Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 76.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, SEPT. 1 1944.	Priče 5 c.		Let. 2. št.76.
RRfTSKI IN KANADSKI ODELKI V ROUENU
NOVE OFENZIVE V SEVERNI FRANCIJI JE SMER PROTI SEDEŽU ROBOTNIH BOMB
London, 30 avg--Britski
in Kanadski odelki so zavzeli mesto Rouen ob reki Sei-ni, nekih 50 milj južno od La Havre. Nacistične sile, ki so držale obrambno črto ob tem mestu, so z naglico odstopale, da se izognejo ob-kolitve pred naglim napredovanjem britskih in kanadskih odelkov južno od Roue-na.
Rouen je drugo važno mesto na tej točki bojne črte pred La Havre, najvažnejšim pristaniščem. S zavvet-jem La Havre, odpira se na-daljna možnost za hitrejše napredovanje v smeri sedeža robotnih bomb.
Uradno poročilo iz zavezniškega glavnega stana pravi, o novi ofenzivi britskih in kanadskih čet proti Belgiji. Nova ofenziva je pod-vzeta na 50 milj raztegnjeni bojni črti in napram tozadevnim poročilom, odelki zavezniške armade so komaj nekih 25 milj od Belgije, kjer se računa, da so instalacije za robotne bombe. Dnevno poročilo zavezniških armad pravi: "Mi se borimo, da osvobodimo naše domove, žene in otroke od nemških napadalcev. Naše
Farmerjem je potrebna pomoč
0ttawa — Zelo resna zadeva obstoja vsled pomanjkanja delovne moči, za letošnjo setev v zapadnih provincijah. Minister dela H. Michell je obljubil pomoč farmerjem zapadnih provin-cij, namreč poslati 2,500 delavcev iz Ontario in Quebec provinciji. Obenem pa je dobil nalogo nacionalni urad za razporeditev delovne moči, da pregleda stanje delovne moči v prej omenjeni provincijah radi nujne potrebe delavcev za žetev v zapadnih provincijah.
Napram uradnim podatkom v zapadnih provincijah je treba za žetev okrog 6000 delavcev in sicer Manitobi 1,500, Saskatchewanu 2.000 in Alberti 2,500» Oblasti so se posvetovale z uradnimi krogi v Združenih državah glede večjega števila delavcev za pospravljanje tobaka in pa pšenične žetve. V kolikor je znano večje število vojakov in tudi delavcev iz manj važnih industrijskih področij, je že na potu v zapadne provincije. Upati pa je, da se bo to število zvišalo in ustreglo nujnim potrebam fannerjem pri žetvi in mla-titvi.
TITO POSLAL DAR LAGUARDIJI
čete napredujejo in vsaka jarda je dragocena zaradi tega, ker sovražnik ravno iz tega položaja strelja z svojim tajnim orožjem".
Ameriški odelki tretje armade so napredovali 12 milj na drugo stran obrežja reke Aine, ter ogrožajo mesto Laon nekih 30 milj od belgijske meje. Dočim je desno krilo ameriške armade napredovalo 10 milj vzhodno od Pariza in 90 milj do stare nemške meje.
Nadaljna poročila trdijo, da je Pariz popolnoma očiščen od nacističnih ostrostrelcev ,in domačih saboterjev. Po glavnih ulicah je šla po-vorka zavezniške armade in odajala počast vrhovnemu poveljniku, generalu Elsen-howeru.
Rdeča Armada na bolgarski meji
PLOESTICONSTANTA-BUZAU ZAVZETA. ODELKI RDEČE ARMADE PRED BUKAREŠTO. NACISTIČNA ČRTA OB KARPATIH IIN VVARŠAVI PREBITA.
MEDNARODNA ORGANIZACIJA VARNOSTI
JE SPORAZUM TREH VELIKIH NA KONFERENČNEM ZBOROVANJU
Moskva — Odelki marša-al Malinovskega so napredovali v 24 urah 30 milj v sredo, ter z bliskovito naglico zavzeli oljnate vrelce Ploesti in Buzau v Rumuniji. Napram neuradnim poročilom letna proizvodnja petroleja je znašala 10 milijonov ton in je bila za vso dobo tekoče vojne najglavnejša zaloga nemški vojni mašini.
Maršal Stalin, potem ko je naznanil v dnevnem poročilu zavzetje oljnatih vrelrev Ploesti v Rumuniji, je zapo-vedal izstreliti v počast zmage odelkom Rdeče Armade,
I z ved a programa in ne obljube
SO ZAHTEVE ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA IN DELAVSKIH POSLANCEV V ZBORNICI KONSERVATIVNE VLADE ONTARIO
New York — Njujorški "Times" z dne 25 avgusta prinaša brvojavno vest potom Associated Press, katera pravi, da je maršal Tito ob priliki razgovora s ministrom Kosanovičem, podaril svoj samokres njujorškemu županu LaGuardija, katerega je nosil ves čas zadnjih treh let borbe v Jugoslaviji. Maršal Tito je izročil svoj samokres, ministru Kosano-viču, kateri ga bo osebno izročil njujorškemu županu v znak globoke zahvalnosti za izkazano pomoč in simpatije napram Narodno-osvobodilni borbi narodov Jugoslavije.
To je menda eden od najbolj pomenljivih darov, lastni samokres velikega voditelja narodov Jugoslavije, za katerega pravi njujorški župan, da je eden od najbolj genijalnih v tej vojni. Z samokresom pa je priložen tudi pismeni odgovor od maršala Tita za njujorškega župana.	• i
Toronto — A. A. Mac-Leod, poslanec delavske progresivne stranke, je zadnjega tedna naslovil močno zahtevo premieru Ontarijske vlade, da slednja skliče takojšno zasedanje zakonodajne zbornice. Tej zahtevi se je priključil John Cook, CCF poslanec in zagotovil, da bo odločno zastopal združeno akcijo med poslanci liberalne in delavske stranke za izvedbo programa Ontarijske vlade, ali pa naj re-signira sedanji premier, se glasi izjava John Cook.
Kot znano Ontarijska vlada premiera Drew, je sicer na veliko obljubila vzakoni-ti več delavskih zakonodaj, kar je pa kot po navadi bila le obljuba in strojenega ničesar.
Sam Lapedes, organizator United Garment Workers of Amerika, je dejal: "Premi-erjevo mesto je tukaj v Ontario in ne v Angliji, se pečati z stvarmi, ki ne spadajo v njegovo področje". Namreč premier se točasno nahaja v Angliji.
C. S. Jakson, podpredsednik unije Združenih elektri-čarjev in mašinistov, je enako pridružil se zahtevam drugih delavskih voditeljih
in poslancev ontarijske zbornice.
Konservativni premier Drew, je pred volitvami vse-vpred obljubljal vzakonitev delavskih zakonodaj. Obdolžil je liberalce, da so glavna zapreka za socijalne reforme, katere potrebuje pro-vincija. Njegov program je vseboval 22 točk, vsebujočih v raznih Zadevah k izboljšanju celotnih zadev v provinciji. Toda preteklo je leto dni, program je še vedno na papirju skoraj nedotaknjen. Poleg tega pa javno mnenje je zelo kritično napram zadnjem govoru premiera, kateri je bil vprid silam proti narodne enotnisti.
20 salv in 224 topov v Mos- strupenim plinom. Ni izklju-
kvi
Medtem so odelki Rdeče Armade podprti z črnomor-sko mornarico, zavzeli važno pristanišče ob črnem morju Constanta, ter dospeli na bolgarsko mejo ob obrežju črnega morja in 17 milj od Bukarešte, prestolice Ru-munije.
Poznejše poročilo pa naznanja, da so prekoračili sovražno črto v Karpatih med Romani in Foksani, ter dospeli na severovzhodno Erdeljsko. Poiočilo dodaja, madžarske in- nemške sile •padajo kakor Jinoplje in ni več daleč čas, ko bodo madžarski Hitlerjevi pomagači popolnoma razpršeni.
Sovražna črta je prebita tudi ob Waršavi, napram poročilu iz nacističnih virov. Odelki Rdeče Armade so potisnili sovražne sile na več krajih iz njihovih položajev.
Medtem v "Pravdi" je bil priobčen članek, kateri resno opozarja Turčijo pred pred dvolično vlogo. Namreč članek trdi, da je Turčija prekinila odnošaje z Nemčijo bolj na prijateljski podlagi, kakor pa resnih zadev. Zunanja krogi so mnenja, da se Sovjetska Unija ne bo igrala v zadevah, ki se tičejo sodelovanja z Nemčijo.
Vojaški izvedenci tesno zasledujoč položaj Nemčije, napovedojejo skorajšni zlom nemške fašistične moči. Najnovejša poročila iz švedije trdijo, da so nacistične oblasti zadnjega tedna prepeljale močno zastražene vagone, kateri so napolnjeni z
čeno trdijo posamezni krogi, da bodo fašistični zločinci se poslužili strupenih plinov v poslednjem odporu pred popolnim porazom. Toda uradni krogi zavezniških armad niso preveč v skrbeh radi plina, ker kakor pravi poročilo, ga imajo v zalogi daleč več kot Nemčija in tudi v boljši priložnosti za vpora-bo strupenih plinov.
Nemško fašistična zver bo storiti vse predno pogine. Toda pogin pride za gotovo, ne glede kako bo brcala.
Washington — Napram izjavi uradnih krogov, namreč predstavništev Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Združenih držav, je prišlo do sporazuma med temi državami za ustanovitev nove Lige Narodov, kot mednarodne organizacije varščine po vojni.
Izjava treh svetovnih velesil se na naša za povojno varščino in medsebojno vzajemnost.
1	— "Mednarodno zbornico bodo sestavljala predstavništva miroljubnih narodov, na podlagi povesne enakopravnosti.
2	— Svet mednarodne zbornice bodo sestavljali člani principijelnih držav.
Osvobodilni odbor Poljske za sporazum
Od časa bodo pa izvoljeni v Svet mednarodne zbornice tudi člani drugih držav.
3 — Odločno stališče za vzdrževanje miru in mirnim potom posredovati v raznih zadfevah, vključno potom mednarodnega sodišča, katero naj poravna opravičene sporne zadeve, kakor tudi v raznih drugih zadevah za vzdrževanje miru in varščine."
Nadalje izjava pravi, da se konferenca nadaljuje posebno radi raznih določb glede strukture in zakona v raznih zadevah, mednarodne organizacije varščine. Medtem Edvard L. Stettinius je izjavil, tukaj med nami nihče ne dela, kateri bi ne imel v mislih dobrobiti menj-ših držav. Edvard L. Stettinius, je predsednik konferenčnega zborovanja.
Lublin, Poljska — Odbor narodnega osvobojenja Poljske, je naslovil poziv premieru poljske ubežne vlade v Londonu, da prevzame mesto predsedništva v omenjenem odboru. Odbor je nadalje izjavil pripravnost vključiti tri člana ubežne vlade v Londonu.
Predsednik Osvobodilnega odbora Edvard Boleslav Osubka Moravski, je naznanil gornjo določbo z svrho, da pride do sporazuma med Osvobodilnim odborom in krogi ubežne poljske vlade v Londonu. Toda, odločno je zanikal zatrdilo krogov poljske ubežne vlade, da jih potpirajo štiri najmočnejše stranke Poljski. Boleslavski je dejal: "Odgovornost je zdaj v rokah premiera Mi-
TEDENSKI PREGLED
KRALJ PETER SE ODREKEL MIHAJLOVIČA IN ČETNIKOV. BOLGARIJA OPOKLICALA VOJAŠTVO IZ JUGOSLAVIJE. MADŽARSKA VLADA PODALA OSTAVKO. FINSKA REAKCIJA IŠČE IZHODA. BERLIN PRIZNAVA, DA JE NEMČIJA IZGUBILA VOJNO.
kolajczyk, ali sprejme po-nudo Osvobodilnega odbora ali bo pa končno doživel krizo popolnega razsula krogov poljske ubežne vlade v Londonu."
Mikolajczyk, seveda ni odgovoril ničesar na ponudo osvobodilnega odbora, toda upanja so, da odgovori, če bodo pri odgovoru narekovali osovraženi Itrogi begunske vlade, tedaj je vnaprej za ugotoviti, da ne bo odgovor za sporazum in v interesih poljskega naroda, ampak po volji veleposestnikov in političnih samopašnežev.
Glavni in izvršni odbor Zveze K. Slovencev
ZLOČINSTVA NACISTOV ODKRITA
ŠT. 1KOLABORIST PRIJET
Draguigan, Francija —
Napram tukajšnemu poročilu francoski rodoljubi so med drugimi kolaboristi z nemškimi gestapovci in fašistično nemško oblastjo v Franciji prijeli 71 let starega Ferdinind Bouis-a, bivši predsednik zbornice francoskih deputatov, kakor tudi bivši mestni župan v Marse-lju, kateri je pripadal soci-jalistični stranki v Franciji.
Kakor sto drugih ki so sodelovali z sovražnimi okupatorskimi silami v Franciji, ter z terorjem postopali proti roroljubnih bojevnikov za osvobojenje Francije, je tudi Ferdinand Bouis, peljam skozi ulice osvobojenega mesta ,da ga narod spozna. Največ kazni je izrečeno z tem, da so jim za kazen ostriženi lasi ne glede na spol, dokler so drugi odgovorni krivici izročeni narodnemu sodišču, mnogi pa na mestu ustreljeni.
Ferdinand Bouis, bivši predsednik zbornice deputatov, ideset letni župan mesta Marselja, je spoznan kolabo-ristom št. 1.
Zadnji teden je precej močno pretresel pod močnimi vdarci slavne Rdeče Armade zdaj že ob Donavi v posesti važne luke Constanta ob Črnem morju, ter na vratih rumuske prestolice Bukarešta ; zatem zavezniške armade na drugo stran reke Siene v Franciji in skoraj do cela v posesti Pariza, prodirajoč s zapada in juga na prag Nemčije, takozvano "evropsko trdnjavo".
Činkovitost zmagojočih zavezniških armad, ni samo na vsih bojnih črtah, vključno Narodnoosvobodilno armado v Jugoslaviji, ampak in prav posebno je občutljiva v notranjosti salitetnih držav. Po izstopu Rumunije in njena priključitev zavezniškim državam, so se našli v popolni zmedi bolgarski, madžarski in finski reakcionarni krogi.
Najnovejše poročilo trdi, da je Bolgarska opoklicala svoje vojaštvo iz Jugoslavije, kjer se je vred nacističnimi okupatorskimi silami vojskovalo proti Narodnoosvobodilne armade, sedem, bolgarskih divizij. Medtem druge vesti trdijo, da je madžarska vlada podala ostavko.
Bolgarski reakcionarni krogi skušajo doseči s ozirom na opoklic vojaštva iz Jugoslavije, sicer bolj po-voljne pogoje za predajo, kakor pa določa zavezniški' 000 delavcev.
sporazum napram državam, ki so podpirale nemški fašizem. Na enak način si prizadevajo doseči madžarski in finski krogi.. Nobenega dvoma ni, da bi podpisali pogodbe vsevprek, da se izognejo kazni in pa odplačilo za odškodnino prizadeto v tekoči vojni na strani nemških fašističnih vpadnikov.
Sovjetska vlada, ki je neštetokrat opozarjala reakcionarne kroge salitetnih držav, prav za gotovo ne bo prizanašala resničnim krivcem. Reakcionarni krogi na
Stavkarji se povrnili na delo
Halifax — Tukaj so zas-tavkali že pred mesec dni ladjedelski delavci s zahtevo poravnanja delovne mezde in pa delovnih predpogojev. Ladjadelniška družba, ki je vztrajala proti priznanju delavskih zahtev, je z tem odgovorna za stavko la-djedelskih delavcev.
Zadnjega tedna pa kakor trdijo vesti, so se delavci povrnili na delo na priporočilo državnih oblasti, ki so obenem zagotovile, da se bodo delavske zahteve reševale potom posredovanja državnih oblasti med unijo in pa ladjedelniško družbo. V stavki se je nahajalo okrog 3.-
zunaj in znotraj salitetnih držav, so sicer računali in polagali nadejo, da se morda celotna situacija v poslednjem trenutku zaobrne njim v korist. Toda zdaj v očigled pogina ustvarjeval-cev "novega reda" v Evropi, nastala je popolna zmeda v salitetnih državah in ni izključeno, da pride do popol-
Moskva — Poizvedovalna komisija za zločine nemškega fašizma, je dognala, da so nacisti predno so odstopali iz posameznih krajev, na grobnicah velikih pesnikov, kot naprimer Puškina, postavili mine z namenom prizadevati nadaljna zločinstva nad prebivalstvom, ki obiskuje grobnice svojih velikih narodnih mož. Komisija je dognala, da je bilo več oseb ubitih pri obisku groba velikega poeta Puškina.
Druga redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, je izvolila sledeče člane in članice v Glavni in Izvršni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev:
Jože Miketič, gl. predsednik — Windsor
Jože Petric, prvi podpredsednik — Toronto
T. Peternel, drugi podpredsednik — Montreal
F. Lavrič, Toronto
J. Kosmač, Toronto
gl. tajnik
blagajnik —
M. Ferderber, tor — Windsor
organiza-
Nadzorni odbor:
Joe Sheryak — Toronto
Peter Geršič — St Catha-rines
R. Maurin — Toronto Prosvetni Odbor:
Jože Smrke — Sudbury
Margareta Slak — Timmins
Frank Sodeč — Vancouver
Predsednik slovenske mladine, Louis Smrke — Sud-bury
LIRERALCI ZMAGALI V NEW BRDNSW!CK
Ottawa, 29 avg. — Danes je naznanjen končni razol tat provincionalnih volitev
Medtem kralj Peter, kakor trdi uradno poročilo, je podpisal odlok z katerim se odreka Draže Mihajloviča in njegovih četnikov. Poročilo trdi, da je podpisal ta odlok na zahtevo nove jugoslovanske vlade in z katerem razveljavlja odlok z dne 10 junija 1942, na osnovi katerega je bil imenovan Draža Mihajlovič glavnim poveljnikom in vojnim ministrom.
Kaj poreče zbirka reakcije okrog vodstva srbske Obrane", ni težko doumeti. Najbrž da proglasi kralja, kot nezvestega rodoljuba.
Toda z vsakim dnevom vdarci osvobodilnih armad, so močnejši in povzročajo zmedo med fašizmom in njemu naklonjeno reakcijo. Z-meda bo pa temvečja z pri-bližavanjem Rdeče Armade, zavezniških armad in Narodno-osvobodilne armade, za končni obračun fašističnih in narodnih zločincev — Berlinu, kovačnici vsih prizadetih zločinov.
v provinciji New Brunswick. nega razsula v bližnji bodoč- Dasi'je bila volivna kampan nosti.	j a manj napeta kakor pa v
provincionalnih volitvah v Quebec-u, so posamezne stranke si veliko prizadevale za izvolitev svojih poslancev, posebno konservativna in pa CCF. Pri volitvah pa je zmagala liberalna stranka, ter kljub vroči kampanji strank opozicije, pridobila sedem poslanskih sedežev več, kot pri volitvah leta 1939. Od 48 poslanskih sedežev, liberalci so izvolili 28, konservativci 16 poslancev. CCF. stranka, ki je postavila v 47 volilnih okrožjih svoje kandidate, ni izvolila niti enega.
Za pripomniti je posebno glede CCF stranke, katera napoveduje socijalizacijo države, da trpi posledice radi oportunizma svojega vodstva. Temu za dokaz so volitve v Alberti in Quebec provinciji in zdaj v New Brunswick. Voditelji CCF, če so resni prijatelji socializma, bodo prej ali slej mo-' rali priznati dejstvo, da je k izvedbi takega programa na prvem mestu potrebna
narodna enotnost delovnega ljudstva. Toda vodje CCF se upirajo proti kakršnemu koli sporazumu med CCF in delavsko progresivno stranko. Vsled razkola med delovnim ljudstvom zna trpeti posledice ne samo CCF in delavska progresivna stranka, ampak narod v splošnem.
Spojitev Rdeče in N. 0. Armade
Moskva. 31 avg. — odelki generala Fedor I. Tolbuk-hin, ki so dospeli do bolgarske, in odelki maršala Mali-novski, po zavzetju Ploesti in v predmestju Bukarešta, prodirajo ob vznožju Donave za spojitev z Narodno-os-vobodilno armado pod vodstvom maržala Tita, se glasi najnovejše poročilo.
Mnenja vsekakor prevladujejo da ni daleč dan, predno se spoji Rdeča Armada Narodno-osvobodilno armado v Jugoslaviji. Ta dan pa z simpatijami in bratsko solidarnostjo pričakujejo narodi Jugoslavije, kateri bo> šel med najbolj pomembne v zgodovinsko povest.
n
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W.f Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
R«fntered in tli« Registry Office for the dtjr ©f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpošievajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Vprašanje slovenskega Primorja
Na drugem mestu v tem iztisu lista, smo priobčili članek Združenega Odbora južnoslovenskih Amerikancev s ozirom na govor grofa Sforze, ki ga je imel v Rimu ter ob tej priliki se tudi dotaknil v zamisli grofa Sforze in njemu podobnih, kočljivega vprašanja o bodočih mejah med Jugoslavijo in Italijo.
Stališče grofa Sforze s ozirom na vprašanje bodočih meja med Jugoslavijo in Italijo, bi bilo res smešno recimo da ga zavzema enostavni Italijan, pri kateremu prevladuje sebičnost mesto resnega poznavanja povestmh pravic in meja med posameznimi državami. Toda, grof Sfor-za govori, kot vnanji minister italijanske vlade in ni izključeno, da njegovo stalšče izraža imperijalistične težnje italijanskih reakcionarnih krogov.
Grof Sforza pravi s ozirom na Reko, da postane sedež bodoče Lige Narodov, Trst pa "internacionalizira" toda pod italijansko oblastjo. To bi bila po njegovem mnenju velikodušna poteza "neomajanega prijateljstva" med Jugoslavijo in Italijo, glede kočljivega vprašanja meja med eno in drugo državo.
Kaj takega je mogoče trditi le takim "demokratom", po vzorcu grofa Sforze, ki ni nikdar resno mislil tako ne o demokratiji, kakor tudi povestnih pravicah sosednjih narodov. Pri njemu in njemu podobnim, je demokracija v izreku besede radi okolščin in razmer, kar je vsekakor daleč od bistva njenega pomena, da si pridobi zaupanje med nepoučenim ljudstvom. Kakšen demokrat v resnici je grof Sforza, potrjuje sam v svojem govoru, ko si lasti oblast nad Trstom radi plemenske obljudenosti Italijanov, dasi sam dobro ve, da je ravno Trst iz pradavnme lastnina in del Slovenije. Če bi določali lastninsko pravico po plemenu, tedaj bi moralo marsikatero naselje v Združenih državah in drugod po svetu postati last, bodisi Italijanov, Slovencev, Hrvatov, Francozov, Poljakov itd. Plemena so se preseljavala iz enega v drugi kraj, mse pa mogla preseliti povestna obmejnost naroda.
Kar hoče grof Sforza in njemu podobni doseči je to, da se pod kakšnim koli pogojem naredi vrzel, za nadaljevanje predvojne politike italijanskega imperijalizma — nadaljevanje intrig z nadejo, da nastane v doglednem času prilika za proširjevanje italijanskega imperija na račun, manjših držav.
Tako stališče ni izključno le grofa Sforze, dobimo ga tudi pri drugih narodnosti reakcij in v tem oziru poljski, madžarski, rumunski, finski, bolgarski itd. Je pač cel zbor reakcije, kateri nikakor ne gredo v račun novi in pravični pogoji za povojno Evropo, namreč da so povrnjene povestne pravice narodom na ozemlje, ki je bilo na en ali drugi način odvzeto.
Sloveniji se morajo povrniti vsi njeni deli, odtelešeni po prvi svetovni vojni. Te pravice je priznala Sovjetska Unija že davno pred zavezniškim sporazymom v Teheranu, kateri zopet na enak način določa povrnitev ozemlja resnično povestnim lastnikom in ne kot plemenu. Prizadeto krivico ne samo po prvi svetovni vojni, ampak tudi v tej vojni, je treba poravnati sicer po naravni in človeški pravici. Krivce za tako krivico je treba obsoditi in enkrat dejansko začrtati pravične meje med narodi, za trajen mir in dobre odnošaje.
Čudno pa je, kako da grof Sforza ni recimo dodelil za sedež Lige Narodov otok Etno, Sicilijo ali Korsiko? Zakaj ne recimo Rim? Kako da edina večja luka Trst na jugoslovenskem področju, naj plide pod koncepcijo "in-jugoslovanskem področju, naj pride pod koncepcijo "in-potrebno prerekanja! Grof Sforza se začasno repenči in tudi smeši v javnosti. Skuša oživljati težnje italijanskega imperijalizma pod zaščito plemenske obljudenosti. Toda pri odločanju povojnih meja bomo Slovenci, Hrvati in Srbi v bratski slogi, še močnejše izpregovorili o slovenskem in hrvatskem Primorju, o Koroški in štajerski — kot smo kdaj koli prej! Izpregovorili bomo besedo o povojnih mejah, ozemlju Slovenije z tako razumljivim jezikom — da ga bo precej dobro razumel tudi grof Sforza in njemu podobni.
Slovansko pleme-rešitelj človeštva
RESOLUCIJA
(članek je izšel v partizanskem časopisu "Nova Jugoslavija" dne 15 marca 1944).
In preko silnih reka tristo
In tisoč gora in planina povsod isto gnezdo, ptica ista
In rod in beseda materina. . .
In zmagovite mu s'jat 'čjo oči
Vrh tvojih, lepo cvetočih vej
Kjer Jadran biser peno toči
Do Tiheg tamo oceana. (Slovenska lipa — Silvije Strahimir Kranjčevič).
Dve konvenciji
Dne 2 in 3 septembra se vrši konvencija Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta v Slovenskem Narodnem Domu, na 64 cesti v Clevelandu. Napram poročilu tajništva, že dosedaj se je priglasilo veliko število delegatov in delegatinj od podružnic plemenite ustanove Ameriških Slovencev v podpiranju Narodno-osvobodilne borbe v starem kraju.
Slovenski Ameriški Narodni Svet, namreč njegov Izvršni Odbor vred z počastnim predsednikom Louis A-damičem, je veliko storil vprid Narodno-osvobodilnega boja naših bratov in sester ono stran oceana. Z popolno nadejo, da bo plemenito delo po določenih smernicah in načelih, toliko bolj podkrepjeno z duhum enotnosti Ameriških Slovencev na konvenciji za popolno uresničitev Nove svobodne zedinjene Slovenije z vsimi njenimi deli v okvirju Nove svobodne federativne Jugoslavije.
V	duhu dela se priključujemo glasu Ameriških Slovencev, namreč konvenciji Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta in ji želimo obilo uspeha! Prisrčno pozdravljamo člane in članice Izvršnega Odbora in vse delegate in delegatinje.
Naprej bratje in sestre neomahljivo v bratski enotnosti k uresničitvi Nove svobodne in zedinjene Slovenije!
Dne 10 septembra prične zborovanje tretje redne konvencije edinega slovenskega podpornega društva v tej deželi, Vzajemne Podporne Zveze Bled. Konvencija se vrši v Timminsu v Harmoni Hali, 37 — 4th Ave.
V	duhu napredka do najvišje stopnje podpornega društva VPZ. Bled, pozdravljamo glavni odbor in vse delegate in delegatinje tretje redne konvencije, ter ji želimo obilo uspeha!
1. Po Hitlerjevi teoriji o "višjih" in "nižjih" rasah, je bil celi slovanski rod obsojen na iztrebljenje. Nič ni novega, da zavojevalni sistemi izmišljujejo nove lažne teorije, da bi prikrili svoje smotre. Tudi ta fašistična čvekarija bi ostala samo krpa v gomili mračnih preživi j enih teorij, da ni postala sestavni del, vodilno geslo milijonskih armij. Šovinizem, na katerem so se temeljili Hitlerjevi slavospevi germanski rasi, je zastrupil mozeg in dušo skoro eni celi naciji. Točni nemški u-radnik in omejeni nemški znanstvenik sta leta — opo-jena z bedastimi sanjarijami — delala račune in raziskovala : kolikšno število ljudi in na kakšen način se jih more iztrebiti z zemeljskega površja, da bi se naredil prostor za njih in njihove soproge. Hitler je iskal izhod za imperijalizem v razpadu, ki se je zapletel v krize in ga je našel edino v pohodu na Evropo in iztrebljenju slovanskih narodov. Pod pretnjo lakote in bede, ki ga čaka v lastni zemlji, s strašilom boljševizma iz slovanske dežele, Hitler je zmešal glavo militari-ziranemu nemškemu šovinistu, da kot sestradana zver plane po tujih žitnih poljih. Nemški fašizem je pripravljal s tem navalom glavni vdarec na veliko slovensko socijalistično državo. Kajti dobro je računal, da ako vdarec na Rusijo uspe, da je potem res za dolgo časa zaprta pot zgodovine, da je po tem z enim zamahom uničen tudi čar svobode in čar slovanskih narodov. Brez Sovjetske Rusije ni svobode, brez slovanske Rusije ni slo-vanstva.
že leta 1934 je tov. Stalin spregledal usodo fašističnih "Znanstvenih" teorij, razlagajoč na XVII partijskem kongresu vojne načrte imperijalističnih grup:
"Tretji zopet mislijo, da mora vojno organizirati "višja rasa", recimo germanska "rasa" proti "nižji rasi" predvsem Slovanom in da takšna vojna more prinesti izhod iz položaja, ker "višja rasa" je poklicana da op-lemeni nižjo in da z njo vlada. Pustimo jim, da to čudno teorijo, ki je prav tako daleč od znanosti kot nebo od zemlje, — pustimo jim, da to čudno teorijo izvedejo v prakso. Kaj more iz tega priti ? Znano je, da je stari Rim gledal na prednike sedanjih Germanov in Francozov, prav tako, kot danes predstavniki "višje rase" gledajo na slovanska plemena. Znano je, da jih je stari Rim smatral kot "nižjo raso", "barbarje", ki so odrejeni biti v večji podlož-nosti "višji rasi", "velikemu Rimu", pri čemer je — med nami rečeno — stari Rim imel gotovo osnovo, kar se pa ne more trditi za predstavnike sedanje višje rase. (Buren aplavz.) A kaj je iz tega izšlo ? Zgodilo se je, da so se nerimljani, tj. vsi "bar-barji" zedinili proti skupnemu sovražniku in strahovito premagali Rim. Raja se vprašanje: kjer je jamstvo da pretenzije zastopnikov sedanje "višje rase" ne bodo privedle do istega žalostnega razultata? Kje je jamstvo, da bodo fašistično-lite-rarni politikanti v Berlinu srečnejše roke, kot so bili stari in izkušeni osvajalci v Rimu? Kaj ni verjetnejše,
da se bo zgodilo baš nasprotno?
Niti iz daleč nam ne pada na um, da bi vstvarjali nove teorije o višjih in nižjih narodih. Ali gotovost je, da je duh sebičnosti, divjaštva, sovraštva in preziranja vsakemu drugemu narodu nasproti prežel milijonske mase nemškega naroda in s tem nemško nacijo pogrenil na najnižjo stopnjo med vsemi narodi sveta, v svojem jedru, v svoji armadi se je nemški narod prežet s sovraštvom proti vsaki drugi kulturi, posebno slovanski, proti vsakemu drugemu narodu, posebno slovanskemu in doslovno sprejel sistem fašističnega razbojništva v svojo dnevno prakso.
V samem začetku okupacije je naš svobodomiselni narod pazljivo oddelil sovraštvo proti nemškemu fašistu od vsakega trunka sovraštva proti nemškemu narodu, ali nazadnje rečeno Nemcem. Od začetka smo, polni ljubezni in spoštovanja do vsakega naroda, navzlic, temu, da so ga njegovi oblastniki na to napeljevali, popravljali drug druzega pri vsaki strupeni besedi o nemškem vojaku kot nemškem. Delili smo skrb nemških mater in otrok — in se izpraševali: kako bo mogoče v okvir osvobodilne vojne vključiti bombardiranje nemških mest. Ko smo skozi Užice vodili grupo nemških ujetnikov, naše plemenito ljudstvo jih je srečavalo s sožaljem in sočutno gledalo v ta bedna ljudsko bitja živalske oblike. Ali — milijoni nemških vojakov je zaigralo to plemenito sočutje. Zločini, katere so nemški vojaki z užitkom opravljali so osupnili na dejstvom, da oni ne prihajajo samo po zapovedi nemške vrhovne komande, ampak da je uhijanje mirnih meščanov, prezir do vsega in vsakogar ki je slovanskega rodu bitni del nemškega vojaka. Hitlerjevo teorijo o uničenju Slovanov je naš narod občutil kot delo navadnega nemškega vojaka, ki niti ne mora biti vpisan v fašistični stranki. Nemški vojaki so sami izbrisali iz src našega plemenitega ljudstva vsako razliko med nemškim fašistom in nemškim, vojakom. Kjerkoli Nemci prehodijo zemljo, kot da jo je poplavil pogin. Za temi sejalci smrti ostajajo puste nepokošene livade, pašniki brez živine, ob hišah raste plevel, ostajajo dolge vrste obešencev ob cestah in mrtve posiljene ženske. Danes se mi veselimo — in to veselje moramo negovati — ko po našem nebu letijo zavezniški zrakoplovi nad Nemčijo. Morda bodo vsaj nemški otroci ostali nepokvarjenih duš, ko jih njihove matere, v skrbi za svoje razvaline, ne bodo mogle voditi v teater, da gledajo kako nemški možje mučijo srpske ujetnike v sodih, k,i so na znotraj polni železnih žebljev.
nemški fašizem je dobro doumel da v slovanskih narodih živi borbena in svobo-darska tradicija, ki v vsakem momentu postaja smrtonosna sila proti sovražniku. Skrbno so švabski avija-tičarji iskali in našli v kotu Beograda komaj vidno, sta-rikavo hišo Narodne biblioteke. Narodni zaklad celega naroda se je spremenil v tenke sloje pepela, a fašisti so bili prepričani, po sebi sodeč, da bodo, ko zgorijo knjige in ugasne jih plamen, izginile tudi vse tradicije in plamen borbe, tega predrznega, malega, barbarskega naroda, ki je nasprotoval željam nemškega človeka.
Ali, globoko v narodu je ostal zaklad naše narodne pesmi, upornih naporov Ka-radjordja in Miloša, Vuk-ovega časa — vstvarjanja narodnega jezika. Globoko v narodu živi predaja, pri starejših tudi živ spomin, 0 matici Slovanstva, veliki deželi Rusiji, ki je vedno pri tekala v pomoč malim slo vanskim narodom. Z nejasnimi predočbami o ti oddaljeni pravoslavni deželi, se je nekoč napotil uporniški prota Mateja Nenadovič, da bi srbskemu narodu poiskal zaščito pred Turki v borbi za svobodo in samostojnost. Po slični poti, še pred njim, se je napotil črnogorski vla-dika Vasilije, da bi v bratski deželi poiskal zaščitnika neodvisnosti male črne gore Hrvatski pisatelj Križanič je se preden je ideja slovanstva predrla v slovanske narode šel v Rusijo, da skozi to slovansko deželo jasneje spozna vidike celega slovanstva. V vsakem usodnem trenutku, bodisi ko so slovanski narodi vstvarjali svoje samostojne države, bodisi ko jim je pretila nevarnost pojavljal se je v njih zgodovini ruski narod, da bi s svojo silo in pomočjo usmeril razvoj slovanskih narodov v pravcu samostojnosti in o-svobojenja od tujcev. Z direktno borbo ruskega naroda proti turškemu fevdalizmu vstvarjena je tudi bolgarska država. Naša nacijo-nalna kultura se v dobri me-(Nadaljevanje na 4. ts.)
PROTI RAZDORNEGA DELA PROTINARODNIH IN REAKCIONARNIH ELEMETOV
Druga redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev in sicer na podlagi ugotovit-tve razdorne ga dela proti-narodnih in reakcionarnih elementov, kateri sejejo mržnjo med tremi bratskimi narodi, Slovenci, Hrvati, Srbi, ustvarjajo nezaupanje Združenim Odborom za pomoč Svobodni Jugoslaviji; nacionalnemu protifašističnemu gibanju; naprednemu tisku in narodnim delavcem v javnem delu, najodločnej-še obsoja protinarodne in reakcionarne elemente.
Danes, ko je potrebna Združena moč, vsak drobec energije vseh ljubiteljev svobode in demokracije, proti-narodni elementi, skušajo z obrekovanjem proti voditeljev Združenih Odborov in naprednega gibanja, odvrniti ljudstvo od resnične potrebe podpiranja Narodno-osvobodilne borbe ter z tem doseči svoje protinarodne cilje. Ni jim mar, tisoči nedolžnih žrtev, ne muke in ne trplenje naših krvnih bratov in sester. Ne zdi se jim potrebno priznati resnična dejstva za narodno osvobojenje — narodno edinstvo in složno delo. Podali so se po poti, sicer oni, po kateri celo do zob oboroženi gesta-povci in sile nemškega fašizma ter notranji izdajalci, niso dosegli svojega cilja. Oživljavajo kjer koli jim je priložnost, umirajočega ust-varjevalca narodne in rasne mržnje — idejo nemškega fašizma.
Med te reakcionarne skupine prištevamo vse one elemente, ki obmetavajo čislanega pisatelja Louis Adamiča, Mirka Kuhel, tajnik, SANSa, Združeni Odbor A-meriških Južnih Slovanov; Združeni Odbor Kanadskih Južnih Slovanov, ter gibanja treh bratskih Zvez kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Naj si zapomnijo, da ne bodo uspeli. Tudi Hitler ni uspel, kljub takozva-ni napovedi "nepremagljivosti" in kljub notranjih kviz-lingov in izdajalcev. Slavna Rdeča Armada z vzhoda, vred z močnimi armadami naših zaveznikov s zapada
in pa slavna Narodno-osvo-bodilna armada pod neustrašenim vodstvom maršala Tita, je zdrobila napovedovano "nepremagljivost" prah in pepel. Približuje se dan popolne zmage nad fašizmom in njegovimi privrženci. Umira doba narodne in rasne mržnje, raja se noža družba mednarodnega sporazuma za narodno svobodo, enakopravnost in pa trajen mir.
Delegati in delegatinje druge konvencije Zveze nadskih Slovencev — apeliramo — na vse Slovence in Slovenke, ne glede na vere-ko ali politično pripadnost:
Bratje in sestre! Zdaj čas, da delamo združeno za največje stvari, naroda in človeštva! Odvrzimo preso-dke — odstranimo vse, kar škoduje in ovira našo združitev na polju borbe za popolno zmago nad fašizmom, ter uresničitvi resnično Nove zedinjene svobodne Slovenije v okvirju Nove svobodne federativne Jugoslavije! Za boljšo bodočnost navadnega človeka! Za trajen mir, napredek in blagostanje naroda in človeštva.
Druga redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev.
Toronto dne 19-20 avgusta, 1944.
TITO POZDRAVU* ZDRUŽENI ODBOR
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev je prejel od ministra g. Sava Kosanovič sledeči brzojav:
"Bili smo sedem dni v domovini. Imel sem izvanredna izkustva ali v splošnem je bilo to popolni dokaz mojega dosedajnega gledanj«, Bil sem toplo sprejet Ea«. tolmačil sem obširno dobro delo Združenega odbora kar je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. Maršal Tito mi je dal za načelnika La Guar-dija njegov lastni samokres in lepo pismo s sliko. Tito in vsi voditelji pošiljajo celokupnemu odboru pozdrave."
Vprašanje Jugoslovansko -Italijanskih mej
ii
"Višji" rasi je zares uspelo, da se tekom te vojne izolira od celega ljudskega rodu in da z globokim prepadom o meji od slovanskih narodov. Germanski imperijalizem je proti sebi zedinil, v borbi za obstoj in življenje, slovanske narode, ko s to svojo borbo utirajo pot napredku celega človeštva. Sovraštvo do nemškega faši zma — to je največji moralni uspeh, katerega je narod v tej vojni mogel doseči. Slovansko pleme se more ponašati, da na tej progresivni poti zavzema prvo mesto. Zato, govorimo še o enem premcu in načinu s katerim se bo slovanski rod čim prej in na veke rešil germanskih najezd.
Pred nevarnostjo uničenja, v teku te vojne, oživljene so in oplojene na nov način ideje o vzajemni povezanosti slovanskih narodov, ideje ki so skozi veke gorele v srcih najboljših mož slovanskih narodov odigrala ne malo vlogo v usmeritvi našega naroda na borbo proti germanskega osvojevalca.
Navzlic svoji topoumnosti,
Grof Carlo Sforza, minister v sedanji italijanski vladi je 20 avgusta t. 1. v Rimu držal velik govor o novi zunanji politiki Italije, v katerem je med drugim govoril o bodočih odnošajih med Jugoslavijo in Italijo.
Sforza smatra, da mora Reka postati eno od sedežev Zveze narodov, a Trst bi ostal pod Italijo s tem, da se njegova luka internacionalizira pod konzorcijem v katerem bi sodelovala tudi Jugoslavija. Ta rešitev, po mišljenju Sforza, bi bila simbol italijansko-jugoslovans-kega sodelovanja.
Sforza, ki je kot minister zunanjih zadev v pred-fašis-tičnih vladah po prvi svetovni vojni uvedel politiko prisilnega p o-italijančevanja Južnih Slovanov pod Italijo, poizkuša sedaj, da na veke utrdi neopravičeno oblast I-talije nad temi kraji. Iz Sforze tedaj, govori glas italijanskega imperijalizma pod demokratsko makso. Niti e-den jugoslovanski rodoljub ne bo sprejel takšno rešitev. Sforza je skrajnji nacionalist starega kova in ne predstavlja duha nove, demokratične Italije. Ta potomec stare aristokratske obitelji ni uspel, kot se je v inozemstvu pričakovalo, da igra odločilno vlogo v vladi Bono-mi-ja. V kolikor ima on danes vpliva v novi italijanski vladi, to je v glavnem rezultat pritiska neitalijanskih konzervativnih sil. Ipak njegova beseda je od gotove važnosti ter morajo zato vsi Južni Slovani takoj razkrinkati to novo obliko italijanskega imperijalizma.
V zvezi z vprašanjem Istre in Trsta je nedavno izšla ena stvarna in zanimiva a-naliza v Washington Post-u
izpod peresa Paula Winkler-ja, ki se smatra za strokovnjaka v evropskih problemih. Mr. Wilkler v glavnem trdi sledeče:
"Po dvajsetih letih fašizma se italijanski narod počasi osvobojuje njegovih u-činkov. Mnogo več časa bo treba, da se iznebi njegovih nacionalnih koncepcij, ki datirajo iz pred-fašistične dobe in katere je fašizem prevzel baš zato, ker so se prilagale italijanskemu nacionalizmu. Prva in najvažnejša ideja tega nacionalizma je teorija, da mora Jadransko morje biti italijansko jezero: "il nostromare".
Italijanski polotok formira zahodno mejo Jadrana. Vzhodna obala je jugoslovanska. Severo-vzhodni ogel, tako zvana Julijska Krajina (po italijansko Venezia Julia), ki se razteza do is-terskega polotoka, je naseljena z mešanim italijanskim in jugoslovanskim prebivalstvom. Na osnovi tega plemenskega položaja je bilo Italiji mogoče, da po prvi svetovni vojni te kraje zahteva in tudi dobi.
V času med prvo in drugo svetovno vojno je Jugoslavija pripojenje teh krajev' Italiji vedno smatrala za veliko nepravičnost. Na jugoslovansko stališče, temelječe se na dejstvu, da je v Julijski Krajini jugoslovansko prebivalstvo številnejše od italijanskega so Italijani odgovarjali, da so glavna mesta — Trst, Gorica, Pulj, itd. — močno italijanska. Medtem, zemljepisno, se Julijska Krajina ne more smatrati delom italijanskega polotoka a ekonomsko njena glavna luka, Trst, ne more obstojati s prometom Italije, ker Jugoslavija tvori
njeno naravno zaledje.
Z vstopom v prvo svetovno vojno Zedinjene Države niso priznale zaključkov tajnega Londonskega Pakta po katerega pogojih so ti kraji dani Italiji kot nagrada za njeno sodelovanje z zavezniki, ko so Hrvati in Slovenci še bili pod Avstro-Ogr-sko. Kar je več, predsednik Wilson se je protivil zaključkom tega pakta, a Italija je vzlic temu dobila ne samo Julijsko Krajino z Istro, Gorico, Trstom in obližnje kraje, ampak je naknadno z D'Annunzijevim umetno narejenim "prevratom" zasedla tudi Reko z njeno izvrstno luko, čeprav to mesto ni bilo vključeno v Londonskem Paktu.
Danes so Italijani v skrbeh, ker predmevajo, da pogoji tajnega italijanskega premirja z zavezniki dajejo celo Julijsko Krajino s Trstom — Jugoslaviji. Posebno so zaskrbljeni za Trst, brez ozira na jugoslovanske pravice do njega, ker je italijansko posestvo te luke postalo občudno vojno to mes to bilo simbol in središče "iredentizma".
Skoro vsi Jugoslovani so si edini, da sedanja meja med Jugoslavijo in Italijo mora biti približno ista kot je bila med bivšo Avstro-Og-rsko in Italijo.
Glede italijanskih manjšin v tem področju nekateri priporočajo preselitev Italijanov, a drugi predlagajo da jim se garantira popolne manjšinske pravice. Tretja mogočnost, katero predlagajo večinoma zunanji ne-ju-goslovanski in ne-italij.anski krogi, bi bila, da se trst z okolico internacionalizira in izpremeni v svobodno luko."

Turneja organizatorja Združenega Odbora
Svet Združenega Odbora kanadskih južnoslovanskih priseljencev, tem potom naznanja razporeditev turneje organizatorja br. N. Kovače-vič, kateri p o s e t i razna naselja kakor sledi:
Timmins-Schumacher i n South Porcupine od 9-14 septembra. Javni shod je treba torej sklicati v nedeljo dne 10 septembra v Schu-macher, za vsa ta mesta skupaj.
Kirkland Lake dne 17 septembra. Val D'Or in Malar-tic 19 in 23, Noranda in okolica 24 in 25 septembra.
Larder Lake, 26 septembra, zaeno Kirkland Lake 27 in 28 septembra.
Sudbury in okolica 29 septembra do 6 oktobra. Sault Ste Marie, 8 ido 12 oktobra.
Port Arthur dne 13 do 16 oktobra.
Regina, Sask. 18 okt.
Edmonton in Coal Branch dne 22 do 30 oktobra.
Cadomin, Robb, Mercol in Mountain Park, br. Kovače-
vič poseti ta mesta na željo tamošnjih prijateljev in po dogovoru.
Vancouver Island (Nana-imo, Chemainus, Port Alber-ni, Cumberland dne 2 in 10 novembra. Vancouver mesto dne 11 do 20 novembra.
Princenton, 22, Trail-Ro-seland 23, Nelson 24 novembra.
Finančne stroške za turnejo br. Kovačeviča, znaša vsaka naselbina napram svojim možnostim. Zato naj lokalni odbori podvzamejo takoj potrebne korake za sklicevanje shodov, rednih sestankov itd., za času obiska organizatorja v njihovo naselbino, kakor tudi za poravnanje potnih stroškov. Združeni Odbor iz Montreala je poslal 950 dolarjev za upra-* vni fond, Windsor 500 dolarjev, toda bilo bi nepošteno, da Montreal in Windsor znašata finančne stroške upravnega fonda. Prispevajo naj tudi druge naselbine kot je omenjeno po svoji možnosti.
Združeni Odbor.
POSLANICA SLOVENCEM IN SLOVENKAM
Zapisnik seje podružnice št. 90 SANS-a
Kirkland Lake — Dne 30
julija se je vršila seja podružnice št. 90 SANS-a.
1.	Predsednik otvori sejo ob 2 uri popoldne z pozdravom.
2.	čita se zapisnik zadnje seje od 7 maja, kateri je enoglasno sprejet.
3.	Ker je dosedanji blagajnik Joe Uc za stalno odpotoval iz naselbine, je soglasno izvoljen za blagajnika Louis Žagar.
4.	Tajnik poroča, da podružnica šteje 31 članov in članic. V blagajni se nahaja pa $36.60.
5.	Predsednik poroča, da je nabral na pikniku odseka št. 14 V. P. Z. Bled. $50.75, obenem izjavlja da bodo imena darovalcev objavljena v časopisu.
6.	čitanje dopisov. Tajnik čita dopis iz gl. urada glede resolucije, katero je poslala podružnica na konvencijo. Gl. urad tudi javlja, da je naša podružnica upravičena do enega delegata, na kar članstvo potrdi sklep zadnje seje od 7 maja, to je, da se ne pošilja delegata, temveč da nas zastopa resolucija na konvenciji. Brat tajnik prečita besedilo resolucije, katero članstvo odobrava enoglasno .
7.	Predsednik čita pismo od partizana Nikole Mirko-viča, katero je pisal iz Jugoslavije Louis Adamiču, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo neumorno delo, obenem tudi izraža zahvalo vsemu narodu na tem kontinentu, kateri pomaga partizanom v njihovi pravični borbi. Pismo je bilo odano na otoku Visu, dne 25 aprila 1944.
8.	Na priporočilo predsednika. članstvo sklene in priporoča gl. odboru SANS-a, kakor tudi konvenciji, da zastavi vse sile in ves svoj upliv pri Zaveznikih, da se povr-
nejo naši slovenski kraji, materi Sloveniji. To so naša Goriška, Koroška, štajerska, Prekmurje. Naj se zavezniki uverijo o tem da se danes bori dosti italijanov proti njim, dočim se slovenski partizani bore 100 odstotno za zavezniško stvar; za svobodo in demokracijo.
9.	članstvo naše podružnice je strogo na stališču za federativno demokratično Jugoslavijo in bo podpiralo narodno vlado, katero izvoli narod sam.
Dalje članstvo strogo obsoja delovanje patra Ambroži-ča in njegove "Zveze Katoliških župnij", ker je njih delovanje proti narodno in ne demokratično, je profa-šistično in kot tako narodu škodljivo.
10.	Sklene se da podružnica priredi piknik v korist SANS-a, za pomoč stari domovini. Piknik se vrši na prostoru Hrvaške Seljačke Stranke.
11.	Prihodnja seja se vrši dne 3 septembra ob 6 uri zvečer.
Anton Kraje, predsednik, M. Skube, tajnik, M. špehar zapisnikar.
ČAKA JO KAZEN
Seatle, Wash. — Tukaj so zasačili 28 let staro Marion Miller Stinson, katera je na zaslišavanju priznala, da je v zadnjih 6 mesecev preme-njala neveljavnih denarnih nakaznicah v znesku $30.-000.00. Denarne nakaznice je premenjala v 40-tih državah Združenih držav.
Vsako nepošteno delo pride prej ali slej na sled. Tako je tudi prišlo delo Marion Miller Stinson.
Slovenski javnosti iz Sudbury in okolice
Delegati in delegatinje druge redne konvencije Z-veze Kanadskih Slovencev, smatramo za rodoljubno dolžnost nasloviti naslednjo poslanico Slovencem in Slovenkam v širni Kanadi in Združenimi državami, ne glede na poklic, versko ali politično pripadnost, da si podamo bratsko roko in gremo složno na delo zdaj, za uresničitev najvišjih stvari, ki so kdaj koli obstojale pred našem in drugimi narodi. Dragi bratje in sestre!
Zgodovina slovenskega naroda, je trnovita pot, prepredena s neizrecivim trpljenjem in zapostavljanjem Tisoč tristo let so se Slovenci borili le zato, da so kot narod upravičeni do svoje narodne neodvisnosti z vsimi deli Slovenije in da kot narod upravljajo z svojim imetjem za narodno kulturni in gospodarski napredek.
Mnogo žrtev je dal slovenski narod ,in tudi danes jih daje, za uresničitev tega, kar mu po naravni in človeški pravici pripada. Njegove žrtve — so nadčloveške žrtve. Težko jim najdemo primera po obsegu in napram številu naroda. Kdo naj pozabi bojno pesem slovenskih kmetov iz 14-stolet-ja, ki pravi: "Le vkup ti uboga gmanja"! Pesem o "Lepi Vidi", "Morje Adrijan-sko"! Mar ne izraža živi vir borbe slovenskega naroda zoper zunanje vpadnike in domače prodance iz pradav-nine?! Kako živ je vir neumrljivih potomcev Matije Gubca, Pavla šterca iz dni prve "kmetske vstaje!" Da
—	in še kako jasno se žari pradavnina in oklepa v srcih poznejših potomcev današnjega dne. Preteklo pa je tisoč tristo let, toda borna želja slovenskega naroda se ni uresničila.
Po zlomu turških mečev, francoskih in italijanskih vitezov, nemško-avstrijski im-pirijalizem, sta z vso svojo strastjo prežala na prekrasno prirodo obvito z svežimi potoki, rekami in visokimi snežniki, vinogradi in poljem
—	rodovitno slovensko zemljo. Na umeten način sta vpeljevala ponemčevanje slovenskih krajev, mest in vasi, pri čemu so jim bili posebej opora razni domači nemčurji, ki so zopet za voljo svojega položaja nam vtepali v glavo pokorščino in poniževanje pred tujcem. Slovenci smo bili na zunaj znani bolj "hlapčevski narod", kot pa narod nesmrtnih bojevnikov, za narodni obstanek in narodne pravice. Prvič po zaslugah smrtnega sovražnika Slovanov in prav nas Slovencev, katerih ozemlje se razteza tik ob germanski meji — nemški im-
pirijalizem in drugič po zaslugah vodilne frakarske gospode, k,i je polagala vso skrb le za svoj položaj.
Po prvi svetovni vojni, Slovenija je postala plen Versaljskega in rapalskega dogovora. Tam kjer ni uspelo celo umetno ponemčevanje slovenskih krajev, rodov slovenskega naroda, naredila sta krvavo zarezo Versaljski in rapalski dogovor z odtelešenjem dela Koroške, štajerske, slovenskega Prek-murja in pa slovensko Primorje. Z svojo stratežko lego pota na Balkan in pa srednji vzhod, Slovenija je postala ne samo plen prve svetovne vojne z odteleše-nimi deli, ampak načrtno po nemškem in italijanskem fašizmu, zatreti slovenski narod.
Dokler sta nemški in italijanski fašizem nad maloštevilnim slovenskim narodom začela uresničevati svoj fašistični "novi red" med prvimi v Evropi na okupiranem ozemlju po prvi svetovni vojni, preostali del Slovenije v sestavu Jugoslavije, je zadela zopet približno enaka usoda. Z silo in glav-njačo, beograjski režimovci so začeli pritiskati z idejo, da so Slovenci, Hrvati in Srbi, eno in isti narod. Kaj kmalu je začelo potiskava-nje slovenskega jezika, na drugo in celo tretjo stopnjo v uradnih zadevah. Prej so strahovali Nemci in razni domači nemčurji, da je uradni jezik nemški, zdaj so prišli pa beograjski režimovci in so napovedali da je srbohrvaški. Naši takozvani voditelji starih političnih stank ki so ob vsaki priložnosti se trkali po prsih, kot veliki "narodnjaki", kot po navadi so ometali vse kljuke prej po Dunaju, so jih zopet ometali s zamižanim očesom po Beogradu. Ljubljanska zbornica je bila bolj skrbno zatočišče tujčevih interesov in ciljev, kakor pa zaščitnica narodovih teženj in pravic. Pravi rodoljubni bojevniki po vzorcu Cankarja, ki so resnično izpovedovali potrebe slovenskega naroda in branili njegove narodne in po-vestne pravice, so bili žigosani v očeh slovenskega naroda. kot prostozidarji, pijanci in fanatiki. Zato tudi ni čudnega, da so se ob prvem strelu sovražnika, do tal podrli trhli stebri beograjske čaršije, kot vlade, katera ni bila po volji naroda in ne za interese Jugoslavije. Narodi Jugoslavije niso pričakovali, da jih zadene taka nesreča s ozirom notranjih uredb v državi treh bratskih narodov, po prvi svetovni vojni. Niso pričakovali, da bodo "veliki narodnjaki" urejevali narodne zadeve z pomoč-
jo glavnjače, da bodo posnemali najbolj nazadnjaški .način vladanja. Pričakovali so večji blagor v skupni državi; večje narodne in socijalne pravice; pričakovali so, da bodo enkrat res vživali plodove svojega trdega dela. želeli so svobodo! Toda, niso je vživali!
Predaleč bi nas dovedlo naštevati številne primere muk in trpljenja slovenskega naroda iz pradavnine do današnjega dne. Najvažnejša pa je pričujočnost njegova neprimerna borba, da ne turški meči; ne francoski in italijanski vitezi; ne nemško-avstrijski imperijali-zem; ne številna zločinstva nemškega in italijanskega fašizma in naposled; ne vsi povojni režimi vred z celotno zbirko narodnih izdajalcev — vse to ni moglo zatreti narodne zavesti, kakor tudi ne notranjega sporazuma za narodni odpor v bratski enotnosti z svojimi sobrati Hrvati, Srbi, Črnogorci in drugimi narodi Jugoslavije, za narodni obstanek, pravico in narodno enakopravnost.
Prvi streli, ki so počili dne 6 aprila na mejah Slovenije in Jugoslavije, niso ustrašili slovenskega naroda. Zavedajoči se usodepolnega trenutka — vedoč, da je sovražnik močan, da bo besnel kot podivjana zver po plenu, ter da je sam praznih in golih rok. Nise podal! Med življenjem in smrtjo — biti ali ne biti — postavil se je junaško v bran svoje zemlje — svoje zgodovine — svojih osnovnih pravic — svoje narodne časti.
In kdo se je podal smrtnemu sovražniku? Ravno oni, ki so neštetokrat se trkali na zborovanjih, kot "veliki narodnjaki". Rupnik, Novak, Natlačen in njim podobni vred z svojimi pajdaši Nedi-čem, Paveličem in Mihajlo-vičem. Taki so izbrali pot narodnih izdajalcev.
V Ljubljani — prestolici Slovenije — pod zaščito nemških bajonetov , so kle-kali in polagali zvestobo nemškemu "nadčloveku" v borbi proti obstoja in pravic slovenskega naroda. Inj to je za večno sramotilen pečat, ki bo opominjal slovenski narod k vztrajni borbi proti narodnim izdajalcem.
Slovenki narod se ni udeležil svečanosti narodnih izdajalcev pod zaščito nemških bajonetov v Ljubljani, ko so ti polagali zvestobo nemškemu fašizmu. Slovenski narod ni sledil narodnih izdajalcev. Slovenski narod se je zbral pod okrilje svoje zaščitnice z novim vodstvom, prekaljenim v borbi za interese slovenskega naroda, Slovenske Osvo-
Naš rodoljubni apel
VAM SLOVENKAM, MATERAM IN DEKLETOM V KANADI IN AMERIKI
Sudbury, Ont. — Podpisani odbor želi dati na znanje vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov za "Narodnoosvobodilno armado" v starem kraju, da je omenjena zbirka poslana Svetu Združenega Odbora kanadskih južnoslovanskih organizacij v Torontu, pod imenom odseka Zveze Kanadnskih Slovencev, kot je bilo odobreno na seji dne 23 julija.
Omenjena zbirka je bila zbrana v gotovini pred podpisovanjem rodoljubnih zaveznic, na pobudo odseka Zveze Kanadskih Slovencev •v Sudbury. Seznam darovalcev iz posameznih naselbin, je sledeči:
Garson Mine. Po pet dolarjev: Joe Grdina, L. Saje, J. Oman .in L. Gačnik. Po tri dolarja: F. Lenaršič. Po dva dolarja: T. štrumbelj. T. Kobetič in J. Galinac. Po en dolar: L. Urbanek in Štela Hališebak.
Skupaj. $31.00.
Levack Mine. Po deset dolarjev, F. Kolenc in F. Ne-manič. Po dva dolarja: J. Miklič, M. Rom, J. Kramar in F. Tanko. Skupaj: $28.00
Creghton Mine. Po dva
dolarja: F. Marolt, J. Lovšin, T. Kramarič, V. Kole-gar, L. Miroslavič, L. Debe-ljak, T. čebulj, J. Globe in J. Habjan. J. Maljevac, je priložil 75 centov. Skupaj: $18.75.
Sudbury. Po 30 dolarjev: J. Nemanič. Po 10 dolarjev: F. Zaje, F. Somrak, J. Slovenec, M. Zaje, J. Globotič, J. Kosmrl j. $15.00 je priložil, J. šuštaršič. Po šest dolarjev, L. Skočir. Po pet dolarjev: J. Kambič, C. Str-benc, F. Tršelič, I. Višček, P. Tome, P. Horvat, J. Zakraj-šek, F. Župančič, J. Lukežič, F. Kališek, J. Mali, D. Va-lič, pa je priložil pet dolarjev 78 centov. Po štiri dolarja: A. Smrke. Po tri dol. J. žičkar, K. Nagel, F. Žagar. Po dva dol.: J. Kosmrlj K. Fojs, F. Korošec, F. Šile, F. Fingust, F. Lovšin. Po en dolar: F. Cvar, M. Smrke, L. Smrke, L. Bartol, F. Tanko, M. Kodašič, M. Radič, I. Crljenica, M. Smrke, J. Smrke in Mrs. Petras.
Skupaj: $245.28. Skupaj iz Sudbury in okolice: $323. 03.
Pomožni Odbor:
Delegatinje druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, si štejemo v dolžnost nasloviti vsem Slovenkam, materam in dekletom v širni Kanadi in Ameriki, rodoljubni apel:
Drage sestre!
Že tri leta naš narod krvavi v starem kraju. Tri dolga leta strašnih muk in trplen-ja! Toda tri leta je temu, da je iz niča vzrastla slavna Narodno-osvobodilna in partizanska armada pod neustrašenim vodstvom priljubljenega sina narodov Jugoslavije, maršala Tita. Ta armada v kateri se poleg moških boriteljev bori skoraj 25 odstotkov naših sester, matera in deklet, je z slavo okrasila ime slovenskega, hrvaškega, srbskega in drugih narodov Jugoslavije. To je neumrljiva armada narodov Jugoslavije, a največja zagotovitev, da številne žrtve talcev, številna zločinstva z strani podivjanih tolp nemškega fašizma in domačih rabljev podžganih z strani kolovodij Rupnika, Nediča, Mihajloviča, Paveliča in drugih izdajalskih plačancev, niso bile zastonj. Na potokih narodne krvi, solz in bolečin naših bratov in sester, raja se Nova Zedin-jena Svobodna Slovenija!
Raja se nova družba v Novi svobodni in federativni Jugoslaviji, kjer ne bo prezira, ne hujskanja vasi proti vasi; naroda proti narodu, ampak bo vladala pravica naroda po narodu za narodne interese, blagostanje in napredek.
Zato se obračamo na vas drage sestre vsepovsod, ne glede na vaš poklic, politično pripadnost ali verske nazore, da ravno zdaj, ko je treba delati največ za narodno edinstvo, bratsko slogo in vzajemnost, je treba enako z vsimi silami podpreti N a r o d n o-osvobodilno borbo naših bratov in sester.
Me lahko veliko pomagamo, če se podamo složno in združeno na delo. Z mater-no ljubeznijo, sočutjem in vdanostjo napram potrebam, lačnim in žejnim, brez potrebne obleke in obutve, me lahko dosti pomagamo. Zberemo lahko otročjega perila, ženske obleke in obutve, ter stotero drugih potrebščin o katerih nihče drugi kakor me, najbolj vemo, kaj vse je potrebno pri družini. In ra^vno zato prav naša je dolžnost, da se podamo na delo in doprinesemo naš delež z tem, da bodo tisoči naših slavnih partizank, bojevnic Narodno-osvobodilne armade, preskrbljenih vsaj z naj-
potrebnejšim. Da bodo tisoči nedolžnih otrok na zunaj v taboriščih in na znotraj Jugoslavije, imelo vsaj potrebno obleko in perilo.
Organiziraj mo krožke pletic, organizirajmo krožke smelih zbiralk! Pomagajmo že vstanovljenim ustanovam pri zbiranju pomoči za stari kraj. Pristopimo k temu plemenitemu delu z mater-njo ljubeznijo in sočutjem. Naj se sliši doneči glas, ki bo segal prav tja na bojno polje v Jugoslavijo, Kanadske in Ameriške Slovenke, so na delu! Naj olajšuje težko in naporno borbo naših bratov in sester, matera in deklet, do popolnega uresničenja Nove svobodne ze-dinjene Slovenije v Novi svobodni enakopravni federativni Jugoslaviji.
Naj živi smelost naših sester, matera in deklet v Sloveniji! Naj živi bratska sloga narodov Jugoslavije! Naj živi junaška narodna Osvobodilna in partizanska armada in njen neustrašeni voditelj maršal Tito!
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Delegatinje druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev,
Ljudmila Krašovec, Margareta Slak, Mery Kosmrl.
bodilne Fronte. Slovenski narod je iz niča, kakor pravi Jože Vidmar, predsednik Osvobodilne Fronte, si organiziral ne samo slavno in neumrljivo resnično Narodno Vojsko v sestavu Narodnoosvobodilne armade in partizanskih oddelkov Jugoslavije, ampak vzpostavil obenem svojo narodno oblast — prvi slovenski parlament.
Slovenski narod je položil zvesto prisego v bratskem sporazumu z sobrati Hrvati, Srbi, Črnogorci in drugimi narodi Jugoslavije, borbi za popolno vničenje nemškega fašizma in njegovih privržencev. Slovenski narod je obenem položil zvesto prisego z narodi Jugoslavije, Velike Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Združenih držav borbi za brezpogojno zmago nad fašizmom, kakor tudi proti povrnitvi predvojnega režima v Jugoslaviji — proti ponovitvi Versaljskega in rapalskega dogovora. Slovenski narod je položil prisego v krvavi borbi za Novo svobodno Zedinjeno Slovenijo v okvirju Nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije, kjer bo dejansko zagotovljena pravica svobodne vesti, veroizpovedi, svoboda govora, tiska — resnična svoboda in enakopravnost naroda.
Pod vodstvom Slovenske Osvobodilne Fronte, junaško Narodno-osvobodilno armado; združen v bratski enotnosti z resničnimi rodoljubi slovenskega naroda, Jožeta Vidmar, Boris Kidrič, Kardelja, Mikuša in mnogo drugih — slovenski narod v krvavi borbi polaga prve in fundamentalne pogoje, za svobodo, srečo in blagostanje slovenskega naroda. Njegova borba je težka in naporna ! Tisoči žrtev je padlo na bojišču za Novo svobodno zedinjeno Slovenijo! Tisoči se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Toda cel svet občuduje njegov uspeh! Cel svet govori o smelosti naših bratov in sester — o smelosti njihovih otrok, žena, matera in deklet. Prežet z du-hum narodne povesti; prekaljen v trpljenju in mukah skozi razvojno dobo; združen z ljubeznijo do svoje domovine, naš narod ustvarja novo povest v bratski solidarnosti z vsimi svobodoljubnimi in demokratičnimi narodi, za povojni svet.
Slovenci in Slovenke! Mi
lahko veliko pripomoremo k uresničenju najvišjih narodnih stvari pred našim in drugimi narodi. Gibanja naklonjena Osvobodilni borbi našega naroda, posamezniki in tisk, po vzorcu Zveze Kanadskih Slovencev, Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta; Združenih Odbor južnoslovanskih priseljencev v Kanadi in Ameriki — po vzrocu čislanega pisatelja Louis Adamiča, so v tem oziru že veliko pripomogli. Razpršeno je lažnjivo omrežje
zoper resnično borbo in resničnih voditeljev našega naroda v starem kraju. Odstranjeni so oni elementi, ki so trosili mržnjo med tremi bratskimi narodi po vzorcu kolovodje Fotiča. Razčiščena so mnoga vprašanja z vzpostavitvijo sporazumne vlade maršala Tita in dr. šubašiča. Na dnevnem redu je zbiranje gmotne in mate-rijalne pomoči našim z slavo okrašenim bojevnikom Narodno-osvobodilne in partizanske armade, katera pod neustrašenim vodstvom velikega sina narodov Jugoslavije, vodi neprimerno borbo proti fašističnih vpadnikov in domačih izdajalcev. Dan zmage se naglo približuje. Slavna Rdeča Armada že trka na vrata Balkana; zmagovite zavezniške armade so že ty Parizu in na poti k spojitvi vsih slavnih armad Zedinjenih Narodov, za končni obračun nad fašističnimi morilci.
V vsaki naselbini, organizirajte podružnico Zveze Kanadskih Slovencev! Vsta-novite bratje in sestre tam čez mejo, podružnico Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta. Podpirajte ustanove, ki delujejo za resnično osvoboditev našega naroda! Naj ne bo med nami niti enega, kateremu bi tako povest kakor tudi bodoča pokoljenja očitala, bil si nevrednež, sebičen in sam za sebe! Vsi — združeno kot nikdar prej, pojdmo složno na delo! Ne izguljati času niti priložnosti zdaj, ko so največja vprašanja za ostva-riti. Odstranimo vse kar ovira in je na potu naši enotnosti! Sprijaznimo se z vso resničnostjo povesti našega naroda! Oživljajmo največje stvari zdaj, da ne bodo tisoči žrtev in potoki ljudske krvi preliti zopet zastonj. Združimo se med seboj in zagotavljamo z svojim delom, besedo in požrtvovalnostjo, da se ne ponovijo pregrehe po prvi svetovni vojni. Delujmo z vsimi ustanovami in pokreti, ki so na strani zavezniškega sporazuma, štirih svobod — ki so na strani pravične preureditve povojnega sveta. Za svobodo in enakopravnost velikih in malih narodov! Za Novo svobodno zedinjeno Slovenijo v okvirju Nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
Naj živi Slovenska Osvobodilna Fronta in njeni vodite-
Iji!
Naj živi prvi slovenski parlament!
Naj živi junaška neustrašena ljudska armada Slovenije v neumrljivem sestavu bratstva in sloge narodov Jugoslavije, Narodno-osvobo-dilne in partizanske armade!
Naj živi veliki sin narodov Jugoslavije, maršal Tito!
Naj živi rodoljubna inte-legencija slovenskega naroda!
Dol s narodnimi izdajalci!
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
PISMA ZASTOPNIKOV IN NAROČNIKOV
Toronto — Ob priliki druge konvecije Jože Smrke, član Nadzornega Odbora, je izročil v uredništvu 22 ponovnih naročnin z denarno vsoto $66.00, kar mu je izročil zastopnik lista. Frank Zaic v Sudbury.
Zatem je izročil dve ponovni naročnini Joe Lesar, sicer za sebe in pa Jožeta Goršeta. Izročil je enako dve ponovni naročnini br. Joe Miketič.
Na novo se je naročil naš rojak Frank Gregorič iz Ka-puskasing, Ont., kateri je prisostvoval drugi Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev, ter priporočal graditi močno organizacijo.
Ured.
• • •
Noranda — Cenjeni: Tukaj vam prilagam tri dolarje ponovno naročnino za nadaljno leto za Edinost. Ker bi ne rad zaostal z naročnino, sem poslal nekoliko prej predno mi poteče.
Želim listu mnogo novih naročnikov! Smrt fašizmu! živela svoboda!
Jože Kuplenik
St. Catharines — Tukaj vam prilagam tri ponovne naročnine z denarno nakaznico v znesku devet dolarjev. • * *
John Kump.
Port Arthur — Delegat druge konvencije Zveze Kanadskih Slovencev Tony Cimprič, je izročil pet dolarjev čestitko k drugi obletnici lista.
Toronto — Br. Jože Sher-yak je izročil v uredništvu štiri ponovne naročnine, namreč denarno vsoto $12.00.
Windsor Ont. — Cenjeno upravništvo Edinosti: Prilagam denarno nakaznico v znesku tri dolarja ha račun ponovitve naročnine za nadaljno leto.
L. Ostronič.
REDNA SEJA ODSEKA V TORONTU
Tem potom poživljamo članstvo odseka Zveze Kanadskih Slovencev za redno sejo v nedeljo dne 3 septembra ob drugi uri popoldne v navadnih prostori j ah, 386 Ontario St.
Na dnevnem redu je poročilo o drugi konvenciji.
Odbor:
USPEŠEN PIKNIK V ST. CATHARINES
Tukajšna odseka Zvez kanadskih Slovencev in Hrvatov, sta priredila skupni piknik, oziroma izlet 23 julija. Vremenjak je bil zelo naklonjen, kar skoraj ni navada. Bil je res lep in vroč dan tako, da človek z užitkom gre kam v senčno naravo. Zatorej je bil tudi tem večji uspeh. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Poleg Slovencev iz St. Catharines, Jordana, Beamsvillle, Grimsby in okolice, vdele-žili so se sobrati Hrvati, celo Ukrajinci, Poljaki, če-hoslovaki in nekoliko "Bolgarov.
Vse se je vršilo v najlepšem redu, namreč bratski slogi. Zabave tudi ni manjkalo za mlade in stare. Medtem v tekmi za kraljici piknika, sta bili Alojzija Cesar, Slovenka, katera je dobila 28.654 glasov in druga Mery Stanič, Hrvatica, pa je dobila 18.463 glasov. Z veliko Večino glasov, je zmagala Alojzija Cesar.
Najlepša hvala Lojzka, za tvojo požrtvovalnost, kakor tudi vsim onim ki so na kakšen koli način pomagali k tvoji zmagi. Enako hvalo pa Mery Stanič, če tudi ni zmagala, a je skrbno delala za prvo mesto. Sreča je vsekakor bila bolj naklonjena Lojzki, za topot.
Hvala vsem tistim, kateri ste kar koli pripomogli k temu plemenitemu delu bodisi v denarju ali spremstvu, z avto ali besedo za tako lep uspeh piknik.
Na omenjenem izletu smo imeli dva govornika. V imenu Slovencev je govoril br. Geo. Matešič, urednik Edinosti in Hrvatov pa br Marijan Kružič, urednik Novosti. Redko sem nam proži priložnost slišati govor obeh urednikov. Topot, smo pa slišali oba. In za pripomniti je, da sta oba nam podala zelo pomembna govora s ozirom na tekočo dobo in tudi bodočnost. Najlepša hvala v imenu odsekov Zveze!
Uspeh piknika je bil res prav dober, kar nam pove tudi čisti dobiček. Namreč
čisti dobiček znaša $865.00 Glavnemu odboru Združenih južnoslovanskih organizacij, smo poslali $765.00 sto dolarjev smo pa namenili za organizacijske stroške tega plemenitega gibanja, za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, za kar nas veže rodoljubna dolžnost. Nobenega dvoma bi ne moglo biti, da jim je pomoč potrebna. In delno jo lahko izka-žamo mi na tem kontinentu, kjer smo v primeru z njimi prav malo okusili vojnih težkoč. Zato pomagajmo po svoji zmožnosti kadar koli se nam nudi prilika, saj je vse to za naše brate in sestre v naši rojstni domovini.
John Cmič.
ZBIRAJMO OBLEKO IN OBUTEV
Sudbury — Tukaj v naši naselbini se pobira ponošena obleka. Vsak, kateri ima kaj za odati v ta namen, se naproša da prinese na naslov 370 Montague St.
Bolj lahko obleko se bo odposlalo v Egipt in Italijo, dočim težjo obleko in obutev v Jugoslavijo.
Napram poročilom in tudi privatnih pisem, razvidno je, da so naši bratje in sestre zelo potrebni obleke in obutve. Koliko jih je recimo, ki nimajo svojcev ne v Ameriki, Kanadi ali drugod, koder ni šla vničevalna vojna. Neoziraje se na to ali ima kdo svojce ali pa ne, naša dolžnost je pomagati narodu. Vsak najmanjši drobec pomoči, bo v veliko olajšal njihov položaj in jim tudi opogumil srce k nadaljnim naporom v borbi.
Kampanja za zbiranje obleke je v teku in bo trajala do 15 septembra, na kar bodo priobčena imena v naših časopisih od darovalcev. Pri-vihajmo rokave bratje in sestre in odprimo srce za pomoč našim trpečim bratom in sestram.
Frank Zaic.
• Toronto — Kakor več drugih, tako sem si tudi jaz z mojim sinčkom in mamo, vzela malo počitnic, da smo šli obiskat naše poznane far-merje v okolici Wellanda in St. Catherines. Sicer naš namen je bil zavstaviti se pri Mrs. Zakrajšek, blizu We-llanda v Stevensville. Za dobro postrežbo in tudi da so nam šli na roko, gre seveda njej in njeni hčeri Angeli in pa sinu Franku, najlepša zahvala.
France nam je bil na razpolago z svojim avtom in nas je peljal, kamor nas je želja vlekla. Paljal nas je v Niagrara Falls, da si smo ogledali to prirodno krasoto. To je res nekaj lepega za pogledat, posebno če človek prvikrat vidi kaj takega, kakor moja mama. Zatem smo se odpeljali v Cristal Beach. Tam je polno zabave, posebno pa za mlade ljudi. Vozili smo se tudi parnikom do Buffalo in nazaj. Prijazna in zanimiva važnja. Najbolj pa nas je zanimalo obiskat naše farmerje. žal. da nismo mogli vseh obiskati. Prvič ker je bil prevroč dan drugič pa, premalo časa. O-biskali smo sledeče: Družino Turk, Mrs. žgonc (raje Kolenc) družino Pintar, Cesar. Lesjak in Makše. V naše presenečenje srečali smo se z družino Višček in Sudbu-ry.
Dalje smo obiskali tudi družino Pire, sicer je bila doma sama Mrs. Pire in otroci! Mimogrede naj omenim, da od celo dnevne vožnje so se nam tudi želodci že izpraznili, žal da nismo z seboj vzeli nekaj za prigrizek po potu, misleč, da si lahko med potjo kupimo v kakšnih malih revstaracijah, ki jih je vse polno na 8 glavni cesti. Izkušnje so nam pa pokazale da ni tako, kot je bilo prejšna leta. Mnogo teh ob glavni cesti trgovin je zaprto. No, in kakor sem prej omenila prišli smo do Mrs. Pire, ki nam je takoj postregla z pravo kranjsko klobaso, slanino in pristno domačo kapljico. Kako je
šlo vse v slast. Zato Mrs. Pire najlepša hvala, za vašo postrežbo. Lepa hvala tudi Mrs. Pintar, ko je stekla po vrtu in nam natrgala košarico solnčnih jabolka in breskev, kar se nam je tudi lepo prileglo v tako vročem dnevu.
Ko smo se vozili proti domu, pa pravi Angela, tukaj je pa bolnica v kateri se zdravi Ludvik Kolenc. Takoj nam je bila misel, da bi bilo dobro, da ga tudi obiščemo. In res. Našli smo ga med drugimi bolniki. Na vprašanje kako se kaj počuti, nam je odgovoril, da dosti boljše kot prej. Zato mu želimo skorajsne okrevanje.
Med vsem tem potekel je rok naših počitnic in bilo je potrebno se vrniti zopet nazaj v Toronto, namreč na delo v tovarno.
Torej še enkrat najlepša hvala vsem skupaj, posebno Pa Mrs. Zkrajšek, Angeli in Franku.
Milka Muc.
DRUŠTVENA ZABAVA V TORONTU
Društvo "Bratska Sloga" št. 648 SNPJ., priredi hišno zabavo pri br. R. Mubiču, 268 Bathurst St. v soboto dne 9 septembra.
Na zabavi bo igrala pristna domača harmonika pod vodstvom J. S., obenem se bo serviralo tudi pristne kranjske klobase.
Uljudno še vabi vse Slovence in Slovenke tukaj v Torontu in bližnje okolice, da se udeleže te zabave.
Pristopnina prostovoljna. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Za suha grla in vso postrežbo skrbi,
Odbor:
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Slovansko pleme-resitelj človeštva
(Iz 2 strani) ri oslanja na ruskem klasičnem realizmu devetnajstega stoletja. Kulturne teko-vine ruskega naroda so tako blizu našim, da si jih je narod čisto naravno prilastil. Cele generacije so se vzgajale s knjigami Leva Tolstoja a Svetozar Markovič je modri in veliki učenec velikanov ruskega naroda Čer-niševskega in Pisareva, na katerih progresivnih delih se je tudi vzgojil.
Ni dvoma, da je to zaupanje v Rusijo in tradicije, ki v našem narodu o njej živijo odigrala — recimo — ne malo vlogo v oživljanju vseh pozitivnih narodnih sil v naši osvobodilni vojni, z usodnim dejstvom — da so naši narodi v svoji politični borbi že tako bili na progresivnem stališču borbe proti imperi-jalizmu. Heroizem in zavest komunistov ter ljubezen in zanašanje naroda na Rusijo sta našla svoj popolni sklad v osvobodilni vojni, katero so naši narodi odlično nadaljevali takrat, ko je germanski fašizem napadel tudi veliko slovansko deželo. Narod je svojo usodo gledal
skozi usodo Rusije, a Komunistična partija je dala tej zavesti realni politični zmi-sel.
In res, prvi organizirani, prvi odločni odpor v svojem naletu na Evropo so germanske horde našle tam, v Sovjetski Zvezi. Socijalistični red enakosti in nacionalne svobode je omogočil to edinstvo in ta odpor. Slabo je preračunal Hitler, ko je mislil, da mu je najbolj enostavno istočasno obračunati s socijalizmom in slovanst-vom. V sovjetski, pa še slovanski deželi so ga dočakali dvojni udarci, Udari ga s čemer moreš, udari ga z mo-tiko in cepcem, govori skozi Tolstoja rfiski narod o času ko se je moral braniti Napoleonovega navala, Cepec se je sedaj spremenil v sovjetski tank in 'Katjušo", a rudeče-armejca vodi ista ljubezen do svoje ruske grude, do ruske pesmi, do Volge, oplojena z zavestjo o srečnem življenju v sovjetskem redu. Največja slovanska dežela, a prva socialistična, dala je v obrambi celega človeštva — a na ponos celemu slovanskemu narodu
Banket v počast delegatom konvencije Zveze
Toronto — Kakor je bilo prej naznanjeno odsek Zveze Kanadskih Slovencev, je priredil banket v počast delegatom in delegatinjam druge redne konvencije, ki se je vršila dne 19 in 20 avgusta. Delegati in delegati-nje, kakor tudi prav lepo število drugih gostov se je zbralo v soboto zvečer v dvorani, ki je bila okrašena z lepo pogrnjenimi mizami, kakor tudi jestvino. Poleg tega pa šopki svešega cvetja so krasili pogled pri večerji.
Na naši redni seji je bilo mnogo pogovora, kaj vse se naj pripravi za banket. Eni so predlagali okajene šunke, drugi navadne sandviče itd. Precej živa rasprava je bila dokler naposled ni prišla misel, ta se naredi prave Kranjske klobase in tudi potice .Slednje je ostalo kot pribito. Tako so bile za večerjo kranjske klobase, solata in tudi razne vrste potice. Vse to pa zalivali saj veste z našo kanadsko tekočino, katera prav imenitno pogreje. Hvala vsem, ki so svoj delež prispevali za banket.
Posebna hvala gre za okras miz z jestvinami našim kuharicam Mrs. Petrič, Mrs. Sheryak in Mrs. Kosmrl. kakor tudi dekletom, ki so pridne stregle gostom. Najlepša hvala Mrs. Kozvlevčar, za tako okusne potice, potem pa mesarju Joe Sheryak za izvrstne krajinske kloba-
se. Kakor tudi L. Troha za letake, vstopnice in pripravi za banket.
Naposled nesmemo pozabiti naših godcev, ki so tako lepo izvajali plesne akorde in zvabili vse k poskočni polki in nežnemu velčku. Posebej hvala gre Mr. Ručigaj, ki je pripomogel z basom, da se je vse, mlado in,staro vrtelo.
Program banketa je bil tudi zelo lep. Prvič zato, ker smo ob tako redki priložnosti slišali govornike, ki so na zbran način razlagali potrebo organizacije in tiska, posebno pa zbiranje pomoči našim trpečim bratom in sestram. Poleg moških govornikov, gl. predsednik Zveze, urednika Edinosti, glavna tajnika Zvez kanadskih Hrvatov in Srbov, nas ste pozdravili v svoj jem goVoru Mrs. Slak iz Timminsa in Mrs. Milka Krašovec iz Kirkland Lake. Med nami se je nahajala tudi Mrs. Margareta Kosmrl, katera ima dva sina ono stran oceana, Jo-hny in Louis Kosmrl. Johny je težje ranjen in se nahaja v bolnici. Poleg tega pa brat in sestra, padlega Janeza Smrke, kateri je iz Kanade hitel v pomoč našim bratom in sestram v starem kraju v borbi proti okupatorjev.
Odbor za banket želi tem potom se zahvaliti vsem, ki so na kateri koli način pomagali za banket, bpdisi s delom ali pa vdeležbo.
Pesmi Partizanov
......(Iz Partizanske čitanke
povzemamo sledeče pesmi, ki pričajo, da se naši borci v stari domovini ne samo vojskujejo za svobodo naroda, temveč da tudi gojijo kulturo v vseh panogah narodne zavednosti. Večina teh pesmi je tudi uglasbenih in v kratkem bodo note na razpolago našim pevskim zborom in drugim prijateljem slovenske pesmi v Ameriki. — SANS.)
TALCEM Kajuhov Tonč
TALCEM Kajuhov Tonč
Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sežem ti nežno v dlani koprneče.
Beli so, beli češnje cvetvi, temni, prretemni so talcev grobovi kakor ponosni galebi nad vodo, tako so pali za našo svobodo.
Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva med bele svetove, v krilo nalomiva češnjevih vej, da jih poneseš nad talcev grobove.
SAMO EN CVET Kajuhov Tonč
Samo en cvet, en čašnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga, ne bom ga na klobuk pripel, ne bom ga v gumbico si del, odlomi ga, odlomi, draga.
Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomor, ki na križ pripet trpi v pomladi tej. In glej ....
Ta cvet, ta drobni češnjev cvet bo v njih izrasal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled.
Samo en cvet,
en češnjev cvet odlomi, moja
draga,
saj veš, vsak tak pozdrav živeti, živeti pomaga.
DEKLE.... N. N. Moj dragi fant
leži ubit nekje v dolenjskih hribih. Jaz sama za rešetkami strmim ubita,
rodila bom, postala mati otroku nekega bandita.
Moj dragi fant,
ne veš, kaj vse počeli so z menoj. Kako lepo bilo bi iti za teboj, v dolenjskih hribih pasti kakor ti. Umrla bi. A jaz živim, živim in naj rodim otroka njim, ki naju so ubili, otroka njim, ki materam otroke so pobili.
Moj dragi fant,
tako mi je, kot da bi kdo čež me
oral:
če zdaj bi me pogledal, me ne bi več spoznal. Otrok pa tebe bo poznal — poznal ne bo bandita — in vedel bo, zakaj si pal, zakaj je tvoja kri prelita.
prvi resni udarec nemškemu fašizmu. Za vedno je razbli-njen pred novo, socialistično Rusijo in vsak sum, da je ona pokopala vse slovanst-vo in da ji ni do svobode malih slovanskih narodov. Re-akcijonarji niso mogli s temi lažmi pogasiti ljubezen narodov za veliko slovansko deželo. Ona je zopet, tokrat s svojo herojsko rudečo armado, postala nada slovanstva. S svojim bojem proti germanskemu navalu, kateremu je samo ona bila kos, braneč na ta način vse slovanske narode, ona je postala središče okoli katerega se zbirajo male slovanske države v obrambi svojega obstoja.
Naši narodi so s svojo herojsko borbo, s katero so pomagali tudi svojemu ruskemu bratu, dostojno odplačali svoj dolg slovanstvu. Narodi Jugoslavije so navzlic, zankam katere so jim neposredno ali pa po domačih špijonih nastavljali germanski okupatorji, uspeli da se v toku vojne zedinijo in da po prvič začno vstvarjati svoje iskrene želje za edin-stvom, katere so jim v prejšnji vojni bile tako predrzno izigrane.
Naši ljudje v Ameriki, ali kjerkoli na svetu kjer ima svobodna beseda pravico, se med seboj združujejo, da bi pomagali zedinjenju svojega naroda v borbi proti germanskemu imperijalizmu, ki je veke delil slovanske narode. Zato so še hujše in sra-motnejše ideje katere vršijo razne nenarodne klike do naše oosvobodilne borbe, ker one delajo močnejšega ravno tega smrtnega sovražnika slovanstva. Zato je tembolj sramotna Mačekova igra z usodo naših narodov. S svojim geslom o čakanju — da niti ne govorimo o njegovih sedanjih izdajah — Maček je direktno izdal slovanstvo, ko je pomagal, da se domobranska vojska priključi nemškim armijam pri nas doma in na Vzhodni fronti.
III
Tako se je grupiranje sil v svetu — kar se tudi drugače na nov način dogaja v tej vojni — odvilo v še eni smeri, grupiranju slovanskih dežel v borbi proti germanskemu imperjalzmu. Slovan-sk narodi so spontano začeli iskati se po svetu in se tesneje privajati eden k drugemu, a vsi skupaj k Sovjetski zvezi, velikj slovanski državi. Slovanski narodi so začeli braniti svojo čast in svoje pravice, da živijo v ljudski skupnosti, kateri so dali toliko veličanstvenih prispevkov. Tradicionalno bratstvo in povezanost slovanskih narodov je oplojena z novim patriotizmom, postalo klica nove solidarnosti, nove velike bratovniščine narodov, ki hoče, da poda vzajemno pomoč vsakemu bratskemu narodu posebej, da bi se razvil v močno progresivno nacijo.
Slovanstvo, prerojeno v tej vojni krvavo se boreč za svoj obstoj, se ne temelji na majavih temeljih teorij o višjih in nižjih rasah. Nemška zverstva nad slovanskimi narodi, krvava bilanca triletnega germanskega vladanja nad poljskim, čehoslo-vaškim, jugoslovanskim in narodi Sovjetske Rusije, groba so stvarnost in-jasen razlog za združenje Slovanov, njihovo solidarnost in vzajemno pomoč proti germanskemu imperijalizmu in zasužnjevanju sploh. Slovanstvo je postalo, in to mora do konca ostati, simbol borbe proti zverjaštvu in tatvini, proti zasužnjenanju, proti imperijalizmu, simbol novega miru in nove demo-preraja slovanske narode.
To novo slovanstvo že pre-raja slovanske narode. Vst-varjanje nacionalnih enot, poljske, češke in jugoslovanske v Sovjetski zvezi zanos in navdušenje s katerim — borci teh enot žele stopiti v bok Rudeče armije je novi širši patrijotizem kakršnega zgodovina do danes že ni poznala. Enotnost katero so dosegli naši narodi v borbi proti nemškemu imperijalizmu je novi patriotizem do sedaj neznan
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J, Smrke )
Decemberske noči v Sevastopolu so bile svetle od sumljivih bliskov topovskih salv, raketov in bombnih eksplozij. In kolikor so postajale noči svetlejše, toliko so postajali obrazi ljudi resnejši, kar je pomenilo, da se sovražnik stopnjema približuje.
"Ti Nemci! so že pri skupnem grobu", so šepetali delavci med seboj. Drugi bi pa kratko malo pogledal s za-riplimi očmi od premalo spanja in brez besede v odgovor, se obrnil zopet nazaj k svojemu stroju.
"Nemci so že pri skupnem grobu". . . je pripomnila žena svojim sosedom v podzemskem zaklonišču.
"Mi vemo to je bil kratek odgovor". Nič več ni bilo rečenega in šivalni stroji so nadaljevali svoje drdranje do ranega jutra.
žene so zaupale svojim sinovom in soprogom. Mesto je imelo vero v svoje ljudi in meščane. Pod okriljem noči, ladje črno-morske flote vožeče potrebščine, čete in muni-cjio, so nadalje se vsidrale brezhrupno v pristanišču. Mali čolni so brzeli od ladje do ladje, čolni z posodo za vodo, so .šli od broda do broda, vprašajoč če morda potrebujejo sveže vode.
In do dneva skupina fašistov katera je prodrla skozi do "skupnega groba", je bila popolnoma potolčena.
To so bile noči o katerih zvezki knjig bodo pisale o gromovitih ognjenih noči, kadar se je v vsaki uri rodilo dvajset junakov.
Sevastopoljčani so se srdito borili. Ljudje ranjeni po trikrat, so našli moč v sebi, da so se zopet dvignili ter šli četrtič s svojim batalijonom v proti napad.
Ognjeni orkan krogel, bomb, granat in težkih granat iz rušilčev, križark, je deževalo na sovražnika. Ampak z slepo brezpomiselno svinjsko trdovratnostjo, Nemci, njihove oči prevlečene z krvavimi potezami, so pritiskali naprej, gnani od zadaj z strojnimi puškami od lastnih za-' vratnih "SS" mož.
Cevi naših topov so postajale žareče ! Topničarji so jih morali oblagati z mokrimi cunjami. Puškina kopita pod cevjo, so začela tleti. Iz dlani rok, mož, kateri so zmetali ducate ročnih bomb preko noči, koža se je pričela lupiti in krvave rane so se pojavile. Fašisti so še vedno pritiskali naprej, še vedno so se pehali proti mestu, napredovali pred trupel svojih lastnih mož, preko še živečih ranjencev.
Mesto je bilo prav blizu njih. Vihar ognja je divjal okoli Sevastopola. In v tej sami noči, neka sivolasa stara žena, je hitro delala okoli jelkovega dreveščeka v nekem podzemskem zaklonišču, hoteč ga okrasiti tako lepo, kot je mogoča. Bila je rojena in rastla je v Sevastopolu. Me sto ji je bilo poznano kakor tudi someščani.
Branilci Sevastopola so stali okoli mesta, kakor železen zid. Nemci zapuščajoč za seboj tisoče mrtvih in ranjenih, so se valili nazaj pri svakem poskusi napada, na svoje prejšne postojanke.
Srednje rasti stara ženica, učiteljica po poklicu, je pa obhajala Novo leto, skupaj z njenimi učenci, pri okrašenem drevescu.
Bilo je že blizu marca meseca. Sevastopoljske noči, so dišale po zgodnji krimski pomladi. Brstje se je napenjalo na drevesih in topel dež je deževal.
Sovražnik se je utrdil na višinah ter grozil mestu. Kazal je svojo moč z bombami, granatami in saboterji, kateri so bili zasačeni na ulicah.
Zapodite jih stran! . . . Zapodite jih stran za vsako ceno! Ves Sevastopol je bil napoljnjen z samo to mislijo ... z samo to željo — odpoditi jih stran!
Odpoditi jih stran! V tem znamenju so stroji v tovarnah brzeli in odgovarajali: "Zapodite jih stran"!
Sovražnik se je zakopal v zemljo, ampak tudi še tako močni zakopi, ga ne bodo rešili od sovjetskih granat, od naših neustrašenih vojakov in pozivedovalcev.
V časopisu "Krasni černomorec", kratka, a vendar učinkovita uradna poročila o ofenzivnih podvzetjih posameznih odelkov naših čet, so se začele pojavljati. Na nekem odseku so naši poizvedovalci prebili nemško črto, ter pognali v zrak sovražno topovsko posadko; na drugem odseku moštvo Potapova, je iztrgalo od sovražnika neko važno višino.
(Se nadaljuje prihodnjič)
narodom Jugoslavije, kateri so desetletja zavajali in huj-skali na drug druzega. Poljaki in Čehi, katere se germanski imperijalisti naščuvali, da se prepirajo za Tje-šin so postali bratje v boju in se na Vseslovanskem ta-borju Slovanov-borcev v Moskvi, veselijo da bodo eden drugemu pomagali v osvoboditvi svojih domovin. Krvni bratje so postali bojevni bratje — to je novi vidik pomlajenega slovanstva.
Tako novo slovanstvo, prerojeno v bojih z germanskim imperijalizmom, očiščeno je od vsake ozkosrčnosti in šovinizma. Patriotizem Slovanov — to je novi vidik internacionalizma. Na čelu slovanstva je država in ljudstvo katerih globoko sovraštvo do šovinizma in pravi internacionalizem sta dokaza z njenim celim obstankom. Skrb za razvoj vsakega naroda v Sov. zvezi, razrast narodne kulture vsakega naroda v Sovjetski zvezi, razrast narodne kulture vsakega naroda posebej, ruskega in neruskega, je dokaz ljubezni, ki živi med naro-do Sovjetske zveze, a katero med narode nosijo in gojijo njeni voditelji. Sen slovanskih narodov o neoviranem razvoju svojih nacionalnih držav in nacionalne kulture se vstvarja v boju stoletnim germanskim sovražnikom, rame ob rami z močno matico slovenstva — Rusijo, katera uči narode kako se ljubiti in vzajemno pomagati.
To novo slovanstvo, osvobojeno vsega šovinizma in
medsebojnega trenja, zahteva danes podporo, utrjevanje in razvijanje vseh konkretnih oblik po katerih se povečava boj proti germanskemu imperijalizmu. Svoj zgodovinski in, progresivni zmisel in značaj bo slovanstvo opravičilo z zedinjenim in oboroženim bojem z germanskim imperijalizmom ;n splošno vsakim imperijalizmom. Sovjetsko-čehoslova-ški pakt je resen korak k sigurni zaščiti slovanskih narodov od katerega koli napada.
Ne samo to. Zedinjeno in močno slovanstvo je garancija mirne bodočnosti Evrope. Narodi Evrope morajo biti rešeni strahu pred zavojevalci, da bi se mogli neovirano razvijati. Bratska družina slovanskih narodov na čelu z ruskim, ki so v tej vojni doživeli najstrašnejše dni svoje zgodovine, prekaljenih v tej vojni v boju z največjim sovražnikom človeštva — to pomeni vstvar-janje mdčnega zidu v Evropi proti vseh, a posebno ge-rmenaskih zavojevanj in razbojstev. Narodi Evrope dolgujejo hvalo slovanskim narodom in ne bodo jih se bali, ampak bodo pomagali razvoj slovanskih narodov.
Navzlic nemško-fašistič-nim teorijam o barbarski rasi Slovanov, Slovani so, na čelu z velikim ruskim narodom, dvignili in visoko zadržali zastavo borbe proti naj-mračnejšega sistema kakršnega pozna zgodovina človeštva.
Mitra Mitroviš.