sta pri tej dejavnosti najpomembnejši stvari higiena oz. čistoča in kakovost pridelka. Ves čas sem sledil priporočilom in smernicam dobrega čebelarjenja. Vedno sem stremel k nakupu najkakovostnejše opreme, torej nerjavnih posod, točila in druge čebelarske opreme. Od začetnih štirih panjev sem svoje čebelarstvo postopno razširil na 34 gospodarskih panjev, ki so mi omogočali pridelavo zadostne količine medu tudi za ponudbo na trgu. V sistem Slovenski med z označeno geografsko označbo (SMGO) sem vstopil leta 2011, to pa je bila dobra podlaga za načrtovanje čebelnjaka. Takrat sem poklical lokalnega terenskega svetovalca g. Franca Kobeta, ki je na mojo prošnjo pregledal moj čebelnjak in izvedel presojo za vstop v sistem SMGO. Leta 2013 sem uresničil dolgoletno tiho željo po postavitvi čebelnjaka z novimi 11+3-sa-tnimi AŽ-panji. Zdravljenje čebel izključno z naravnimi sredstvi, torej s kislinami, namreč zahteva tudi proti kislinam odporne kovinske dele panjev, kot so matična rešetka, mrežice, nosilci satja ... Stranke, ki se jih je z leti nabralo kar lepo število, kažejo vedno več zanimanja za znamko SMGO, saj so kar dobro obveščene in za svoj denar pričakujejo samo najboljše. Za doseganje načel SMGO se dosledno držim osnovnih pravil. Točim izključno iz deviškega satja, satje menjavam redno, med to- čim samo v nove kozarce, zapiram pa jih izključno z novimi pokrovčki. Že davno tega sem ugotovil, da se vnovična uporaba kozarcev, torej sprejem in čiščenje, ne splača. Ob vsakokratnem točenju skušam na podlagi barve in okusa medu ugotoviti sorto medu, z refrak-tometrom pa izmerim vsebnost vode. Podatke lota si zapišem, vzorec pa odnesem v podrobno analizo k terenskemu svetovalcu. Ta z laboratorijskimi instrumenti analizira električno prevodnost medu, s katero določi sorto, in natančneje izmeri vsebnost vode. Vsako leto se v Novem mestu, občasno pa tudi na sedežu ČZS, udeležujem predavanj in seminarjev in s tem obnavljam ter dopolnjujem svoje čebelarsko znanje. Pridobljeno znanje mi pomaga pri izvajanju vseh opravil, ki jih zahteva SMGO, npr. pri internih kontrolah, izpolnjevanju dokumentacije ter sodelovanju s ČZS, terenskimi svetovalci in lokalnim veterinarjem. Občutek imam, da slovenski čebelarji, ki smo, mimogrede, v povprečju precej stari, zelo radi vse postorimo okoli čebel in s tem nimamo težav, birokratskih opravil pa se precej otepamo. Kljub temu sam z birokracijo nimam težav, saj sem se navadil, da vse zapiske in vso dokumentacijo vodim sproti, kajti v nasprotnem bi se lahko zgodilo, da bi na kaj pozabil. Vsi dozdajšnji pregledi terenskega svetovalca in ne nazadnje tudi presoja Bureau Veritas so dokazali, da delam prav, saj niso zaznali nikakršnih nepravilnosti niti niso določili nikakršnih popravljalnih ukrepov. Mislim, da bo sodelovanje v SMGO v prihodnje nujno, saj bo strankam to jamčilo kakovost, hkrati pa se bo povečala tudi kakovost pridelanega 412 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII IZ PRAKSE ZA PRAKSE medu. Na tem področju naj bi bili promotorji predvsem mlajši čebelarji, ki so se sposobnejši spopadati z birokracijo sistema SMGO. Glede na dozdajšne izkušnje pričakujem, da se bodo pogoji za vstop in doseganje meril sistema SMGO le še zaostrili. Kljub vsemu vsem čebelarjem iskreno priporočam vključitev v ta sistem, saj se bo s tem povečala tudi kakovost medu na slovenskem tržišču, kupci pa bodo dobili zagotovilo, da je izdelek, ki ga kupujejo, kontrolirane kakovosti. _l Strokovna ekskurzija v Bochum Matjaž Gustinčič, matjaz.cebelar@gmail.com Julija letos se je skupina 25 čebelarjev iz Slovenije udeležila strokovne ekskurzije v nemško mesto Bochum. Cilj našega potovanja je bil obisk pri mednarodno priznanem čebelarskem strokovnjaku dr. Gerhardu Liebigu. Kot je znano, je dr. Liebig vrsto let deloval v nemškem inštitutu za čebelarstvo v Ho-henheimu v bližini Stuttgarta. Zdaj je upokojen in živi v mestecu Witten v bližini Bochuma, del njegovega življenja pa so še vedno čebele in skrb zanje. Dr. Liebig je strasten zagovornik zatiranja varoj z alternativnimi sredstvi, kot sta mravljinčna in oksalna kislina. Ključen čas za zatiranje teh zajedavcev sta pozno poletje in jesen, ko se začnejo izlegati zimske čebele, to pa je razvidno tudi iz spodnjega grafa (rdeče obarvano območje). Po njegovem prepričanju je zelo pomembno, da za zatiranje varoj uporabimo učinkovito sredstvo. Najpomembneje namreč ni to, koliko varoj odpade na podnico, temveč koliko jih ostane v čebelji družini. Čebeljih družin pa ne smemo samo zdraviti, ampak moramo učinkovitost zdravljenja tudi opazovati - kontrola odpada. 1. tri- do petkratni odvzem trotovske zalege; 2. avgustovsko in septembrsko zatiranje z mra-vljinčno kislino; 3. novembrsko oz. decembrsko zatiranje varoj z oksalno kislino (ko je čebelja družina brez zalege). Med našim obiskom nam je dr. Liebig predstavil tudi metodo zatiranja varoj, imenovano »Teilen und behandeln« oz. po slovensko »Deli in zatiraj«. Na stojišču v Wittnu čebelari s kranjsko sivko (Apis mel-lifera carnica) v Zandrovih panjih. Za čebeljo družino je tako jeseni prag škodljivosti 10 odpadlih varoj/dan, pozimi pa 1 odpadla va-roja/dan. Koncept zatiranja varoj pri gospodarskih družinah, ki ga zagovarja dr. Liebig, temelji na treh ukrepih: Metoda je primerna za tiste čebelje panje, katerih naklade imajo enako višino satnikov. V obdobju od sredine julija do začetka avgusta gospodarsko družino delimo po spodaj navedenem postopku: • Gospodarska družina ima dve plodiščni nakladi in eno mediščno naklado. Vse tri naklade umaknemo in na podnico postavimo medišče, da se vanj vletijo izletne čebele. Nato v plodiščnih nakladah poiščemo matico in jo vstavimo v matičnico. • Matico v matičnici vstavimo v mediščno naklado na podnici. Na medišče položimo vmesni pokrov in pokrov. Plodiščni nakladi zložimo na podnico nad mediščem osnovnega panja. Po dveh dneh čebele v mediščni nakladi zdravimo z oksalno kislino (dr. Liebig v poletnem obdobju priporoča SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 413 IZ PRAKSE ZA PRAKSE metodo pršenja z oksalno oz. mlečno kislino), po potrebi pa družino tudi nakrmimo. Ob tem matico izpustimo iz matičnice. • Čez 21 dni se v plodiščnih nakladah izležejo mlade čebele in družina si sama vzredi tudi mlado matico. Zdaj je primeren čas za zatiranje varoj (zatiramo jih na enak način kot v spodnji mediščni nakladi). Ker je satje v spodnji plodiščni nakladi staro, ga ob tej priložnosti odstranimo in po potrebi iztočimo. Družino nakrmimo. • Tako imamo konec avgusta v obeh nakladah zdrave čebele z mlado matico, ki so brez varoj in pripravljene na zimo. Oktobra družini združimo v eno družino, tako da bo na novo oblikovana družina spomladi močna in pripravljena za paše. • Če želimo povečati število čebeljih družin, obe družini prezimimo ločeno. Naslednja možnost je tudi ta, da družini marca prihodnje leto združimo v dvomatično družino. Celoten postopek metode »Deli in zatiraj« si je mogoče ogledati na spletni strani dr. Liebiga (www. immelieb.de/?p=1450). Z decembrom končujem pisanje mesečnih navodil za leto 2015. V tem mesecu pri čebelah končamo zatiranje varoj z oksalno kislino, predvsem pa čebelam zagotovimo mir. Pozornost namenimo prodaji čebeljih pridelkov, na podlagi analize čebelarjenja v minuli sezoni pa tudi pripravi reprodukcijskega materiala za prihodnje leto. Zimsko zatiranje varoj Sam najpogosteje puščam zatiranje varoj z oksalno kislino za december, seveda če me obilica varoj ne prisili, da jih moram odstraniti že novembra. Če smo bili avgusta in septembra pri zatiranju varoj uspešni in če smo oktobra izvedli še morebitno naknadno zatiranje, nam takšna odločitev ne bi smela povzročati pretiranih težav. Glede na poizvedovanje na terenu so razmere pri večini čebelarjev podobne - čebelje družine so močne, dobro nakrmljene in razmeroma zdrave. Ob tem pa se je pri nekaterih čebelarjih zgodilo tudi tisto, na kar sem opozarjal v Strokovnost in energija dr. Liebiga sta navdušili vse udeležence strokovne ekskurzije. Kot zanimivost naj navedem še, da nas je obiskal tudi novinar lokalnega časopisa, članek o obisku slovenskih čebelarjev pa je bil objavljen že naslednji dan (www.derwesten.de/staedte/witten/slowe-nen-hoffen-auf-wittener-hilfe-gegen-das-bienen-sterben-id10878387.html). Za organizacijo in izvedbo strokovne ekskurzije naj se v imenu vseh udeležencev iskreno zahvalim g. Mirku Čačinoviču in g. Janezu Tapajnerju, ki je prevzel nalogo prevajalca iz nemščine, ter seveda vsem drugim, ki so po svojih močeh prispevali k uspešnosti letošnje ekskurzije. J Opomba uredniškega odbora Več o učinkovitem zatiranju varoj z uporabo organskih kislin (mravljinčna in oksalna) v slovenskih razmerah (panjski sistem, kranjska čebela in podnebje) si lahko preberete v knjigi: Meglič, M., Au-guštin, V., (2007): Varoja, čebela, čebelar. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. oktobrskih navodilih - posamična presenečenja zaradi varoj. Pri zatiranju varoj se držimo okvirnih usmeritev, ki so bile podane v novembrskih navodilih. Decembra po večini lahko računamo na to, da so družine brez zalege, še vedno pa se je o tem bolje prepričati. Tako se je npr. med novembrsko otoplitvijo (od 1.-15. novembra) v družinah znova pojavilo nekaj zalege. Da bo zatiranje kar najučinkovitejše, morajo biti čebelje Izdelki pripravljeni za prodajo DELO ČEBELARJA v Cebelarjeva opravila v decembru Marko Hrastelj - Ženje, marko.hrastelj@gmail.com 414 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII LETNO KAZALO SLOVENSKI ČEBELAR CXVII. LETNIK - LETO 2015 Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped. Ahčin, Jasmina, Tomaž Polak in Mojca Korošec: Preverjanje parametrov kakovosti hojevega medu...............363 Auguštin, Vlado: Lastnosti čebeljega panja...............................................................5 Uvodnik...........................................................................................81 Spomladansko krmljenje čebel...................................................86 Označevanje čebelje matice......................................................130 Apitehnični ukrep - osamitev matice......................................166 Oskrba izrojencev........................................................................211 Odpravljanje kristalizacije mane v satju..................................238 Čebelarska zveza Slovenije je proti GSO................................248 Težave z medvedi........................................................................289 Učinkovitost sublimiranja Api-Bioxala v AŽ-panju.................319 Stanje malega panjskega hrošča v Italiji................................329 Kaj delati v čebelnjaku pozimi?................................................402 Bavčar, Venceslava: Set za samopomoč pri pikih žuželk.........................................280 Bertoncelj, Jasna, Mojca Korošec in Tjaša Štaudohar: Prve analize slovenskega matičnega mlečka.............................3 Borko, Elko: Filip Terč - oče apiterapije moderne dobe..............................174 Borko, Marko: Zakaj paženje?...............................................................................10 Z Notranjskega na Koroško in nazaj..........................................23 ČZS odlikovana s srebrnim redom za zasluge.........................29 Marija Sivec nominirana za Slovenko leta!...............................30 Zimsko zatiranje varoj, če zaleganje ne preneha?..................50 S čebelami skozi življenje............................................................64 Šivanka ostra kakor želo...........................................................143 38. ApiSlovenija 2015................................................................189 64. občni zbor ČZS.....................................................................190 V Sloveniji izpustili parazitske osice za zatiranje kostanjeve šiškarice........................................................................................218 38. državno tekmovanje mladih čebelarjev............................223 Najboljše poslikave panjskih končnic v letu 2015................223 13. slovenski čebelarski praznik 2015 v Cerknici.................260 Pomoč pri razvoju čebelarstva na Madagaskarju.................341 Božič, Janko in Alen Skubin: AŽ-satnik za vstavljanje satnic.................................................124 Cigut, Štefan: Lendavski čebelarji na sejmu Sivka........................................259 ČD Črnomelj: Obisk čebelarjev iz BiH...............................................................259 ČD Lovrenc na Pohorju: 90 let Jerice Pušnik....................................................................187 Černe, Rok in Miran Bartol: Kako varovati čebelnjake pred napadi medvedov? ..............291 ČRICG: III. festival medu in dan medu v kulinariki................................27 ČZS: Vseslovenska akcija »Človek posadi, čebela opraši«...........139 20. maj - svetovni dan čebel....................................................164 Cene zdravil za zdravljenje varoze v letu 2015.....................253 Vrh slovenske politike v akciji za razglasitev svetovnega dne čebel ..............................................................................................399 Dolgan, Franko: Priprava čebeljih družin na pašo..............................................176 Dovč, Peter: Uvodnik.........................................................................................277 Golob, Pavel: Biti del sistema Slovenski med z geografsko označbo je priložnost...........................................................................................412 Golob-Klančič, Jožica: Medovite trajnice...........................................................................96 Medovite trajnice - kdaj jih sadimo?.......................................139 Medovite trajnice - v kakšno zemljo jih sadimo?.................184 Medovite trajnice - kako jih vzdržujemo poleti?...................217 Medovite trajnice - sivke ne moremo in ne smemo prezreti..........................................................................................254 Medoviti in zdravilni žajbelj.......................................................297 Jeseni sadimo za več prihodnjih let.........................................330 Cvetoče grede medovitih trajnic na javnih površinah...........374 Otroci, čebele in cvetje trajnic...................................................417 Gosar, Franc: Čebelarska strokovna ekskurzija v Medžimurje..................103 Gregorc, Aleš: Ocenjevanje čebeljih družin, ki preživijo napad varoj.............44 Gregori, Janez: Čebelji vosek v mojem čebelarstvu...........................................12 Minilo je leto dni od sprejetja Resolucije o zaščiti kranjske čebele............................................................................................128 Andrej Gogala: Čebele Slovenije...............................................133 Varoza, naša večna skrb - in etika..........................................337 Gustinčič, Matjaž: Strokovna ekskurzija v Bochum...............................................413 Letno kazalo - Slovenski čebelar 2015 Letnik CXVII LETNO KAZALO Hrastelj, Marko: Oskrba čebel v januarju...............................................................14 Nepredvidljiv zimski mesec.........................................................53 Čas vnovične krepitve živalnosti čebelje družine....................92 Mesec burnega razvoja..............................................................134 Vrhunec razvoja čebelje družine...............................................180 Razmnoževanje čebeljih družin - temelj prihodnje sezone.....214 Mesečna opravila v juliju in avgustu.......................................249 Mesečna opravila v septembru................................................294 Čebelarjeva opravila v oktobru.................................................326 Čebelarjeva opravila v novembru.............................................372 Čebelarjeva opravila v decembru.............................................414 Hvala, Primož: Kako doseči višjo ceno medu?......................................................7 Jakša, Jošt: Gozd, čebele in čebelarstvo......................................................255 Jelen, Filip: Piknik mladih čebelarjev Mislinjske doline.............................382 Jenčič, Vlasta in Metka Pislak Ocepek: Zatiranje malega panjskega hrošča (Aethina tumida)...........55 Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax)..............................320 Jenko - Rogelj, Mira: Priporočilo čebelarjem v marcu..................................................94 Veterinarski nasveti za oktober................................................328 Juric, Alenka: Preventivni ukrepi v epizootiologiji varoze čebel v aprilu........136 Justinek, Jure: Ocena pašne sezone 2014..........................................................16 Juvanec, Borut: Pravi slovenski čebelnjak 2 - kategorija 1: slovenski čebelnjak......................................................................................367 Kandolf Borovšak, Andreja: Čebelar produktno odgovarja za svoj izdelek..........................89 Označevanje alergenov po novem...........................................131 Skrb za pristen med...................................................................169 Redna menjavo satja - skrb in obveznost vsakega čebelarja.....................................................................................240 Vsebnost akaricidov v medu in vosku....................................361 Smernice dobrih higienskih navad in obrazci........................385 Mednarodni simpozij o apiterapiji 2015..................................409 Kandus, Aleša in Aleš Mižigoj: Uvodnik.........................................................................................201 Klemenčič Štrukelj, Nataša: Nasveti za neposredno prodajo čebeljih pridelkov................171 Ajda pa znova cveti - na več kot 3000 hektarjih!................332 Sklepni dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo«..........423 Knafeljc, Livij: 90-letniki čebelarskega društva Postojna.......................................187 Kočivnik, Jernej: Oskrba čebeljih družin v rojilnem razpoloženju......................178 Kojek, Boštjan: Boštjan Kojek - svetovalec JSSČ, specialist za tehnologijo čebelarjenja..................................................................................303 Preprečimo kraje čebel...............................................................366 Kosmač, Jože: V Gorjah smo odprli čebelarsko učno pot................................28 Košir Kropivšek, Anica: Izdelava jaslic iz čebeljega voska............................................398 Kozmus, Peter: Svetovanje terenskih svetovalcev v hladnih dneh..................33 Slovenija bo v letu 2015 gostiteljica mednarodne konference COLOSS in simpozija o apiterapiji..............................................46 Svetovanje terenskih svetovalcev v februarju.........................71 Kaj storiti z »rumenimi« čebelami zgodaj spomladi?............111 Selekcija v vzrejališčih...............................................................203 Obisk testne postaje v Seničnem.............................................300 11. konferenca Coloss na ČZS..................................................408 Kozmus, Peter in Filip Jelen: Koroški čebelarji zavzeto varujejo kranjsko čebelo - sivko.....246 Kragolnik, Aleksander: Šentjernejski čebelarji v Svrljigu................................................28 Lah, Andrej: Nov učni čebelnjak ČD Ravne na Koroškem..........................423 Lakner, Andrej: Razvitje prapora ČD ob Kolpi in Lahinji...................................260 Lešnik, Vida: Veterinarski nasvet za mesec maj nekoliko drugače...........182 Lilek, Nataša: Dober glas o SMGO se širi tudi prek meja................................ 67 Čebelarji zahtevajte za svoj denar kakovost!.........................167 Strokovna razprava o smukanju cvetnega prahu..................168 Vzpostavljen notranji nadzor je tudi dobra čebelarska praksa! ..........................................................................................227 Ostanki akaricidov in cvetni prah.............................................282 Na ČZS ustvarjali v podporo svetovnemu dnevu čebel .......300 Uvodnik .........................................................................................317 Čebela v umetnosti - vtis z odprtja razstave .........................421 Lilek, Nataša in Boštjan Noč: Rezultati testiranja osmukalnikov cvetnega prahu na slovenskem tržišču.....................................................................126 Lilek, Nataša, Boštjan Noč in Marjan Dolinšek: Rezultati testiranja prototipa osmukalnika .............................403 Lovrič, Blaž: Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev v Banski Bistrici...420 Magdič, Tanja: Dan čebelarskega turizma ...........................................................22 Uvodnik ........................................................................................... 41 Spremembe pri izdajanju računov..............................................45 Na enem naslovu samo ena številka KMG MID ....................262 Po kakšni ceni prodajati čebelje pridelke? .............................284 Čebelji pridelki in izstavitev računa..........................................286 b Letno kazalo - Slovenski čebelar 2015 Letnik CXVII III II LETNO KAZALO Nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji................304 Sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2P)..........................305 Zakon o davčnem potrjevanju računov sprejet.....................305 Kozarec za čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov slovenskega izvora.....................................................................345 Kako se pripraviti na razpis za sofinanciranje nakupa čebelarske opreme in pomoč čebelarjem začetnikom?.......386 Magdič, Tanja in Marko Borko: Tečaji za čebelarje začetnike in tehnična pomoč..................109 Majdič, Viktor: Preskuševalec medu, vprašljivo poimenovanje!....................339 Mali, Friderik: Posadili smo lipo.........................................................................218 Markovčič, Maruška: Čebelarstvo in Mestna občina Ljubljana.................................377 Marolt, Sandi: Ocvrt file postrvi z medom.............................................................2 Postrvja pašteta z bučnimi semeni in medom.......................399 Matavž, Lidija: Obvladovanje varoj v poletnih mesecih...................................252 Maver, Valentina: Medena kulinarika v Grosupljem..............................................188 McCabe, Philip: Uvodnik.........................................................................................357 Milan Meglič: Kdo nas zavaja?............................................................................19 Kdo nas zavaja? (II. del)............................................................101 Odevanje panjev............................................................................85 Moji spomini na sodelovanje z Janezom Poklukarjem.........257 Nakrst, Katja: Kakšno veselje je, ko opazuješ letanje čebelic......................105 Nikoloski, Trajče: Strokovna ekskurzija v Avstrijo..................................................22 Noč, Boštjan: Goriški čebelarji so praznovali....................................................27 Slovenka leta je Sonja Pungertnik, Marija Sivec je odlično zastopala čebelarstvo!..................................................................67 Obiskali smo g. Malija in mu voščili ob 95. rojstnem dnevu.............................................................................................106 »Majhna« Slovenija bo predlagala vsebinsko zelo »velik« predlog OZN! 20. maj - svetovni dan čebel?!........................108 Uvodnik .........................................................................................121 Kraški čebelar Viktor Saksida...................................................186 Čebelarka Slava Račič - poročena s čebelami......................186 Ob čebelarskem prazniku - čebelarji bodimo ponosni na delo, ki ga opravljamo!.........................................................................202 Naj nas svet prepozna tudi po »Slovenskem medu«............202 Apimondia podprla slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel!...........................................................318 Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet......360 Misijonar Peter Opeka: »Kaj res še ni svetovnega dne čebel?« ...390 b Letno kazalo - Slovenski čebelar 2015 Letnik CXVII Odziv s konference Coloss........................................................390 Projekt »Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet!« .............................................................................................400 Ob 93. rojstnem dnevu smo obiskali Leopolda Tomana......419 Nose, Mojca: V mirenski knjižnici o Lanšprežu..............................................423 Novak, Marijan: 110-let Čebelarskega društva Škofja Loka.............................381 Obranovič, Branko: Zaščita čebelnjaka pred medvedom........................................290 Obrulj, Angela: Odkritje in blagoslov kipa sv. Ambroža v Lovrencu na Pohorju..........................................................................................342 Ogrinc, Ivan: Prezimitev čebel na medu...........................................................49 Peček, Aleš: Moja izkušnja s kakovostno shemo SMGO............................325 Pfajfar, Franc: 20. maj - rojstni dan Antona Janše kot svetovni dan čebel......164 P., K.: Po uporabi sredstva ApiBioxal po priloženih navodilih pometal mrtvice ..........................................................................................138 Pilko, Maksimilijan: Satno držalo .................................................................................326 Planinc, Ivo: Veterinarski nasveti za september...........................................295 Podgoršek, Peter, Mitja Nakrst in Aleš Gregorc: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2014.................................204 Plestenjak, Simon: Zgodba o afrikaniziranih čebelah v Latinski Ameriki............333 Podrižnik, Franc: Preprosto pridobivanje neoporečnega propolisa ...................243 Kako ohranjam kakovost medu pri točenju in polnjenju?....376 Prosen Verbič, Nadja: Učni čebelnjak za horjulske krožkarje.....................................301 Pustatičnik, Martin: Utrip življenja v panjih - Edi Stropnik 1944-2015...............221 Rodman, Aleš: Odkritje spominske plošče, posvečene dr. Filipu Terču.......299 Rudolf, Vinko: Razvitje prapora ČD Sovodenj ..................................................222 S., S.: Kaj pa se vmešavam..................................................................101 Samec, Tomaž: Testiranje različnih načinov načrtnega pridobivanja propolisa v letu 2014......................................................................................242 Delovanje terenskih svetovalcev v novem koncesijskem obdobju .........................................................................................306 III LETNO KAZALO Strokovna razprava o osnovni odbiri in Dan kranjske čebele............................................................................................322 Peneča medica - inovativen izdelek slovenskih čebelarjev.....................................................................................383 Senič, Lidija: Uvodnik.........................................................................................161 Bogat čebelarski program na sejmu AGRA............................342 Sivec, Marija: Čebelarski mojstri v Makedoniji (I. del)...................................101 Čebelarski mojstri v Makedoniji (II. del)..................................141 Skerbiš, Suzana: Veterinarski nasveti za februar...................................................57 Skok, Elena: Strokovna ekskurzija ČD Domžale...........................................340 Skok, Marjan: Čebelarsko društvo Zagorje 1978-2014 (I. del).....................61 Čebelarsko društvo Zagorje 1978-2014 (II. del)....................97 Smodiš Škerl, Maja: Neonikotinoidi usodno vplivajo na prezimitev čebeljih družin.......17 Delavka ali matica?.....................................................................410 Smrkolj, Jožef: Uvodnik.............................................................................................. 1 Nov čebelnjak v Kolovratu.........................................................301 Sporočilo evropskih akademij znanosti za javnost: Poročilo »Ekosistemske storitve, kmetijstvo in neonikotinoidi«............................................................................247 Stopinšek, Rihard: Strokovna ekskurzija v Avstrijo................................................380 Sussinger, Aleš: Odprtje Čebelje poti v Ljubljani.................................................377 Obisk ruskih čebelarjev v Sloveniji..........................................379 Šalehar, Andrej: Pravila P. P. Glavarja za čebelarsko-vrtnarsko šolo na Lanšprežu iz leta 1781 (I. del)....................................................20 Pravila P. P. Glavarja za čebelarsko-vrtnarsko šolo na Lanšprežu iz leta 1781 (II. del)...................................................59 Odkritje spominske plošče Petru Pavlu Glavarju na pročelju kapele na Lanšprežu ..................................................................220 Čebele naj bi varovale pred strelo............................................419 Šauperl, Tomaž: Vtisi s sejma MOS v Celju..............................................................8 Škof, Martina: Poapnela zalega - kaj mi je storiti?.........................................215 Satje - zdravo domovanje?.......................................................374 Šivic, Franc: Novice iz sveta ................................................................................. 9 Novice iz sveta .............................................................................. 47 Novice iz sveta .............................................................................. 90 Peter Kapš: Bolezni dihal in čebelji pridelki..............................91 Novice iz sveta............................................................................173 Novice iz sveta............................................................................212 Novice iz sveta............................................................................249 Novice iz sveta ............................................................................288 Kako je nastala naša čebelarska himna? - V spomin Slavku Avseniku..........................................................................296 Novice iz sveta ............................................................................324 Izboljšajmo čebeljo pašo............................................................331 Novice iz sveta ............................................................................370 Uporaba mravljinčne kisline, ne da bi škodovali čebelam in zalegi .............................................................................................371 Na Apimondii v Koreji (I. del) ....................................................405 Novice iz sveta............................................................................411 Šivic, Franc in Franc Šmerc: Novice iz sveta ............................................................................132 Šmerc, Franc: 110 let ČD Ptuj...............................................................................27 Jožef Smrkolj prejel plaketo Državnega sveta RS...................29 Švagelj, Jožef: Fabianijeva čebelnjaka...............................................................219 Tajništvo ČZS: Povabilo k vključitvi in dejavnemu sodelovanju v čebelarskih društvih in Čebelarski zvezi Slovenije .....................................358 Thaler, Tina: Razvitje prapora ČD Selška dolina...........................................188 Tomec, Anton: Andrej Šalehar: Slovenske čebelarske knjige in tiski do leta 1945 ter čebelarska knjižnica Franca Jagra............................52 Kratka navodila o predvolilnih postopkih................................279 V spomin Ivanki Polanec (1929-2015)..................................336 Obisk pri starosti čebelarjev g. Francu Krevlju ......................337 Udeležba predstavnikov Čebelarske zveze Slovenije na različnih čebelarskih prireditvah...............................................349 Upravni odbor Obalnega čebelarskega društva Koper: 60-letnica Obalnega čebelarskega društva Koper.................340 Verdnik, Iztok: ČZS in Semenarna Ljubljana podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju........................................................140 Vogel, Anica: Apiterapevti na strokovni ekskurziji po Češki ........................298 Vogel, Rudi: Obisk ministra za kmetijstvo Dejana Židana v ČD Prevalje ...................................................................................223 Vraničar Novak, Anita: S pozitivno energijo v novo leto!................................................18 Zimsko zatiranje varoj................................................................416 Vrlinič, Zdenka: Čebelarstvo v Varstveno-delovnem centru Črnomelj ............338 Žnidaršič, Anton: Uvodnik .........................................................................................397 IV b Letno kazalo - Slovenski čebelar 2015 Letnik CXVII III DELO ČEBELARJA družine resnično brez zalege, kajti zatiranja s kapa-njem oksalne kisline nikoli ne ponavljamo. Ob lepem vremenu se občasno še vedno lahko pojavi rop. Poraba hrane v decembru in zaščita pred glodavci Nekoliko moramo spremljati tudi dogajanje na tehtnicah, če bi se morda povečala poraba hrane, čeprav to ni posebej verjetno. Pričakovana okvirna poraba hrane v tem mesecu je približno en kilogram. Čeprav je skrb za mir pri čebeljih družinah precej pomembna, tega poleg zimskega zatiranja va-roj lahko zmoti tudi nameščanje mehanske zaščite pred glodavci. Kdor tega še ni naredil prej, naj to stori decembra. Škoda zaradi ene odmrle družine, ki jo povzroči vdor miši ali rovke v panj, hitro odtehta vse stroške nameščanja takšne zaščite. Priprava na prihodnjo sezono in pogled nazaj Decembra nadaljujemo pripravo reprodukcijskih materialov za prihodnjo sezono in kuhanje voščin. Tudi v večjih čebelarstvih to delo navadno končamo vsaj konec februarja, torej moramo dobro izrabiti čas, ki ga imamo na voljo, ko nas čebele ne potrebujejo ob sebi. Ob koncu leta po navadi naredimo nekakšen letni pregled, ki nam pokaže uspešnost našega čebelarjenja. Ob tem si nalijemo čistega vina, saj si največ škode naredimo, če lažemo samim sebi. Vsak naj naredi analizo, kaj je bilo dobro in kaj ne, na koncu pa naj oblikuje sklep. Ne zapletajmo stvari in vse, kar imamo povedati, povejmo preprosto. Evalvacija, samoevalvacija, evalvacija samoevalvacije ... Od omenjenih besed tako meni kot še komu drugemu v šolstvu stojijo dlake pokonci. Težke besede s pogosto zelo malo vsebine. Samega sebe bi ovrednotil v nekaj točkah. Moja analiza lastnih navodil pravi, da se je uresničilo kar nekaj v njih podanih napovedi, nekajkrat pa sem seveda tudi zgrešil. Precej očitne so bile težave z zalogami hrane po burnem in za čebelarstvo neugodnem letu 2014. Na srečo je razmeroma ugodna prva polovica leta 2015 omogočila popravek večine teh pomanjkljivosti, saj so čebelje družine delno same, delno pa ob pomoči čebelarjev dopolnile obvezno zalogo v panjih. Zelo očitne so bile tudi težave s slabo oprašenimi maticami letnika 2014. Tipični simptomi so bile trotovske družine in »nenadne« marčevske izgube matic. Kdor je vsaj nekoliko sledil navodilom, je v letu 2015 zamenjal večino matic. Upam, da so čebelarji resno vzeli tudi nasvete o fizični in psihični pripravi na čebelarjenje. Morda tega ne opazimo, vendar imamo čebelarji zelo veliko opraviti tudi sami s seboj. Uresničila so se pričakovanja o dobri spomladanski paši. Ko prebiram navodila, nekaj napovedi ni bilo najbolj posrečenih. Tako je bila moja napoved letošnje škode zaradi kostanjeve šiškarice v jugovzhodnem delu Slovenije pretirana, žal pa zaradi deževnega vremena tudi ni bilo posebej dobrega pridelka. V isto kategorijo za letošnje razmere ne najbolj ustreznih napovedi sam prištevam tudi nasvet o izdelavi ome-tencev. V mediščih je bilo julija nekoliko manj čebel kot po navadi, zato izdelava ometencev ni bila najboljša izbira. Zelo na roke nam je šla nizka cena sladkorja, saj nam je to omogočilo ustrezno izdatno krmljenje čebeljih družin, ki je eden izmed temeljev dobrega razvoja družin v prihodnjem letu. Če smo se držali navodil za poznopoletno pripravo na zimo, smo dodajali okvirno po 1,5 kg suhega sladkorja na AŽ-oziroma 1/1 LR-sat plodišča. Ob takšni zalogi in brez »ožemanja« čebeljih družin julija nam spomladi največkrat ni treba izvajati popravljalnih ukrepov (dodatnega krmljenja), saj se družine optimalno razvijajo. Zaradi osnovne ravni mesečnih navodil naj to zadostuje. Za tiste, ki so osnove že utrdili, pa še provokacija: znanstveno in praktično pravilni ugotovitvi, da dražilno krmljenje ne obstaja, ne sme slediti pika. Ta pravilna trditev si zasluži vsaj še enkratno branje tega odstavka, nato pa je nujno tudi prebiranje novejše literature in - toplo priporočam - recimo ogled (na Youtube) postopkov krmljenja, kot ga izvaja npr. dr. Liebig. Večina stvari je izvedljivih tudi v AŽ-panju. Upam, da je bilo bralcem jasno, da so besedila napisana s pristopom, ki ga uporabljam tudi pri vsakdanjem poučevanju v službi (Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto). Osnovni nasveti, nato pa izhodišča oziroma iztočnice za samostojno raziskovanje in preizkušanje, na podlagi česar naj bi čebelar tudi razumel, kaj pri čebelah počne. Drug pogled - moj pogled in zaključek V prejšnjih mesecih sem v rubriki drug pogled predstavljal poglede drugih kolegov. V zadnjem pri- Po končanem kuhanju voščin naklade shranimo na čim manjšem prostoru 415 Slovenski čebelar 12/2015 Letník CXVII DELO ČEBELARJA spevku pa želim predstaviti svoj pogled na vlogo pisca mesečnih navodil. To pisanje je za pisca brez dvoma posebna čast in odgovornost, pa tudi lovljenje rokov za oddajo, dodajanje popravkov po pregledu uredniškega odbora, iskanje slikovnega gradiva ter po objavi prispevka še odgovarjanje na vprašanja po elektronski pošti in telefonu. Vsem bralcem se zahvaljujem za prebiranje mojih prispevkov in vprašanja, ki so sledila. Marsikatero vprašanje je bilo zelo zanimivo in je bilo tudi zame velik strokovni izziv. Vsem še enkrat hvala. Zahvaliti se želim uredniku Slovenskega čebelarja g. Marku Borku za njegovo vestnost in priganjanje k oddaji prispevkov, predvsem pa za njegovo uvidevnost pri mojih fotografijah. Prav tako se želim zahvaliti vsem članom uredniškega odbora za njihova priporočila in usmeritve, ki sem jih vedno skrbno prebral, nato pa o posameznih pripombah pregledal še goro drugega gradiva. Ob koncu naj vsem čebelarjem zaželim še srečno, zdravo in uspehov polno leto 2016, polne panje ter zdrave in pridne čebele. Posebej pa želim uspeh novemu piscu mesečnih navodil g. Juretu Justinku, ki smo mu s skupnimi napori pripravili dober temelj za prihodnjo čebelarsko sezono. Naj medi! _l ZDRAVJE ČEBEL Zimsko zatiranje varoj Anita Vraničar Novak*, anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si Letošnji november je bil eden izmed najtoplejših. Še v prvi tretjini meseca so bile dnevne temperature ponekod višje od 20 °C. Čebele so pridno izletavale in nosile cvetni prah. V družinah z mlado matico je bilo najti še po dva sata pokrite zalege v velikosti dlani. Železno pravilo zimskega zatiranja varoj je, da ob zatiranju v čebeljih družinah ni več pokrite zalege! Takrat so namreč vsi zajedavci na čebelah. V Sloveniji sta za zatiranje varoj na voljo dve zdravili - Vari-dol (sintetični akaricid z aktivno učinkovino amitraz) in Api-Bioxal (aktivna učinkovina oksalna kislina). Varidol uporabljamo za dimljenje čebel. Zdravilu so priloženi originalni lističi. Upoštevajte navodilo proizvajalca. Iz prakse je znanih veliko primerov, da so čebelarji uporabili druge nosilce zdravila, katerih reakcija je povzročila neučinkovito zatiranje. Zavedati se moramo, da lahko vsaka nepravilna uporaba zdravila v čebelji družini povzroči nepopravljivo škodo. Api-Bioxal lahko uporabite po navodilu proizvajalca na dva načina. V sladkorni raztopini ga pokapajte po ulicah s čebelami. V nakladnih panjih je postopek preprost in hiter. Za kapanje v AŽ-panjih pa so na voljo prirejene kovinske igle, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah s čebelarsko opremo in veterinarskih lekarnah. Drugi način uporabe Api-Bioxala je sublimi-ranje. Učinkovitost zatiranja je približno 94-odstotna. Večina varoj odpade v dveh dneh po zdravljenju. Priporočljivo je dvakrat prešteti odpadle varoje, prvič 48 ur po zdravljenju in drugič tri tedne od zadnje uporabe zdravila. Če v čebelji družini pade več kot 100 varoj, se posvetujte z območnim veterinarjem NVI. Če pa v svojem čebelnjaku opazite odmrtje čebelje družine, o tem obvestite veterinarja NVI, da bo * Dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Novo mesto ugotovil vzrok odmrtja in odvzel vzorce za laboratorijsko preiskavo. Prav odmrtje čebelje družine zaradi hude gnilobe je lahko nevarno tudi za preostale družine v čebelnjaku. Čebelarji pogosto shranijo satje iz propadlih družin za naslednje leto in tako s sporami povzročitelja okužijo tudi preostale čebelje družine. V letu 2016 želim vam, vašim družinam in vašim čebelam zdravja in miru. J Kolikšna je primerna koncentracija oksalne kisline? V Slovenskem čebelarju smo lani in letos objavili številne članke, ki so opozarjali na dvomljivo koncentracijo oksalne kisline pri zimskem zatiranju varoj in spomnili na še zdaj veljavna priporočila Evropske delovne skupine za alternativno zatiranje varoj po metodi pokapanja. V obdobju zimskega zatiranja va-roj čebelarjem priporočamo, da te članke preberejo še enkrat, še toliko bolj ker zdravila pred prodajo niso bila testirana v naših klimatskih pogojih in v AŽ-pa-njih, naseljenih s kranjsko čebelo. Navedeni so po kronološkem redu izida: • Sublimiranje oksalne kisline, SČ 12/2014, str. 405. • Kdo nas zavaja?, SČ 1/2015, str. 19. • Kdo nas zavaja? (II. del), SČ 3/2015, str. 99. • Po uporabi sredstva ApiBioxal po priloženih navodilih pometal mrtvice, SČ 4/2015, str. 138. • Učinkovitost sublimiranja ApiBioxala v AŽ-panju, SČ 10/2015, str. 319. V prihodnji številki SČ bo predvidoma objavljeno navodilo Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke o sporočanju neželenih posledic uporabe zdravil, če se te pojavijo (npr. mrtvice čebel). Uredništvo 416 Slovenski čebelar 12/2015 Letník CXVII ČEBELJE PAŠE Otroci, čebele in cvetje trajnic Jožica Golob - Klančič*, trajnice@trajnice.com Pozimi rožice ne cvetijo in čebele počivajo. Lahko pa tudi v tem obdobju razmišljamo o novih saditvah in seveda tudi o tem, kako pri otrocih v vrtcih in šolah vzbuditi zanimanje za zdravo okolje, čebele in njihovo delo. Predvsem pa je pomembno, da otroke osvobodimo strahu pred čebelami. Zdajšnja odtujenost od narave tako nas kot naše otroke vse preveč pogosto straši z vsemi mogočimi nevarnostmi, ki da nam pretijo, od strupenih kač in strupenih rastlin do čebel. V resnici so vsi naši strahovi povezani le z neznanjem in nepoznavanjem rastlin in živali. Če se bomo namreč na nevarnosti znali pravilno odzvati, jih bomo tudi nevtralizirali. Ambrožičev medoviti učni vrt na Gorenjskem obišče veliko otrok, ki želijo spoznati čebele in medovite trajnice. Te ob sajenju zgodaj spomladi še niso kaj prida opazne. Moj dedek je imel čebelnjak v neposredni bližini našega kmečkega doma. Pred čebelnjakom, kjer so na obsežni trati rasle različne divje medovite trajnice, kot sta regrat in plazeča deteljica, smo se igrali bosonogi otroci. In zgodilo se je, da smo včasih pohodili kako čebelico, ki je v smrtnem strahu zasadila bridko želo v naše podplate. Boleč pik je mama po navadi ublažila tako, da je hitro izpulila želo in na mesto pika pritisnila hladno kovino. Nikoli se ni hudo-vala na čebele, temveč je rekla: »Uboga čebelica je umrla, tebe pa bo hitro nehalo boleti.« Le najmlajši otroci so zaradi bolečin potočili kako solzo, že nekoliko starejši pa so to izkušnjo junaško prenesli. Doma pridelan med smo seveda vsi radi lizali. Zlasti je bil dragocen kot domače zdravilo v čaju ob morebitnem prehladu ali kašlju. * Univ. dipl. inž. hortikulture in krajinske arhitekture Medovite trajnice v Ambrožičevem učnem vrtu dva meseca po saditvi. Označene so z imeni in drugimi osnovnimi podatki. Dandanašnji pa se najdejo ljudje, ki so prepričani, da čebele ogrožajo ljudi, še zlasti otroke, zato v bližino vrtcev in šol, niti na javne prostore, v parke in ob poti, po katerih hodijo pešci, ne bi smeli saditi medovitih rastlin, saj bi z njimi zgolj privabljali čebele. K sreči nimajo vsi šolniki in vsi starši takšnega paranoičnega mnenja! In k sreči je veliko čebelarjev pripravljenih voditi šolske čebelarske krožke ter otrokom pokazati delo pri čebelah in sožitje z njimi. Pomembno vlogo pri tem imajo prav medovite trajnice, tako divje kot tudi zasajene. Zlasti druge opravljajo več vlog hkrati: polepšajo nam okolje, naučijo nas opazovati rastline v različnih letnih časih in spoznavati njihovo spreminjanje ter poskrbeti za njihovo rast in cvetenje brez, žal, tako moderne kemije. Zelo veliko vrst in sort medovitih trajnic namreč prav dobro uspeva v navadni vrtni prsti, brez dodanih rastnih stimulansov, hormonov, mineralnih gnojil in pesticidov za zaščito pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. V medovitih vrtovih pač ne smemo uporabljati sadik, ki so bile izpostavljene vsem mogočim »modernim vrtnarskim tehnologijam«. Izbiramo torej le do narave prijazno gojene sadike tistih vrst in sort Opravičilo in popravek V članku avtorice Jožice Golob Klančič z naslovom »Cvetoče grede medovitih trajnic na javnih površinah«, objavljenem v SČ, 11/2015, na str. 374, so bili po pomoti pomešani podnapisi pod slikami. Za napako se opravičujemo tako bralcem kot tudi avtorici. Pravilno kombinacijo podnapisov in slik dobimo, če podnapise premaknemo za eno mesto naprej v smeri urnega kazalca. SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 417 ČEBELJE PAŠE Greda medovitih trajnic ob šolskem čebelnjaku (OŠ Dolenjske Toplice) v fazi načrtovanja. Rdeča črta označuje prihodnjo zasaditev. medovitih trajnic, ki so že po svoji naravi prilagojene na naša tla in naše podnebje in ki so odporne proti boleznim. Kako gosenico ali hroščka, ki bo morda objedel kak list ali cvet, pa bomo zanemarili. Saj tudi v naravi skupaj s čebelami sobivajo različna živa bitja. Cvetje trajnic, h kateremu se lahko sklonimo ali ob katerem počepnemo, je idealno, da skupaj z otroki čebele opazujemo od blizu. Če bomo poskrbeli, da bo vsaj po nekaj cvetelo vse od zgodnje pomladi do konca poletja, ko čebele prenehajo nabirati cvetni prah in medičino, bomo imeli odličen učni poligon. Kdor si je čebele lahko ogledal pri delu, se jih prav gotovo ne bo več bal! Pri oblikovanju medovitega učnega nasada pa je dobro upoštevati še nekaj pravil. Gredica naj bo pred čebelnjakom, desno ali levo od njega, ne pa v v rjfio Nekaj mesecev po saditvi - sredi poletja -medovite trajnice ob čebelnjaku (OŠ Dolenjske Toplice) že cvetijo. Dostop za opazovanje čebel pri delu je s trate ob desnem robu fotografije. Tako otroci ne motijo preleta čebel. senčni legi na njegovi hrbtni strani. Od čebelnjaka je lahko oddaljena od nekaj metrov do nekaj deset metrov. Greda je lahko ob tlakovani površini ali ob vrtni poti. Dostop do nje je lahko tudi neposredno s trate, vendar v tem primeru ta ne bo mogoč ali vsaj ne tako prijeten, kadar bo trava visoka ali mokra od rose ali dežja. Vsekakor pa dostop do grede ne sme motiti preleta čebel od čebelnjaka do cvetja. Zima je torej čas za razmislek, da bomo spomladi laže zastavili delo in poskrbeli za čim več medovitih rastlin v naši okolici, tako da se bo čebel balo čim manj otrok in odraslih, saj bodo vedeli, da je obstoj teh žuželk znak zdravega okolja in da so pomembne opraševalke rastlin. _l Knjiga Čebelje paše v Sloveniji Pri ČZS bo ta mesec izšla knjiga z naslovom Čebelje paše v Sloveniji. Avtorji tega obsežnega dela so Franc Šivic, mag. Živan Veselič, Jure Justinek, mag. Andreja Kandolf Borovšak, Nataša Lilek in Rok Černe. V njej so opisane medovite rastline in čebelje paše na splošno, podrobneje pa tudi po rastiščih, kot so gozd (s povzročitelji medenja), travniki in pašniki, njive, bregovi rek in jezer ter mokrišča, sadovnjaki, parki itd. Opisani so tudi ukrepi za izboljšanje čebelje paše v gozdnem in kmetijskem prostoru, parkih in vrtovih ter v okolici čebelnjakov. Prikazan je še kataster čebelje paše, poleg tega pa boste lahko prebrali tudi, na kaj moram o biti pozorn i pri prevozih čebel na pašo in pri varovanju čebelnjakov pred napadi medvedov. Knjiga, ki stane 21,00 EUR, je slikovno zelo bogata, saj vsebuje več kot 250 kakovostnih fotografij. Naročite jo lahko pri ge. Dimc (01/729 61 00, barbara.dimc@czs.si). Čebelarska zveza Slovenije Čebelarski center Gorenjske v Lescah vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 418 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII ZGODOVINA ČEBELARSTVA v Čebele naj bi varovale pred strelo Andrej Šalehar*, andrej.salehar@bf.uni-lj.si Časnik Realzeitung, ki je izhajal na Dunaju, je 29. maja 1773 objavil zanimivo novico. Objavljamo skrajšan prevod: »Mastnost voska, izhlapina čebel in od tega dišeči vonj naj bi ustvarili domnevo, da čebele stojišča, na katerih so, obvarujejo pred strelo. Prav tako ni nobenega znanega primera, da bi strela udarila v čebelnjak. O tem so povpraševali številne čebelarje, ki so to potrdili in dodali, da so med nevihtami čebelnjaki njihovo varno zavetje. Če je to res, potem je to dober nasvet za obrambo proti udaru strele. Če pa kdo ve za primer, da je strela udarila v čebelnjak, naj to obvezno pisno sporoči gospodu Janši v Augarten, da bomo o tem lahko obvestili naše bralce.« J Vir: Nachricht an das Publikum. Realzeitung, 21. 29. zvezek, maj 1773, str. 326-327 (https://books.google. si/books?id=Eg1fAAAAcAAJ&dq=REALZEITUNG&hl =sl&source=gbs_similarbook - 30. 8. 2015). Zasl. prof. dr. Članek z naslovom »Delo čebel občutno vpliva na celoten ekosistem«, v katerem so zapisane podobne ugotovitve kot v zgornji novici, je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, št. 11, november 2010, str. 349. PREDSTAVITEV ČEBELARJA Ob 93. rojstnem dnevu smo obiskali Leopolda Tomana Predstavniki Čebelarske zveze Slovenije od letos obiskujemo deset najstarejših članov ČZS ob praznovanjih njihovih rojstnih dni. Nedavno je svoj 93. rojstni dan praznoval g. Leopold Toman z Brega pri Žirovnici. Ob njegovem osebnem prazniku smo ga obiskali tajnik ČZS g. Anton Tomec, sekretarka ga. Barbara Dimc in moja malenkost, obiska pa sta s udeležila tudi predsednik domačega ČD g. Franc Pfajfar in župan občine Žirovnica g. Leopold Poga-čar. Že na vratih sta nas toplo sprejeli obe hčerki g. Tomana, v sobi v »zimskem« vrtu pa nas je pričakal g. Leopold s svojo ženo. Celotna družina je bila obiska izjemno vesela, svojega navdušenja nad našim obiskom pa ni mogel skriti niti slavljenec. G. Leopold je dobrega zdravja in vedno dobre volje. V njihovi družini je čebelarstvo tradicija, saj je čebelaril tako njegov oče kot tudi vsi strici. G. Leopold čebelari že 57 let. V preteklosti je čebelaril z največ 30 čebeljimi družinami, zdaj pa še vedno samostojno čebelari s 7 AŽ-panji. Samo pri točenju mu pomagata obe hčerki. Letos je pridelal 17 kg medu na panj! Povedal je zanimivo anekdoto o začetkih svojega čebelarjenja. Nekoč so s prijatelji odšli na Jelovico na »lov« na srnjaka. Živali ni bilo, v lovski koči pa je slišal šumenje čebel. Naslednji dan se je skupaj s prijateljem z motorjem odpeljal do lovske koče in izza opaža »pobral« dva roja. Od takrat naprej mu čebele pomenijo vse. Po prihodu iz službe ali vrnitvi z dopusta je bila njegova prva pot v čebelnjak. Če ga ni bilo doma, so vsi domači vedeli, da je v čebelnjaku. Svoje bogato znanje prenaša na vnuka Jureta, kateremu je podaril prve AŽ-panje, in na praneča-ka Anžeta, ki prav tako že čebelari. Kot zanimivost je povedal, da je bil v mladosti smučarski tekač v maratonu in da še vedno hrani številna odličja, ki jih je prejel na različnih tekmovanjih. Ko je bil star 90 let, se je še povzpel na Golico! Na vprašanje, kje je recept za tako lepo starost in tako vitalnost pri teh letih, je povedal: »Čebele, čebele in še enkrat čebele, predvsem pa vse življenje zelo veliko dobre volje in I 4 J Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII 419 PREDSTAVITEV ČEBELARJA humorja.« Da je g. Leopold res v odlični kondiciji, smo se prepričali sami, to pa dokazuje tudi podatek, da ima še vedno vozniški izpit za avto. Ob koncu nam je g. Leopold povedal, da je z »matildo« dogovorjen, da ga pusti pri miru vsaj do 100-letnice. Boji se samo tega, da bi ga zdravniki »zašuštrali«. Ob slovesu smo mu zaželeli še naprej trdnega zdravja in veliko veselja ob čebelah, pozdravili pa smo se z »Nasvidenje prihodnje leto!« Obiski naših najstarejših članov so pravi balzam za dušo. V teh ljudeh je toliko pozitivne energije, da je človeku res lepo pri srcu. Predvsem pa je pri vseh čutiti res veliko pripadnost ČZS in neizmerno ljubezen do čebel!! Boštjan Noč, predsednik ČZS DOGODKI IN OBVESTILA Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev v Banski Bistrici V zadnjih desetih letih so učenci čebelarskega krožka OŠ Selnica ob Dravi na državnih tekmovanjih osvojili številna zlata in srebrna priznanja. Zaradi tega smo bili zelo veseli, da je ČZS na podlagi rezultatov prejšnjega leta izbrala našo šolo za predstavnika Slovenije na mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev, ki je od 9. do 12. julija 2015 potekalo v Banski Bistrici na Slovaškem. V začetku leta sem tako izbral ekipo štirih učencev, ki so se zavzeto pripravljali na tekmovanje. Ko so preostali učenci odšli na počitnice, je ekipa v vročih julijskih dneh »srkala« informacije z vseh strani. Znanje smo nadgrajevali v šolskem učnem čebelnjaku in na terenu, kjer smo se učili o medovitih rastlinah in njihovem prepoznavanju. Pri praktičnem delu nam je pomagala veterinarka mag. Vida Lešnik. Sklepne priprave smo imeli na ČZS, kjer smo se urili v prepoznavanju mikroskopskih preparatov in sort medu. Dva dni pred tekmovanjem sem določil ekipo, ki se je udeležila tekmovanja. V njej so bili Marko Kričej, Asej Fras Pečlin in Miha Gosak, Nik Javornik pa je kot član spremljevalne ekipe na tekmovanju nabiral izkušnje. Polni pozitivne energije smo 9. julija prispeli v Bansko Bistrico. Tekmovanje je potekalo na tamkajšnji srednji poklicni šoli. Zanimivo je, da na tej šoli Predstavitev slovenskih znamenitosti obstaja tudi izobraževalni program čebelar, vpisani dijaki pa se učijo samo vsebin iz čebelarstva. Šola ima približno 50 nakladnih panjev, sodobno opremljeno točilnico in delavnico za praktično delo. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, potekalo je v pozitivnem ozračju, saj je bilo poleg tekmovanja pomembno tudi druženje. Učenci so tako navezali stike z vrstniki iz vsega sveta, zato je bila to zanje brez dvoma nepozabna izkušnja. Tekmovanje je vključevalo več različnih področij: praktično delo pri čebeljih družinah, mikrosko-piranje, prepoznavanje sort medu, prepoznavanje medovitih rastlin in čebelarskih pripomočkov ter teoretično poznavanje čebalarskih vsebin. Najzanimivejše je bilo praktično delo v čebelji družini, pri katerem so morali tekmovalci v matičnik cepiti dva dni staro jajčece, s ploščico za označevanje matic označiti trota ter poiskati nepokrito zalego in sat s cvetnim prahom. Presenetljivo je bilo, da so čebele, s katerimi čebelarijo na banskobistriški šoli, izjemno mirne, tako da tekmovalci niso potrebovali nikakršne zaščitne opreme! Pri praktičnem delu so morali v delavnici zbiti LR-satnik in v pravilnem zaporedju sestaviti nakladni panj. V točilnici so morali odkriti medeni sat in pravilno prikazali proces točenja medu. Tekmovalci niso imeli posebnih težav pri mikroskopiranju, pri katerem so morali prepoznati devet mikroskopskih preparatov, niti pri prepoznavanju sort medu (akaci-jev, sončnični in hojev med ter med divje češnje). Tekmovanje so končali s pisnim testom, pri katerem so morali odgovoriti na 25 dobro zastavljenih teoretičnih vprašanj. V odmorih med posameznimi področji in na koncu tekmovalnega dne je bilo poskrbljeno za druženje tekmovalcev in mentorjev. Prvi dan je vsaka ekipa predstavila svojo državo s postavitvijo razstave in kulturnim programom. Naša ekipa je ob predstavitvi videa, ki smo ga posneli za ta namen, požela bučen aplavz. Za sproščeno razpoloženje ob predstavitvi pa je poskrbel Nik s harmoniko in našo nepozabno »Golico«. 420 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII DOGODKI IN OBVESTILA Člani ekipe so dihali drug za drugega, se spodbujali in zato so ob koncu zadnjega dne tudi nestrpno čakali na razglasitev rezultatov. Med 20 državami, ki so sodelovale na tekmovanju, so Marko, Asej in Miha osvojili odlično 5. mesto, med posamezniki pa je Marko osvojil odlično 7. mesto! Na prva tri mesta so se ekipno uvrstili Čehi, Slovaki in Avstrijci. Kot vodja sem bil na ekipo zelo ponosen, saj je pokazala odlično znanje in dokazala, da smo Slovenci odlični čebelarji. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri pripravah, še posebej pa ČZS, ki nam je omogočila to nepozabno doživetje! Velika zahvala gre tudi občini Selnica ob Dravi, ki nam omogoča napredek v razvoju čebelarstva na naši šoli. Naj medi! Blaž Lovrič Slovenska ekipa je med 20 sodelujočimi državami osvojila 5. mesto. Čebela v umetnosti - vtis z odprtja razstave V Čebelarskem muzeju v Radovljici so 8. oktobra 2015 odprli razstavo »Čebela v umetnosti«. Naj spomnimo: v okviru likovne kolonije, ki je potekala na sedežu ČZS, so priznani slovenski akademski slikarji in drugi slikarski navdušenci letos ustvarjali na temo Čebele. Vsa dela, ki so jih sodelujoči ustvarili tega dne, so podarili ČZS kot njihovo podporo k razglasitvi svetovnega dneva čebel. Vse stvaritve bodo sicer do konca tega leta razstavljene v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Odprtja razstave se je poleg predsednika ČZS g. Boštjana Noča udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je razstavo tudi odprl ter ob tem nagovoril zbrane likovne umetnike in druge udeležence. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka ga. Anamarija Stibilj Šajn je predstavila posamezne avtorje in njihove slikarske tehnike. Vsa dela smo zbrali v krajši zgibanki in so tudi naprodaj. Tradicionalni Glavarjev ples Letošnji tradicionalni Glavarjev ples bo v petek, 11. decembra 2015, ob 18. uri, v Hiši kulinari-ke na Glavnem trgu v Novem mestu. Vstopnina bo 15 EUR na osebo (predjed, večerja, sladica). Prija- Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem umetnikom, ki so prispevali svoja dragocena dela, ter Čebelarskemu muzeju za odlično organizacijo in postavitev razstave. Razšli smo se z upanjem, da bo sodelovanje med čebelarji in umetniki postalo tradicionalno. Seveda se bomo potrudili, da se to tudi zgodi. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ ve zbira: Anton Koželj, GSM: 031/619 961, e-na-slov: cebelarstvo@kozelj.info, ali Mira Šetina, GSM: 051/304 711, e-naslov: mira.setina@gmail.com. Prisrčno vabljeni! Anton Koželj i medium i fr : » m Ö II Ji it ti J« J» II E » i II M Cena: 3,90 eur/kos + 22% DDV Za bralce Slovenskega čebelarja nudimo - 10% popust Mpovedi s panjev Zgodovinski dogodki na panjskih končnicah Koledar vsebuje 12 fotografij originalnih poslikav panjskih končnic z opisi v slovenskem in angleškem jeziku. Vsebuje tudi slovenske praznike in lunine mene. Velikost: 32 x 52 cm (zaprt format 32 x 28 cm), podložni karton ima prostor za dotisk vašega logotipa. INFORMACIJE IN NAROČILA: E| medium@medium.si 04 / 580 50 20 Cena s popustom: 3,51 eur/kos + 22% DDV -A Medium d.o.o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica www.medium.si SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 421 DOGODKI IN OBVESTILA Ambroževe svete maše po Sloveniji Ambroževa maša na Trsteniku - ČD Britof Predoslje vabi vse čebelarke in čebelarje na zahvalno mašo v počastitev svetega Ambroža. Sveta maša bo v nedeljo, 13. decembra 2015, ob 10. uri, v župnijski cerkvi svetega Martina na Trsteniku, Golnik. Somaševal bo dekan kranjske dekanije Jožef Jakob Klun. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s prapori. Naj medi! ČD Britof Predoslje Čebelarska sveta maša - Čebelarji ČD Šenčur vljudno vabimo vse slovenske čebelarje in čebelarke na čebelarsko sveto mašo. Obred bo 6. decembra 2015, ob 10. uri, v župnijski cerkvi v Šenčurju. ČD Šenčur 6. decembra 2015, ob 10. uri, v farni cerkvi v Starem trgu pri Ložu udeležijo čebelarske svete maše. Želimo, da bi se čebelarska društva maše udeležila s svojimi prapori. Lepo vabljeni! Rihard Strle, tajnik ČD Loška dolina Ambroževa maša v Dobu pri Domžalah - V Dobu že tradicionalno pripravljamo svete maše v počastitev sv. Ambroža. Letošnja maša bo v nedeljo, 13. decembra 2015, ob 10. uri, v farni cerkvi sv. Martina v Dobu. K zahvalni maši v spomin na sv. Ambroža in vse pokojne čebelarje vabimo vse čebelarke, čebelarje in ljubitelje čebel. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s svojimi prapori. ČD Krtina Dob Počastitev svetega Ambroža - ČD Domžale, družina Vir, vabi čebelarje in ljubitelje narave, da se udeležijo sv. maše v počastitev zavetnika čebel in čebelarjev sv. Ambroža. Sv. maša bo v petek, 4. decembra 2015, ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Jožefa na Viru. Prisrčno vabljeni! ČD Domžale, družina Vir Čebelarska sveta maša - Čebelarji ČD Loška dolina vabimo vse okoliške in druge čebelarje, da se Tradicionalna Ambroževa sv. maša - ČD Šentjanž, ČD Sevnica in ČD Radeče vljudno vabimo vse čebelarje in čebelarke na tradicionalno 9. Ambroževo sv. mašo v počastitev zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. Maša bo v soboto, 5. decembra 2015, ob 10. uri v cerkvici Svetih treh kraljev na Brunku. Vabljeni! Zaradi pičle udeležbe v prejšnjih letih letos pohoda ne bomo organizarali. Gregor Bregar, ČD Radeče i* Približajmo otrokom čebelarjenje skozi igro. Naj se bogata čebelarska tradicija nadaljuje z najmlajšimi. ebem ODLIČNO DARILO ZA VASE NAJMLAJŠE Hiška buri domišljijo in spodbuja ustvarjalnost Vsebina: kompaktni valkarton, 5 sestavnih delov, enostavno sestavljanje, komplet nalepk za barvanje Dimenzije hiške: 105 x 76 x 117 cm Za bralce Slovenskega čebelarja 25 % popust. Cena: 48 eur / cena s popustom: 36 Cena ne vključuje stroškov pošiljanja. INFORMACIJE IN NAROČILA: medium@medium.si 04 / 580 50 20 4fr Medium d.o.o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica 422 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII „G DOGODKI IN OBVESTILA Nov učni čebelnjak ČD Ravne na Koroškem Po uspešnem praznovanju 100-letnice ČD Ravne na Koroškem leta 2014 se člani tega koroškega društva lahko pohvalijo z novo pridobitvijo - učnim čebelnjakom. Pridni čebelarji so ga ob pomoči Občine Ravne na Koroškem in pod strokovnim vodstvom mojstra Jožeta Kacila postavili na znamenitem ravenskem »Piglu«, to je na grajskem hribu nad naseljem Javornik. Ker je »Pigl« med Ravenčani priljubljen vr-tičkarski hrib, so čebelarji prepričani, da bo pridobitev dobrodošla tudi za vrtičkarje in da bodo male opraševalke dobro sprejete. Čebelnjak meri približno 20 m2, zgrajen je v tipičnem slovenskem slogu z ukrivljenim napuščem ter slemenom, pomaknjenim iz sredine, tako da je prednja strešina krajša od zadnje. V njem so štirje 10-satni AŽ-panji, ki jih bodo čebelarji naselili spomladi, tj. ob začetku nove čebelarske sezone. Čebelnjak je namenjen praktičnemu delu članov čebelarskega krožka, ki ob podpori ČZS, JSSČ in ČD Ravne deluje na OŠ Koroški jeklarji na Javorniku, pa tudi šolarjem, krajanom, turistom in vsem tistim, ki si želijo pobliže spoznati čebele in delo z njimi. Graditev čebelnjaka se je začela septembra, končana pa je bila na dan praznovanja občinskega praznika, to je 10. oktobra 2015, ko je bila nova pri- dobitev tudi uradno odprta. Čebelnjak je odprl župan občine dr. Tomaž Rožen, ki je velik podpornik čebelarstva. V svojem nagovoru je čebelarjem zaželel nadaljevanje doslej uspešnega dela ter ob tej priložnosti pri čebelnjaku posadil medonosno lipo. Prireditve so se udeležili tudi podpredsednik ČZS g. Aleš Rodman, prijatelj čebel in ravnatelj OŠ Koroški jeklarji g. Aljaž Banko, predstavniki sosednjih čebelarskih društev ter številni krajani in čebelarji. Dogajanje sta popestrila ženski pevski zbor Deteljica in harmonikar Jožek Čas. Andrej Lah V m m m m ■■v ■ ■ ■ v v mirenski knjižnici o Lanšprezu Večer pred martinovim je v Krajevni knjižnici Mirna minil v znamenju sprehoda po zgodovini idiličnega Lanšpreža, Petra Pavla Glavarja in čebelarstva. Osrednja gosta večera sta bila zaslužni profesor dr. Andrej Šalehar in Anton Koželj - oba odlična poznavalca P. P. Glavarja. Najprej je župan Občine Mirna Dušan Skerbiš predstavil prizadevanja, da bi Lanšprež dobil večjo veljavo v občini, saj nanj vse prepogosto pozabljamo. Prof. dr. Andrej Šalehar je poudaril delo lanšpreškega gospoda, čebelarja in dobrotnika P. P. Glavarja, ki je s svojimi naprednimi idejami o čebelarstvu, čebelarski šoli ipd. ponesel ime Lanšpreža v svet. Anton Koželj iz Šmarja-Sapa ima poleg čebelnjakov obsežno zbirko čebelarske kulturne dediščine, ki jo poznavalci ocenjujejo za najobsežnejšo v Sloveniji. Z ženo Vido poleg starih predmetov zbirata, shranjujeta in urejata tudi zgodovino Lanšpreža in zapuščino P. P. Glavarja. Zaslužna sta za izdajo kar nekaj knjig, ki so pripomogle k prepoznavnosti tega gradu. Kot pravi Anton Koželj, ki je predsednik trebanjskega čebelarskega društva in regijske zveze, imajo v društvu velike načrte za oživitev Lanšpreža, vendar bo pred njihovo uresničitvijo treba premagati še marsikatero birokratsko oviro. Veseli smo lahko, da so med nami taki zanesenjaki, kot so zakonca Koželj, prof. Šalehar in številni neimenovani, ki skrbijo, da naša zgodovina ne bo pozabljena in da bo v prihodnosti še bogatejša. Lanšprež je čudovit kotiček, ki si zasluži, da nas pot večkrat zanese tja. Mojca Nose, Knjižnica Pavla Golie Trebnje Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII 423 OBVESTILA ČZS Sklepni dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo« ČZS, JSSČ je 6. novembra 2015 na sejmu Narava - zdravje pripravila sklepni dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo«. Dogodek je bil namenjen predstavitvi rezultatov spremljanja obiska čebel na treh sortah medovite ajde - Darja, Čebelica in Bamby, ki so bile posejane na njivah šestih srednjih kmetijskih šol po vsej Sloveniji. Analize meritev in ovrednotenje rezultatov obiska čebel na ajdi je predstavil dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete (rezultate bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk SČ). V okviru dogodka smo pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali predsednik ČZS g. Boštjan Noč, državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša in direktor KGZS g. Branko Ravnik. Ob koncu novinarske konference so se vsi sodelujoči strinjali, da je treba projekt, ki je namenjen spodbujanju setve medovite ajde, nadaljevati tudi v prihodnjem letu. S tem želimo čebelam zagotoviti pašo, kmetu pridelek, končnemu porabniku pa lokalno pridelano hrano, ki postaja vse bolj cenjena. Projekt »Kar sejemo, to žanjemo« je plod uspešnega sodelovanja vseh partnerjev, ki s svojo zavzetostjo in srčnostjo sodelujemo in združujemo naša prizadevanja za povečanje zanimanja za setev in pridelavo medovite ajde. Partnerji v projektu »Kar sejemo, to žanjemo« so: Ministrstvo za kmetij- Dan čebelarskega turizma ČZS, JSSČ v sodelovanju s komisijo za čebelarsko kulturno dediščino vsako leto organizira posvet o čebelarskem turizmu. Letošnji bo v petek, 4. decembra 2015, ob 14. uri, v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Program posveta: 14.00: Uvodni pozdrav in beseda gostov. 14.20: Apiturizem, dopolnilna dejavnost na kmetiji in novosti glede izstavljanja računov. 14.40: Predstavitev dobrih praks apiturizma. 15.05: Predstavitev nominiranih občin za naziv »Do čebel najprijaznejša občina 2015«. 15.30: OKROGLA MIZA Na okrogli mizi bomo predstavili vlogo apituriz-ma pri razvoju turizma kot gospodarske panoge v Sloveniji, dobre prakse ter odzive iz tujine. Govorili bomo tudi o tem, kakšne so posledice vključitve v apiturizem za čebelarja, kakšen je dober ponudnik Davčna blagajna Davčna blagajna bo ob gotovinskem poslovanju od 1. januarja 2016 obvezna za vse, ki so dolžni voditi evidence izdanih računov. stvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Biotehnični center Naklo, Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma, Biotehniška šola Ra-kičan, Šola za hortikulturo in vizualno umetnost iz Celja, Šolski center Šentjur, Biotehnična šola Ptuj, Izobraževalni center Piramida iz Maribora, Tiskarna Medium, d. o. o., Atotech, d. d., Dergan razvoj in svetovanje, Semenarna Ljubljana, d. d., Kmetijski inštitut Slovenije in podjetje Agrosaat, d. o. o. G. Noč je ob koncu dogodka vsem partnerjem, ki so se pridružili projektu, podelil priznanja za uspešno sodelovanje. ČZS, JSSČ je sodelovala tudi na sejmu Narava - zdravje. Na stojnici smo predstavili pekovsko in slaščičarsko pecivo iz ajdove moke in žit ter ponudili Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Obiskovalci sejma so okušali raznovrstno pecivo ter pohvalili izvrstno delo dijakov srednjih kmetijskih šol iz Novega mesta, Naklega, Šentjurja in Ptuja ter njihovih mentorjev. Dijaki kmetijske šole Grm Novo mesto so pripravili tudi glasbeni nastop ter s tem popestrili dogodek in pokazali svoje široko znanje na glasbenem področju. Znova smo dokazali, da je v povezovanju moč in da le skupaj dosegamo izjemne rezultate. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ in kaj od njega pričakujejo gosti. Na okrogli mizi bodo sodelovali: - Brane Borštnik, predsednik komisije za čebelarsko kulturno dediščino pri ČZS - Franc Šivic, član komisije za čebelarsko kulturno dediščino pri ČZS, - Tanja Arih Korošec, direktorica potovalne agencije Aritours, ApiRoutes, - Blaž Ambrožič, ponudnik čebelarskega turizma in - Simona Magdič, turistična vodnica. Po končani razpravi bomo razglasili rezultate natečajev »Do čebel najprijaznejša občina 2015« in »Zlati medenjak 2015«. Vabimo vas, da se udeležite posveta in spoznate, kaj vse vam ponuja apiturizem. Dan bomo popestrili s kulturnim programom. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Od 2. januarja 2016 naprej bo treba v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/15) vse račune za dobave blaga in za stori- 424 Slovenski čebelar 11/2015 Letnik CXVII ¿tarf* OBVESTILA ČZS tve, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov (VKR). Če bo zavezanec uporabljal VKR, bo moral račune naknadno potrjevati pri Finančni upravi RS. Potrjevanje računov pri Finančni upravi RS bo obvezno za vse osebe, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, razen zakonsko določenih izjem (dobavitelji - tujci, ki opravljajo prodajo na daljavo, tujci, vključeni v sistem mini VEM v okviru zakonodaje o DDV na ravni EU in podjetja, ki v določenih dejavnostih množično izdajajo račune). Ta sprememba bo tako npr. veljala za DOPOLNILNE DEJAVNOSTI, SAMOSTOJNE PODJETNIKE, ČEBELARJE, KI VODIJO KNJIGE, DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO, ... - skratka za vse, ki morajo za dobavo blaga ali opravljeno storitev izstaviti račun! Čebelar, ki prodaja čebelje pridelke (med, cvetni prah, matični mleček, surov propolis), čebelje družine in matice in ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka na panj in ni dolžan izstavljati računov, tudi po 1. januarju 2016 ne bo potreboval davčne blagajne, prav tako pa tudi ne vezane knjige računov. Več o tem si lahko preberete v septembrski številki Slovenskega čebelarja ali na spletni strani ČZS. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Obvezno sporočanje števila čebeljih družin Obveščamo vas, da mora v skladu s Pravilnikom o označevanju čebelnjakov in stojišč (Ur. l. RS, št. 117/2008) vsak čebelar dvakrat na leto, in sicer na dan 15. april in na dan 31. oktober, v Register čebelnjakov sporočiti podatke o številu čebeljih družin v svojih čebelnjakih ter druge pomembne podatke. Na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1368 z dne 6. avgusta 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva je vsaka država članica dolžna Komisijo uradno obvestiti o številu čebeljih družin na svojem ozemlju najpozneje do 15. marca. To je tudi razlog za zbiranje podatkov o jesenskem staležu čebeljih družin. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - SIRIS je že oz. še bo na naslove čebelarjev poslala obrazec za sporočanje števila čebeljih družin na dan 31. oktober 2015. Izpolnjen obrazec je treba v roku osmih dni poslati na naslov: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - SI-RIS, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, število čebeljih družin pa lahko sporočite tudi prek spletne aplikacije: www.uvhvvr.gov.si, in sicer v zavihku »Registri, obrazci in spletne aplikacije / Identifikacija in registracija živali / Spletne aplikacije / Sporočanje števila čebeljih družin« - za dostop ne potrebujete avtorizacije oz. gesla. Lidija Senič, vodja JSSČ Vir: MKGP - Obrazec za sporočanje števila čebeljih družin Predlogi za odličja oz. plakete Antona Janše v letu 2016 Predlogi za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje Čebelarska društva in območne čebelarske organizacije prosimo, da najpozneje do 15. januarja 2016 na naslov Čebelarske zveze Slovenije pošljejo pisne predloge za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje ter plaket Antona Janše v letu 2016. Pri oblikovanju predlogov upoštevajte merila veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Na tej spletni strani boste našli tudi obrazec za pripravo predloga. Praznovanje obletnic delovanja ČD Vse čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2016 praznovale 50-, 70- ali 90-letnico svojega delovanja in bodo tako tudi prejemnice odličja Antona Janše, prosimo, da to do 15. januarja 2016 pisno sporočijo na naslov ČZS. Čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2016 praznovale 100- ali večletnico svojega delovanja in bodo tako prejemnice plakete Antona Janše, prosimo, da to prav tako do 15. januarja 2016 pisno sporočijo na naslov ČZS. Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade Strokovna razprava o pomenu kakovosti čebelarske opreme ČZS, JSSČ, bo v torek, 15. decembra 2105, ob 16. uri, na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici, pripravila strokovno razpravo o pomenu kakovosti čebelarske opreme, predvsem čebeljih panjev. V njej bodo sodelovali Boštjan Kojek, svetovalec specialist za tehnolo- JžsIMlt' Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII gijo pri JSSČ, Franc Kobe, terenski svetovalec JSSČ, Dejan Bezjak, čebelar in mizar, ter Lojze Sajevic, čebelarski inovator. Na tokratno strokovno razpravo vabimo izdelovalce čebelarske opreme in vse zainteresirane čebelarje. Boštjan Kojek, svetovalec JSSČ 425 OBVESTILA ČZS Deveti natečaj čebelarske fotografije 2015 ČZS že devetič zapored razpisuje »Natečaj za čebelarske fotografije«. Letošnji bo drugič tudi mednarodni. Na njem lahko s svojimi avtorskimi fotografijami, ki še nikoli niso bile objavljene, sodelujejo fizične osebe iz katerih koli držav. Natečaj obsega štiri tematske sklope: 1. Čebela in rastlinski svet, 2. Življenje čebel (biologija), 3. Čebelarska opravila in čebelji pridelki, 4. Tradicionalni čebelnjak. Posamezen avtor lahko sodeluje bodisi v enem bodisi v vseh tematskih sklopih. Za vsak tematski sklop lahko avtor pošlje največ po tri digitalne fotografske posnetke, barvne ali črno-bele, v ločljivosti 300 dpi ali več. Vsaj ena fotografija mora biti v pokončni legi. Vsaka fotografija mora biti opremljena z zaporedno številko, naslovom fotografije, naslovom tematskega sklopa in z letnico njenega nastanka. Fotografije iz tematskega sklopa Tradicionalni čebelnjak morajo biti opremljene tudi s podatki o lastniku čebelnjaka. Nosilce elektronskih podatkov (zgoščenke, USB-ključe) s fotografijami pošljite s priporočeno pošto na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, Slovenija, s pripisom: »Fotografski natečaj«, lahko pa jih oddate tudi osebno. Vsi prispeli nosilci elektronskih podatkov ostanejo v lasti ČZS. Fotografije lahko pošljete tudi na e-naslov: marko.borko@czs.si. V vseh primerih morajo biti priloženi podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefonska številka, e-naslov). Fotografije bo ocenjevala strokovna komisija po vnaprej določenih merilih. Ta so: izpovednost, origi- nalnost, tehnična oblikovanost, estetika in rasa čebel. Ker je Slovenija domovina kranjske čebele (Apis mellifera carnica) bodo imele prednost pri nominira-nju fotografije s to raso čebel. Ker je Slovenija predlagateljica svetovnega dne čebel bodo imele prednost pri nominiranju fotografije s sporočilnostjo ohranitve čebel. Za tematski sklop Tradicionalni čebelnjak velja poleg navedenih še dodaten pogoj, to je, da je predmet ocenjevanja tudi urejenost čebelnjaka in okolice. Avtorji fotografij so pred ocenjevanjem anonimizirani. Žirija bo nominirala po tri avtorje z najboljšo fotografijo v posameznem tematskem sklopu, izmed njih pa bo izbrala in podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje. Dobitniki enega izmed navedenih priznanj bodo prejeli nagrado in listino. Vsi preostali nomini-ranci bodo prejeli listino o nominaciji, drugi sodelujoči pa potrdilo o sodelovanju na natečaju. Rok za oddajo fotografij je 18. december 2015. Rok za nominacije je 15. januar 2015. Razglasitev zmagovalcev in slovesna podelitev priznanj bo na sejmu ApiSlovenija 2016 v nedeljo, 13. marca 2016, v Celju. Zmagovalci bodo po sejmu ApiSlovenija 2015 objavljeni tudi na spletni strani ČZS: www.czs.si. Vse nominirane fotografije bodo razstavljene na sejmu ApiSlovenija 2015, pozneje pa v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Za podrobnejše informacije lahko pokličete g. Marka Borka po telefonu, št.: 051/637 204. Brane Borštnik, predsednik komisije UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino Tečaj izdelave medice ČZS razpisuje tečaj izdelave medice, na katerem se boste naučili, kako izdelati to žlahtno pijačo. Tečaj bo potekal v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, ter v Družinskem čebelarstvu Kojek, Hrovača 58, 1310 Ribnica, izvajala pa ga bo g. Barbara Kojek Prelesnik. Tečaj (3 ure teorije in 16 ur prakse) bo potekal od januarja do marca 2015. Število udeležencev tečaja je omejeno (15-20 ude- ležencev), udeležba pa plačljiva. Tečaj bo potekal po časovnem razporedu, ki ga bodo prejeli vsi tisti, ki se bodo prijavili na tečaj in tudi plačali tečajnino. Poleg tega bodo vsi prijavljeni prejeli tudi seznam potrebščin, ki jih bodo potrebovali, ter oceno stroškov za njihov nakup in tečaj (pribl. 190 EUR/osebo). Prijave zbiramo do 20. decembra 2015 na e-naslov: marko. borko@czs.si, tel.: 051/637 204. MB Nova priznanja za delo in zasluge v čebelarstvu Na ČZS (info@czs.si) lahko naročite značke zvestobe za 10, 20, 30, 40, 50 let članstva, priznanje za zasluge pri razvoju čebelarstva, zahvalo za zasluge pri razvoju čebelarstva, listino častnega člana ter listino čebelarskega veterana. V prodajne cene niso vključeni stroški pošiljanja naročniku. Ob naročilu listine častnega člana, listine čebelarskega vetera- na in značk zvestobe ČZS morate priložiti tudi seznam prejemnikov listine častnega člana, listine čebelarskega veterana in značk zvestobe ČZS. Anton Tomec, tajnik ČZS 426 Slovenski čebelar 11/2015 Letnik CXVII ¿tarf* OBVESTILA CZS Urnik usposabljanj v decembru Vsa usposabljanja so namenjena vsem sloven- objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spre-skim čebelarjem. Člani ČZS morajo na uspo- menjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo obja-sabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz vljene na naši spletni strani www.czs.si. Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 2. dec. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Dom upokojencev Slovenj Gradec, Šolska c. 10a g. Jelen 041/522230 2. dec. 16.00 Uporaba spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč — SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Vlado Auguštin Grm Novo mesto — center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto Referat višje šole 07/39 3 47 3 4 3. dec. 16.00 Vzreja rodovniških matic — biologija in kontrola parjenja dr. Peter Kozmus Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 3. dec. 17.00 Uporaba spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč — SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Boštjan Kojek OŠ Dobravlje, Dobravlje 1 g. Turk 041/724 831 3. dec. 17.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Restavracija Štefanič, Brežice g. Kelhar 031/893 230 7. dec. 15.30 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Sedež regionalne izpostave JSSČ v Dobrni, Kulturni dom Dobrna, Dobrna 1a, Dobrna g. Krulec 051/335 616 7. dec. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič ČRIC Gorenjske, Rožna Dolina 50a, Lesce g. Korošec 031/616 187 7. dec. 17.00 O čebeljih pridelkih — za splošno javnost Nataša Lilek Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Dimc 041/370 409 7. dec. 18.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Poslovni prostor kmetijske zadruge Šaleška dolina Šoštanj g. Drev 051/341 748 8. dec. 17.00 Apitehnični ukrepi Boštjan Kojek Gostišče Vrbovec, Nazarje g. Podrižnik 041/420 821 8. dec. 17.00 Prepoznavanje medovitih rastlin Jure Justinek Hotel Bela krajina, Cesta bratstva in enotnosti 28, Metlika g. Auguštin 040/436 516 9. dec. 16.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj ČRIC Gorenjske, Rožna Dolina 50a, Lesce ga. Ambrožič 031/628499 9. dec. 18.30 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 17. dec. 16.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 17. dec. 17.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec OS Pavla Lunačka Sentrupert, Šentrupert 57 g. Tratar 041/824 920 Izobraževanje Veterinarske fakultete - Nacionalnega veterinarskega inštituta s področja zdravstvenega varstva čebel - Uredba 2015—2016, programsko leto 2016 Izobraževanje v okviru programa izobraževanja VF NVI s področja zdravstvenega varstva čebel po uredbi za programsko leto 2016 je predmet javnega naročila, ki opredeljuje izobraževanja na področju zdravstvenega varstva čebel s poudarkom na zdravljenju in obvladovanju varoze in poteka po naslednjih vsebinskih sklopih: ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah, ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze, pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah in izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel. Če čebelar pri izbranem izvajalcu opravi tovrstno izobraževanje, prejme potrdilo, ki ustreza pogojem iz ukrepa tehnična pomoč čebelarjem. Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 1. dec. 16.30 Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. Zavod za gozdove, Ahacijev trg 2, Idrija g. Kolenc 041/468 121 4. dec. 16.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 8, Hoče ga. Lešnik 041/645792 10. dec. 10.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah mag. Lidija Matavž, dr. vet. med. VF-NVI, enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, Murska Sobota ga. Matavž 031/622 730 SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 427 OBVESTILA ČZS SMGO-števec Število novih članov SMGO Število vseh članov SMGO oktobra 2015 oktobra 2015 1 264 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si . Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. OBVESTILA Uporabniki sistema SMGO morajo najpozneje do 31. decembra 2015 poročati o količini pridelanega medu in količini porabljenih prelepk SMGO v tem letu. Obrazec za poročanje najdete na spletni strani ČZS, dobite pa ga lahko tudi na sedežu ČZS. Podatki o gibanju tehtnic od 21. 10. 2015 do 20. 11. 2015 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Goriško, Šempeter -3,0 n medilo Ribniško Pohorje -2,7 n medilo Lendava -1,3 n medilo Bled -1,5 n medilo Koper, Dekani -2,1 n medilo Logaška planota, Menišija -1,3 n medilo Bela krajina, Poljanska gora -1,3 n medilo Bistriško Pohorje -2,2 n medilo Vransko, Prebold -1,6 n medilo Metlika -1,8 n medilo Slovenska Bistrica, Oplotnica -2,2 n medilo Travna gora -1,8 n medilo Zreško Pohorje -1,5 n medilo Goričko, Dankovci -1,3 n medilo Laško, Malič -1,8 n medilo Loška dolina, Kozarišče -2,0 n medilo Kočevski rog -2,4 n medilo Kostrivnica, Lahomno -2,2 ni medilo Kozjak, Kapla -1,4 ni medilo Krim, Iška vas -2,6 ni medilo Ptuj, Haloze -1,3 ni medilo Dolenjske Toplice -2,2 ni medilo Krško, Sevniško -2,1 ni medilo Kanalsko, Tolminsko -2,2 ni medilo Stojna -2,3 ni medilo Vrhnika, Borovnica -1,5 ni medilo Žužemberk -2,2 ni medilo Krim-Kurešček -2,1 ni medilo Slovenske gorice, Lenart -2,9 ni medilo Ruško Pohorje -1,5 ni medilo Šentjernej, Gorjanci -0,6 ni medilo Braslovče -2,2 ni medilo Brežice -1,8 ni medilo Lovrenško Pohorje -2,2 ni medilo Slovenske gorice-Korena -2,6 ni medilo Ilirska Bistrica -1,1 ni medilo Gorjanci, Kostanjevica na Krki -2,1 ni medilo Kranjska Gora -1,2 ni medilo Ljutomer -1,8 ni medilo Podčetrtek -1,7 ni medilo Odjava Slovenskega čebelarja Tiste, ki ne želijo več prejemati glasila Slovenski na e-naslov: barbara.dimc@czs.si. Prosimo, da od-čebelar, prosimo, da odjavo sporočijo v tajništvo Če- javo sporočite najpozneje do 20. decembra 2015. belarske zveze Slovenije, tel. št.: 01/729 61 00 ali Hvala za razumevanje! Tajništvo CZS »Decembrski dobri možje« - čebelarska didaktična igra Spomin je lepo darilo ČZS je že pred časom izdala čebelarsko didak- lahko naročite tudi otroške nogavice s čebelarskimi tično igro Spomin. S to miselno igro boste ob zaba- motivi (cena je 3,00 EUR za par) in DVD Kranjska vi razgibali tudi spomin, hkrati pa se boste naučili sivka z Ribičem Pepetom z decembrskim popustom veliko novega o čebelah, čebelarstvu, naravi in od- 8,00/kos. Naročila sprejema ga. Barbara Dimc govornosti do nje. Igro, ki stane 4,60 EUR, sesta- (barbara.dimc@czs.si, 041/370 409). vlja 24 parov pomanjšanih panjskih končnic. Pri ČZS Tajništvo ČZS 428 Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII ¿tarf* OBVESTILA CZS Ambrožev ples - še zadnje prijave Vse čebelarje in čebelarke vabimo, da se v petek, 4. decembra 2015, od 19.30 uri, na sedežu Čebelarske zveze Slovenije udeležite Ambroževega plesa. Obvezne prijave zbiramo po telefonu št.: 01/729 61 00 ali 041/370 409 oz. na e-naslovu: barbara.dimc@czs.si. Cena aranžmaja je 15,00 EUR na osebo (aperitiv, meni s predjedjo, glavno jedjo in sladico, zabavni program z ansamblom). Tajništvo ČZS Novo - nalepka kranjska sivka Pri ČZS lahko kupite nalepko za napisom »Če-belarim s kranjsko sivko«. Cena za kos je 1,00 EUR. Najmanjša količina za pošiljanje po pošti je pet na- lepk. Naročila sprejema ga. Barbara Dimc (barbara.dimc@czs.si, 041/370 409). Tajništvo ČZS Spoštovane kolegice čebelarke in kolegi čebelarji! Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite cvetlični, gozdni in akacijev med pridelan v Sloveniji v želeni količini ali pakiran v kozarce. Čebelarkam in čebelarjem želimo mirne božične praznike in srečno novo leto 2015! Čebelarstvo PISLAK BALI Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u 031/734 905* ¡nfo@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor ■ Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR Satniki AZ - lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! Kozarce za med Pokrovčke s čebelpmi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU Tyr$eva 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 Delovni čas: Pon., sre., pet. odprto od 9h -17h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor SLOVENSKi ČEBELAR 12/2015 LETNIK CXVII 429 MALI OGLASI [ PRODAM 7 Orehova jedrca, suha in očiščena, tel.: 041/514 178. Orehova jedrca, ročno strta in očiščena, tel.: 041/424 511. 18 sadik korejskega čebeljega drevesa (Evodia daniellii), velikosti od 50 cm do 2 m, tel.: 031/428 377. Čebelji vosek in propolis, tel.: 031/615 927. Letošnji akacijev in cvetlični med, v kozarcih ali sodih, tel.: 040/815 884. Letošnji akacijev, cvetlični, gozdni in hojev med, kakovosten, tel.: 070/869 248. Letošnji akacijev in kostanjev med, tel.: 040/892 240. Akacijev med (Ljubljana), tel.: 041/560 075. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev in gozdni med, tel.: 040/798 832. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni in ajdov med ter 8-satne zaklade za 10-satne AŽ--panje, tel.: 031/787 235. Akacijev, cvetlični, kostanjev, hojev in ajdov med v sodih, tel.: 031/810 337. Akacijev, cvetlični in gozdni med, tel.: 05/753 02 21, 041/575 640. Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni in hojev med ter med oljne repice, možnost dostave, cena po dogovoru, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični in gozdni med, tel.: 041/298 199. Akacijev, cvetlični in gozdni med v sodih, tel.: 041/330 669. Akacijev, cvetlični in gozdni med v sodih, možnost dostave, tel.: 041/385 620. Akacijev, cvetlični, gozdni in hojev med (Dolenjska), tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični in hojev med (Dolenjska), tel.: 031/244 601. Akacijev, gozdni in kostanjev med, tel.: 031/274 933. Cvetlični med ter 7,5-litrske krmilnike za 10-satne AŽ-panje, tel.: 051/225 916. Cvetlični in gozdni med, tel.: 041/575 477. Gozdni in hojev med ter več čebeljih družin na 5, 7 in 9 AŽ--satih (Velike Lašče), tel.: 01/788 91 21. Nekaj AŽ- ter 1/1 in 2/3 LR--satnikov, lipovih tel.: 031/776 075. Nekaj 7-satnih AŽ-panjev in nekaj satnikov, tel.: 041/597 695. Nove 7- in 10-satne AŽ-pa-nje, tudi trietažne, možnost menjave za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nove, izboljšane 2/3 LR- -panje z veliko dodatne opreme za uspešno čebelarjenje, tel.: 05/308 04 67, 041/875 255. Lipove AŽ-satnike, 6-krat vrtane, zbite, lepljene, kakovosten les in kakovostna izdelava, ter prevozni zabojnik za 10 AŽ-pa-njev, ugodno, tel.: 031/753 345. Tovornjak IVECO 55-9 z nadgradnjo za 60 AŽ-panjev, registriran do aprila 2016, tel.: 041/614 683. Tovornjak TAM 500 z nadgradnjo za 54 10-satnih AŽ-pa-njev in prostorom za točilo, tel.: 051/308 540. Starodobno tovorno vozilo Mercedes Benz L407D, vozno z B-kategorijo, tel.: 041/263 918. Izparilnik Varox za oksalno kislino, 12 V, enkrat uporabljen, tel.: 01/364 59 41 (po 18. uri). Kovinski kalup, stiskalnico za izdelavo AŽ-satnic, tel.: 041/439 143. Prešo za izdelovanje AŽ-sa-tnic in pet novih AŽ-panjev, izdelanih iz lipovega lesa, tel.: 041/822 366. Več 30- in 60-litrskih PVC-so-dov za skladiščenje medu s pipo, malo rabljeni, s certifikatom, tel.: 040/814 270. 30 kg čebeljega voska, tel.: 041/868 121. 430 Slovenski čebelar 11/2015 Letnik CXVII ¿tarf* MALI OGLASI V mesecu decembru ponujamo 12% popust na vso opremo Lyson LYS0N IB S o (i Točilo 6 kasetno kombinirano za AŽ LR panj iz polistirena Komora za dekristalizacijo medu AŽ panj standard in LR, avtomatsko samoobračalno cena: 74,50 € 3001, cena: 1.100,00« s kontrolo varoe cena: 1.538,81 € cena: 115,00 € Ostalo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Delovni čas: pon-pet 09:00-13:00 in 16:00-19:00, sob 08:00-12:00 AŽ panj 3 etažni s kontrolo varoe cena: 179,00 € Belokranjski hram d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 16,8340 Črnomelj, M: +386 40 745 750, +386 40 748 588, +386 31 695 485 www.belokranjski-hram.si, facebook-belokranjski hram, E: info.belokranjski-hram@t-2.si Imeite n! tinggjc? voska so spet ttualne. Wachs HÖDL Wachste rarbeilung I [mkereiartlkel Deutsch Haveldarf 75 [ A-6493 Klach, Avtirija Tel,& faks: + 43 (0| 3475 / 2270 info@wachs-hotdl.cil I wwMwuchs-hoidl.ol Ddaml čas fl^Hiii Ii» ■ 3:00-1 MO 1 3:00-1 eoo J46SW WIKK) Iflzlh rü spar□lumetfanjfc nemlilna satnkx Mfeolupilr Mdi i padplju Iflflerineidt Aa-v !i hrta povrdoMmf?. ZDilopai'ie, Maribw i^S.WLWjäSifi -Imoie mafnojt prisaiivevali predelavi voiih itarih ;oTnc«i. pradclovt vaiega vaška! Obvezna [e predhodna leleloiKko rajava! -Neiman[{a helifins obdelave jt 20kg iu^vege votli d, «- ttorih tcihilt -Garantiramo raikuiivod|e i poro, Zelo ugodno razmerja kva I ¡1 epa-kakovost. -Pa i+lp v»ofco debelino in dimenzijo satnie. -Obdelavo vaika moino jkiSTi cilo lefo- - Velika izbira pripomočkov to čebelja* ¡«nje. jgsUllf* Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII 431 V SPOMIN V i* STANKO SLAPŠAK 1919-2015 Poslovil seje najstarejši član našega čebelarskega društva. Začetki njegovega čebelarjenja segajo v leto 1945. Vsa leta je s povprečno 24 AŽ-panji čebelaril na območju Ga-brce-Vrhe-Krmelj. Še pred tem se je nekaj let ukvarjal s čmrlji. Od leta 1946 je bil član Čebelarske zadruge Ljubljana, tajnik ČD pa od leta 1947-1949. Kot gospodar ČD je v takratnem okraju Trebnje, Mokronog, Šentrupert, Krmelj, Tržišče in Šentjanž opravljal tudi delo čebelarskega svetovalca na terenu. Ob ustanovitvi ČD Šentjanž leta 1984 se je takoj pridružil novemu društvu. Stanko je bil priljubljen tudi med učenci OŠ Krmelj, saj so ga zelo radi obiskovali. Za svoje vdano in prizadevno delo na področju čebelarstva je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter listino častnega člana. ČD Šentjanž IVAN BIZJAK 1944-2015 Obnemeli smo ob novici, da nas je zapustil naš prizadevni član Ivan Bizjak. Še na letošnjem občnem zboru je bil poln optimizma. Čeprav smo slutili, da je bolan, ni nihče niti pomislil, da smo zadnjikrat v njegovi družbi. Potem pa je prispelo presenetljivo sporočilo, da je Ivan umrl 4. avgusta 2015. Od njega smo se ob zvokih Slakove pesmi »Stari čebelar« poslovili na vojniškem pokopališču. Čebelariti je začel ob svoji petdesetletnici, ko so mu domači podarili prve čebele. Uredil si je vzoren čebelnjak, na katerega je bil zelo ponosen. Čebelaril je v neokrnjeni naravi, še neposredno pred smrtjo pa je bil poln načrtov. 432 Za svojo prizadevnost je prejel odli-čje Antona Janše III. stopnje. Člani ČD Dramlje ga bomo ohranili v najlepšem spominu. ČD Dramlje VILJEM STRMCNIK 1953-2015 Viljem Strm-čnik se je rodil 10. januarja 1953 v Mežici, in to v družini, ki je bila tesno povezana z naravo. Takratni ravnatelj OŠ in eden največjih čebelarjev Koroške Rudolf Galob ga je hitro navdušil za čebelarjenje. Samostojno je začel čebe-lariti že leta 1962, ko še ni dopolnil devet let. Sprva je čebelaril v Mežici, ko pa si je zgradil dom na Mr-davsovem, se je leta 1982 včlanil v ČD Žerjav. Že takrat je bil zelo dobro podkovan tako v teoretičnem kot praktičnem znanju. Z veseljem ga je razdajal med čebelarje, ti pa so mu radi prisluhnili in se ravnali po njegovih navodilih. V ČD Žerjav je bil vrsto let član upravnega odbora, referent za zdravstveno varstvo čebel in član DK, za svoje delo pa je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. ČD Žerjav FRANC JELOVČAN 1945-2015 Na pragu pomladi, ko se je za nas čebelarje začela čebelarska sezona, je nenadoma ugasnilo življenje našega dragega člana Franca Jelovčana. Preddvorski čebelarji smo se s čebelarskim praporom še zadnjič spoštljivo poklonili človeku, ki je veliko storil za naše društvo. Vrsto let je bil član upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Za svoje prizadevno delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter društveno plaketo »Fran Lakmayer«. Čebelaril je s približno 40 AŽ-panji. S svojim čebelarskim znanjem, pa tudi zaradi lepe lege čebelnjaka, je dosegal dobre donose. Ostal nam bo spomin na dobrega čebelarja, skromnega, poštenega in delovnega človeka. ČD Fran Lakmayer Preddvor t ~ i JOŽEF ŠULIGOJ 1939-2015 Zaradi hude bolezni je 31. januarja 2015 zapustil čebelarske vrste naš član, ^^ kovač in kulturni -® delavec. Od njega smo se poslovili 5. februarja na pokopališču v Srednjem Lokovcu. Čebele so bile njegove najljubše prijateljice, saj je bilo čebelarjenje doma že v njegovi družini. V ČD Nova Gorica se je včlanil po upokojitvi; bil je zelo dejaven član in prijatelj, udeleževal se je predavanj in strokovnih ekskurzij, svoje znanje pa je rad delil z drugimi čebelarji. V društvu smo mu zelo hvaležni za vse, kar je naredil v dobro slovenskega čebelarstva in ČD Nova Gorica. Pogrešali ga bomo! ČD Nova Gorica PETER BREZOVNIK 1960-2015 Aprila letos je umrl naš dolgoletni član Peter Brezov-nik. Prezgodnja smrt ga je doletela sredi delovne vneme, da bi ob službi tudi na kmetiji postoril vse potrebno. Njegova čebelarska zavzetost je bila velika večja, kot je bilo to videti po njegovih naseljenih AŽ-panjih. Žal je usoda hotela, da so njegove zamisli o zamenjavi AŽ-panjev z LR--panji ostale neuresničene. V svoji mizarski delavnici je že izdelal prve naklade novih panjev, vendar so tam tudi ostale. Čebelarji ČD Rečica ob Savinji smo se od našega člana poslovili s čebelarskim praporom. ČD Rečica ob Savinji Slovenski čebelar 12/2015 Letnik CXVII Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Boštjan Kojek, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 10, 030/604 015, bostjan.kojek@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja. magdic@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka, 01/729 61 24, zlatica.kovacevic@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Brane Borštnik, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s FSC certifikatom (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7700, tiskano: 25. 11. 2015 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 Decembra bo trgovina ob sobotah zaprta. apis.md@siol.net AŽ-PANJI 10-SATNI TRIETAZNI AZ-PANJ PRASILCEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI GRELNIKI ZA KAKOVOSTNA RSF-MED 187 EUR TOČILA STANDARDNI LR-IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ PREDELAVA VOSKAV SATNICE SAMO 0,95 EUR/KG AŽ-VRTAN, ■ LEPLJEN, ZBIT LR-STANDARD LR 2/3 $ r s ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF - 4,8 EUR 250 g CINKANE -2,5 EUR KRMILNIK ZA PLASTENKO Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah od 16. 11. 2015 naprej. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,15 EUR/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16