Politični ogled. Avstrijske dežele. Nemako-liberalni ustavoverci so bili neiziečeno veseli, ko so dobili od svitlega cesarja podpisano novo volilno postavo za dunajski državni zbor. Upali so, da bodo tako samo8talne pravice posameznih cesarskib dežel za vselej zatrli in deželne zbore potisnoli med velike okrajne zastope, ki bi imeli sicer pravico razpravljati o pokončavanju hroačev, o številu srenjskih bikov itd. toda pokorno molčati o dižavnih zadevah. Ali tukaj so se ustavaki hudo prevarili. Celi česki narod — blizo 5 milijoaov broječi — voli poslance, kateri pa ue smejo v dežehii zbor, dokler se ataroslavni, kialjevski deželi Ceski ne priznajo vse stare pravice. Takisto varujejo biabri Nemci na Tirolakem staiodavne pravice svojo Tirolske dežele. L. 1866. je deželni zbor Tirolski sklenol postavo, vsled katere se na Tirolski zemlji nesme stalno oanovati nobena lutrovska cerkvena srenja ali fara, 6e ni poprej od njega dobila posebnega dovoljenja. Svitli cesar ao postavo podpisali. Toda liberalec in ustavoverec minister Stremajer je brez vsakega dovoljenja od atrani Tirolskcga deželnega zbora dovolil, da so iz Pruskega prišedši lutrovci se naselili v Innsbrucku in Meranu na Tirolskem. To je Tirolce razka6ilo. Zato so pa Tirolski poslanci 9. marca zapustili deželni zbor, da je v dvorani cesarski name8tnik grof Taafe ostal sam 8 pešico liberalnih poalancev. Pred odhodom pa so slovesno povedali uzroke. Rekli so: dunajaki ministri ne spoštujejo naših poatav, žalijo pravice naae dežele; naaledke smo dobro premislili; Dunajski ministri bodo tako delali, dokler bodo smeli — vendar mi zaupamo na svitlega cesarja. Z živijoklici na cesarja so zapustili zbornico. Dunajski ministri in ž njimi vsi nemški in judovski liberalci se stiašuo jezijo, pa si ne upajo ni5eaar storiti. Kajti 6e razpustijo sedaj Tirolaki zbor in razpišejo nove volitve, bodo gotovo izvoljeni popiejšni poslanci. Vsa Tirolska braui pravice avoje dežele. — V drugih deželnih zborih ae zboruje menj vibarno. V Gradcu ao nemški liberalci že tako krotki postali, da ao v odbore volili tadi konservativce in tudi Slovence. Se celo dr. Radaja so boteli brez vsake razprave potrditi za poslanea. Toda par trenutkov poprej je znani nas nasprotnik Seidl atopil pred deželnega glavarja in mu izročil od Wretzla in drugih nemčurjev podpiaan ugovor zoper volitev. Zato se dr. Radaj ni mogel kakor v Radgoni izvoljeni konservativni knez Alfred Liecbtenstein odobriti za poslanca. Da se ugovor pregleda, se je izvolilo 7 mož: Wanni8ch, Hackelberg, Kailon, vitez Konrad, dr. Dominkuš in Seidl, ki je dobil uajmanj glasov. Ta odbor je krnalu spoznal, da je ugovor piakav in je naavetoval odobrenje dr. Radajeve volitve. Sicer bodemo o tej re5i pribodnjič obširniše govorili, le to povemo dnes, da je bilo podpiaanih 11 nem5urjev in da so dr. Radaju lažnjivo o6itali reci, zavolj kaferih bodo morali pred sodnijo, k e r so vrlemu moževi 5ast — jemali. V deželnem zboru stajerskem je najinienitniae to, da nam jegova liberalna ve6ina, govoreca po deželnem odboru, ho5e po izreku poslanca Syza blizo 800.000 gld. ve6 naložiti, kakor lani. Prihodujic o tej reči ve5. — V Koroškem deželnem zboru se je predčitalo pismo, po katerem so svitli cesar deželi odpuatili plaSevanje 100.000 fl. stare veljave ali 400.000 fl. sr. velj., katere je cesar Leopold II. 1. 1790. Korošcem poaodil. — Na Kranjakem imamo Slovenci narodno ve5ino, le deželni glavar je vzet iz liberalno - nemčurske manjaine. Čudno, da sicer pogumni Kranjci to trpč; Tirolci tega bržSas nebi dolgo tako mirno gledali. Nacijonalna banka na Dunaju, t.j. družba denarnib mogotcev, ki izdajajo naše bankovce po 10, 100, 500, 1000 gld. . . bode napravila za Magjare po8ebno podružnico v Peštu, ki bode izdajala magjarske desetake, stotake itd. Na Ogerskem je ob Donavi strabovita povovodenj, kakorane ni bilo že 100 let ne. Veliko tiso5 biš je podrtih, in mnogo tisoč oralov zemljo odplavljene. Samo v Budapeatu je 20.000 ljudi brez strehe že 14 dni. Vnanje države. Poljaci na Pruakem so od Nemcev tako tla6eni, da nemško-pruski uradnik takoj razpusti in prepov6 vsako zborovanje, kder ae govori — poljski. Pruski kulturoborci so te dni odatavili tudi Mlinsterskega skofa; skoro ne bo 8 milijonov Katolicanov imelo niti edinega akofa. Vse hoče Bismark zapreti ali pregnati iz dežele. Francozi so dobili nove ministre, ki ao vsi sami republikanci. Angleaka kraljica bo postala indijakacesarica. Više 20000 rodbin je pred groznim Turkom pribežalo na naso avstrijsko zemljo in so tukaj našli zavetje in pomo6. Celib 1.050,000 fl. je že naša vlada med uboge reveže porazdelila. Temu sedaj ho5e biti konec. Tako zahteva naa minister vnanjib zadev, zuani Magjar Andrassv. Ustavil je izpla5evanje podpore, poostril stražo na turški meji in dalmatinskemu namestniku generalu Rodi6u ukazal, naj 8kuša pribegle Kriatijane pregovoriti, naj se podajo domu, ker Tnrki jim bodo zanaprej pravi6ni. Tega pa ne veruje živi krst ne; in vodje ustajnikov ho izdali razglag do evropskih oblastij, v katerem se zahvaljujejo Avstriji za skazane dobrote, vendar živi med Tnrke ne morejo. Vsled tega je vse Rodičevo prizadevanje prazno. V Dubrovniku je bil tnrški konzulat dal nabiti po voglih uli6nib oklice, naj bi se begunci vrnoli, a drugi den so našli na oklicib same — mrtvaške glave. Ali tudi Tuiki nečejo nič vedeti o Kristijauib in o pomirovalnili nasvetib Andra88.yjevib in razsajajo hujše kakor poprej. Kmeta Okica in Babi5 sta verovala obljubam in prišia domu in sta bila takoj od Turkov umorjena, juni ženi in hčeri pa siloma oskruneni. V soboto so Tmki kršSansko ves Žaikovac zažgali; predrzni Turki so celo na Avstrijsko prodili in ubili enega Avstrijanca, in vendar je dala naša vlada Ljubibrati6a enega vodjev pri ustašib ovi den prejeti in v Signu zapreti. Ali tudi to ne bode splašilo Kristijanov, ziasti zato ne, ker so ravno te dni pri Muratovici tako zmagali, kakor še nikoli do sedaj. Vstaai so nanireč 800 Tnrkom glave odrezali in ae 1000 Turkov pobili in ranili. Vzeli so jim kanone s streljivom vred. Poveljnika Kristijanom sta bila So6ica in Peko Pavlovi6. Slava!