385
Kmetijske novice.
* Prepoved zavoljo gnojnice. Bavarska (parska) vlada v Unterfranken-u in Aschaffenburg-u je 11. julija letošnjega leta oklicala sledečo prepoved: „Kantonsko poglavarstvo je v svojo veliko žalost spet zapazilo nemarnost, da se po mnogih vaseh gnojnica tako skerbno ne nabera in ne rabi tako kakor umno kmetijstvo terja. Kjer so gnojuišča nemarno napravljene, se razteka gnojuica po ulicah in cestnih grabnih, ali pa v vodo teče, in gre tako kmetijstvu, kteremu bi bila v veliko korist in podporo, popolnoma v zgubo; verh tega poblati poti in s svojim smradom škoda dela zdravju človeškemu. Ker se iz vsega tega vidi, da so gospodarji gluhi za vsak nauk in še svojega dobička ne porajtajo, kraljeva gosposka, opiraje se na policijske zdravstvene in cestne predpise, zapoveduje to-le: Kdor pusti, da se gnojnica iz gnojnišča in hlevov po vasi, cestnih grabnih in drugih krajih razliva, plača do 10 gold. kazni, ali se bo pa za toliko časa v luknjo vtaknil, da se globa (itrafenga na dnarjih) pobota4*. Vse okrajno-policijske gosposke naj omenjeno prepoved po vseh soseskah na znanje dajo in naj čujejo, da se bo natanko spolnovala. Da se bo pa ta zapoved Y kratkem času povsod spolnovala, se vsem gospodarjem zapoveduje, gnojnišča tako popraviti in napraviti, da se bo gnojnica v njih nabirala. Da morejo vse to storiti, naj se jim nekoliko časa odloči, do kte-rega morajo svojo nalogo opraviti. Kdor se zoper to zapoved pregreši, naj se brez milosti po postavi kaznuje. Samo po sebi pa se zastopi, da v tacih okolisinah, kjer se je gospodarju brez njegove krivice prepovedani razliv gnojnice naključil, tak primerek ne žapada kazni. Kadar uradniki v opravilih svoje službe po kmetih potujejo, naj pazijo povsod na to, ali župani čujejo nad spolnovanjem te postave, in naj kmete z dobro-voljno pa resno besedo opominjajo, da vsak napravi svoje gnojnišče kakor je treba. Kantonsko poglavarstvo bode večkrat svoje komisarje po deželi razposlalo, da bodo vidili, ali sev ta zapoved po oklicanem   razglasu spolnuje   ali ne".
Želeti bi bilo, da bi se dala taka postava tudi v naših deželah.
* Gotov pomoček, obvarovati krompir gnji-line. Gospod Pless, c. k. učnik kemije na Dunaji, ki je pri neki kemijski poskušnji po nesreči popolnoma oslepil, razglaša važno novico, da je po 5Ietnih skušnjah znajde! gotovo pomoč, ne le da se krompir obvaruje gnjilobe, temuč tudi, da se začetek gnjiline ustavi. Z enim krajcarjem se more oteti mernik krompirja te nadloge. Časnik „Neueste Erfind." oklicuje to Plesso-vo znajdbo tako-le: 55201et že išejo pomoči zoper nesrečno krompirjevo bolezen — in vendar je še niso našli. Krompirjeva bolezen je najhuja nadloga, ki dandanašnje kmetijstvo tare. Ta nadloga je vsako leto huja kakor so požari, toča, živinske bolezni in druge nesreče. Po Ha i no vi statistiki se pridela vsako leto v našem cesarstvu blizo 85 milijonov vaganov krompirja — dve tretjini pa ga greste po bolezni pod zlo. Ali bi ne bila neizrečena sreča, ako bi imeli gotovo pomoč zoper to nadlogo v rokah? In gospod prof. Pless nam ponuja gotovo sredstvo in za majhne stroške! Ta pomoček je dosihmal še skrivnost; kdor ga hoče zve-diti, naj se oglasi pri c. kr. dunajski kreditni banki, naj natanko pove svoje ime in stanovanje in naj pošlje 100 gold. nov. dn.a
Ako je Pless-ovo sredstvo res gotovo in poterjeno, bi bilo najbolje, da bi mu cesarska vlada odkupila to skrivnost in jo potem razglasila celemu cesarstvu v prid, ker krompir je ljudstvu kruh in prikuha!
386
Res radovedni smo, kaj bo iz tega. Da bi bila gosp. Pless-ova   znajdba   le   prazna baharija,   ne   moremo verjeti,
__ ali pa je njegovo sredstvo tudi res   tako gotovo,   kakor
pravi, morajo vendar le poterditi še druge skušnje.
* Darila za pridno kmetovanje. Parska vlada je kakor že več let tako tudi letos določila 2000 gold., da se razdele med tiste občine (srenje), ki so svoje občinske pašnike (gmajne) v najbolji prid obernile.
* Novo kosilo. Gospod Podlašecki, kaplan gerško-katoliški v Galicii, je napravil s prosto sekiro in pomočjo kmečkega kovača novo kosilo (koso), ktero vsako žito in travo hitro in do dna kosi. Nedavno je bilo to kosilo skušano v Krasični vpričo mnogih zvedenih mož, in skušnja se je kaj dobro obnesla. Mašina ta je tako lahka, da jo en konj lahko cel dan vleče, in velja v vsem skupaj le 10 fl. „Dziennik literacki^ pravi, da je to kosilo čisto nove baze, in tako preprosto napravljeno, da se človek res čuditi mora, kako je to, da ga že davnej ni kdo znajdel. Ako se dalje poterdi ta mašina, se bo kmali razširila po svetu in gosp. Podlašecki bode velik dobrotnik kmetijskim gospodarjem.