KRANJ, 16. JANUARJA 1956 LETO IX — ST. 5 DIN 10. Glasilo SZDL.Z8 Gorenjsko ' * d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Bežni k Telef. uredništva 475 — uprave 190 ' Tekoči račun pri NB Kranj štev. 61-KB-l-2-135 / Izhaja v ponedeljek to petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. 5 konference Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju Ni področja, kjer sindikalna organizacija ne bi mogla koristno sodelovati Razgibana in temeljita razprava - Izvoljen nov, 29 članski plenum Okrajnega sindikalnega »veta Kranj, 15. januarja. Danes, ob pol devetih dopoldne se je v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju začela konferenca Okrajnega sindikalnega sveta. Konferenci So razen delegatov prisostvovali tudi številni gostje, med njimi član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Roman Albreht, predsednik Okrajnega odbora SZDL Mirko Zlatnar, podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak, sekretar Okrajnega odbora SZDL Zvonka Lesja-kova itd. Obširno poročilo o delu in nalogah sindikalnih organizacij na Gorenjskem je prečital predsednik OSS Franc Pogačnik. Uspešno uveljavljanje družbenega upravljanja V izčrpnem poročilu je predsednik Okrajnega sindikalnega sveta najprej govoril o aktivnosti sindikalnih organizacij in Ugotovil, da občinski sindikalni sveti doslej niso dovolj aktivno Posegali v celokupno družbeno dogajanje. Nekateri sveti, predvsem pa podružnice, so se preveč bavili z reševanjem notranjih, po večini nebistvenih, sindikalnih vprašanj. Ko je govoril o delavskem upravljanju, je tovariš predsednik podčrtal velike uspehe, ki so jih delavski sveti dosegli v naši industriji. Razvil se je boj mnenj in za probleme" podjetja ZjttefučeU iečafa Kamnik, 14. januarja. Tu se je uspešno zaključil tečaj RK za žensko mladino iz večjih krajev okraja Ljubljana. Tečaj je posečalo 28 deklet. Trajal je teden dni, na njem pa so obravnavali higiensko-zdrav-stvena vprašanja prve pomoči. Tečaj je bil internatsko urejen v prostorih Dijaškega doma v Kamniku. se je zainteresiral širok krog proizvajalcev. Ta krog je treba vse bolj širiti. Zato bi bilo prav, da se uvedejo v podjetja posvetovanja o proizvodnji, ki smo jih svoj čas opustili, ker se nismo mogli sporazumeti, kdo naj bi jih skliceval. Seveda pa ni treba zanemariti tudi drugih oblik, preko katerih se celotni ko- France Pogačnik, predsednik OSS, bere poročilo lektiv seznanja z gospodarjenjem v podjetju. KLJUB USPEHOM JE TREBA PREDVSEM GOVORITI O POMANJKLJIVOSTIH Ko je analiziral pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v delavskem samoupravljanju, je tovariš predsednik pripomnil, da se te pomanjkljivosti pojavljajo na eni strani zato, ker člani samoupravnih organov še niso dovolj razgledani in samostojni, na drugi strani pa zaradi samovolje upravnega aparata in posameznikov, uveljavljanja raznih »strokovnih linij« itd. »V našem kraju imamo še kolektive, ki molče sprovajajo ukaze posameznikov. Morali jih bomo prebuditi in jim povedali, da je razvoj že daleč od njih. V »Gradisu« je n. pr. odstopil celotni izvršni odbor sindikalne podružnice zato, ker so bila v podjetju trenja med organi delavskega upravljanja ter upravo na eni strani in sindikalno podružnico ter organizacijo Zveze komunistov na drugi. V leškem podjetju »KEM« je n. pr. direktor tisti, ki postavlja in razrešuje predsednika delavskega sveta in tajnika sindikalne podružnice. V tem podjetju je nadalje delavski svet z večino glasov odvzel zaupnico upravnemu odboru, vendar še vedno obstaja isti upravni odbor. Tudi delavski svet ne obstoja več zakonito, kajti kdor od članov delavskega sveta je kritično ocenjeval situacijo v podjetju, se ie znašel na cesti. Vodstvo sindi- kalne podružnice pa je ob teh početjih molčalo, ker so se bali pcsledic« DELAVCI MORAJO PAZITI, DA SE NE IZIGRAVAJO GOSPODARSKI PREDPISI Nato je tovariš predsednik govoril o produktivnosti dela in o plačnem sistemu, ki naj to produktivnost stimulira. Navedel je primere napačnega in RIBICI Letošnja mila zima je prav posebno naklonjena ribičem, ki se »namakajo« v Savi S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V BOHINJU Oprostitve plačevanja zdravstvenih uslug Pavšalna osnova tudi za obrtnike z enim pomočnikom Svet za turizem bo izboljšal položaj Bohinjska Bistrica, 15. januarja. Danes oh pol deveti uri je bila seja Občinskega ljudskega odbora BoMnj. Razen odbornikov so ji prisostvovali tudi načelniki svetov in komisij. Razpravljali so predvsem o problemih, na katere so naleteli sveti in komisije pri svojem delu. Delegat med razpravo prekomernega nagrajevanja, o katerih smo pisali že v prejšnji številki. Posebej je grajal posamezna trgovska podjetja na Jesenicah, ki so v letošnjem letu razdelila že preko 200 odstotkov dobička. Med njimi sta trgovsko podjetje »Plavž« in »Delikatesa«. Prav delavci morajo stopiti na prste, je dejal tovariš predsednik, tistim, ki hočejo ribariti v kalnem in ki izkoriščajo, v pod-(Nadaljevanje na drugi strani) Naš razgovor #iHie srnino. če bom še tekmoval, bomo pa videli Ker smo zvedeli, da se je naš državni smučarski reprezentant Tinček Mulej, po nesreči na mednarodnih tekmah v VVengenu v Švici, vrnil domov v Begunje, ga je obiskal v soboto proti ve-Saru naš sodelavec, da v razgovoru z njim zve za podrobnosti o nesreči. Tonček je bil redkobeseden. Kot da bi bil nekam zamišljen. Težko mu je, pravi, ker se mu je zgodila ta neljuba nesreča prav pred olimpiado. »Poti-hem sem računal,« je dejal, »vsaj je čutil vsak najmanjši hribček pod nogami. In na najbolj strmem delu proge, malo pred ciljem, me je zmanjkalo. Kdo ve točno, zakaj,« je skomignil. »Res pa je, da imamo mi Jugoslovani Tinček se, kot kaže, tudi v mavcu dobro počuti na eno izmed mest med deset in dvajset.« »Kako pa je pravzaprav prišlo đo nesreče?« sem povprašal. »Proga je bila težka, snega pa nialo,« mi je odvrnil. »Zato se za .tako naporne mednarodne tekme premalo treninga. Zato moramo pač tvegati, če hočemo kaj doseči. To pa velikokrat »nese«. Pri nas se smučarskemu športu premalo nudi; mislim napram ostalim športom,« je pristali resignirano. »Kakšna pa je poškodba?« sem se zanimal naprej. »Poškodba ni kdo ve kako nevarna. Ta zima pa bo seveda kljub temu »šla«. Prelomil sem si zadnjo kost pod kolenom (fibulo), razen tega pa imam poškodovan zadnji del členka. Zdravniki pravijo, da sem • za dva meseca »dober«. Zanimivo je, da sem prav tako poškodbo, samo na drugi — levi — nogi, dobil pred dvema letoma na tekmah v Schrunsu v Avstriji.« »Sem slišal, da misliš smuča-čanje opustiti?« sem silil dalje. »Ja, kajpak,« mi je najprej odgovoril. »Precej sem že v letih, pa tudi nog je škoda.« Potem pa je nekoliko pomolčal in nadaljeval: »Doma bom seveda še malo smučal. Sicer pa, po-čakajmo, bomo videli, kako se bo pozdravila noga.« Videl sem, da se Tinček kljub vsemu vendarle ne bo tako mirne duše ločil od smučk. Kaj naj še vprašam? »Kaj misliš, kako bo kaj v Cortini?« »V alpskih disciplinah so po mojem mnenju favoriti Avstrijci. 2e na tekmah v Wengenu sem spoznal, da so veliko boljši kot ostali. Od naših tekmovalcev pa se bo verjetno najbolje plasiral Cvenkelj. Pri žensk:ih pa Slava Zupančičeva, ki je pO mojem mnenju ena najbolj talentiranih alpskih smučark, le treninga nima dovolj. Od vseh Jugoslovanov, ki bodo nastopali v Cortini: skakalcev, tekačev m alpskih smučarjev, pa dajem seveda prednost Poldi, ki se bo po mojem mnenju najbolje plasiral.« Potem se je pogovor razživel. »Nekje sem bral,« sem pripomnil, »da na zadnji turneji nisi nastopal s svojimi smučmi,-ker ti jih je zaplenila carina?« »Da, res je. Ko sem se v decembru vračal s treninga v Italiji, so mi na carini odvzeli moje smuči, ker niso bile vpisane v potni list. Čeprav sem dokazal, da sem iste smuči že večkrat odnesel v inozemstvo In prinesel nazaj, mi smučk še do danes niso vrnili. Zato sem nastopil na zadnjih tekmovanjih z lažjimi, novimi smučmi, ki mi jih je poklonil nek arlberški tovarnar smuči. Prav gotovo je vplivalo na usodni padec tudi dejstvo, da smuči nisem bil navajen in so bile prelahke.« V pogovor se je vpletel tudi njegov oče, dokaj zgovoren možakar. »Kako pa vaša tovarna?«, mislil sem na Elan, »ali kaj do-dro dela v novih prostorih?« »Kar dobro, kot sem bral v časopisih,« mi je odvrnil Tonček.'1 »Samo malo bo pa vendarle treba zavreti,« je pripomnil oče. »Kje pa moreš živeti od samega kredita, vas vprašam9« se je razvnel. »Malo bo pač treba počakati, da se kaj nabere v tovarni sami, potem pa se bo lahko delalo naprej. Takale tovarna, to vendar niso mačje solze . . .? No, to je že izven programa obiska. Zato sem vstal, se zahvalil Tončku in domačim /a prijaznost, in odšel. —ik Med drugim je izzval veliko zanimanje in širšo diskusijo predvsem novi odlok o oprostitvi plačevanja zdravstvenih uslug vseh onih, ki imajo do 8000 dinarjev davčne osnove. Tudi prejšnji predpis o določanju pavšalne osnove dohodnine obrtnikom je bil izpopolnjen in sprejet odlok, da se določi pavšalna osnova tudi obrtnikom z enim pomočnikom. Tako bodo sedaj v Bohinju imeli pavšalno dohodnino vsi obrtniki razen dveh večjih. Precej je bilo govora tudi o ustanovitvi sklada za štipendije pri občinskem ljudskem odboru ter o novem načinu izplačevanja le-teh, o podporah otrokom padlih borcev itd. Bila je ustanovljena tudi posebna komisija, ki bo razdeljevala štipendije in reševala probleme, ki bodo s tem v zvezi nastajali. V odloku o javnem redu in miru, je izzval precejšnjo debato člen, ki govori o zaščiti mladine. V tem členu je prepovedano tudi obiskovanje kino predstav mladini do 16. leta, dalje so govorili tudi o zahajanju mladine v gostilne, kvarnem vplivu slabe družbe in drugem. Zaradi turističnega in gostinskega položaja Bohinja in predvsem zato, da se bo turizem v letošnji sezoni še izboljšal, je bil ustanovljen tudi samostojen svet za turizem in gostinstvo. Razen tega pa so okrepili tudi nekatere druge svete. Da bi bile gradnje čimbolj ekonomične, da bi bil prostor čim bolje izkoriščen, bo skrbel v nadalje poseben svet za urbanizem. Postavljen je bil tudi šef uprave za dohodke in splošne zadeve. Prejšnji statut bohinjske občine so po utemeljenih in razumnih predlogih delno spremenili in izpopolinli. J. Otvoritev vodovoda Kamnik, 14. januarja. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Janko Alfred je izročil danes dopoldan svojemu namenu novi kamniški vodovod, ki so ga začeli graditi 1. septembra 1955. Dolžina omrežja je 2—72 tekočih metrov v profilu od 125 do 250 mm. Vrednost opravljenih del znaša 26,229.000 dinarjev. S to dograditvijo, ki ni pomembna samo za razvoj vodovodnega omrežja v ostalih predelih mesta, je pomembna predvsem tudi v tem, da je vodo dobila tovarna »Titan«. Ustanovni zbor ZB ▼ Domžalah Mnogo nalog za bodoče delo Domžale, 15. januarja. Danes dopoldne je bil v občinski sejni dvorani v Domžalah ustanovni občni zbor ZB domžalske občine. Razen 58 delegatov iz 13 osnovnih organizacij ZB se je občnega zbora udeležil tudi zastopnik ZB za ljubljanski okraj Franc Puterle. Po izčrpnem poročilu, ki ga je podal predsednik iniciativ- Izvočitev Kamnik, 15. januarja. Prisrčna slovesnost je bila včeraj v Kamniku. V dvorani občinskega ljudskega odbora je ljudski poslanec Alfred Janko izročil devetim zaslužnim občanom odlikovanja, s katerimi je za praznik 29. novembra odlikoval predsednik Republike. Trije so bili odlikovani z redom dela III. stopnje, 6 pa z medaljo dela. nega odbora ZB za občino Domžale narodni heroj Franc Avbelj - Lojko, se je razvila izredno živahna razprava. Navzoči so razpravljali o raznih tekočih nalogah organizacij, predvsem pa o skrbi otrok in družin padlih borcev, zaposlitvi članov ZB, o zboljšanju iz-venarmadne vzgoje, o oskrbovanju grobov in spomenikov padlih borcev itd. Tako je ta razprava začrtala smernice nadaljnjega dela organizacije ZB. Na koncu so izvolili še 10-član-ski občinski odbor ZB. Takoj po zaključku zbora so se izvoljeni odborniki sestali na svoji prvi seji, kjer so za predsednika občinskega odbora ZB ponovno izvolili narodnega heroja Franca Avblja - Lojka, za podpredsednika Franca Šparar-ja, za tajnika pa Albina Pavlina. —t— Oduedeiie na PONEDELJEK Trst, 15. januarja. VČERAJ JE V TRSTU v teatru Rosseti govoril prvak so-cialističnee stranke Italije, gospod Nenni. V .prvem delu svojega govora, v katerem se je pečal z zunanjo italijansko politiko, je dejal, da je mirovna pogodba, ki je bila sklenjena z Italijo, zanjo krivična, saj je odtrgala od nje Istro in tržaško zaledje ter druge kraje, ki spadajo k Italiji. Tega krivičnega dejstva tudi ni v ničemer zboljšala pogodba med Italijo in Jugoslavijo, s katero je bil Italiji sicer vrnjen Trst, toda nič drugega. Dalje je v tistem delu govora, katerega je posvetil Jugoslaviji, priznal, da je jugoslovanska zunanja politika, zlasti vsled zbližanja z Rusijo ter nekterimi vzhodnimi državami, dokaj srečna in si je Jugoslavija s svojo uspešno izven-blokovsko politiko pridobila tak ugled, da ima velik pomen v svetu, kljub temu, da je le mahna država. V drugem delu svojega govora, posvečenega notranjim italijanskim zadevam, je omenil, da je tudi on za avtonomno stališče Trsta in julijske krajine kakor tudi za svobodno cono v Trstu, zakaj pa te svobodne cone še ni, ni povedal. VVashington, 15. januarja. AMERIŠKI SENATOR Know-land je napadel Eisenhowerjev dolgoročni program za pomoč nerazvitim deželam. Njegov predlog je, da bi bila ta pomoč le enoletna. Budimpešta, 15. januarja. KITAJSKA DRŽAVNA delegacija na čelu s podpredsednikom vlade Cu Dujem, je danes prispela na obisk na Madžarsko. Pariz, 15. januarja. POUJAD, KI SE JE danes pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožbe, češ da je omadeževal roke s smrtjo neke Parižanke, bo moral na dokončno Kulturni drobi. V našemi listu so že pisali o In še trdijo v Ljubljani ob kino dvorani v Loki. Menda ne tekmovanju za pokal Ljudske bo odveč, če ob novem letu pravice, da imajo prednost tista opozorimo ponovno na ta pe- društva brez lastne telovadnice, reči in neodložljivi problem: a Loke pri tem niso upošteva'!? enkrat tedensko menjavanje ki- Morda bi bila potre Dna rubrika: Pogled na delovno predsedstvo in delegate na včerajšnji letni skupščini Okrajnega sindikalnega sveta M področja, kjer ne bi mogle sindikalne organizacije koristno sodelovati no sporeda je za Loko premalo; neodgovorno »in nezdravo je, da v isti dvorani tudi telovadijo celo naši najmlajši, predšolski otroci, ki jih je okoli 60, — seveda, če je telovadnica »slučajno« prazna; nemogoče je, da sedež občine s tako obširnim področjem nima nobene dvorane za množične prireditve, zborovanja, zasedanja in Ikončno tudi za zabave in je razen vsega še to združeno v tej nesrečni telovadnici, ki seveda društva s četrtinko, osminiko itd. telovadnice? Kulturne domove z ustreznimi prostori za mladino imajo pri sv. Duhu in v Retečah. Sa-mo — v Loki ga ni! Menim, da novega ni treba zidati. Tudi poslopje občine dobiva z adaptacijami kar lepo lice. Treba je le v letošnjem letu (!) upoštevati že obstoječe kapacitete, razširiti telovadnico (oder in kabino ven!), sosednjo Zebreto mora ta pridevek imeti že za vo hišo pa urediti tak°> da bo (Nadaljevanje z 2. strani) jetjih ali v trgovin, trenutni gospodarski položaj za svoje o-sebne koristi. Potem je govoril tudi o odpuščanju delavcev in opozoril, da včasih odpuščajo iz podjetij tudi tiste delavce, ki kritično ocenjujejo napake v IVO MAJDIC: POMANJKLJIVOSTI DRUŽB. UPRAVLJANJA V ZDRAVSTVU. Smo pred volitvami samoupravnih organov v socialno zavarovanje. Zal moramo ugoto- pravijo. Vsak dober delavec ve, koliko se lahko zasluži na določenem delovnem mestu in koliko je vsak posameznik upravičen dobiti. Zato je jasno, kje in proti komu se je treba boriti. Nesmiselno pa je, sklicevati se na uredbo, hkrati pa tarnati, da žalitev ali pa vsaj grobo resnico! Loški »Partizan« je z doseženimi uspehi, predvsem pa s pritegnitvijo velikega števila najmlajših pokazal, da ima vo- uporabna tudi za kino ( morda v zemljo?), ki bo v zvezi s telovadnico (za večje prireditve!), prav tako pa z raznimi prostori za delo L j ud stke tehnike iOT ljo do dela — ali v sedanjih mladinskih ordanizacij. Prepri pogojih je to izključeno in se zato zdi, da se med delavolj-nimi ljudmi nekaj krha in cepi — seveda v ogromno škodo zdravemu razvoju naših otrok. podjetju. To zmanjšuje aktiv- viti, da so bili ti organi doslej le-ta ni dobra in se boriti, da se Ce nam starejši uhajajo v go nost samoupravnih organov. Zato bi morale o vsakem odpustu razpravljati sindikalne podružnice v podjetjih. V nadaljevanju referata je govoril še o organizacijskih problemih sindikalnih organizacij, kjer še ni vse v najlepšem redu, saj od 33.938 članov plačuje članarino le povprečno 28 tisoč članov, sploh pa še ni točne evidence o vseh zaposlenih na Gorenjskem, oziroma so ti podatki zelo nasprotujoči. Referat je obravnaval tudi vprašanje kulturno - prosvot- le bolj ali manj *amo na papirju. V Loki pa niti na papirju ne in danes sploh ne vedo, kdo je bil lansko leto izvoljen v upravni odbor podružnice. Pri sedanjih volitvah bo to treba temeljito popraviti in postaviti samoupravne organe v socialnem zavarovanju na prave noge. Naloga samoupravnih organov v socialnem zavarovanju in v zdravstvu sploh je, da pazijo, spremeni, ne pa da bi se borili stilne, poskrbimo pravočasno proti tistim nepravilnostim, ki vsaj za najmlajše! Ustvarimo nastajajo zaradi izigravanja te jim kultur, in zdrave (!) pogoje uredbe. tudi za tisto uveljavljanje, ki Storilnost dela je treba na si ga sami žele: jadralno tmo-vsak način povečati, ker brez delarrtvo, vsakovrstno ročno tega ni višjega življenjskega delo, šah, lutkarstvo, radioarna-standarda. Treba se je boriti terstvo, čitalnica itd. proti lažni sociali, kjer delav- ,_, sko upravljanje ni za to, da bi vsak delal, kolikor bo hotel in kjer bo hotel, marveč za to, da bo vsak boljše delal, kot je delal prej in da bo od tega tudi več imel. Za uveljavljanje organov de- Sto aktivnih članov čan sem, da bo mladina raje zahajala v lepo urejeni dom kot h »Kroni«! Občinski ljudski odbor naj bi osvojil predlog, ki je »padel« ž? lani (a na žalost »izpadel«): vsa sredstva v te namene koncentrirati v eno in tisto dograditi, ne pa drobiti na posamezna društva, kjer se denar nekako porazgubi. Menim, da bi letos bilo najnujneje urediti in rešiti vrsto teh perečih problemov z ureditvijo nove kino dvorane m 'prostorov za koristno delo mladine, ki prav zaradi teh razlogov v Loki kar ne mor« zaživeti. nega dela, socialnega zavarova- da se družbean sredstva za so nja in samoupravljanja zavaro vancev in odnosa sindikalnih podružnic do organizacij ljudske mladine. Po referatu se je razvila bogata in zelo razgibana razprava. DPD »Svoboda« Blejska Dobrava nima dvorane, niti primernih prostorov, kjer bi delovale lahko njene sekcije: dram-lavskega upravljanja pa je po- ^ k tamburaška, knjiž- trebno, je nadaljeval tovariš cialno zavarovanje res pravilno Albreht, da se sindikalne or-upravljajo in da jih izkorišča ganizacije borijo, da bodo ti or-tisti, ki jih je res potreben. Tu gani res sklepali o stvareh, ne pa samo prikimavali. Zato je treba stremeti,' da se bodo na delavskih svetih obravnavale Nakelška čitalnica je dobila radio pa se dogajajo še mnoge napake. Naklo, 15. januarja. Ko je bila v novembru odprta v Naklem nova čitalnica, so Nakelčani z njo dobili pro- STAS STANKO: POTROŠNIŠKI SVETI — DOBRODOŠEL POMOČNIK TRGOVINI. Tovariš Stanjko je kritično sodbo počakati do prihodnjega obravnaval stanje v trgovini. Seveda vsemu niso krivi ljud- nica in politično-vzgojna sekcija. Vendar je tu in tam le opaziti uspehe. Dramska sekcija je uprizorila veseloigro »Študentje stor, kjer si je vsakdo lahko*po smo« ter z njo tudi gostovala, iskal primerno razvedrilo. Z samo take stvari, katere so de- S^aj. Povijajo Jurčičevega dneva v dan je bilo v teh pro- lavci do kraja dojeli in razume- »Des*teSa brata« "» »Na plani- štorih več ljudi, ki so prebirali li. Ce se samo prikimava, to £«• Pevcl s.° v P°leJ™b mese- dnevno časopisje in revije, se demoralizira človeka. Zato se še "ji Pr+ipraJlh ^amostojen kon- zabavali z zanimivim in stro- vedno govori med delavci Češ , i. tamburasi ~ Pionirji in kovnim čtivom. V zadnjem ča- PRI IZVAJANJU PRINCIPOV, . bnimamo nič beSeđe Ce m'adinoi ~ Pa so Prav tako s su, ko je SZDL dala v čitalnico . ROMAN ALBREHT: V POLITIKI NAGRAJEVANJA JE TREBA ZAVESTNEJE DELATI tedna. Kartum, 15. januarja. PO POROČILIH iz sudanske manjkljivosti prestolnice, smo izvedeli, da je 1 je, ki so v trgovini zaposleni, marveč so za najrazličnejše po-tudi objektivni obsojanja pa je seveda vredno dejstvo, da so NE PA SAMO RAZPRAVLJATI O PRINCIPIH. Tovariš Albreht je govoril o problemih v zvezi z novo gospodarsko politiko. Nedvomno pa enkrat človek vidi, da je pri sklepanju o določenih stvareh aktivni soudeleženec, mu zraste volja do dela. Po končani razpravi je bil iz- predstavlja v tej zvezi problem voljen 29-članski plenum Okraj sudansko neodvisnost priznalo na Jesenicah v trgovinah deli- nagrajevanja eno najvažnej-do sedaj že 28 držav, 14 izmed n tako visoke dobičke. Potrošni- §ih vprašanj. Dokler ne bomo ški sveti, o katerih izvolitvi se do kraja uvedli princip nagra- pravkar razpravlja, bodo vse- jevanja po delu, je dejal tova- kakor pripomogli k izboljšanju rjg Albreht, bo nujno slej ko poslovanja trgovin. Na eni prej administrativno posegati v strani bodo onemogočili take na§ plačni sistem. To pa ni ved- ljudi, ki v trgovini iščejo samo no dobro. Pri uveljavljanju no- ček je danes prispel iz Londona dobiček in špekulirajo, na dru- Vega sistema nagrajevanja, mo- v Pariz kjer se bo razgovarjal Si strani pa bo trgovini z nji- rajo sindikalne org. predvsem hovo pomočjo laže ustvariti ti- stremeti, da se v praksi uve- njih pa je voljno izmenjati tudi diplomatske predstavnike. Pariz, 15. januarja. PREMIER BRAZILIJE Kubi- nega sindikalnega sveta, 5-član-ski nadzorni odbor in 16 delegatov za skupščino Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. —ik svojim koncertom nastopali do- tudi radio, se zlasti mladina ma in drugje. Knjižnica, čeprav rada sestaja v teh prostorih, nima primernih prostorov, se Čitalnica je za sedaj odprta saje zadnje čase obogatila s šte- mo ob sredah, petkih in nede-vilnimi knjigami. Vse premalo ljah od 17. do 20. ure, če pa bo pa je opaziti aktivnost politič- zanimanje še večje, bo vseka-no-vzgojne sekcij©. Predavanj, kor potrebno misliti na daljši tečajev in drugega vzgojnega čas obratovanja, dela te sekcije do sedaj ni bilo. V zadnjem času so se začeli Delno je temu vzrok, da ni do- v nakelški čitalnici zbirati tu-biti dobrih predavateljev, dedno di šahisti, ki so prejšnji teden pa seveda tudi premajhno zani- pričeli s svojim enomesečnim manje prosvetnih delavcev. turnirjem. s francoskimi gospodarskimi ste objektivne pogoje, ki jih tr- ljavljajo vsi principi, ki so do- krogi o vlaganju investicij v go- govina za normalno poslovanje Volj jasni in vsakemu poznani spodarstvo Brazilije. mora imeti. KUD Janko Krmelj v novem domu dela se ki nove bodo Izidi nagradnega natečaja „Deset let v svobodi" V natečaju je sodelovalo 18 avtorjev s 24 prispevki, in sicer 11 z dokumentarnimi, 11 z literarnimi in 2 s fotografskimi posnetki. Komisija, ki se je sestala v nedeljo, 15. januarja, je po skrbnem pregledu gradiva prišla do zaključka, da se literarno in dokumentarno gradivo ne moreta striktno razdeliti v dva razdelka in je zato obravnavala vse prispevke, brez delitve, po vrstnem redu. Na ta način je prišla do sledečih rezultatov: Prvo nagrado za dokumentarno gradivo prejme spis »Tragedija partizanske bolnišnice GO-B-3«, poslan pod šifro GO-B-3. Avtor tega prispevka, Miloš Macarol iz Ljubljane, Resljeva 14, prejme 25.000 dinarjev. Drugo nagrado za dokumentarno gradivo prejme delo »Ni še pozabljeno« pod šifro Radovan. Avtor prispevka je tovariš Franc Konobelj - Slovenko, ki prejme 15.000 dinarjev. Tretjo nagrado za dokumentarno gradivo prejme sestavek »Bunkerji« pod šifro Vojko. Avtor prispevka je Tone Svetina z Bleda in prejme 10.000 dinarjev. ' Prvo nagrado za literarno obdelan tekst iz NOB prejme tovariš Ivo Zorman za sestavek »Vse je bil natanko premislil«, ki ga je poslal pod šifro S. P. Radovan. Prva nagrada Je 25.000 dinarjev. Drugo nagrado v višini 15.000 dinarjev prejme delo pod šifro K. S. V. »Preden je vzšlo sonce«. Avtor dela je Koman S. iz Ljubljane, Povšetova 36. Tretjo nagrado prejme sestavek »Ni lahko umreti«, ki je bil poslan pod šifro St-P-108. Avtor je tovariš France Zvan z Jesenic in prejme 10.000 dinarjev. Razen tega so bila odkupljena še sledeča dela: »Spomin na 9. september 1942« od tovariša Janeza Lušina - Malija, delo »Težki vod« Mira Planinca. Delo »Šifra 1114« tovarišice Pavle Gartnar. Delo »Petrova pot« Boruta Mlakarja in delo »Dekle iz Dražgoš« Jožeta Sajovica. V razdelku: fotografija, sta bila samo dva kanditata. Komisija je sklenila, da podeli prvo nagrado v višini 12.000 dinarjev tovarišici Pavli Gartnar iz Ljubljane, za originalne fotografije, ki prikazujejo življenje in boje borcev in funkcionarjev pri Pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko. Druga in tretja nagrada se ne podelita. Vse nagrade bodo nakazane avtorjem po pošti. Okajni odbor ZB NOV za Gorenjsko ne pa samo, da se razpravlja o nekih principih, kritizira uredbe in zahteva, naj se le-te po- HOCES RADIOAPARAT? Za 600 dinarjev Ti ga ponuja «GLAS GORENJSKE«! Reteče, 15. januarja. Pred leti v Retečah še ni bilo kulturnega doma. Navdušeni igralci so zato morali igrati na drugih odrih, razen tega pa tudi niso mogli pod takimi pogoji kunkurirati kvalitetnejšim delom drugih društev. Danes pa imajo v Retečah že nov kulturni dom, za prvo silo Kmetijska šola v Poljčah vzgaja 50 mladih ljudi urejeno dvorano, oder in garderobo. Na današnjem občnem zboru KUD »Janko Krmelj« so se postavili že z lepimi ujpehi. Razen dramske in pevske sekcije imajo celo glasbeno in likovno sekcijo, ljudsko .tehniko in knjižnico. Dramska sekcija je letos uprizorila že tri premiere, noski zbor pripravil nekaj samostojnih nastopov, prav tako pa so tudi ostale sekcije prav gotovo pritegnil člane, zlasti mladino, poživili delo posameznih sekcij. V bodoče bodo sekcije (likovna in ljudska tehnika) svoja dela tudi razstavljale. Med mladino je veliko zanimanja predvsem za šahovsko sekcijo, namizni tenis, plesne vaje in telovadbo. Razen potrebnih znanstvenih in zanimivih predavanj jim bo KUD skušal omogočiti tudi to. Samo še malo volje in vztrajnosti in tudi to bodo z manj širni težavami dosegli. Toliko na- Poljče, 15. januarja. Mnogo kmečkih fantov in deklet obogati vsako leto s strokovnim znanjem in izkušnjami Kmetijska šola v Poljčah. Letos Naročnikom i% Kamniha Naši naročniki iz Kamnika in okolice so prejeli ponedeljkovo številko »Glasa Gorenjske« šele v petek. Pošte pri tem ne zadene nobena krivda. »Glas Gorenjske« je prišel v Kamnik v ponedeljek z opoldanskim vlakom, pa je bil po pomoti izročen osebi, ki ga ni dostavila na pošto, temveč ga je zadržala do petka. Ker je bila to prva ponedeljkova številka, odkar je »Glas Gorenjske« začel izhajati kot poltednik, nam je žal, da ga naročniki niso pravočasno dobili v roke. Prepričani smo, da se kaj takega ne bo več zgodilo, zato naj cenjeni naročniki oprostijo neljubo zakasnitev! ima 50 slušateljev — 30 deklet in 20 fantov v starosti od 16 do 28 let. Pouk na šoli je ločen po vrsti predmetov. Dekleta se tu učijo predvsem gospodinjstva -kuhanja, pletenja, vezenja itd., posebno pažnjo pa posvečajo redu in čistoči, kar je za sodobno gospodinjstvo največje važnosti. Fantje se učijo predvsem umne živinoreje, ' poljedelstva, sadjarstva, skratka vsega, kar mora vedeti današnji kmetovalec. Tudi sicer je njihovo življenje pestro in zanimivo. Izvolili so svoje mladinsko vodstvo s predsednikom Janezom Stanovnikom. Na šoli so ustanovili tudi nekaj kulturno - prosvetnih sekcij; največje zanimanje je za dramsko sekcijo, pa tudi navdušenih športnikov, šahistov in pevcev je med njimi precej. Organizirali bodo tudi plesno šolo in tako k svojemu delu privabili tudi mladino iz Poljč in Begunj. C. Z. izpopolnjevale svoje poslanstvo, porov kot so jih vložili v grad- nekatere boljše, druge slabše. njo kulturnega doma, sedaj Se lepši in pestrejši pa je bo- prav gotovo ne bo več. doči načrt. Dograjeni dom bo .E OPOZARJAMO VSE NAROČNIKE, DA BODO NAROČNINO ZA 1956 LETO POBIRALI POŠTARJI KONEC JANUARJA. VSI, KI JIM BODO NAROČNINO PLAČALI, BODO PRIŠLI V POSTEV PRI NAGRADNEM ŽREBANJU! MMMMMMMMMWMMIMMIM» PODRTINA V KRANJU SE »PODIRA« Del Golobove hiše nad Kokro, ki se je pred dnevi podrla 2 ela8Gorenjske ŠT. 5 /16. JANUARJA 1956 3934 Pred občnimi zbori strelskih družin OBRAČUN Prišel je čas za polaganje obračuna o delu v preteklem letu. Redni letni občni zbori SD so v teku. družine. Predlagajte ,v odbor ljudi, ki imajo voljo do dela v strelskem športu in take, ki bodo s srcem delali za razvoj Večina SD zelo lahko skli- strelstva. Nima smisla siliti v eala in dobro izvedla svoj obč- odbore ljudi, ki nimajo veselja ni zbor. Tu mislim na delavne do tega ali pa so že preobre- in aktivne družine, ki so imele menjeni z delom v drugih or- ▼ preteklem letu veliko uspe- ganizacijah. Od takih ljudi ne hov, bodisi na tekmovanjih ali bomo imeli koristi. Predvsem Pa pri širjenju strelskega špor- je treba težiti za tem, da se ta. V težjem položaju pa so tiste družine notranje organizacijsko družine, ki bodo morale na obč- utrdijo in urede svoje poslova- Naša športna reportaža Kegljanje na ledu - [pri nas mlad šport Bleičani $o naj že dvakrat zastopali na evropskem prvenstvu nem zboru ugotoviti, da so v preteklem letu zelo malo napredovale ali pa celo nič. Ene kot druge morajo občni zbor temeljito pripraviti. Povabijo naj nanje predstavnike nje. Sele potem bo družina zaživela, se širila in se razvijala. Strelske družine po vaseh naj ne bodo preveč ozkosrčne pri delu. Postanejo naj nosilec in središče športnega in oblasti in vse predstavnike kulturnega življenja na vasi. množičnih, političnih in šport- Kot primer naj služi SD v Pre-nih organizacij na svojem ob- dosljah, ki je v tem kraju sre- sati to sprotno igro na ledu, ki O kegljačih na ledu slišimo v zadnjem času vedno več. Vendar je večina bralcev našega časopisja in ljubiteljev športa, ki si to igro razlagajo napačno. Ime igre jih zavede, da si predstavljajo kegljanje na ledu kot kegljanje. Zato hočem danes opisati kakšna je ta igra, kje so jo pri nas začeli igrati in s kakšnimi uspehi. IGRA JE ZABAVNA NAJPREJ VAM MORAM opo- niočju. Navzoči naj izvedo na dišče vsega življenja. Oblik de-občnih zborih o njih uspehih, la posebno z mladino na vasi Ko so vsi igralci vsakega moštva približali svoje »čoke«, seštejejo »punte«. Najbližji »čok« šteje 3 točke, vsi naslednji, če so od istega moštva pa po 2 točki. Tako je končan prvi set, po sedmih setih pa je igra zaključena. KJE GOJIJO TA SPORT KEGLJANJE NA LEDU, igra, ki bi imela pravo ime pravzaprav »streljanje na ledu« ali morda enostavnejše »čokanje«, je najbolj razširjena v nemškem predelu Alp. To dokazuje je bila že na sporedu Zimskih številka, da je v Nemčiji 3 in kakor tudi težkoče s katerimi so se borile. Zato je treba prikazati dejansko stanje, brez olepšavanja. Bolje je, da več govorimo o težavah in proble- je toliko, da se nam same ponujajo. Treba jih je le realizirati. Občni zbori naj bodo mejniki dela strelskih družin. Za tiste, mih, ker uspehi sami govore, ki pa so že sedaj uspešno de- Zato naj bodo poročila kratka lale, pa naj bodo njihova afir- in jedrnata. Posebno je treba macija. Prav sedaj imajo vse paziti pri izbiri novega vodstva strelske družine možnost, da — pokažejo, kaj zmorejo in kaj so v naredile. Športno življenje Do sedaj smo že mnog+°nare~ r 3 3 dili, toda javnost ve o tem ze- li a Tosnnitf»*lh lo malo. Zato naj ne bo v bo- li«! Jt^H,II|tL saJ so vsi tek- kegljišče v gostilni »pri Nace-gorske okolice spravljali kolesa, napredek kakor prav v tej di- stavil na višie ' movalci požrtvovalni, skromni tu«, v načrtu pa je izgradnja Oba »dinamo« motorčka je pro- sciplini. Rezultata, ki sta ju ™S dal za manjše zneske naprej, dosegli štafeti Kamnika in fTri- * ^daljuje) Za to tavino je bil obsojen na glava, nista le odlična v slo- ^** Za te telesne poškodbe ga je sodišče obsodilo na 20. dni zapora. Vinko Dolinšek, doma iz Ste-fanje gore pri Cerkljah, je v poletju 1954 pri nekem posestniku v Gradu pri Cerkljih vzel Povpreček: iz dveh koles »Dinamo« mo- 1955 10:45'° pa ni razveseljivo dejstvo, da je tudi druga štafeta Triglava dosegla zelo dober rezultat. »Prešeren« ni mogel poseči v 10:52,2 borbo s temi Ištafetami, kar ka-11:24,2 že 11:30,4 Kegljaški spori v Kamniku Kegljaški šport je v Kamniku zelo priljubljen. Uspehi, ki jih movalci požrtvovalni, skromni tu«, v načrtu pa in borbeni. dvotirnega kegljišča v okviru Falio športnega kljuba Kamnik. 3 mesece in 15 dni zapora, ker venskem merilu, ampak ju celo uvrščata na častno 7. in 8. mesto V državi. Stalna rivaliteta rja je bil obsojen že pred tem za neko drugo dejanje na 7 mesecev zapora, je sodišče izreklo enotno kazen 10 mesecev zapora. teh dveh štafet je gotovo veliko pripomogla do teh odličnih rezultatov. Mogoče lahko že v ♦♦♦♦»♦♦4 Ponedeljkov obveščevalec • Mali oglasi Zahvaljujem se Občinskemu ljudskemu odboru Kranj za Vodno črpalko avtomatsko - ugodno rešitev prošnje za na-kompletno za hišni vodovod kup hiše. _ Omahen Krešimir, prodam. Pungeršek, Kranj, La- Kranj, bore. NARISAL: i C OBLAK Blisk je prvi navalil z vso svojo silo- Nepričakovano se je pognal Blisku na vito močjo, toda Baloo je mahnil z gla- hrbet, da bi ga podrl; toda skok je bil vo od strani navzgor in njegovi zobje so »a malenkost prekratek in stari vodja je se kot noži zazrli v nasprotnikov tre- presenečen omahnil na tla. Vstati ni imel trebuh. Rana je bila globoka, kri je cur- več časa, kajti BUskovi zobje so ga že koma lila iz nje. Nato so si ugrizi hitro držali za tilnik, njegovi zobje so počasi sledili. Nekaj časa sta si bila .enako- in premišljeno stiskali. Baloojev vrat je vredna nasprotnika, toda kmalu je začel bil zlomljen In boj je bil končan. Krdelo, Blisk popuščati, kajti bil je izmučen od kl ju je gledalo, se je vrglo na truplo težke borbe z jelenom. Ce bi bil Baloo svojega bivšega vodnika In ga začelo tr- potrpežljivejši, bi prav lahko zmagal, to- gati. Le Blisk se ni udeležil te zadnje na. da hotel je hitre odločitve. pojedine. Prodam radio aparat »Inge-len«. Naslov v upravi lista. Prodam emajliran štedilnik in biljard (dobro ohranjen). Lovro Semen, Kranj, Tavčarjeva 17. Prodam vodno črpalko (Fri-gel pumpa No 3) v dobrem stanju, in 6 m cevi s torbico. Cena po dogovoru. — Zaletel Franc, Kalvarija 37, Kranj. Prazno sobo na Planini (4 krat 5) zamenjam, lahko tudi večji prostor. Naslov v upravi lista. 10.000 din nagrade nudim onemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje ali vsaj prazno veliko sobo do 15. II. 1956 ali po možnosti prej, v bližini Kranja nli o mestu. Naslov v upravi lista. Novo odprta čistilnica čevljev, barvanje čevljev in vseh usnjenih izdelkov (usnjene plašče, aktovke, torbice in vse vrste semiša) MENIŠ AZIR. Kranj, Koroška cesta 1. Odprta od 8.—12. ure in od 13.—18. ure. Prodam nov emajliran štedilnik. Naslov v upravi lista. Prodam sani v zelo dobrem stanju (koles-šlite). Cena ugod-Košnik Miha, Primskovo • Objave OBVESTILO Naprošamo vse svojce bivših borcev španske republikanske armade (leta 1936—1939), ki so padli v Španiji ali v vrstah NOB (1941—1945), da javijo svoje naslove in podatke o padlih Glavnemu odboru Zveze borcev LRS — španska sekcija. Da! Tudi letos kakor lani in kakor prihodnje leto poziva »Koteks« naše prašičerejce in klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, marveč skrbno ode-rejo vse zaklane prašiče, a »Koteks« jim bo plačal za 1 kožo slovenske pasme din 200.— za kilogram. HltlO U TtOEH GUOAU 129, Kranj. KINO »RADIO« JESENICE Od 16. do 17. januarja 1956 ameriški barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDE«. Od 18. do 19. januarja 1956 francoski kri- minalni film »ŽENSKE SO NEVARNE«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. . KINO »PLAVŽ« JESENICE 16. januarja 1956 francoski kriminalni film »ŽENSKE SO NEVARNE«. 18. januarja 1956 ameriški barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDE«. Predstave ob 18. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA 16. januarja 1956 francoski kriminalni film »ŽENSKE SO NEVARNE«. Predstava ob 19. uri. KINO »STORZIC« KRANJ Od 16. do 17. januarja 1956 ameriški film »KO ŽENSKE LJUBIJO«. 19. januarja 1956 ameriški barvni film »MOGAM-BO«. V glavni vlogi Clark Gable in Ava Gardner. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »SVOBODA« KRANJ 17. januarja 1956 ameriški barvni film »MOGAMBO«. — Predstava ob 19. uri. • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ . Torek, 17. januarja 1956 ob 16. uri zaključna predstava za gimnazijo Kranj. Grimm - Skufca: »JANKO IN METKA«. Sreda, 18. januarja 1956 ob 16. uri zaključna predstava za Osnovno šolo Stražišče. Grimm-Skufca: »JANKO IN METKA«. ST. 5 / 16. JANUARJA 1956 6UsGorefijslce 3 Kratke vetii MM H H ■ Mm Tržiški strelci nimajo zimskih vaj Tržič, 15. januarja. Strelska družina »Stefe Anton - Kostja« Iz Tržiča je imela včeraj zvečer svoj redni občni zbor v sindikalni dvorani. I\a-zen velikega števila članstva se je zbora udeležil tudi sekretar Strelske zveze Slovenije Viktor Polak, član Okrajnega odbora Strelske zveze Edo Vončina ter zastopniki drugih strelskih družin, političnih in množičnih organizacij. Iz referata predsednika strelske družine Slavka Hvalice, sekretarja Jožeta Jurjeviča, tehničnega sekretarja in blagajnika je bilo razvidno enoletno delo ter hkrati delo strelske družine vse od ustanovitve do danes. Uspehi niso ravno najmanjši, zlasti še, če upoštevamo slabe pogoje te strelske družine. Glavno je vprašanje strelskega doma oziroma primernega prostora za zimske vaje z zračno puško. Morda bi bilo le koristno, da bi se družina, ki sedaj stanuje v bivši prosvetni dvo- rani, preselila drugam in bi tako ta prostor z manjšimi adaptacijami služil širši množici tr-žiških in okoliških strelcev. C. S POSVETA TEHNIČNIH SEKRETARJEV SD Z zračno puško %a %laio puščico Tržič, 15. januarja. Danes dopoldan ob 9. uri so se v Tržiču zbrali tehnični sekretarji vseh strelskih družin Gorenjske. Razpravljali so o delu strelskih družin med letošnjo zimsko sezono. Glavna tema diskusijo je bilo vprašanje izvedbe ligaškega tekmovanja, ki bi ga morala družina organizirati do konca februarja. Razpravljali so tudi o tekmovanju za zlato puščico. Prvič bodo letos za zlato puščico tekmovali z zračno puško, zato zahteva organizacija in tekmovanje še večje priprave. Najpotrebnejšim in najzaslužnejšim strelskim društvom je bilo razdeljeno 15 zračnih pu:k. Sprejeli so bili tudi sklepi c dokončni organizaciji strelskih odborov in družin . Z občnega zbora SD v Tržiču — delovno predsedstvo ŠAH OBČNI ZBOR NOGOMETNEGA KLUBA TRZIC Pred novimi nalogami Tržič, 15. januarja. Včeraj je bil v Tržiču občni zbor Nogometnega kluba Tržič. Precejšnje število udeležencev na tem občnem zboru dokazuje, da je udejstvovanje nogometnega kluba množično, kakor tudi da uživa podporo tržiške javnosti. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti ter ostalih množičnih in športnih organizacij. V poročilih, ki so jih dali posamezni člani upravnega odbora, se je videlo, da je bil klub v preteklem letu precej delaven. Vsekakor moramo šteti kot največji uspeh kluba prvo mesto v prvenstvenem tekmovanju Gorenjske nogometne podzveze, kakor tudi načrte bodočega nogometnega igrišča. Za to se morajo tržiški športniki zahvaliti ljudskemu odboru, kakor tudi gospodarskim organizacijam, saj brez njihove pomoči ne bi mogli pripraviti, niti začeti s taki- Madrid, 15. januarja. Iz Madrida poročajo, da je za revanžno tekmo z našim društvom Partizan 29. januarja v Beogradu, veliko zanimanje. Spanci so pripravili za svoje navijače celo dve letali, ki jih bosta pripeljali v Beograd. mi deli. Vsem tem je bila tudi izrečena s strani odbornikov kluba prisrčna zahvala. Tudi uspehi mladinskega kakor tudi pionirskega moštva, s katerimi tekmuje nogometni klub Tržič, so dobri. V razpravi so navzoči predvsem poudarili, da je treba posvetiti čimveč pažnje vzgoji mladine, ki je rezerva za prvo moštvo. Občni zbor nogometnega kluba Tržič se ie končal z željo vseh navzočih, da bi se klub uvrstil v tekmovanju v tem letu med ostale člane zapadno slovenske lige kakor tudi, da Čimprej začne z gradnjo nogometnega igrišča. G. Iz Bevvcrvijuka poročajo ob zaključku mednarodnega šahovskega turnirja, da je zmagal s 6,5 točkami švedski velemojster Stahlberg, drugi je bil Pil-nik s 6 točkami, tretje mesto si delita Spanec Toran in Italijan Scafareli s 5,5 točkami, peti pa je s 4,5 točkami Jugoslovan Matanovič. v lUMni... Cortina d'Ampezzo, 15. jan. Športno življenje v Cortini je postalo v zadnjem času zelo razgibano. Zapadel je nov sneg, tako da ga je po nekaterih krajih 1.20 m in celo več. Na trdo podlago je zapadlo 10 do 15 cm pršiča. Mnogo ljudi je zaposleno s čiščenjem in odstranjevanjem snega s poti. Danes se je v Cortini zbrala vsa smučarska elita za sedme olimpijske tekme. Pričele so se prve vožnje z bobom. Tekmovalci prihajajo iz Kanade, Norveške, Poljske, Švedske, Švice, Romunije, Italije, Japonske, ZDA itd., naj-številneje pa je zastopana ekipa Sovjetske zveze, ki šteje 135 članov. Je torej tako Številna, da bo težko našla konkurenta. Prav v zadnjem času so prispeli v Cortino tudi drsalci iz Kanade, smučarji iz Italije, posebno zanimanje pa vzbujajo Japonski smučarji. Po vseh teh podatkih torej kaže, da bodo borbe za naslov prvaka sedmih olimpijskih tekem v Cortini ostre in zahtevale mnogo znanja in vzdržljivosti. Lyon, 15. januarja. Na mednarodnem krosu v Ly-onu je naš reprezentant Fran Mihelič zasedel prvo mesto. Badkien, 15. jaeuarja. Domače moštvo je v hokeju na ledu premagalo zagrebško hokejsko reprezentanco z 22:0. Kairo, 15. januarja. V četrti etapi mednarodne kolesarske dirke po Egiptu je zmagal Poljak Dieckovski taft • ,vp< doaodkov porini mm ■ Kietz Biichel, 15. januarja. Na današnjem slalomu so prvih 6 mest zasedli Avstrijci, med njimi je na prvem mestu Seiler s časom 2,26,7, sledi mu Rieder s 2,30.30, osmi je Japonec, deseti pa Miiler iz ZDA. Od žensk je v slalomu zasedla prvo mesto 17-letna Norvežanka Sandvik, druga je bila njena rojakinja Niskin, tretja Avstrijka Hipner, četrta pa A-meričanka. Geneva, 15. januarja. V Genevi je poljski hokejski klub premagal domače moštvo z rezultatom 8:2. Carigrad, 15. januarja. Naš nogometni klub Radnički iz Beograda se te dni mudi na gostovanju v Turčiji. Odigral je že nekaj tekem s tamkajšnjimi društvi, v svoji prvi tekmi je turško društvo Adale premagal z rezultatom 2:0 (1:0), drugo tekmo s turškim prvakom Galata Sarai pa je izgubil z 2:1 (1:0). Radnički je s svojo lepo igro navdušil nad 10.000 turških gledalcev. doma Beograd, 15. rj&