rgy^Tg"' ■ .. ^taWa^f^^■ 1 -	*	131'	jy*,, "r* t• .....^r-1 -..	* -..	t HK *-	wg	• f-
jit^T.L GLAS NARODA
• I	list slovenskih delavcev v Ameriki.	*
**	'	"	- '	......■^■■mimi.nnj
TELEFON: 287« COHTLANDT. _Entered a? Second Clasz Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y.f under the Act ©t Congre?« ol March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 221. — fiTEV. 221.	YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 20, 1919. — SOBOTA, 20. SEPTEMBRA, 1919.	VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII. i
KAJ JE
PISAL GARY?
Pismo Gary-ja, ki je končalo Tipanje z ozirom na konferenco in kompromis, se glasi:
— Prod nedolžni) časom som na spoštljiv način odklonil sestati se namenu, da razpravljam o zadevali. tikajočih so dela v naših različnih nparavah, z večjim številom gospodov, ki predstavljajo različne delavske unije. Oni trdijo, da nudi to vzrok za pritožbo t» r no ugotovili, tla nameravajo, i-f bo mogoče. preprečiti nadalj-i je delovanje v našili napravah ju tvornieah.
Zdi .se mi primerno sporočili vam pismeno to, kar sem preje povedal z besedami. Osebno ne gojim nikake animoznosti proti tem gospodom ter bi se ne obotavljal sestati z njimi kot s posamezniki. Vspričo navedenih okoliščin pa se mi ni zdelo primemo posvetovati z ujimi.
Odklonitev je prišla iz dveh vzrokov; — Prvič, ker nisem bil prepričan, da so gospodje pooblaščen i govoriti za veliko število naših uslužbencev, kojili interesi in želje so glavne važnosti. Drugič jm raditega, ker bi ti ljudje smatrali konferenco /. njimi za priznanje "closed shop*' metoda n-službenja. Mi se ne borimo proti delavskim unijam kot takim. .Mi se ne pogajamo z delavskimi unijami radi t f ga, ker bi značilo to zaprtje naših naprav proti ne-
D'ANNUNZIJO BODO
S SILO PREGNALI
zavezniki bodo najbrže zahtevali, da mora poblazneli pesnik pobrati tekom štiriindvajsetih
ur svoja Sila in kopita. — d annunzio pravi, da bo
umrl na reki. — jugoslovani mobilizirajo.
Ženeva, Švica. 19. septembra. — Gabriele d'Annunzio je rekel nekemu italijanskemu poročevalcu:
— Sklenil sem ostati na Reki do bridkega kont a. Nič na svetu .ie more predragaeti mojega sklepa. Sem sem prišel umret.
•laz imam preveč vojakov, in one, katerih ne potrebujem, sem že začel pošiljati nazaj. Italijanske ladje v reškem pristanišču sv> mi na razpolago. Zavezniške ladje zapuščajo pristanišče.
Jaz sem popolen vladar Reke. Čete generala Robilanta nas ne H,do napadle. Bratje vendar ne bodo streljali na brate.
London, Anglija. 19. septembra. — V Opatiji se je vršila važ < a konferenca zavezniških poveljnikov. Takoj po konferenci so se zavezniške bojne ladje nekoliko oddaljile od Reke ter namerile voje topove na pristanišče.
Xajbrze bodo zavezniki poslali D'Annunziu ultimatum, v katerem bodo zahtevali, naj se tekom 24 ur umakne, kajti drugače bodo začeli obstreljevati Reka.
Rim, Italija, 19. septembra. — Z Reke se je vrnil sem polkov :iik Sofliani, načelnik Badoglijevega generalnega štaba ter osebni D'Annunzijev prijatelj.
Rekel je. da je D'Annunzio že pred par tedni obvestil vse zavezniške dežele med njimi tudi Združene države, da nameraval >. is* ti Reko. (Torej se je vendarle izkazalo kot resnično, kar smo neprestano zatrjevali*, namreč, da je delal D'Annunzio v soglasju s1 zavezniki. (Op. ur.)
Messaggero poroča, da je Reka čisto zablokiraca. Mesto ima z« ir: mesece dosti živil. Pravijo, da ima D'Annunzio mrzlico, f V krat ';em času bo dobil vročino. Op. ur.)
Da bi se ne pridružilo reškim vstašem še kaj drugih pro^tovolj-preti brezžične brzojavne postaje.
Nrepstano prihajajo poročila, da koncentrirajo Jugoslovani mo gočno armado med Reko in njeninr-zaledjem.
Italijanski kralj je rekel generalu Badogliu, da bi najrajše videl. če bi se cela stvar končala brez vsakega prelivanja krvi.
PRIČETEK: ŠTRAJKA
Delavski voditelji, ki-so bili zbrx r.i v Pittsburgh«, so se razpršili I	na vse struni dežele.
I . — '
•	Pittsburgh, Pa.. 19. septembra. 1 oiem, ko so končno zavrnili vs« prošnje, naj pre lože stavko, so se
(glavarji 24 iinij jeklarskih delav-j«e\ razpršili danes na vse str.r ;»i dežele in v svoje od nosne o krj.je, da pr pravijo vse potrebno za veliko stavko ki se bo pričela v pondeljek z jut raj. j linijski voditelji, ki so poslali 'predsedniku Wilsomi v pretekli J noči sporočilo. * da ne morejo u-
•	g>diti njegovi prošnji, so izjavili. tla ne more seda.i preprečiti s'rajka niti predsednik niti Samuel ftompers, niti noben «lru;r" čiovek na svetu. Stavkarji bodo skušali ustaviti eelo jeklarsko in dustrijo v Združenih državah. V pi'tshurskem okraju vlada prav posebna skrb radi številnih ustav
, rd- povelj napram organizator jem, ki so sedaj na delu. C'e hočejo delavci dobiti stavko, ki se o-b,*ača proti Št eel Corporation, i.iorajo vprizoriti udarce na industrijo kot je, to je na vse panoge te industrije.
Čeprav bo prizadeta cela deže-b:. bo čutiti glavne učinke stavke v pittshurškem. čikaškem in ma h.tnic okraju.
Načelniki Steel Corporation so še vedno neomajni kot so bili in kot so unijski voditelji. Odredili so vse potrebno, če bi prišlo tekom stavke do kakih nasilij.
Glavna skrb vlada z ozirom na Mt Keesport okraj, kjer je lisluž-h-mih 2o.000 mož v stranskih napravah jeklarske korporaeije.
PRESELITEV OGRSKEGA GLAVNEGA MESTA.
Bazel, .Švica, 18. septembra. — Dunajsko časopisje poroča, da se namerava preseliti ogrska vlada iz Budimpšete v Solni Belgrad ( Sthulweissenburg). Tam se bo tudi vršila ogrska narodna skupščina.
OBSEDNO STANJE V MOSKVI.
Helsingfors, Finska, 19. sept.— Petrograjski časopis "Pravda" priobčuje vladno proklamaeijo. da je proglašeno v Moskvi vsled o-peracij kozaškega generala Mon t ova. obsedno stanje. General Montov namerava napasti Rdečo gardo, ki je zavzela svoje pozicije v neposredni bližini mesta.
gubljena. stavka je neizogibna ter bo trajala toliko časa. dokler st» i»e bo industrijalni depistizem u-n.aknil z nevzdržlijvega stališča, ki ga zavzema sedaj Mr. Gary. Verujemo vam, da želite dovesti do konference ter upamo, da boste uspešni v tem. Mi v polni me ri razumemo težkoče, ki bodo med tem časom sledile in vlado terorja, katero bodo vstanovili krivični delodajalci. Breme stavke bo padlo na delavce, a velika odgovornost za stavko je na drugi strani.
- DENARNE POŠILJATVE V -
•	ISTRO, NA GORlftKO IN -
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma aanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gorižkom in tudi ns Notranjskem po ozemlju ki je sa sedečo po italjanski armadi.
Jam&mo all garantimamo m vitko poifljator, toda za kake mo go£e zamude ▼ izplačilu ne more mo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir............% 6.00
100 lir............$ 11.40
500 lir............$ 56.50
1000 lir............$113.00
Denar nam poslati j« najbolj* po Dom—lic Postal Money Ofte aH pa ps New York Bank Draft
Niti kapital niti delo
se nočeta vkloniti
^ -
JEKLARSKI DELAVCI SO PISALI PREDSEDNIKU WILSONU, DA JIM NI MOGOČE RAZVELJAVITI SVOJEGA SKLEPA. — V ORGANIZACIJO SO JIH SILILE NEZNOSNE RAZMERE. — GARY NI HOTEL IMETI NOBENEGA OPRAVKA S STAVKARSKIM ODBOROM. KDOR JE BIL V ORGANIZACIJI, JE BIL IZPOSTAVLJEN SISTEMATIČNEMU ZASLEDOVANJU. — , DELAVCI NISO IMELI PRAVICE PROSTEGA ZBOROVANJA IN PROSTEGA GOVORA. — ZBOROVALCE SO ARETIRALI IN JIH POZAPLI. — KAPITALISTI SO ZAGRABIT.! TOVARNE
«i 0T Pffttf^umT ❖TCATUTT
ječi z neprimerno visoko jamšei-iio $3000.00. Eden izmed plačancev jeklarske industrije. ki je bil aretiran radi umora neke ženske-govomiee v Breeken bridge,. Pa., pi; je bil stavljen pod jamstvo le ijCfiOO. Nadaljui jasni vzgled je eni i z ll^mininond. liul., kjer so piačani detektivi jeklarske ind-i , sirije naskočili in umorili štiri linijske može. ki se niso mogli braniti. Priče v korist preživelih teh i.morjenih, so bile tako ustrahovane, da je bila zatrta resniea fjlede tega umora.
7/ — V napravah se nahaja pol-io pušk in t«»pov in močne, z elektriko napolnjene /iee obdajajo naprave.
6. — Veliko število oboroženih ljudi hodi naokrog ter skuša u-s'rahovati ne le delavce v različnih krajih. temveč vsakega, ki
kaže najmanjši znak simpatije z , *
m ožini.
— Možje so bili odpuščeni dan za	v vedno večjem šte-,
\ ilu. 1'porablja se pretnje in list rahovanja v namenu, da se pre-' siraši ljudi ter jih odvrne od izvrševanja njih proste volje. Sili *e jih podpisati ugotovila, da niso člani in da ne bodo nikdar postali člani nobene delavske organizacije ter jiin v nasprotnem Uueajn preti z odpustom, stavljenjem na črno listino, odpovedj«. kredita in izstradanjeni.
Jeklarski trust pravi, da bo izvedel nasilno zmanjšanje j \ rednosti delnic, s čemur bodo iz-| •.-ubljene vse svote v delnicah, katere so delavci nakupili v prete-| Mih letih, zavedeni od trusta.
9.	— Obstaja organizirana propaganda blatenja American Feneration of I^tbor, ki širi poročila. da bo stavka predložena in da .ie taka prejffcžitev le razprodaja.
10.	— Opaziti ^iii nikake opozi-rije proti možem, ki se pridružijo dvojnim organizacijam. Posledica te propagande je, da I. W. W. Itiiro napreduje v nekaterih okra-ji'..
11.	— R^nični vzrok opozicije proti organiziranemu delavskemu zastopstvu v prilog možem, ki hočejo prijaviti svoje pritožbe, je ta, da *e pripravlja jeklarska industrija na skrčenje plač in na znižanje standarda na nivo, ki je obstajal pred vojno in na povra-tek razmer, ki so pospeševale ta-k'»z van i padrone sistem, ki je prevladoval prav posebno v tej industriji.
— Gospod predsednik, vsako nadaljno zavlačevanje je nemo-Coce. Sknšali smo najti pot, a je niaino mogli. Obžalujemo, da n<? moremo povoljno odgovoriti pr-ko ste se obrnili na organizirano delo. Verujte nam, da krivda ni naša. C'e bi ne bilo zavlačevanje ničesar drugega kot preložitev, in to celo na stroške izgube članstva v naših organizacijah, bi pozvali slednje na pfeloži-tev, čeprav so ljudje trdno sklenjeni vprizoriti takojšnjo stavko.
Preložitev v tem slučaju pa pomeni uničenje vsakega upanja. Ta stavka rte bo uveljavdjena na poziv voditeljev; temveč na zahtevo prizadetih mož. Dobljena sli žz-* . . -
Pittsburgh, Pa.. 19. septembra. — Naslednje pismo so poslali j i. klarski delavei predsedniku Wilsonu na prošnjo slednjega, naj se , •ireloži jeklarsko stuvko na čas po delavski konferenci, ki se bo vr i šila v Washingtonii z dnem 6. oktobra:
— V odgovor na vašo prošnjo potom Samuela flompersa. pred-j J sednika American Federation of Labor, naj se datum stavke v je- ( klarski industriji te dežele preloži od due 22. septembra na čas p< ^ konferenci, ki se bo sestala v Washingtonu dne 6. oktobra, vam po- «. ročarno s spoštovanjem naslednje:	i
Skozi leta je vladal velik nemir med jeklarskimi delavci 1 naše dežele in to radi neobičajnih, neainerikanskih in despotičnil industrij-dnih pogojev. Ker ni bilo mogoče najti nikake odpomoči
v	individualnih naporih, katere so možje povsem naravno vprizori li, so se slednji po vr.gleln dragih delavcev združili za skupno ob- J i a m bo. Ker je ra»lo zatiranje tako. da je presegalo vse meje potrp- t Ijenja, je prišel poziv na pomoč od vsakega dela industrije na kon- , i encijo American Federation of Ldbor. ki se je vršila v St. Paul Ju-
i ja meseca leta 1918.	1
K«»mitej zastopnikov vseh panog te industrije je bil ustvarjen s ,cr je vprizoril raziskavo. Našel je polje več kot zrelo za organiza- 1 «i jn <' lanstvo je raslo z nevrjetno naglieo. Oproščenje od zatiranja 1 je bilo pred durmi, a iz domoljubnih razlogov so delavci prestah " i sa trpljenja do konea, da bi despotizem v inozemstvu ne pridobi1.!^ n tem pomoči in odobrila.	,	^
Takoj po proglašenju premirja so zahtevali delavci odpravo ^ krivic Pregovorilo pa se jih je, naj čakajo na konvencijo A. F. L s ki se je vršila v juniju v Atlantic City.	*	v
Na iiodlagi poročila, predloženega tvj konferen?', je skušal Mr. s (iompers priti ▼ stik glede tega preilmeta z Mr. fiarvjem. načelni s kom finančnega o«lseka V. S. Steel Corporation v upanju, da pre- s preči velik industrijalni boj. Mr. Gompers, kojega konstruktivno do n moljubje je vzvišeno nad vsak dvom. pa ni bil deležen niti uljud-j*. posti odgovora. Na.o so možje zahtevali akcijo in p« odobrenju gla 11 ovanja »lede »Uvke. pričenši z 20. julijem, je glasovalo 98 odstot ^ kov mož za stavko.
Takoj po glaitovanju je o<lšel komitej, predstavljajoč vse pa ^ noge le industrije, k Mr. Gary ju v namenu, da dobi konferenco te* * upanju, da prepreči stavko. Mr. Gary ni hotel sprejeti komiteja , •j I i imeti x njim kakega potda.	k
Komitej, ki je še vedno želel preprečiti konflikt, je predložil e -lo zadevo eksekntivnerau svetu American Federation of Laborer Air Gomperw in eksekuti\"ni svet sta sprejela akcijo mož.
Kljub temu in v upanju, da se prepreči spor, je bil poslan vr-.'.' 'Vmu blagorodju poziv.
Mr. Gary, še vedno trdovraten, je povzročil tak nemir, da .ie f bilo potrebno sklicanje konference predsednikov 24. prizadetih u- ,] nij Pn natančnem, mirnem in nestrastnem pregledu in študiju ee- t lega položaja, z vpeštevanjem vseh posledic, ki se h<kio gotovo po- )< •a v i I«, li predsedniki, zastopajoči več kot dva milijona organizi- j ranih m«»ž, »prejeli stavko ter določili 22. september za dan izbruha stavke. Datum je bil preložen na 22. september proti najboljšim 1' interesom atavke edinole v upanju, da bodo Mr. Gary in njego- *
vi	družabniki med tem časom izpremenili svoje naziranje ter s tem v pr. prečili drugače neizogibni spor.	.
čcii ljudje organizira/, sistema-
•»
t»čno zasledovanje, pričenši z odpustom in končujoč se z umorom. ki«r nas spominja živahno na dni Momestead-a in na vlado despo-tizma v Rusiji.
•i. — Vsled naporov zastopni-kov jeklarske industrije, so javni organi v različnih krajih zanikali ljudem pravico prostega zborova-Injrt in prostega govora. Preveč šievilni so slučaji, ko so bila zborovanja zatrta, ko so bili možje aretirani, stavljeni pred sodišča radi neutemeljenih obdolžitev ter strogo kaznovani brez vttakega vzroka po postavi in pravici.
4. — Da navedemo enega izmed fctevilnih vzgledov je bilo v mestu ^IcKeesport zborovanje, katero so imeli možje v okvirju svojih stavnih pravic, razbito. Možje so i bili aretirani ter vrieni v ječo, ob-dolženi izgredov in držali so jih v
Na tem sestanku zastopnikov prije navedenih panog jeklarske i ud u Mt rije, ki je bil sklican v Pittsburgh na dan 17. septembra v namenu, da določi pota in sredstva /.a vodstvo stavke, je bilo sprejeto vaše sporočilo, poslano pptou: Mr Gompers*, v katerem prosite naj se preloži datnm stavke. Dva dneva razprav sta bila posvečena t "mu sporočilu. Vaši prošnji za preložitev bi z veseljem ugodili. . e bi ne btl« naslednjih dejstev: 1. — Mr. Gary je trdil, da ne potrebujejo njegovi ljudje nika j kesa izvežhanega zastopstva v njih prid pri predložitvi svojih pritožb, brez ozira na to. da ne morejo v ste d pomanjkanja šolanja aitt r ekonomskem, niti v duševnem ozira meriti ae z njim ali njegovim« saatepmki.
t. — Da je bilo ustanovljeno »*1 »rrifft vritctkjL ko so se pri
Cena kronam vedno pada
. i
Pošiljamo denar na Xrtajako, fttajenko, Krratnte, ▼ Slavonijo ( Bosno in Hercegovino popolnoma »anealjivo in ae lan jim razmeran c primerno tudi hitro.	l
Jamčimo aH farmntinmo m vab poffijator, toda n kako mo «o6o zamude v izplačila ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
Sedaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer:
100 kron**... $ a.70	1000 kron .... $ 23.80
300 kron .... $ 7J5	5000 kron .... $ 119.00
500 kron .... $ 1*30	10000 kron ....J238.00.
Donnr nam posUti jo najkoljo poDomosttš Postil iKonsy Ordoi aH pa no How York Btak OtafL	- •	1
PRISTRIŽENA BOLGARIJA
Zavezniki so postopali z Bolgarsko tako kot z nemško Avstrijo. Armada bo skrčena na 20,000 mož.
Washington, D. C., 19. sept. — Kratek pregled mirovne pogodbe :: Boljrarsko, ki je bil brzojavljen državnemu departmentu, kaže, da s'..ni i pogodba, ki bo danes izročena bolgarskim zastopnikom v Pa-r-zii. splošnemu načrtu kot je bil uveljavljen v pogodbi z Avstrijo.
Številne točke pogodbe so iste kot v pogodbi z Avstrijo z izjemo imen kot naprimer točke glede l-ipc narodov, delavske zakonodaje, zračne navigacije, kazni vojnih jetnikov in grobov zaveznU šsih vojakov.
Olede izpremembe bolgarskih mc-ja se glasi poročilo, da so zavr-š»*ne najbolj važne izpremembe nt jugu, kjer mora Bolgarska odto-piti zapadno Traeijo glavnim za-\ezniskim silam ter privoliti v to, da slednje končno razpolagajo s tem ozemljem.
Nadalje se glasi v pogodbi, da bodo bolgarske zapadne meje nekoliko izpremenjene na štirnh mestih na korist Srbiji. Bolgarska bo dobila izhod na Egejsko morje.
— Bolgarska mora priznati neodvisnost države S. H. S. ter so uveljavljene določbe za izpremem-ho narodnosti prebivalcev v ozemljih, ki so bila prej bolgarsko tet premeščenje teh ljudi v druge države.
1'vel javi jene so tudi določbe za | zavarovanje manjših glede ple-(mena, jezika, narodnosti in vere. | Tekom treh mesecev mora Bolgarska demobilizirati svojo arma-Ido ter staviti na njeno mesto ar-Imado prostovoljcev, ki ne sme presegati 20,000 mož. Ta armada je do1 ocena le za vzdržan je reda. l/dedovanje vojnega materijala je omejeno na eno napravo, in vse 'druge naprave morajo Bolgari zapreti ali jih pa izpremeniti. Bolgarska mora plačati tekom 37 let štiristo petdeset miljonov dolar, jev v zlatu. Vstanovljena bo med-zavezniška komisija, v kateri bo Bolgarska zastojpana, a ne bo imela glasu. Svote, določene za odškodnino, bo Bolgarska plače-\aia potom te komisije.
( Bolgarska mora vrniti Grški, liiirnunski ter državi S. H. S. vse zapiske, arhive ter predmete zgodovinske in umetniške vrednosti, katere je vzela tekom vojne. Domačo živino mora vrniti tekom šestih mesecev. V nadomestilo za u-ničene srbske premogovnike mora . Bolgarska pet let dobavljati državi S. H. S. vsako leto 50,000 ton premoga.
Finančne klavzule pogodbe so siične onim v avstrijski pogodbi.
Bolgarska se odpove vsem koristim, ki jih je imela od Bukare-skega in Brest-Litovskega miru ter se obveže vrniti ves denar in vs.' vrednostne listine, katere'je dobila na podlagi imenovanih pogodb.
linijskemu delavstvu, kajti šievilni naši delavci niso člani unij ter se brigajo za to, da bi postali.
—	Princip "otvorjene delavnice je bistven za industrijalni napredek ter prosperiteto. Enako je koristen za delodajalca kot za n-službenca. Pomeni, da se vsak človek lahko loti dela. katero si izbere in pod takimi pogoji kot se dogovorita on in delodajalec; delavec 'si lahko izbere ono vrsto dela, o kateri je prepričan, da mu bo prinesla največjo kompenzacijo in najbolj zadovoljive pogoje, kar je seveda odvisno od njegovih lastnih zaslug in zmožnosti.
"Closed shop*' pomeni, da ne r.iore dobiti noben človek dela v dptični delavnici, razven pot on. delavskih unij in pod pogoji, katere določijo delavske unije. Prisiljen je pristopiti k uniji ter se podvreči diktatom njenih voditeljev še predno more nastopili delo. f'e se" pridruži uniji, je omejen glede mesta svojega dela, ur dela ter napredovanaj, brez ozira na zasluge. Včasih mora na povelje linijskega voditelja prenehati z delom cele dneve ali tedne, čeprav nima nikakih resničnih pritožb in čeprav trpi on cele dneve ali tetine, čeprav nima nikakih resničnih pritožb in čeprav trpi on in njegova družina pomanjkanj«' na potrebščinah življenja. V kratkem, podrejen je samovoljnemu vodstvu svojega voditelja in njegova osebna neodvisnost je izginila. O-sebna ambicija, da uspe in napreduje, je zamorjena.
—	Primerno je povdariti še enkrat, kar smo rekli zopet in zopet filede svojih uslužbencev. Z vsakim, brez izjeme, je treba postopati pravično ter soglasno z jne-govorni zaslugami. V soglasju z nik še še davno ustanovljeno navado bo uprava še naprej sprejemala enega ali več naših uslužbencev, da razpravlja z njimi uravnavo katerikolih vprašanj.
Thrift IS
Power
B0VWS.S.
u G LA S NA <*ODA "
w ilovmo rmunns ooktah - *
la wmntlmj
fte bele lote ee* IHf » AaMrtd« K z. M	K meeto N« Tort IS M
CUM* ...................... K« Si tetrt WU h ■•«•	Tort H*
ST iS.	.........................Za pol Ml ...............mm* M*
la Mla l«u M meete	Tort 9»Ji z- Evropo za Clo leto
• L Al M A H O O A
„	("Vote* * t*M people".)____
PM m_. j day tscDt MuEMlayo u4
lattcfim«« y—Hy H-d*.	______
Ad»— ^minil	__
r i >10" ma podirfaa in oMkMid se am rartrttajajo p^nnr mj M blagovoli poUlJatl po Mod« • *M mnmmmM naročnikov prtatmo. da oo nam tudi mM« ■•^■i MiaaaaC. da Mtr*)* »Hirat !»»>»»■■»	__
««LA« H A * O D A- ~ _ _ _ _
M ftiwit Dum Horourt of Manhattan. Nov &H OHT. E *• To>o»ow« M Cortland*.
VABILO
na
8braiortiio otvoritev dvorane Slovenako - Sam. društva. "DOMOVINA" v soboto, 27. septembra x priredbo velike plesne veselice.
Pričetek otvoritve ob 4.-uri. Godba bo igrala narodne himne. Pozdrav občinstvu. Darila. Licitaeiia prvejra plesa. Srečolov. Xa razpolago več vrši pijače. Preskrbljeno za lačne. Vabi se vse slavno občinstvo. Korporativna društva prosta vstopnine, posamezniki pa plačajo 50 centov. Za obilen poset se priporoča SI. S. društvo
"DOMOVIN A".
... »
glas laboda 20.. sept..1919
»»fWIWWl jft ■ -..■..■ .T
PEIEI7IIKI
listnica umdki&tva.
i. p., East Helena, Mont. — Da,
prav imate. Krištof Kolumb odkril Ameriko, ne pa Blaseo lba-nez. Pater Skaza jo je pa našel. Pozdrav 1
Zavedni Slovenec. — Ne. ni \>»ak človek, ki nosi frank, natakar. Tudi diplomat je laku. ali pa j
i - , ■ 1' tntrhkoniisner.	ji
m. Ž., Pittsburgh, Pa. — Ni j
mo«roče prav natančno povedati.!1 I .a j je čudež. Opiše se pa lahku i ( <*tulež napiimer. če kroja«"- po ; ;.e bas ali pa če vinski trgovec ne t' \e ničesar o kemiji.	M
i;
Volilna pravica.
V Italiji bo baje v najkrajšimi nv*-d«-na splošna in maka \x!il'j:i i»ravi«-a. škoda. <la ■»** (•••do morali ltaljani učiti čitanja ; in pisanja. Kajti dol^ro. dnltro t-a-
Imi t ribalo, prodno lto*!o znali r:i/!«H-«*vati <rla>.ornieo »m| zaplat.* .na hla«-ah.
* » Najlepša deklica.
'/,*• ve«- rtu-Mi-i-v nam jnsiiri m-k , z.-:ljul»ljeii»*<-. <la ima imjlejišejra '•1. kl«-ta v naselbini. \'rj»-li ^ino mit da J»* ta d*-kii<-a najlepša. Da i!»i »las pa potrdil v veri. nam j»* i poslal njeno fotografijo.
N«i. M-tlaj mil m* vrjainemo v>-«"-,
* * *
Prejeli slini: — V Uedfljo pri
_r« tli društvo sv.....veliko vtsc-
•heo. (io«lbo I k »sta preskrbela ro-:ji.ka S. in M. Prvi bo liatezal harmoniko. «1 rutri bo pa piskal na kla riu»'t.
Sami n«' vemo. «*e j«- to vabilo i aii svarilo.
*
New York je prišlo nad pet-j »'••-.'t pevrev T/, papeževe Sikstin-: ske kapele. Najbolj značilno pri j jih je to, da pojejo nekateri med njimi sopran :n ;ilt. Da je papež |T.» doseirel. jih je moral potom .j.i.-'le oj>eraeije. ki je prav navad i fia pri nekaterih doinaeih živalih.]
I i-ispiMlobit i ženskam.
i ... _
I*
Nadalje jim je papež prepove <■ .i• stanovali po newyorskih lin t 'iili, češ. da niso prav na dobrem glasil.
To povelje je brezpotrebno. Vse
al tiste in sopraniste bi lahko za
ktjltal med Terhoveeve evetke. pa i ...
b: se nit?* ne zdanili ne.
*
V našem listu je vedno večje povpraševanje po (logarjih. Bo«,r v*. zakaj rabijo doge? Za izdelo vanje zelnatih kadi gotovo ne.
* * *.
Mislimo, da ni hujšega trpi je
nj«i za Skazo. kot če mora dati Isvojemu poltičnemu nasprotniku v spoved n iei odvezo.
No, hvala Ho<ru, saj jra prepo
{.osto ne nadlegujejo.
* * *
Iz številnih naselbin me vprašujejo, zakaj se ne lotim te«ra ali jouega. Pišejo pa ne, koga in ka-l |ko naj se jra lotim. Stavim, da je v vsake .n, še tako malem kraju, i.ekaj. kar bi bilo vredno beza-i-ja. Toda jaz nimam vajerlesa in t.idi plačanih poroeevaleev ue.
Sporočite mi kaj. Pošljite mi ■ žiraiiee. jaz bom pa oevirke pre-• skrbel, da bo dobro dišalo.
Peter Zgaga.
O- __—g
Jugoslovanska	Kaiol. Jednofa
>	Ustanovljena lets 189& - (nlrnrporireaa leta 1900.
Glavni urad v 5X.Y, MINN J
dLAVNI URADNIKU Predsednik: MIHAEL ROVANSeK. box ttl. ContmtBffe, p*. Podpiedsed ni k: JXHJ18 BALA NT boa 10« Pearl Ara. Loraln. C*}«, fajnlk: JOSEPH PISKUER. Ely. Mian Blacajntk: GEO. L. BKOZICH. Kly. Mlnn
Blanajnlk DolxulaCaalh amrtnln: LOUW CO 8 T m. 1X3.	CM.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JO* V. QBAH1K SU JC. Ohio St.. N8. Pltt»bur«n. Pa
NADZORNIKI*
JOHN OOUŽR. By. Mlnn.
ANTHONY MOTZ. M 41 A TO. M. Bo. Cblca«o. DL IVAN VAROOA. 112« Natrona Alloy Plttaburffc. m
POROTNIKI:
3REGOR J. PO REN T A. bon. IT«. Black Diamond. W«M. LEONARD SLABODNIK. bos 4M. Ely Mlnn. JOHN RfJPNIK. S. k. boa M. Export. Pa.
__	PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. Ul-TU 8t- Calumet, Ml«*. JOHN MOVERN. «S4-2nd Ato.. Duiutb. Mlnn. MAT* POGOHELC. 7 W. MiuUaon 81. Room M0 CUcaf«, IK
_ __ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 1030 Bt. CUlr Ave. NE Cl«v«UnjL OBM. prank flKRABEC. Stk Tda. 8u bvi u D«Dver. Culo. 3REOOR HREScaK. «B7-StB a»a. Jobnoiown. Pa.
Jodnotlno rlaallo: GLAS NARODA.
nnantJ/*	nkmioW •• oradnth sadov kakor tudi denarno oodUJatvo na) oa
tajnika Jednote. vo« prltotbe pa na predalnika purotneaa '%t oaebna aH neuradna ptama od otraal Članov oc no bodo oalralu.
^i1*0-KatobAka Jednota ae priporoča vo«m Junoakivanom sa oM n. .JS^Tw	P**1UJ*	Fraternal Con«r*ao Wotvtcl V bU«a)
<t;x»iotao« dolarjev). BolnlAklb »odpor. |KAIi.w1r.la In ornrt. otn Jo ta lapUfala do ll.MONt <en mitjoo In pol dolarjev).
B^t.ilflka podpora Jo e*ntrailzlrana. Voak opravljan potatlx M fa aveoi Ba V>bi podporo, kadar Jo potrebuj«.
DruAtva Jednota »o nahajajo po raxdb naprednih alovonaklh naaalblnam. kjer Jih nI. DrlporoCamo v«tanovlt«v novih. UruJtTu mm lehho vaUnuvt o t člani ali članicAml.
Bo aadaljBa pojasnila aa >• obrni« na Havncaa —
— č-e boste zastavkali, bo padla vrednost vaših delnie tak<». da oe bodo nič vredne in izgubili boste vse. kar ste si prihranili v vojnem <"asu. —	*
Prav me se ne eudimo maliinaeijam jeklarske«ra truste. kajti Kdor je zasledoval zadnja desetletja boje me<l organiziranim kapitalom in organiziranim delom, ta dobro ve. kakšnih sredstev se zi:a poslužiti kapital, da ustrahuje delavee ter dtiseže svoje eilje.
Stavke prejšnjih easov so izpadle neu»<Mlno za »lelavee. pre«l rseiu raditega. ker je bilo delo povečini neorganizirano in ker je raj redna, zavest Se spala.
Sedanji easi pa so povsem različni od onih par let nazaj. !>e!av -tvo je povečini organizirano ter se zaveda svoje moči.	■
Po velikem preobratu, ki ga je izvršila svetovna vojna, stoji dB i a ve na povsem dmgnenem stališču kot je stal pred vojno. Vsledte •a je mog«M-e. «la bo sedanja jeklarska stavka le prieetek velikes;, ^tja med kapitalom in dleom v Združenih državah
I I I I I Dvoje pisem
__
• 11 ————
V	današnji Številki prio)»-aiao ptaiiu*. ki ga je nisal sodnik Oar/ juierlnik finančnega —Isekn 1*. S Meel C*«»rp< »ration svojim podre je ium % | m-t miii \ razi lenih napravah jeklarske iiidiis'rije.
V	tem pismu pojasnuje Iian. e«len izmed m<»goteev jeklarskega frusta. stalli.-e korpomeije ter opravn'nje svoj korak ko je od « klonil konfereneo » zastopniki <irgani/iraiieira delnvalvn. ki s*. pr>->li k njemu v namenu, da -e po«..vor«- znjim »rle*le oriznanja delavske orgauizaeije ler »lede W.ljših p.*ojev m delavee v jeklarski industriji.
Iz pilila o^sev* vev napuh pre-Ut a vi tel ja ameriške veleindi:-strLje. On pravi, da je tkzv. open shop, to je sistem, ki uveljavlja, da smejo naprave sprejeli t službo tako organizirane kot neorganizirane delavee. neobhodno.potreben za razvoj industrije in za sploš n o prosperiteto.
Carv pravi nadalje, da ni takozvani eb»sed shop ali sistem, soy plašno s katerim smejo biti zaposljeni v tej ali oni napravi le v do Tični stroki organzirani delavei. poguben za industrijo, ker uveljavlja baje diktaturo in tiraustvo par delavskih voditeljev, ki scv T.eomejeni gospinlarji delavcev. Pravi, da ti delavski voditelji predpisujejo delavni, koliko časa sme delati- kake vrste delo mora • pravljati itd.
Pravi, da morajo delavei na poziv svojih voditeljev zastavkati. za rele dneve in t dne ter trpeti vsledtega materiialno izgubo vsbd ustavljanja dela. Vsledtega je po mnenju sodnika Oarv obsolutno treba ohraniti sistem odprte delavnice.
Gary je rt kel nadalje, da je v njegovih napravah veliko število tnjeev in tudi Amerikanrev, ki nočejo ničesar slišati o organiza-eijah. ki so delničarji jeklarskega trusta in ki gledajo le na to. kako bi prišli naprej ter izboljšali svoje materijalno s-tnnj«*. V pismu se gtiisi nadalje, da so pričele delavske organizacije v zadnjem fct , mi 7. veliko agitacijo in da so skušale organizirati vse delavee, za-posljeue v jeklarski industriji v namenu, da si pridobe kontrolo nad to panogo industrije.
.Namignil je tudi na zloben način, da je med voditelji bodoče stavke dosti radikaleev, boljševikov. prejšnjih članov T. AV. ter dičnih ljudi, ki zagovarjajo sabotažo, revolucijo ter državni preobrat. —
To pismo so vsi kapitalistični listi ponatisnili z velikim veseljem ter dostavili številne komentarje, ki so vsi proti delaveem in proti nameravani stavki.	*
Na drugem mestu pa priobčamo <algovor. ki «ra je poslal orga•] uizaeijskj odbor jeklarskih delavcev predsedniku Wilsonu v odgo-, vor na njegovo prošnjo, naj prelože jelai-sko stavko na čas po kou-i čani industrijalni konferenci v ineseeu odktobru.
\ tem pismu zavrača' odbor trditev tiarvja ter pojasnnje. zakaj l»o prišlo do stavke v jeklarski industriji. Ar posameznih točkah katere navaja, izjavlja odbor, da se boji jeklarski trust izveB>ani"i, in strokovno izurjenih delavskih voditeljev raditega. ker so ti voditelji enako izobraženi in izšolani kot je Gary s svojim! družabn«-ki vred. Navaden delavee se ne more boriti z Gary jem. kajti manjka nni šolanja ter ne more pobiti njegovih dokazov.Razentega pa je od njega materijalno in gospodarsko odvisen ter se vsled tega rad vda.
Nadalje opisuje pismo način, kako je skušal jeklarski trust« ovirati delovanje organizacijskega odbora v tej industriji.
• Trust je podkupil javne uradnike v številnih krajih, ki so nato razbili zborovanja delavcev ter ovirali delo organizatorjev. Javne oblasti so odrekle delaveem vsled delovanja trusta ustavno pravfteoj prostega govora in prostega zborovanja. V številnih krajih so bi'i| zborovalei aretirani ter pomMani v jeee. kjer so jih držali zato. ke*.-niso mogli plačati visokih jamščin.	j
Gary je izjavil v svojem pismu, da bo trust enostavno zapil svoje naprave in da ne bo skušal nadaljevati obrata. Pismo pa v-prašuje. zakaj so vsledtega postavili v vse naprave strojne puške in celo kamine ter obdali vse naprave z jeklenimi mrežami, napolnje-' ni m i z močnim električnim tokom.
'praiuje nadalje, zakaj hodijo po prizadetih krajih oboroženi ljudje, ki skušajo ustrahovati ne le delavee, temveč tudi vsakega.t ki kaže kake znake simpatije % bodočimi stavkarji.
Pismo pravi, da je jeklarski trust v zadnjem času danzadnem odpuš. a! veliko število delavcev izključno raditega, ker so stopili v unijo. Posluževal se je celo umorov ter zahteval od ljudi, naj pod-S pišejo statemeute, da ne bodo nikdar postaui člani kake delavske j orgninzneije. Kdor ni hotel podpisati, je bil odpuščen in stavljen m črno liauno. Odpovedan mu je bil kredit v prodajalnah in on in dru->.ma ata bila. izpostavljena lakoti.
Trust pa je izvrfci še nadatjni in naravnost vnebovpijoči greh. Karatni je med dclanrtvo v eat, da bo z nasilnimi sredstvi na borzi »pravil ob vsako vrednost delnice, katere so tekom vojne nakupili delavci na prigovarjanje jeklarskega trusta In v katere so naložili |voje vojne prifeim^e. 8 te|n je hotel reči trustj _____^ ^ .
Scotia. Cal j
Nimam p« <*e!.n«i-»'i. vendar, akoi ii-le |)rrob!i>/«'iu / l»oi.iiiin .-t i v •mi. moPete »vrstiti tli li ta pis.
Tu na obrežju Ti4ie»»a morja je les. na industrija. Žasr • o*»r:i5ujejo š'M dni na leden delo je um ui ,i»*. p"; ee r:t-!lell'* lit *lie|e. T«»llkt» lelu.
D« lavs'vo je :-nzliči«ih iuiro<l,».>-sti. Ita/eii enega Slovenca in tlv.;-i;ec C"rn« g«i: •••■v ni t*,i ua-š/n roja-i:o\. Mishni. d:: se 1w»ji.i<« m«gte. kalile j. Utiv.ij Ae več kol v I jub-IjiiiiJ Največ je in naših ju/uih wwetlcv, kateri <e pa zadnji minejo izpeljujejo v Kvropo iti v rlnžii«» Ameriko. Njihov konzul je izjavil. so že prenn-iijali 12 '.:ii-lioiM v »iitlr.'-jex za	mi'j«» n»v
lir v San i*Vajieiseu. <Jlav:ii vzr«-l-je ta. «la se izseljujejo, k»;i se IVi-red več ne toči.
V	Glasu Naroda čitani da tudi med Sloveiiei nekaj vre ler -e ni-kako ne morejo priuoiti su'.h postavi. posebno peelarji llczen j»r:tznih vrčev pobijajo tudi lonce ter iščejf boljših po'ovie. Ne veni, kakšen i-.-peh im:ij.» « ni štirje tam nekje od Velikih jc/.-r. Želim jim
obilo, ker osrlas je bil pameten
Jaz s«- največ ba\;m s eit.mjem in opa/.njem. kako se kuje pravita Slovencem so vzeli Goriško, Trsi in Ostirr vo ter Dalmacijo Hr I vatom. Od njih je to pravici. iui l»a poznamo drugo pravno Proie-, stiranio. a protest itak nič trdega j ne vsebuje, ako je še tako oster.|
Važno za potnike!
Rojake, kateri nameravajo potovati v staro domovino, opozarjamo, da naj nikar ne nosijo v Mew York bančne čeke, ker pred-uo se ti vnovčijo, poteče več dni in treba tu čakati, da se izve, da je ček dober in banka izplačala. Vsakdo naj zahteva od banke NEW YOEK DRAFT, to je, da iz ll&ča banka v New Yorku TAKOJ.
Glede War Savings Stamps velja ista; tu se ne morejo takoj vnovčiti, treba je čakati vsaj 10; uni, to so nepotrebni stroški. Pred- j no kdo odpotuje v staro domovi-l jo. naj vsaj 2 tedna preje vnovči War Savings Stamps.
Toraj bodite previdni in ne'nosite v New York navadne bančne čeke, ampak New York Bank Drafte, ker z navadnimi čeki imate NEPOTREBNE STRO&KE IN ČAKANJE.
]
tM
Frank Sakser.
KJE BO KAJZER SOJEN.
London, Anglija, 19. sept. — Časopis Daily Mirror pravi, da se bo vršila sodba proti bivšemu kajzerju na otoku Helgolandu. — Helgoland je bil pred vojno in tekom vojne najmočnejša nemška trdnjava.
V	fO^resi oziru je bil otok še
Dopis
K:ij J'-IJII pre*»sI a j;;	>	j
debt j:: študije. K;'«l;tr* 1>.<:m«i sp , —<• *»•«i Maprsviri ii»i-Sri! IM.I.
k:i /> \ * t i n.t^el pre*1 »tavl,i;iti pot.'m bomo p;: m] k«»vah pravi« «» !)"lj i*:i nioraiui p»»dlag:.
-e pj«;.- <» svobodi. .1 de .••insl.o j,:i /asužv i» vr. Ki»«!:i; v »•«• /av-*.:v:;<t ot.o /en f jo. i k
'laro.le, p|« i:ieiiii. eesai-stva mi \ •»»-1'IICMte. potem bo m« ««»»"• • •_,«»\-iiti
0	svobodi, prej in
Tuka j je tudi v. ,- Ki,.;,iv v<-ri noma Sibir.-i ki v^i napravljeni do-nov :i jii,. je /.^prl., po«. Uni
Ini<!i na Kolčaka I>. pravijo, da e lino Lenin je r«*viiel j domovine. On .«.- tako	prince. •H»pe in drnire jtar.-tsite. k..: .lexu^.
pisiuarje in f.-rizeje iz l-nipelna.
inojein mnenju se rad: Jadrana še nekaj dni!>e«rn skriva » laji.ih pogodbah. Kna zav.v.::iska zemlja tako rada vidi, da	o<l
cepljeni od Jadrana kol Italija sntsia. "Allies will eontro! every s"j;ip of world resources \ njc ne besed« a ona misli sama o sebi. Turkom so pa itak ne bo nie /a-!e«r;i storilo ker kadar bodo dobro <!isciplinir»ni. bodo njej v veliko l:oii>t da bodo stnli na s*razi, kot so dosedaj proti Slovanstvti.
Končujem iii ost a vi jam onemu, ki zna kaj več. ter pozdravljam j znance in prijatelje šir-jm Anic-
1	ike
Andrew Mravlja llo\
J bolj utrjen kot je angleški Gi-: bralta r.
—-
i ŠEST ŠPARTAČANOV OBSOJE NIH NA SMRT
t -
Monakovo, Bavarska. 19. sept. I>ain*s je bilo pred tukajšnjim vojaškim sodiščem obsojenih na smrt šest špartačanov. Dokazali so jim namreč. <bi so za časa sovjetske vlade pomorili več oseb. j Smrtna obsoda je bila takoj nato izvršena.
Save Ae Easy Way
Kako je z dohodninskim davkom?
1	redništvu lilas Narotla j« predobro znano, s kakimi te/ko-> ami se ima jo boriti naši rojaki, ki so po pomoti in netočnih informacijah plačali preveč dohodninskega davka, tla dobijo preplaha ni denar nazaj.
Pomagali smo jim z raznimi nasveti, ker je pa povpraševanje po informacijah le preveliko, se i.am je zdelo potrebno sestaviti seznam vprašanj, na katera naj odgovori in nam jih posije vsak, kateremu se zdi. da je plačal preveč davka.
VPRAŠANJA SO SLEDEČA:
1. Kako s,, trlawi vaše krstno in rodbinsko ime? ............
2	V katere meslu se sedaj nahajate, v kateri nliei, hišna številka ? ............ .................................
.'I. Kako e imenuj«' kompanija, pri kateri delate? ............
4. Odkod sle doma* (1/ Kranjske, štajerske. Primorske?),...
"» Povejte natančno, koliko sle zaslužili leta 191«?
(i. Komu ste plačali davek? ..................
7.	Ali ste oženj.ni? Kje je vaša žena t ......................
8.	Ali mate kak državljanski papir? ......................
9.	Koliko davka ste morali pta<*ati? ........................
It). Koliko trok i nate m koliko so stari? ....................
11. Kje sle stanovali tedaj, ko ste plačali davek?
li'. Ali ste podpisali vaš namen, dsi nameravate ostati v Združenih državah? ......................
...........
13.	pošljite VS2 potrdila, ki ste jih dobili, ko ste davek plačali.
14.	l e je le mogoče, pošljite tudi potrdilo od kompanije, koliko ste zaslužili ieta 19H.
Na ta vprašanja točno odgovorile ter nam pošljite vse, kar zahtevamo.
Vse to *»oino izročili pisarni, ki ima v rokah to zadevo.
Uredništvo "Glas Naroda".
i 10 ŠKATELJ IZVRSTNIH TABLET BOLGARSKEGA ČAJA ; zoper zaprtje samo pet dolarjev prihodnjih deset dni. Tax posebej i 2*c. Ena ikatlja $1.0«. Marvel Medicine Co., 9. Marvel Bldg., P. O. i Box 963. Pittsburgh, Pa.
Vi ste lahko zdravi
črn »te idravKi pri prvwn Im najfeoljiem sdravnklu v Plttaeurghu. DOKTOR JU OaaORNU. v katerega uradu •• govori eiMo slovenski In ki se nshsjs n 113 Smithneld Street, druge nadstropje. Dobite ga lahke. On jama sa prav zdravljenje vate bolezni, zdravi pa vse bolezni, moth ^^^^^^ ,n tenske. Poeebno ee pazi. ds hitro In trajno ozdra« vse privatne bolezni molkih, k njemu se lahko • zaupa ^^^^^^^^ nJem obrnete. On sna varovati tajnoet. K njemu priti« ljudje od blizu In dalet da jih zdravi. Njegove ee ne so zmerne, zdravljenje najboljie. On Ima svojo laac »o lekarne In vae električna stroje za pregledovanje. Oi zdravi veakega enako: bogatina In elremaka. Pojdite I njemu In «e sami prepričajte. Pazite na nastavi
H^v PROFESOR DOKTOR OSBORNE
mRLu 113 SailMiiUSM, <a. ^ fttttvU. h
Moški in žeoake
N« napravite napake. Zakaj al ne preakrblte najstarejšega, najpofttenejiega, najlakutenejiegm In naj-
boljfiesa sdravnika v začetku. Dr. Mullln	a» le
Izkufinje ▼ zdravljenju tlsočev in tlsočev bolnikov
bolnih na najrazllCneJS* naftne. Vsled tega Je poeta.
najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem se lahko za-algurate za svojo bolezen. Brez akrbl boete dobtll prt nJem najbolj temeljito sdravljenje In v^Jko- resnične pomoči za rad denar.
Brezplačna zdravniška pretakava potom en-rfla.
Govori val maternl Jeslk. Uradne »rs^	od 10, de a
4U - 4tk An, 2nd FUer, PFPrSBCBGH. PA.
Ntiorotl fllivnt Mvti*
Zagovor in obramba	!
bivšega maršala Boroeviča
Dne 14 aprila 1919. se je zgla*il maršal Svetozar Boi%>evie de n >jna pri komandu kraljestva SlIS in je prosil, da *e sprejme na zapisi ik;
Miw<*a novembra 191 sem prijavil, kakor j-* bilo zaukazano, pi t tik\ uitijoretn ministrstvu bivše avstroofrrske monarhije in pri "Odsijeka za narodnu obranil*' v Zagrebu svojo pripadnost k -Tu- < ;.o«Jovanoin. Od tega časa so Astali vsi moji poskusi, da bi navezali »*ike * svojo domovino, brezuspešni, ker niso "ob^aa pisma, ki sen, jih odposlal ali ki so bila naslovljena na me. došla na svoj eilj.
Sedaj sein slučajno izvedel, da ima vsak državljan kraljestva J- IIS doložnost položiti prisego vernosti in zvestob* za to državnu zato pošiljam to prisego.
I'porabljam to priliko, da napravim enkrat za vselej konee v-ein pravljicam o mojem zadržanju napram na novo ustanovljeni državi h tem, da po resnici in pravici naslikam in očitam dogodke, k* »»o doigrali od začetka novembra.
Navajam to-ler
1	Dne :*i. oktobra 1918 je vrhovno armad no poveljstvo od redilo, d* se je pokoriti samo njegovim ukazom, i.e pa naredbam, " Narod nlll svetov", češ da se nahajajo delegat je Narodnih svetov pii vrhovnem arma«lnem poveljništvu, ki tvorijo »vtao med njim in Narodnimi sveti.
2	— Dne 1. novembra 1918. sem sprejel od dr. Dr in ko vi.'a pod p.sttiio brzojavko. \ kateri sem bil pozvan, naj zaviram prodiranja italijanske armade in dirigiram jugoslovanske armade v njihovo .Vmovtno Ta brzojavka je bila v popolnem nasp.otju z ukazi v; bovnega jirmadne|ra poveljniitva, ki je zaukazalo izpraznjen je Be lie. ije, takoisto tudi v nasprotju s poveljem pod točko 1.
Med vojno sera bil opetovano primoran, odkloniti prošnje in od ledhe, ki niso prihajal*1 od vrhovnega armadncga poveljstva (miniti ski predsednik Tisza, honvediki minister, avstrijski poslanci itd.) m odpošiljatelje napotiti na armadno poveljništvo. Tudi ttu sem sto lil isto ter brzojavi« v Zagreb, da te želje ne morem izpolniti, ker ► e:n še podrejen vrhovnemu armadnemu poveljnlštvu. Vrhu teg.i me je 1. novembra še vezala prisega, ki bi jo morul prelomiti, ako i.i se hotel pokoriti tudi sicer doeela neizvedljivim odredbam o -i-i aac i ji doeela nepoučenega dr. Drinkovi.'a : jugoslovanske čete pa »o itak že bile na potu v svojo domovino.
:i — | »ne 1. novembra sem izvedel, da je bil zatvorjen ves brzo-;«v"'i promet preko Kranjske in da so na ukaz iz Ljubljane zapletli vso mojo in mojega štaba službeno in privatno prtljago.
4 — Dne 3. novembra me je poklical poveljnik soRke armade iz Ljubljane k telefonu. Javil mi je nekaj, česar nisem razumel. Dal ^.-m mu telefonsko tole zapoved:
— (Slavna stvar je. da dobivajo vse preko Kranjske se pomika-;i»če čete ure'eno prehrano, ker bi sicer plenile in pustošile pokrajine. Zato je treba pravočasno oblastem naznaniti kraj. čas in količino prvhrane, za katero morajo skrbeti, in to izsiliti, ako ne preostaja nič drugega, s silo orožja. —
Pri besedi "s silo orožja" je bila zveza prekinjena.
f». — I>ne 3. novembra je odpotoval v avtomobilu v Ljubljar'» major Cvitkovič mojega štaba in mi je ob svojem povratku javit, da vlada v ljubljanskih vladnih krogih in pri prebivalstvu proti m<*-li naperjeno nerazpoložertfe, češ da nameravam glasom govoric nastopiti proti Jugoslovanom. Te govorice so bile iznršljene.
(J. — Dne 7. novembra sem poslal majorja Cvitkoviča v Zagreb, da bi pojasnil in razložil vsa očividna nesporazumi jen ja. Vrnil se je dne 11. noyembra ter mi je javil, da so mu v Zagrebu rekli, da dela samo Ljubljana zapreko proti moji povrnitvi na Hrvatsko.
7. — Dne 11. zvečer sta odpotovala nadintendant Begie in major Cvitkovič v Ljubljano z mojim pismenim pojtanilom.
H. — Dne 13. novembra sta se vrnila in javili, da se moje po jasnilo ne smatra za zadostno in mi predložila načrt izjave, ki jo j*? sestavil predsednik Narodne vlade v Ljubljani. Iz te izjave sem prvič izvedel, da obstoji taka vlada. Doslej sem vedel samo za Narodne svete. Podpisal sem to mi predloženo izjavo v nadi, da je s tem končana ta afera. Govorica, da sem imel namer- nastopiti prot: Narodni vladi v Ljubljani s silo orožja, je ovržena sama na sebi s lem, ker je nemogoče, da bi nameraval 3. novembra nastopiti proti • lani, o kate.'c eksistenci sem izvedel še le 13. novembra.
9. — Dne 13. novembra sem dobil iz Ljubljane brzojavko, k sta jo podpisala nadintendant Begie in major Cvitkovič. Vsebina te »rzojavke je bila. da mi hrvatska vlada ne dovoljr.;e bivanja v Za arebu.S tem je prestala vsaka možnost direktne zveze z domovin^. Bil sem 'zgnan.
Razen tega, kar sem navedel se ni doigralo med mano in vladami SI1S ničesar drugega.
Temu kronologičnemu orisu dogodkov moram se dodati, da sem bil izpostavljen "ajabsurdnejšim časopisnim napadom iz Jugoslavije in inozemstva, dasi so se preje očrtani dogodki doigrali samo med mano in uradi, torej ne med privatnimi osebami. Govorice so mo obdolževale. da sem izrabljal čete iz Hrvatske, diši sc 13. kor ni med vso vojno nahajal pod mojo komando. In takšnih nesmiselnih govoric je bilo več.
Doslej sem se izogibal nastopiti proti tem govoricam, dasi bi bilo zame zelo vabljivo opozoriti na to, da je nekako čudno, da se ob-»ekuje in kaznuje prav tistega moža. kateremu se imata Kranjska in zapadna Hrvatska zahvaljevati, da jih ni že takoj začetkom italijanske vojne preplavil sovražnik. Ne da bi se hotel hvaliti, lahko smem že*danes z dobro vestjo, še preden je objavljen zgodovinski oris teh dogodkov, reci, da je bilo zgolj od mene odvisno, da smo sprejeli borbo na Soči in ne na Savi.
V tem slučaju bi se Ljubljana danes nahajali v istem stanju, kakor Goriea, Kranjska bi ne imela svoje Narodne vlade, marveč italijanski gubemement in bi bila — puščava.
I Nartdba Narodne vlade v Ljubljani, da se 'noja in mojega štaba prtljaga zapleni, se nahaja, v kolikor se tiče privatne lastnine v polnem nasi rot ju z odredbami Narodne vlade v Zagrebu, ki je izrecno zavkazala, da se ne sme zapleniti privatne lastnine. To nasil-stvo se ie izvršilo dne 31. oktobra torej v času, ko ni moglo biti niti navidezne upravičenosti k taki odredbi, ker sem šele 1. novembra pprejel dr. Drinkovičevo brzojavko in ker sem se šele 3. novembri pdttamlao razgovarjal a podmarialom baronom Wormom.
0	boljševizmu ' na Madžarskem!
Popis bede in pomanjkanja na Ogrskem, posel.no pa v Budimpešti. doni kakor obupen klic na pomoč tisočero -ledolžiuh v nesrečo in obup pahnjenih ljudi.
Prešla dva meseca boljševizma na Madžarskem sjiremenila sta to prej tako lepo in cvetočo deželo v peklo -pitmanjkauja in siromaštva. zakaj popolnoma je oropana in opustošena.'
Kaka j se ne u:.pravi konec na-j silnemu delovanju komunistov!
i»ne 21. marca je grof Karolvi odložil vlado, na kar se je začelo za ljudstvo stro«o nadzorovanje in kontrola. Ker je manjkalo red ne vojske, moglo je par tisoč bolj-ševikov. ki so se množili z razboj-; iiiki, osvobojen i mi i iz je<\ ojačiti svojo moč. polastiti se oblasti, organizirati strahovlado, ki se ni bala nikogar in s<» obdržala, okrepila in razširila.
Tudi Žid Bela Kun je bil v prvi boljševiški niH-i oproščen i/, ječe i" brž ko m »»oče j"e sestav d povsem židovsko sovjetsko vlado, ki je znala jako dobro odstraniti vsakogar, ki bi mogel postati nevaren.
Večina politikov, državnikov, višjih uradnikov prejšnje vlade, pisateljev, višjih duhovnikov, zr.a menitih zdravnikov itd. je bilo aretiranih — ker niso bili komunističnih nazorov — mnogi so biii kar na kratko umorjeni, mnogi pa iso poginili v zaporih in ječah.
Sovjetska vlada se je posluže vala kot eksekuiivnega organa j teroristične garde, ki se je sestavila pod osebnim poveljstvom T. ;SaniueJva. krvoločnega in grozo-. vitega Zida in pro pa lic in osvobo-j jenih jctnikov. Nadalje se je via
1	da posluževala brezvestnih in la-komnih špijonov. na katerih de-, nuncijacije so gar.lne patrulje vo-I žile ponoči svoje žrtve z avtomobili v ječe in na morišča.
j Podivjali gardisti mučili so nn ! razne načine svoje žrtve: zavezali so jim oči in tik preko glav teli "esrečnežev tako dolgo streljali-dokler niso ti sami pol blazni prosili, da se napravi konec njih trpljenju.
Resnica je tudi. da so na smrt ■ obsojenih pred usmrtitvijo odrezali ušesa in iztikali oči; tudi so na obsojence več dni zaporedoma stre Ijali s praznimi patronami in jih šele čez .'i—1 dni zares ustrelili.
Da imenujem eno ime. bodi popisan sledeči slučaj : I V noči 22. apri!a je aretirala te-; roristična garda bivšega državnega tajnika v trg. ministrstvu A! pl. Hollana. splošno priljubljenega in spoštovanega moža. ki se j«-izogibal Vsakega političnega dt-lovanja, niti ni imel najmanjšega <?reha na s voli vesti in nje«ro-
Kako pretvarja Stric Sam tujce v dobre Amerikance.
OT.AS NARODA. 20 SEPT. 191?»
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
.n	.
Glavni urad	popolnoma varno, hitro dostavljeni« m po najnltllft American Express Com p „tnm
«6 Broadway. Now York	""*h PCtom
. AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica $18.000.000.00
Poiljlt« svoj denar potom star« poitana tvrdke. i Ta velika družba i« bila v*ta<ovijcna lata 1S41, Ima veliko glavnico, agente In ura-le v vsakem d«lu sveta ter poillja v evropske dežele veliko več denarja kot vsak drugi odpoftlljalec. V svoji trgovini j« popolnoma ooitena. Vsak odjemalec dobi tsto ceno Izmenlava.
Cene izmenjave so seda] nz-ce. Ce poSIJete a«da| ■vo| denar, bodo vail domsčl dobili v«d kron aa en
DANAŠNJA C«NA (se lahko lipremenl) le 100 kro. za (2.45. Poštnina 25 centov za naročilo za vte kraia.
v JUgosI i* jI.	*
VI nam lahko piiete v svojem maternem jeziku, ali pridete v katerkoli American Expresa Office.
Varnost	Hitrost	Nizke Cena
Izpolnile to denarno nakaznico, pi-lilenlte «Ke-lr^^BHPHnnhn	t»r»-niii Munrv < »i «l«-r. |u.*,inl M..i-y Order ali |>.tovlno
S [KmElBEtuLi*. *' realflrlranem pismu in i^iAijite na:
^UB&^Kfia^laiS Foreign Money Order Department A9DBb - ar	AMERICAN EXPRESS COMPANY
To veliko In krasno po-	M Broadway. 18 Chatam Squire, all 118 W. S9 St.
slopje J* zgr;,dila American	New# York New Y New Vorn Express Compangr In J*
njena list.	Aie^ntje In ilnttnnilM povsod. Kilarki.ll odpočijete dr-
—	fiar kI^Ji*-. "'a Juliiir Amt-rlr-in Sitresi Co. potrdilu.
DXK............... IS
znesek
IME. KOMU NAJ KF. IZPLAVA DENAR ..................................
KJE PREBIVA .........................................................
poŠta ..................................................................
OKRAJ ..................................................................
_ dežela ................................................................
1MB ODPOfilUALCA .......................................................
p. o. n. .................. Številka ............ cesta........
mesto .................................................................
država ...............................................................
Ameriški čete za Armensko?
Si-jiatnr .John Sharp Williams jp predložil rocnhiijn, ki daje predsedniku polnomot', da odpošlje ameriške <"«ele v Armensko.
te resolucije je zelo medel in nedoločen. Uvod navaja na-.nen angleške vlade, ki je sklenila umakniti svoje čete. ki so sedaj nastanjene v "Ka\kazu in Armeniji". V prlavnem besedilu resoiu eije pa se omenja le ime Armenije.
Nova armenska država, ki skuša dobiti priznanje v Parizu, le* /.t deloma na turškem, deloma na ruskem ozemlju. Glavni del preživelega armenskega prebivalstva se nahaja na ruski strani stare meje. —
Ali čuti morda predsednik, da mu je treba dovoljenja od kon-jrrcsa. da pošlje ameriške sile v te pokrajine?
Nikdar nismo napovedali vojne Rusiji ali katerikoli vladi, ki zahteva zase suverenost v notranjosti meja prejšnjega ruskepa cesarstva. Kljub temu pa imamo čete v Sibiriji. Že dolgo časa Imamo tudi čete v severni Rusiji. Kaj bi moglo torej zadržati predsednika, da pošlje ameriške vojake a* še kak <lrugi <lel razorganiziranega ruskega cesarstva?
Združene države tudi niso nikdar bile v vojni s Turčijo. Kljub temu pa so dobili ameriški mirovni delegati na pariški konferenci očividno navodila, naj se vdeleže naložitve pogojev za Turčijo. " Ce smo vojskujoča se država proti Turčiji do takega obsega, ka.f brani potem predsednika, da bi ne izvajal iste pravice kot so jih izvajale Anglija. Francija, Italija in Grška ter ustanovili posadke v r. i/.ličnih delih turškega cesarstva?
Resolucija senatorja AVilliamsa dviga vsa ta presenetljiva fn zagonetna vprašanja.
Na katerem temelju moremo poslati kako vojaško silo v turško ■ Armensko ali pav ruski Kavkaz, kjer sta se georgijska republika ter provizorična armenska država v Erivanu lasali skozi zadnjih šest mesecev ter bili zadržani od uničevalne vojne edinole vsled navzočnosti angleških čet?
Pojavila pa se bodo še nadaljna vprašanja. Kako veliko okupacijsko armado bo treba vtem slučaju? Ali bo ameriška okupacija, | če bo odobrena, eventualno segala od Tiflisa pa do Bospora?
Predsednik Wilson je dal sempatain izraza svoji želji, da sprejme mandat za Armenijo in mogoče tudi za Carigrad, Bospor ln Ana-tolijo. Kongresu pa ni stavil nikakih tozadevnih predlogov.
Resolucija Williamsa bo mogoče pripomogla k temu, da se iz-čisti temne točke.položaja. Treba bi bilo nekaj tozadevnih pojasnil še predno prične kongres razpravljati o reorganizaciji armade.
Jasno je, da ne potrebujemo stalno armado več kot 250,OOO j mož za navadne policijske svrhe v deželi.
Ali je mogoče Baker-March predloga, ki zahteva stalno armado več kot 500.000 mož — sestavljena v namenu, da se dobi približno 200.000 za službo v inozemstvu?
I Senator Williams zasluži vso hvalo, da se je *otil tega problema, kajti na ta način bo mogoče razkriti resnično politiko administracije z ozirom na bližnji iztok.
plačuje po neverjetnih cenah, da bi st- iznehilo — belega denarja
Tudi privatniki so morali. KO se jiirt j»* žiijrjilo s smrtno kaznijo. oddati danes to. jutri ono ii; tako polniti nik.lar sita grla via-de sov jet a. Kovinasti novec, o-kras, obleka, perilo, različne razkošne reči. zbirke mark itd. so
bile ljudem na ta način šiloma, i • 'mivzete.
To se je <;od.l<. seveda vse po zakoniti poti. a koliko so takozv. patrulje rdeče garde šiloma pobrale. to je drugo vpraša"je.
Budimpešta, a tudi druga ogrska mesta trpe lanes lakoto v prn vem pomenu besede. Stvari, ako se dobe. so nepoplačljive, tako na pr. se plačuje 1 kg mesa s 150 do 200 kron. eno jajce z 8 do 10 K.
Vlada sovjeta je ljudstvu v svojih objavah. .Tgitacijskih razglasih zelo veliko obljubila, prerokovala vse lepo in dobro, lili diilfi mu je manj kakor nič, kajti deželo je spravila popolnoma ob vse. ljudsvo pa pahnila v bedo in silo. v smrt in žalost.
NIKDO SE NE BRIGA ZA VILJEMA.
Amerongen, llolandska, 17. sep-1-rubra. — Le maloštevilni biri-Hivti se včasih vstavijo t«*r kuka-jjo skozi ograjo, ki obdaja vrt irradu Amerongen, v namenu, tla bi mogoče ugledali prejšnjega j nemškega kajzerja.
Ce bi ne bilo teh radovednih turistov ter državnih orožnikov, ki se počasi izprehajajo po eesti. ki j vodi krog gradu, bi človek skoraj ipopohioma pozabil, da živi tam J Viljem v prostovoljnem izgnan j stvu. Početje prešnjega kajzerja i ii. njegovega majhnega dvora v i otranjosti gradu je prenhalo bili celo pogovor vaščanov. Mogo-jči omeni enkrat, na teden kak •kmet njepovo ime ter vprašuje, kako dolgo bo še ostal na lloland-sketn. Drugače pa se nihče ne zmeni zanj ter tudi nihče ne vpra-š;.. če ga bodo stavili pred sodiščp <;1 i če bo postal navaden nizozemski državljan ter posestnik gradu na deželi.
KAJZERJU SO SE ZOPET STRESLE HLAČE.
London, Anglija, 17. septembra. Zavezniški vojni svet je neofiei-jelno sklenil zahtevati bivšega nemškega kajzerja od Ilolandske. Pall Mall Gazette piše:
llolandska vlada bo dobila, če še ni dobila, formalno zahtevo, llolandska vlada bo najbrže nasprotovala, ko bo pa izprevidela, da ničesar ne opravi, bo opustila svoje proteste.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V. ZDR. DRŽAVAH.
HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK
ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO OA-
RANOUO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORICK-
__NALNI CENI
IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI l«i« potovati v staro domovino, ki tola poalatl denar ail katar! irta-lo opraviti katarokoll zadavo v atari domovini, naj aa obrnojo na na. ko banko, ki dull »volim rojakom is prsko S 1st v popolno zadwXI-atvo. pošta no In olaurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vaskdc takoj V matsrlnakam Jozlku.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Waahiaftaa Street	Now Ywk. N. Y.
vega očeta 761etnega Aleksandra pl. Hollana, ter jih odpeljala, r.e da bi jima pustila posloviti se <•«! žene in otrok, Dospevši na v»-ri/;-ni most. so oba gospoda slekli. !•;» kar je bil mljijAi Hollan s kolom pobit iti nato starejši vkljub te mil, da je prosil na kolenih, naj ga nikar ne umore tako živalsko. Oba mrliča so nato skupaj zvezali in vrgli v Donavo.
Rodbine imenovanih so ostale več tednov brez poročil o svojih dragih, pa tudi trupel jim niso i/.ro«"ili. ko jih je voda naplavila pri Csepelu. ampak so jih tam enostavno za greh l i i Xa podoben Uarharski način sta bila umorjena tudi bivša dr/, poslanca Ludvig Xavav in njegov oče — in mnoge /Iruge ugle-l ne osebnosti — zakaj enako gro-zovitosti so bile tam na dnevnem redu.
1'mevno je. si ljudstvo tu pa tam poskuša pomagati. Veliko skrb polagajo komunisti na to, da ljudje nimajo orožja in dobro plačujejo svoje Špijone. ki v zvezi s Samuelvjevo gardo dobro ski be. da ne pride do večjih nemire-in da se s krogljo in vešali krva vo zatre že vsak najmanjši pos kus v prvih začetkih.
Kljub temu, da se dela velik« agitacija z besedo, tiskom in velikimi svotami, je vrlo majhno procent no število prebivalcev ? srcem pri komunistih. Meščanstva in ženstvo je sploh proti njemu in tudi proletariat je po večini protiven. Celo rdeči gardi je več protivnikov kakor pripadnikov. aterorizem je tako velik, or j ganizacija nadzorovanja in poizvedovanja tako spretna, da se no j more iiikdo ganiti.
Banke so prazne. Tmetja bank bodisi zlato, srebro ali papir, se konfiseirana. Js^fes so bile otvor-jene. njih vsebina oropana. A'red-nostni papirji avstroogrske bank' na Ogrskem sedf j že skoro popo] notna so izginili, in lahko sc misli. kie se nahajajo.
Trgovine so pralne. Ce se p-i zerodi, «la je kaka reč naprodaj plane vse ljudstvo nanjo in j'i
Meni povzročena nadomestljiva škoda presega daleko moje letne dohodke in se mi do danes ni poravnala, dasi je znana in d^s? j je bila povzročena vsled višje sile, marveč samo vsled odredbe ne i ke oblasti. (Ta trditev ni utemeljena. Dne 31. oktobra še ni bilo iui-1'odne vlade v Ljubljani, torej tudi ni mogla dati nobenega uka» ! radi konfiskacije. Op. uredn.)
Sem pravoslavne vere in sem trpel pod tem vso svojo službeno dobo. Kot poveljnika hrvatsko-slovenskega domobranstva v Zagrebu me je pet let neprestano osumijala Frankova stranka, ki je agiti-rala proti meni na Dunaju in v Hrvatski. Se poleti leta 1918 so me v hrva'tskem saboru javno napadli kot srbskega agitatorja.
Tembolj čudno se mi zdi, da se me sedaj označuje kot sovražnika države SIIS, ko mora vsako dete v tej državi vedeti, da sem bil vse svoje življenje vojak in samo vojak in da sem se kot tak izogibal vsakega političnega delovanja.
V zavesti nicdi povzročene krivice, v zavesti, da sem med vojno delal samo čast Jugoslovanom, katerih zvest sin sem bil vsikdar in bom ostal vedno, apeliram na čustvo pravičnosti vseh merodajnil-činiteljev v kraljestvu SHS, da mi dado javno in tudi prebivalstvu umljivo zadoščenje, da se s tem izpodbijejo tla s to afero zvezanemu mnogo razširjenemu prepričanju, da smo Jugoslovani —nehvaležen siarod.
STARI OCE
*	»T
V
£ ^ FRANCOSKA VOJKA POVEST.
-(HAS KARODA, 20. SEPT 1S19
6Ja§ Naroda
nMštah sIdv. dnevnik v Ameriki
: ' • ^ ' .; * v f ;
I >„ it v v-*	- < •
Jzhaja vsak dan razen nedelj in praz-
Izližua niko v.
rnWi'i i	. .
Priobča najzanimivejše novice iz celega
rnobc« .•• " -	I t- .
sveta.
Priobča romane, povesti, salo, razno-
t 's . -,».-.> * •.
terosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
i
Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantida do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote,
\ . ...... ■ —
in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Slane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
New York	$5.50
Za pol leta	$2.50 Za pol leta	$3.00
Za četrt leta	$1.25 Za četrt leta	$2.00
Naročite ga zajsvojce v starem kraju
Za Evropa z& celo leto 4 $6.00 Za Evropo zafpol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
*
9
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York City
SMRT
Smrt je kazen, ee dovolite svo- 11 j emu droba, da se ne izčiiti ter J spušča s tem v ras sistem strasne I nevarne strupe. Prezgodnje posta- I ran je je najboljše znamenje ne- I varnih strupov. Dajte, da vam II Laxcarir izusti sistem in se nav II zemite navade, ki je pomagala I mnogoterim trpečim. Nabavite si I polno zdravljenje 6 škatelj Luca- I rina še danes, stanejo samo $5 24' I ali ena škatlja $i 04 s takso vre*i.! I Prodaja edino Lazil Medicines I Company, 664 Lazal Bldg., 4354th I Ave, Pittsburgh, Pa.	(Adv.) I
_ 11 Odstranite bol«- I
/i^j, Paii-ftpelleiiti |
i/l -v/ 0 T* t*, «g*a*n v	I
Ql V ^^ /C unljt kit« to umU. I
_ A* dfi IxMrt. t-atUi dobro hi I
Hg^^JS	Pazijo* znak SIDRO J I
wK^fl	Po t««4i l«kimk	I
\ fl^^B	in Gjc ali pa pilite na • I
F. AD. R1CHTER Jk CO.	I
326-330 Broadway, New York	1
' " J
ALi JE VASE ZDRAVJE VREDNO'] 2 CENTE? ;
j^a A ko trpite na nervo ' I 1"MJ HA znoatl, itMifllh M I Jrji M|jfl Mlinih bo teč in ah. is 1 prtju. spletni slabo- j
-	V j	atl, glavobolu, nI- ' I
. * '	maU tdu. Imate rw <
*	eisto krt. ako ate u j I
Irajani. aa ppfmPa onemogli zjutraj, j
-	ake imata bolečine v hrbtu," revmattzem,! I poUllte nam platno c znamko aa S oaa j
1 ta m a avojim naalevom In ml vam Me- j I • mo postali z obratne patte POPOLNO- j j . M A PROSTO popolno tridnevno zdrav- j J | I jen Je natege JUVlTO zdravila. U > [ aeetavljeim Iz Ust!* adravlbUh fteUftfc-M 1 A*rvpa: 4WVITP ^Of^TOKT. l Mllla aram* ft. MMiMgft^	1
— > iiiojfni i iti .li n pumi i fin j
lopoVUlIl ttšesa.
Ni mogel prenesti misli, da bi; mogla kaka stvar na svetu usta-',; \iti naval francoskega uajada. j ■'i.z. ji-.t uiviu karal 7.a to in zakaj j hi tat. Iluzija j** bila povsem na- j ravna. Pripadal ji* plemenu, ki je < 7. veseljem umiralo.
Skušal mmu se oprostiti. Gostje f-« so ustrajali pn svoji zahtevi ler se naslonili s komolci na mizo. da hi bolj udobno čuli povest.
Pričel -iem. X>a povdaritu lepo-t-o nlo>*e anonimnosti, sem pojasnil staremu očetu kaj je vojna kot sem jo videl jaz. On pa ni pokušal. Nestrpno je pričakoval trenutka, ko bom povedal, kako; sem se pokril s slavo. Dospel sem . do svojega odlikovanja.
—	To ni bilo ničesar posebnega, — setn rekel. — Nanovo sem
t založil baterijo z munieijo vspri-p čo težkega sovražniškega obstre-„ IJevanju.
—	Kako je to. dečko moj? Dobil si udaree ne da bi jih vrnil!
i In za to so ti dali vojni križec!' i To bi gledali, če bi bil jaz tam! i Ne čakal bi r.jih strelov, temveč >, posahljal najmanj dueat onih o Prusakov? Po kom si se vrgel?
To te vprašam T i. Vstal je s svojega stola. Ni mogel že nadalje prenašati navzoč-- n ost i svinčenega vojaka mojega tipa.
Jar. seveda nisem računal na ka-it ke posebne čestitke. Ta iiarin i- sklepanja pa me je presenetil, e Kaj sem rekel, da je bil take nezadovoljen! i- Videl sera ga skozi okno, kako
li* hodil po vn*. .PritaM* ie in
_ Stari oč \ — m^iu wljjovoril r< j**, — vi v«**ie, da nitnaiu jaz va- * Šega poguma. Naravnost bolan poMtaneni, ee vidim kri. Ž* dolgo f-sem vam hotel povedati. — da » delam pesmi. Had bi postal pisa- « telj
Postal je zelo ogorčen. Njego- f \o trpljenje j«* bilo v restiiei ua- L i v no. Jokal je. čeprav ni bil« ni- I-kakih solza v tijf|tovih očeh. Iz- * ireldal je dosti starejši.	*
Zmajal je s svojo masiyno pla- ' vo. — z glavo resnične pa krščan- * skega vojaka. — in njegova bra-ua se je tresla.	*
—	Dobro, dečko moj. Stori kot i l.očfš. Jaz aem penzijouirariee ter < r< morem dajati nikakih poxelj- i Vedno je najti dobre stvari, katere je treba braniti a peresom. 1 Ti imaš mojo kri. Ti imaš dobro M*ee. Biti polemik ho posel, ki ti bo ugajal. Udarjal boš po Ijndski rnnošiei. Odgovoren boš za to. 1 kar boš pisal. Dovršil bom tvojo vzgojo s tem. da te naučim boriti be s sabljo. Treba bo zadajati u daree.
—	Ali pa jih »prejemati, — aem si mislil jaz.
• a *
Že dolgo časa je vladala kot nekaka epidemija nemira med narodi. Moj stari oče je pogoste
_ Videl bei. Kmalu bo izbruh-_________*
1'stavil sf j»- f»-r se <»zrl tiifiii v >
...	. • L'.	I
eoraz. Kako miifiio je Inlo t« za-j
h*e! Pod |M»frl«*doiti	in-i. veli-1
Lih kot sit on«- velikana. — <*einj
moral /ami/ati
Moral je biti zel« jeSMl. Teiko t je dihal, prekrižal svoji dolgi a roki ter se sklonil k meni navzdol. Njegovo telo je metalo veliko sfto-ii na eesto,. osvetljeno j <*\ aoltiea. t akal sem, da prične^ govoriti. V/.dihnil je m čttl set.*^ ga reči ;	,
—	Vrpel st* bo po materi. i
Ali je moja krivda, če mmu tak 3
kot mali, katere nisem nikdar j l-oznal T	s
Kaj če mi moja naeneuja laka j kot so bila njena?	t
—	Pojdi. — je rekel »uoj si ari , oče in glas m* mu je tresel pri tem. j
Hodila sva po poljskih poti? Neko čudno v f se I je me je navdajalo Življenje je bilo polno bar-\e in delovanja. Neki zajee je 1 švigni! mimo naju «» ptiee so po ' pevale v grmičevju.
• . 1
je tioiekal. Postajal sem **ar, eel o v mladosti. Nekega dne it»e je poklical stari oče k sebi ter rekel:
.— fleček moj, tvoje študije so končane. Izobražen si v kolikor Sejra tvoj duh. Oni tepei pa so pozabili iiiiučiti te Iftati. skakati ter IHslirati zidove Kaj moreš storiti v življenju! Premišljal sem o tem. Deček moj, vojaški stan ima svoj čas. S svojo mlado brado boš delal zelo lepega poročnika,...
Nasno-huil se je kot da uie že ■*♦«!» v obleki poročnika.
•
VrjreJ sftn v črni kaos ter se: vrnil nato v življenje. Vojna je hila končana in jaz sem ostal živ.j Kako je bilo to mogoče! Ko od-j prem zjutraj svoje oči, vidim j skozi svoje okno naš vrt z drev-j j.m brez listja ter naša gospo-; darska poslopja. Moj stari oče. j i k: s«* je potikal krojr hiše. me jej /a pazil.
I	' I
—	Hej, dečko moj! Nisem ho j (tel. da bi tvoja demobilizaeija; i prešla hrfZ slavljenja. Povabil i m-ui župana, moja dva farmerja ter župnika. Imeli bomo dober zj ju t rek Kaj praviš k temu!
Odobril sem idejo.
Ob dvanajstih so prišli gostjej 'i*; seilli smo za mizo. Pili so naj 'noje zdravje. Na skrivnem sem s<- veselil vina in življenja krog sebe. Moje živee so tolažili glaso-j krof mene. Minute so se mil zdele prav tako slastne kot po-/ rki žlahtnega burgundea. Pogovore sem poslušal le nepozor-j o. (lovorili so o krajevnih zadevali ter o stanju in izboljšanju r eest.
Naenkrat pa je moj stari oče. izpremenil smer pogovora ter na-j .govoril mene;
—	Dečko moj. vsak pride en-j krat na vrsto. Ti si nte rati poslu-j š^l, ko sem pripovedoval svoje j \ojne doživljaje. Sedaj pa nam; povej ti o svojih. Pojasni, kako si!
pridobil svoj vojni križee!
Vzdramil sem se kot iz sanj.
Dobro sem poznal svojega oče-t;i ter vedel, da si predstavlja moderno vojno povsem drugače; kot je dejanski. Pogosto sem i sprejel na fronti od njega zelo! smešne nasvete. \t »./>;....
bigamija se šibi.	j
London, Anglija, 17. septVulbra. I \ ediio bolj številni slučaji biga- I inije ]io vseh pokrajinah Anglije I povzročajo velike skrbi in vedno 1 . bolj se tnnože zahteve, naj se po- I stopa z. bigamist i k<it z velezlo- I jčinei. *	I
Sir Bernard Mallet, generalni I r»gistiar. je izjavil, da so angle- I ške postave glede zakona zelo po j manjkljive iu da nudijo manj stvarnosti proti h i ga mi j i kot po- I »stave katerekoli druge eivilizira-; tri- države. Njegrov ilepartment je I ' ze pripravil preclloge za izpre-jtuembo teli postav, a dosedaj ni bilo storjenega še ničesar, kajti 'treba j«' novega parlamentarnega i akta.	|
Postava zahteva sedaj v Angli-!,i. da obe stranki izjavita, da m*' !\esTa o nikakih ovirah proti njuni zvezi, da sta stanovali petnajst 4Ši«: v dotičnein rtkraju. Vse drngo j j.- stranska stvar, ker ni treba navesti nobenih posameznosti -le !<!;• rodu. starosti, stalnega bivališča ali pozicije.
f odhajal, a se nato pomiril. Obstal j je ler začel premišljati, i Nikdar nisem bil nizkotnega 'zoačaja. To hi v moji krvi. Skle-'nil sem priznati vse svoje napa J ke. ne da bi vedel, kje in kedaj ' setn jih pokazal. Vsled tega sem | <»dšel. «la se pridružim staremu o-jčetu. Na ponižen, a vendar dostojen način, katerega se posluii žrtev jnstične zmote, sem rekel: I — ("'e sem vas žalil s svojim go-|\orenjein. vam prisegam, da sem |storil to brez namena. Prosim vas i odpuščanja iz dna* svojega srea.' Ne botlile jezni name.
Njegovo liee se j« ublažilo in j pritisnil me je k sebi ter me po-! ljubil.
j — Dečko, zakaj bi bil jezen lia-jle! Ti sploh nisi bil ustvarjen za i vojno. Bodi srečen, da si bil v ; s*mi nuditi kako malo službo, če-j prav bi bila dosti prida kot si I j povedal sam. To pa ni tvoja na- j 1 paka. Ti si preveč dober in pre- I : več mehkega sn-a. Ti si piliva po- j
'doba svoje matere. | | -
Pričel je utajali s svojo glavo.
Prišla je vojna.
Moj stari oče me je spremil na železniško jiostajo. Dospela sv« tjakal. Matere so jokale, sinovi s'» pa peli. Vlaki so prihajali in odhajali in prišel je tudi moj vlak. Poljubil sfin svojega sta-i.'jra očeta ter hotel odhiteli. — Stari oče pa me je zadržal ter r«» kei nežno:
— Zali bog morajo stari ostati doma. Dajem ti svoj blagoslov. Imam le tebe na svetu. Ti si moji* krvi in n»* morem ti reči. da bodi previden.
e e
Celo tega ne vem. v kolikih voj 1 t.ah se je boril »noj stari oče. Ven: pa, d« m* je vdfležil par zelo napornih kampanj, da je dobil veliko ran in da »e je vrnil obložen s povestmi o doživljajih, katere doživel. V njegovih starih letih sem bit iaz «Hlini, kateremu je lahko pripovedoval o svojih bojih. On ni nikdar prenehal delati; to. Jaz pa *i nisem ničesar za-! pomnit. Mene so bolj zanimale j bajke kot pa vojne jnivesti.
Živeli* !»va taina. Ko sva se igrala poleg potoka. Sftu gradil jaz mline C Hi i|ii je napravil meč ter l i ga resno j»onudil. K m j naj sto-r.tii a njun Postal sem š*» Im»Ij preplašen kot običaju«« ler lipo lahijal meč k«»t palieo. To je sta rega očeta zelo presenetilo. Deček, njegov lasi ni mtuk poleg t*--itu, — pa ne zna posekati vseh rastlin, ki mi rasle ob |»oii! T« je t do nekaj čudnega in škanda-, ločnega.
................ ■ — ' ......
Za Premuije
_ •
ZAHTEVE PREKMURSKIH SLOVENCEV.
fx vrževatni mlhor V. L. S. se je v svoji seji dne 26. avgusta 1.1. pečal je zadevo Prekmurja. kjer so južni del tega ozemlja zasedli hrvatski finančni stražniki in orožniki, po čemer se mora sklepat? da nanterja vlada prideliti te kraje tudi hrvatski politični upravi. 1 i dejanje iiaKpAiluje politični m kulturni tradiciji Prekmurja ter '»citno izraženi volji ondotnega ljudstva, ki se je vedno štelo za de! ravenskega plemena našega naroda. To dejanje nas žali. nas znatno narodno slabi iij je tako. da more le podnetiti plemenska nasprotja v troimenskem narodu.
Zato poziva izvrševalni odbor V. L. S srednjo v ado, da celo Prekmurje dodeli upravnemu ozemlju Slovenije ter naroča svojim poslancem, naj se zavzamejo, da s«- to čimprej izvrši.
— Na prvem »borova u ju sosveta civilnega ko nisarja za Prek-reurje v Murski Soboti dne 25. avgusta so zastopniki vsega Prekmurja sklenili nastopno resolucijo:
1. — Kralju Petru in regentu Aleksandru izrekamo ndanost in pozdrav
'Z. — Delegaciji kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pari-5'u izrekamo teplo zahvalo za rešitev Prekmurja ii. prosimo, da s«» potegne i vso močjo za osvobojenje Sv. Gotarda s slovensko okolico.
— Od skupne vlade v Belgradu zahtevamo takojšnjo odstranitev hrvatske uprave v lendovskem delu Prekm-irja, ker hočemo imeti nedeljeno slovensko upravo svojega Prekmurja To zahtevajo zlasti zastopniki iz v*eli župnij, ki so jih zasedli Hrvati.
4. — Svojemu civilnemu komisarju dr. Lanjšiču, ki je bil imenovan na predlog ljubljanske vlade od ministrstva v Belgradu. izrekamo popolno zaupanje in iskreno zahvalo.
Ko je "Jugoslovanska demokratska stranka" prevzela vodstvo države, je izdala kakor vsaka vlada svoj delovni program, ki je kakor vsak program obširen, lep in splošen. Razumljivo je, da iir... ■zeljo, ga izvesti kolikor se da gladko. Vsaka vlaia skrbi za glad-kost dela po dosedanjih običajih tako. da postavi na vodilna mesti ljudi velike energije politike, ki so zelo sposobni in spretni. To jc edino jamstvo, da vladna stranka s svojimi načrti uspe. Dragih sredstev si misleč človek skoro predstavljati ne more.
Naša J. D. S. zahteva pa v svojem ljubljanskem glasilu zapore ;loma pravico, da jo pri njenem delu nihče ne moti. Ko sw»n to Tirali, sno bili nad novim sredstvom vladanja zelo začudeni. Pod to prošnjo, oziroma "pravico, da nas nihče pri tem ne ovira ", si namreč nismo mogU ničesad predstavljati. Ce ima stranki vse ministrske sedeže v svojih rokah, če ji je vsa uprava, sploh ce; državni apara; ua razpolago, potem ne vemo, kako je mogoče vlado "ovirati".
Bunili se gotovo ne bomo. V parlamentu tudi nismo tako siln i skupina, da bi ga mogli spremeniti v grobljo. Poleg tega tudi "Nb-•od" trdi. da ga izjava "jugoslovanskega kluba" veseli, da se celo \ "stvarnem delu popolnoma ujema z izjavo vlade". V čem bi te-«1r»j obstajalo to oviranje! Če bo "Demokratska zajedniea" izvajala na »program, je mi vendar ne bomo napadali. Da bi pa mi ne smeli v lad naga delovanja kritizirati, da bi ne smeli izreči svoje misli o njem. tega tudi "Narod" gotovo ne zahteva. Zato je tako govorjenje govorujenje nepolitika ali pa takega politika, ki ga svet ca ne* še ne razume. *
Ker g. Kihttikarja. ki je tudi pisal o tem oviranju, vendar n*1 moremo še imenovati nepolitika. bo veljala draga možnost. Morda je pa ta prošnja izraz pomanjkanja samozavesti, izraz majhne po-I tirne terdnosti in gotovosti.
Naj bo to kakor hoče. mi hočemo "Narodu" v potnirjenje povedati, da je lahko kar brez strahu. Ce je program nove vlade, kakor trdi "Narod", popolnoma enak izjavi našega kluba, jih je treba le izvesti Ta malenkost bo ustvarila v deželi najlepšo harmonije in "Narod"' se ho lahko radostil, da bo radost v njegovih stolpcih. Mi si sieer kakor "Naprej" — ne deloma "posebnih iluzij" {.»lede nove vlade. Vemo, da je malo kremena in jedra v njej. Mislimo, da je nekoliko šibke konštitucije. da pokašljuje in se trese tudi v kolenih. Ker pa misli, da vendar vse sama premore. Jo pustimo, da izkaže svojo skrito in nezapazuo moč in izvede uaš program.
<> bi pa ostal program za 99 odstotkov na papirju, tedaj nam "Narod ne bo zameril, da bodemo-vlado prosili, naj neha z izvajali i**m našega programs. 1> radi tega. ker smo prepričani- da bode mo prav kmalu sttjeni, priti na dan s to prošnjo, smo obžalovali to vladno tvorbo. Pogled na njena tresoča se kolena nas je navdal z mislijo, da nikakor ni atlet, kakor stoji zapisano na od nje same napravljenem spričevalu.
Ko se bo izkazalo iu razodelo, da ne more nikamor, da se moJ»-no poti od slabosti, tedaj Jh> klicala na pomoč in koncentracijsko ministrstva bo tu. (Nidno je na svetu, da morajo ljudje prej ntt.aj doživeti, da postanejo razsodni, modri in dobri. Ko bo prišlo to do živet je. bomo dobili to, kar bi lahko že danes imeli, brez kašlja. — strenajočih se kolen in potu.
Vprašalo se pa hode tedaj ljudstvo: — Čemn je bila ta epizod« potrebna? Ali ni bila to potrata časa, nepotrebni trud in šum in — proč vržen .denar?	("Slovenec".}
Ameriški Slovenci, naročajte se na GLAS NARODA, največji t lov enaki fcat v Ameriki.
Naravni in družabni zakoni
'NaprittWj-........ *
velik koa najboljše ilorite zemlja p o|15.00 iker na «elo lahka obroke. 13 slovenskih drnMn se je naselilo v sad-njpm času v to okraj. Za pojasnila obrnite ae na;
JOHN KNAUS
P.O. LIMESTONE* Alger County, Mich.
-JOK* KARQDA -20 SEPT
-----T-
Drobno
InlV T': tfl *t w	\ p 1	■.....*■......................' ■■■	. .i ■
V !RooS£vclt <D»ywhu. The. Stoncl Marker^howiMoTAcVAHO-\i'^ Work / SLIKA KAŽE, KAKO SO Vand alci onečastili SPOMENIK ROOSEVELTOVEGA SINA, —
I „ .	1
i Dobro zdravilo s za žene.
I To je kar se lahko reče eno od naj- H ■ boljih znanih priprav, ki se jih mo- i . rejo po slu žiti trpeče žene in dekleta g i kot sredstvo za hitro in trajno od- I | pomoč v svojih izkuinjah nerednos- 1 I ti. ki se tičejo svojega spola. Ime 1 n tega zdravila je
j Several]
p Regulator
I	(Severov Regulator) in prostor kjer I
"	ga dobite je v vseh lekarnah. Se- 1
|	veda morate zahtevati pravega in I
a	odkloniti vse ponaredbe, kajti le na h
P	ta način ste lahko sigurni, da dose- 1
i	žete najboljši in najhitrejši vapeh. I
|	Cena $1.25 in 5c davka.
okupacijska oblast brani prebival stv<L samo s koruzo in neko vrsto graha, ki <ra <!'>*lej še nikdo v, mestu ni jede! Dasi je v Komii.i dovolj zas« auil*. zalog, vendar pre bivalstvo trpi «rlad. ker ni dovoljena razprodaja. Olja niti za zdravilo ni več, ker se od nikoder ne sme uvažati.
Rojaki, naročajte se na GLAS NARODA, ki je. največji slovenski dnevnik v Združenih državah Severne Amerike!
i Nove znamke.
! Ministrstvo /u pošto izbere ./ med nagrajenih načrtov za pošt-ne znamke dva najboljša in sieer s sliko regenta v leksiindra. Za franko znamke izvoli najbrž t a r i ii|v 'V ali Koželjev načrt. Nove , znamke bodo veljale za "\s<» kr.i-ljevino.
Občinske znamke v Splitu.
j Deželna vlada je odobrila sklep ( občinskega sveta v Splitu o emisiji občinskih znamk po 10 in *_M> vinarjev- ki se Izdajo v promet, da se odpomore pomanjkanju ■ drobiža. Teh znamk bo izdala oi»-| čina v Spilt n za 100.000 kron.
Pomanjkanje moke.
Italijanski častnik, ki opravi j-i občino Komižo na Visu. je odredil. da nihče v mestu ne sme peči helejra kruha, niti /.ase. niti «ra ne sme prodajati, dasi jc za peko do-i volj zalog. Edino prodajalcem kruha je italijanska zasedhena J oblast dovolila. da smejo pri njej jemati po 10 kjr bele moke na dan. Ta moka pa v resnici obstoja /„ 40 odstotkov koruzne in le C0 odstotkov bele moke. Kruh iz te smesi se sme dwjati edinole bolnikom. in sicer po zdravniškem predpisu. Očividno je. tla ta kruh J more bolnikom te škoffovati. posebno letos, ko v mestu naznanjajo želodčne bolezni. Italijanska
Znižanje dnevniuc
znižati dnevnice in dokladc za' vse vojaške delegate, kurirje hi detažirane uradnik«', ker so s»> življenske razmere v inozemstvu znatno poboljšale.	i
i
Uvoz in izvoz.
Pri ministrstvu za trgovino T * i industrijo se je osnoval centralni odsek, ki s«- l>«. h« vi I z reševa ' njeni pr« šenj /a uvoz iu izvoz. j
Iv*.Kor pri živilih nw riiej-i. požira' in uničuje :;l?rbšo, ravno tako el;«>-roinsk, iu p» ii?ično močnejši iro-• »]«.«d:;:*j; v čh.vcškl družiti ui;on:iS-l.iajo in izkoriščajo revnejše i»> za-! ivbljrne luuKk-* stvor*.
I >' > lin 1 j: >i n** 'li-i.cna j,» »uorale.' ra:<uni niti pravico. To >e ne /lana z njihovim poiiblaščenin« i» ležaicm ter ^c raj« -ivuajo j>ti ue ol' i /. i;! 11 i li mi kt u1 >h ■ <ak<.,uh divjine
i
1'oi'nliui in n;tsc!!,i!;i «.,, uiav 1 nali >v«-je živijiMije no pi-ilika!:. ;; I isto«*asiH» položaje uravnavajo po. svf»jih inier«-sih '.'''-»la p«>!o/.a,i s«-m« n.i;tva l>ru/.a'iiii zakoni so veliko močnejši od ii-tevesnv [»'»>«»-meznika. \* »lauašnji družbi ustanavljajo r.ovi ;wln»"šaji ki i' <-do tlačenim lazreiloin n"». da lived' zivlji'ii je j»o zrkoiiih' nvavnos;i. taz'tnt i in ip-.poln.ie-h'*sti.
nu.č: /njet nima m-ici. n pose«luj*; nenavadno Vitrcst. Ka-"- i uini t nil i
1
netči, uiti i;itr*»>'-iT a je ji:k<- prila-Vr»dc?m. da se niort- skriti prt d s«»-\ ražnikom. če »e	v kako , '>-
Uijni ali l/tiubi v travi: orel ima moč in hitro«t. kar ijn napravi za '.;ic»Ij-* vseh piit- limita ^c nova zahvalili sv«ijtimi iloi^eaiu životu zi. svojo sposobnost, da zapelje sovražnika in da se um event ucinu uspešno umakne; jistua uš nuni; n- in*,;či ne hitro.-.ti, a jo je sama narava ustvarila, da je popolnoma zthna kakoi list, katerega, «»bje«la U: m lahko r.'si s«.vi*ažnie ptic«.
V prir.Kli ni nravstvenosti in ne razuma. Nravstven« <t iu rabinu
sta čisto čl.iveški lastnosti. ra/,«r.«i-Ijivt- razii!;i \ >«'ksik«»t v nje^»o « :n najvišjem izražanju, .i^riroda je ktuta :ei m ]>oziia" rinviee iu niavtK.sti V tem oziru pospe.ua | i priredio in njene zakone sedanji z-»kon<xlajalci. diplomati kralj.. pred««dniki. ministri in miljonar-ji. Ui se ne vl.nlaj", p„ z ktaiih nraviK-.^ti in morale, temveč po nezakoniti kri\-iei in krutosti. Ta gospoda dela na eni strani po varav-nih zak utih. a so daleč >«i čl^to ljudskih zakonov — č!« večnosti iu pravice.
•"Najsposobnejši" the fittest p«t Darwinu p«uneni najlu lj prila-g-dciii Človek -e \ !.iu i m uravnava ].o (jteložajih: včasih jim kljubuje, včasih ;e prilagodi d.i deia >iažn-i ž njim. ')n se prilagodi kakor vsaka druga živat. Hivzi sjiosobn« sti pr:!a*»od»-nj.i ne l i mogel «:!o\ek	ni.tii Vs«- rji-
govo življenje je 'večno uravnauje. a napram temu večna tv«uh-». In-I a godil i se. pomeni — bojev..ti se. a bojcv?.ti se, p<»uieni - zi-e'i. Življenje .je boj in boj je življenje Boj je lastnost življenja. V mrtvi pr.i--.il ni N ju. tetnve" *i>to mehanično nasprotovanje združevanje in razpadanje. Samo v pren«--šeiiem in pesi.iškem smislu >e jtravi. da se tudi priredni ilet ienii bojujejo.
Medtem živ:il. ki se najbolj prilagodila TH*"likam. ni vedno najboljša in naji/popoltiejsa v svojem rodu. isto velja tudi z ozirom nn človeka
Z druire *trani. dokler pri osia-lih živih bitjih obstoja •iazn-.ii' j«. «la propadejo v-i oni posamezniki, ki »o -slabotni in bolni, opažamo v družili, da večkrat zaostnli bolni iu slabiči sprejemajo najvišja vladna mesta. Pa primer nam mn-rt jo sLinžiti cse«lanji iu bivši evropski vladarji Vzemimo drutri pri mer Dopustimo da je en ali drug miljonar dosegel svoje bogastvo v>h-d svoje podjetnosti sr uosti' in drugih podol n.li svojstvv im umte — 1« da i.jcvn .*<• gasi vo pe^kduje sin. ki nima razloga Stili podjeten, marljiv iu si "■--n, ktr l a/.polaga z ogromnim bogastvom. Nj. gov sin je telesno za -stak «»u-ševno popolnoma nesposoben mogoče tudi bolan, če ni uspriilek narave ic bi lul enak stvor nn-d drugimi živilnii, bi hitro prop::del v krutem naspiotstvu, ra bi naj ! ilo s ptirodninii elementi ali pa z živimi stvarmi- Tod:: on ima ve-' li!vo bosa at v <tT stavljajc se niu n.i razpolago zdravniki in svetoval« i. na st itine osebnih iu političnih >lug — in oa more postati tako zelo važna in ugledna oseba, celo odločujoči lakti* v življenju eii-i dežele ali dr/jive.
Komu mora zahvaliti tak človek za svoj pt.iožuj in sj)ov»bnr-t. tla vlada nad drugimi ljudmi Slučaju in denarju.
Oni. ki bi hoteli potom pri rodnih zakonov opravičiti sedanji piranski sistem, zapadejo v strašno i nrr.tislovje: z eue strani se žalijo, ker se jim pravi, tia so s.- preobrazili iz živali, a z druge sami javno dukaaujijo s svojimi primeri in nauki, da s » najnižja vrst živali. 1'n »-t.dUi živih bitjih obstoji za-k >n nujnosti: ne morejo si pomagati. tciavi-j delajo po hif-tinktih r I i po oiic-m malem razumu, k* ji pri njih samo v zarodku — Sive kakor morajo, a pri »em življenju n- pozimj% nobenih rak on o v pra-viee in nravnosti. v
Bogatini in njihovi agenti so jim v tem oziru popolnoma enaki.1
\'la«!djo-li v družbi i<ti /ako;.i
- lii so lastni rjst'in-oi-mu i.i i t-1
■* i
v ! nn živalskemu s« rt« :
Tt.->ti, ki -o ie vsuj d« t nekod ba-vili priroduimi nauki. v*-do, da v živaUkem caiitvu obstoja kiut l oj /n obstanek iu da v teg«» la ja izidejo kot zmagovalci oni posamezniki, ki s.^ najmočnejši, naj-prt metciiejši, z euo b^erlo: oni. ki so se najbolj prilagodili weni življenskim pogojem.
Angleški pru->do>i.»vee, usivarl-telj novega zakona t prir »doslov->keiu nauku. Charles Darwin, jej samo z dv« ma be vedama izrazil pri rodni zakon za vsa živa bitja-j * Na.|spo>.-bu«'j>l nadvladujejo.' |
lMaviluo je. tla so bili vsi via-J dej« i razmti, pa celo trhli vos narod kot eelota vedno naspiot niki \-ake nove ideje — pa naj si I k- tu v nauku ali v družbi. A poj veliki f-poziei/i in boju »t« jim ljud;e brez opa(/.ke polagoma pri-| l:-ir«ek!i ter jih ua/.atinie <•«*!«. i>ti čeli izkoriščati v svojo korist.
1'n iko so jc dog<Hli!o z DaiAvi-novim naukom: v začetku s«t sko-J ro vsi nasprotovali tem naukom i ilaues pa nočejo sovražniki lju.i-j skega napredka in enakosti upvi-® rabiti Danvinizem tako, da bi slu-, žil njihovim interesom.
Pravi;«« namreč: *• Kakor v pri-' r«>di. o«tnoM!o pri v^eh živih • it-jih. uničuje tudi tu "hudi za-, koniu kakor zmagujej«« tam' nisi posann /aiiki. ki so ;iajsp«:sitb-!i'j.ši, Kakor joavi Darwin, rav-i«;-tako tudi v ljudski družbi uničuj« [ !»o.i za o!»stanek ; tudi iu "uaispo-.-ooae>r nativlatiojcj i. rlaia io t« »rej v človški družbi i-i i za-, koni. pomeni to. <i;i je odveč voditi boj piuti te m pojavom, i "e so^ uudje razdeljeni v razreel boaati-, u\ m razred siromakov, če ua t;-, s« če in stotis •';«' ljiuii jitooacia' vsled pomanjkanja, in drugih ena ■ I kili \zrokov. ,;e ta p ]t i 11 •• i it a na-! ravni pojav — in temu se nikakor, ne more odpomoči. liogatini -so lio^u' , I:«-: si. ■ uajsi>i<iohucjši to jc tudi iyih preduost — čisto i-antvua prednost. Kak«» k«tris.t naj pomei«:.|o toiij la/.n- «bnžab ( 1.1 teorije, ki oznanjajo n« ko p:i-| M-bno družbo v kateri in bo b'' •ratitiov. trpečih slojev in p.»dre-jenosti ' Vse jc urejeno, kakor in - j nt biti. Bojevati-se proti iif^obit-nosti — je nesmisel.
Taka " »nanstvena" obramba j^ * >clo dobro" znniišljena iu t<i bita umestna, da ni — Inžujiva.
i;«»snic4i je. da so ljudje naravna bitja in v toliko je -nogVe reči. da se aiorajj vladati p«, stih naravnih zakonih, ki veljajo za vsa druga živa bitja a resnice je tudi to. da so se I j ud j? že jd p i*u-' 'tiv.ki l»*»jevali proti mnogim naravnim z ikononi, a posebno proti i nun. ki s<» jim škodovali V tej težnji iu b« ju s« je st opr. jem a iz-pfp<dnjcvala ljud-':n kultura iu1 civilizacija. < i m večja ie premo* ^ človeka nad prir«Ml«>. «ent ve-'ja je. njegova kultura ni .J rat no Lj*td-| ,;e s«, sj do sedaj podredili mnogo! ino'i in .ih vpregli v svoj ja-^m.
Kada- s.- pi a v, da >t'iu«: vit- j ua 4v&r "prir>diia", ni to samo po sebi dokaz, da je opravi."*« na' m dobra s stališča naših int -re . so\. V prirodi so zakoni, ki so nam 'v prid. a so tudi \flJ.i 450 nam sovražni V st i no vit ni h položaj*1 more en in isti Zid:on delovati ko-i ristne. a v drugih nam more isti 4zakon tudi škodovati.
S--daj pa poglejmo, v koliko Darninov zakor. o tem. da •'naj-•frjtosobnejši nadvladujejo" , opia-v^uje pojav kajrtlalHtiC-nega kni;ščevanja. Ali so v resnici bogatini "; najaposabnejši"to je v tem smbidu. kakor ga rabi Dar-. ' »vin	j
Izmed dveh živali Iste vrste je sposobnejša ona, ki je fizično nioč-!i. iša ali pa ima kako drugo lastnost, ki bi ji pt»daijtfala življenje, ji:ego druga žival. I IM živalih tKllo'uie v prvi vrsti fizična int»č, neki čisio naravni na-• iftnii, potem umasre druge lastno-5»t; ki dajejo nekaterim živaliiu j:rednost preti dwifim ter jim pomorijo, da izidejo iz Ijntega boja ca obstanek kot zmagovalci.
Ij>v nflnnmor inu hilrnai in
POJASNILO
Kadar rabit« ure aH kaka drage ziatnine ali prava trpašna glaana Columbia gramofone in krajake pic. Um. obrnit« m aa vaiaga rojaka IVAN PAJK, 24
. pcateno blago ta aa am boat« kaaati aa ni denar. MMfl MU PO 0BNZX.
JOSEPH TRINER,
• Manufacturing§Chem1stt	j
1333-1343 H. ASHUND AVE.	CHICAGO, ILL j
•m * T	f	»	* •
Vestno zdravilo dela čudeže-
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to pisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene, — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvižati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati vee, če smo mi prisiljeni plačati več in da ae temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
aieriiki Eliiir grenkega vina
^ ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen ■k svoje irvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodca. H Tri n erje v Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse ea-H ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ■ ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobena kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, ne vr algi j i, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspe&no. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvin jen ju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od* strani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za gr;
Pijan je, izpiranje ust, izpiranje can, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom ua mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Sen Francisco 1915, Grand Prix — Panama 19l6.
-+RINW* ' .
^aiaxwT^
BrrjER-wiHt
t*i«Cftflva ^
HQgKE VINO
v< ■ **J0ttPH rmmtM
GOZDNI ROMAR
riAJtCOJUCI SPISAL OA BRLEL riUT. f% "Olai Karod*" prevedel O P
LI	m	(Nadaljevanje*
Tibureij je vedno pripisoval umor Areljanosa Don Štefanu.
Oko Kanadea je s sočutjem opazovalo razburjeni obraz nda dega moža.
Vi mi Se niste povedali svojega imena, — je rekel.
—	Moj me je T'bnreij Areljanr.!*.	>■
Kanade«* ni mogel zatreti vzdiha, ko je čnl to ime, ki ga je
opravilo iz sanj v resnično življenj?.
Ali xybuja to ime v vas "kake spomine? — je vzkliknil Ti-I ureij. Areljunos ie pogosto potoval preko savan in tam ste pa f.ogoee kedaj srečali. Hil je najbolj slavni gambusino v pokrajini. — je odvrnil Bois-R<»>e. — Vaša zunanjost.... pa vzlmja v meni... spomine na dogodke, ki so še zdavnaj pretekli....
Lovee j« umolkud in tudi Tibureij, ki se je živahno spominjal ■•■•.ega, kar se je dogodilo na haeiendi, je tudi molčat ter smatral za pravi dar reha, da se je sestal z obema loveema. Skrivnost Zlate online, k> bi bila brez koristi za posameznega človeka, bi postala s j tema dvema mogočnima zaveznikoma dragocen vir ter poroštvo za uspeh n j ego \ i ljubezni Vsled tega je sklenil, tla takoj obvesti Ka-nadca o svoji skrivnosti.
Kljub temu pa se je za trenutek še pomišljal. Kupiti si sree li-tsfcrite za /lato se je zdelo nevredno njegovi nesebični ljubezni K.,iub prisegi, katero je v sreu prisegel, da je ne bo nikdar vee videl je vendar zmagai ostanek upanja, ki je tlelo v njegovem srcu.
Cs se ne motim, ste rekli, da ste po svojem poklieu lovee, -—i /n riče| Td ureij. -- To je zelo ne varen ter mai«» dohičkanosen 1 po.el.
—	To ni tukuko rokodelstvo, -— je odvrnil Kanadee, — temveč ra vsakega plemenit stan kot naprimer za Pepe-ja. Za mene pa je-poklie mojega življenja. Moji predniki so bili lovci in jaz sem po kritkem prek in jen ju lotil-se posla, katerega sem podedoval od svo-j.!i predniko' .... Nesreča pa je hotela, da nimam sina, ki bi lahko
] Ootal moj naslednik m brez bahat ost i lahko rečeni, da bo poginil z menoj plemenit in močan rod.
In j«*z sem, kot moj oče. iskalec jlata, — je reked Tiburoij.
—	Da, da, vi ste i/, rodu, katerega je Bog ravnotako ustvaril, da ne bo izgubljeno za človeški roti /lato, katerega je ustvaril.
Maj oče mi je zapustil skrivnost nedaleč od^tukaj ležečega Lr.ija, kjer ie najti zlato v taki oko'iei. da bi postala vidva, če bi hotela pridružiti meni, bogatejš*. ko sta si kedaj sanjala
Tibureij ;e čakcu na odsrovor Kanadea ter mislil, da bo novo-1
Deputacija JRZ. v Washington«
(Nadaljevanje.)
NARODA 26. SEPT. 1919
^eosuucir
Črta
DIREKTNA POT V PATRA8
IN TROT. Potniki m lahko izkrcajo t tem ali onem pristaniiftu.
°arnik Pres. Wltaon okrog____S. okt.
Paniki odhajajo s pomola 7, 41. St.. Brooklyn.
Za cene in druae ocdrobnoatl ee okrnite na:
PHELP8 BEOS. * GO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New York.
Telefon: £50 Whitehall
SLOVENEC! DENAR IMAŠ! ' Kam ga boš naložil varno in dob^ckanosno?
V ZEMLJO!
Imam 3400 a k rov najfineje ravnine, doloma čisto, največ gozd, brez povodnji. Kos lezi oh glavri železnici Missouri Pacific zraven mesta Corning, Ark.. 12 milj od | Naylor, Mo. Prodam kose po 80 I a k rov in več na lahka plačila 6'c. <'istim vso zemljo za ora.t», p-.istiv-!bi 10 akrov guzda na aK:ov. |Cena akra 70 čistega $60 aker. j Slovenec, pridi sedaj in poglej ; pridelek na čisti zemlji, koruzo in pavolo; zadnje 200 akrov. kateri pridelek st ceni na fclO.OtJO. aii čiste najemnine $7,">t)0. ali aker čistega najema letno. Ne
i
govori, ni res. pridi in prepričaj •jse' Vsak dobi vožnjo povrnjeno, ! I'dor kupi. ali dobi drugače kot ioglašcno. Urejene !:?uetijc v oko 'liri £200 akt r Zemlja ena «a od Mississippi doline. Sveta v gozdu ne prodam nikomur, k_vr 'io-,<n ue . ■ p!aJ-n in Slovence ne itstrpi }o *:i : stili. Izvrstna stara nemška našel . hina zraven.
Kupi -e tukaj med Sl.iver.ei <a-|!koj sU<leee:
,; 120 akrov fina kraetija. 7sobne liiša. 2 velika hleva, lep saden vrt . 1 iker vinograd, lepi travniki, [i akrov kmetija, 00 čistega, lep j | vrt 2 hleva, hiša. I Kiipi se lahko zraven vso go-\ vedo, mule, prasee, kokoši sen»», koruza, preeej čistega zmeč-kane-jga grozdja itd.
Ako te veseli kmetijstvo, ne kupuj nikjer, p redno ne v:diš teh krajev.
F. GRAM,
Navlor, M »
-j Rada bi izvedela za svojega brata ANTONA L1ND1Č. I/ starega kra.ia «cnt izvedela, da se nahaja sedaj nekje v Ameriki. Zaio-ic.i pi-osim cenjene rojake. a!i--> kdo ve za njeii'U* naslov. da mi j»a na/n.tui, z.'i !*ar se že vnaprej zahvaljujem ;.li pi s naj san. oglasi svoji sestri: Mrs. Mary Mesce (rojena Lindič), 147<*.~ Thames Ave., Collinwor.d Sti..
. Cleveland, Ohio. (19-22—0)
llšVm svoja dva bra'a M'lIIAhLA in JANEZA KOT AR ter prija | tr-lja FRANKA TKSTLN !mn.n i j lin. por .'ali nekaj zauimt\-'tia. 7j:to prosim, da se mi oglasijo alt pa če U hi v > i/.a kojegn, da ga opozori na ta oglas. V*i s.» i doma z Dolonjsheira M<»j naslov Mis Ann t Stal i r «'■ >.! Ko > ;;»t-^ 675 K. 1')») St.. Cleveland . Ohio	(19-22--9>
NAZNANILO.
Greensburg, Pa.
Tem potoni naznanjam vsem članom ii: članicaam društev, spa-dajočih k S|»PZ„ SNIM. i;i <SPZ„ da imamo uktvmt. tri važne stvari.. tičoče se vseh treh društev m st -ei : piva stvar je. da -e d »:nr-nimo. k.ij je ukrenit": z lotom, kateri j. divn>> kuoljert z nati.e nom Slovenski Nan»d>ti D ue : druga stvar se ^ če diMiarj.i. k,.tot i je rabran v namen slove.eKim st-i . a:ti \ sj rem krain; tn>fja 1 v r« * je, kaj bomo ukre«iili zastavo in kdaj i.«, r;. z vitjih i>ie	te tri
točke su zelo V:tž'!e z:i nas tukajšnje Slovence. Zato s<» o|.>i/orjem vsi. da sc n:1 bo poleni kateri i.'-govarjal da ni ve<!el. Torej j»r d -te v>i v nedeljo 28. septembra ot. »Iveh popohhie v dvot-:i.io Marije Miheve na Uavdenville. Na svidenje'	(Ulhor.
(10-20—01
IŠČEM DOBRE DOCARJE
za delati t l.t - -t.s in Pipe d« liuam !t in d »hro ittmo !nko;-siic ma!i> seka za ileg^-, leži na i»;-e>ii piestitii 'ite/. mo'virja :i!i I-»v ••1 r i u Plača velila, dela z-t več I*1!. Tudi potrebujem ene^a >.a v » /iti > k-.n ji d--.; pla"*a p i dogo-vetu — P. J. Raise he-1, Pachut«.
-diss	(l<1-20- 0 i
OGLASIJO NAJ SE SLEDEČI-
Isnaeij Mast, n, Rudolf Mali, Jože Jatiezič, Kutil Ma/.za, -J.>\:u« liistič. Ignacij !'nv loven". Male Paza':, Marija P»aro\ž roj Kuau-. Cil-.au Srraž.ŠM J 'J:'i \lu Ivan Sah.iiČ, Frank St..punč»č Marks. Rel-a, Frank Cigole. A:i,-.Medle. Feliks Aivon, Peter Ž.on-tar. Ftank Smo t:s. Andi Jir.au, jivau Pr- ii.a: Mihael J.ndvil: Ma-jvija Paulin. John Oaljanič, .Vi tn [nija K a« t die. Frani; llonča 'dtirv I'lrais. Janez ŽnidaiH*- in Fragk j Ttin."-:č V-d ti inu, vi pri nas pisma i/. >i:.veun kraja. Mi smo že preje I i i< bčili v?a ta imena in tudi povedali. kdo je pisal. Kd »r s - 1» > < glasil, naj na>n rznaei, o<l l.otra pričakuje pismo, da vetiio "-,• j« res n<emu nanienjeno.
Cpravništvo C las Nanula.
(10-20—i,)
lš."-em ItiNArUA CVKLBAR.5A. Pred l leti. je !.il v Someisetti iu sednj ne vem, kje se nahaja. Cul sem, da je hil ponesrečen. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj \e o njcn>, da mi poroča, ali naj S'- pa sam oglasi, za kar bom hvaležen."— Louis C! vel bar. 26G Spruee -Si . Coiiemaugh Pa.
(17)
Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potnik
Dr. Koler
BLOVZNSU ZDRAVNIK
<38 Peaa	Piltzbpgk, Pa
fL	Dr. Koler Je naj-
l	atarajil alovenakl
X	(dravnlk. tpecja-
'fv	net v Pittebaraha.
yf	zi Ima 1»- letno
•4	»rmkao ▼ adrmvlje-
aju THk moikia
^^ bolaanl.
JBte	Baatrupll«Bje
a®^ krvi aoravl a |U-•oTltlm M«, ki *a Je laumel dr. prof. ■rllcb. Če Imata moaolje all mekur-Cke po taleeu, v arlu. Ispada.nja la* bolečina v koeteh, pridite In lattatll vam bom kri. Ne Čakajte, kar ta bo-leaen ee naleaa.
Vae moAke boleanl adravlm po okraj •anl metodi. Kakor hitro opaalte. da vam prenehajo sdravje, ne Čakajte, temveC pridite la |aa vam za bom so pet povrnil.
Hydrocele att vodno kilo eadrmvlm v M urah ln aicer brea operacije.
Boleanl mehurja, ki ponroaja ha tedne v krita la hrbtu In vfiaatk tadi pri puščanja vade. eadravlm • aoto-eoatjo.
Bevmatlaem, trzanja. holaWn*, a tekllne, arbamea, Bkrofle tn drua* kotne boleanl. ki naatanet* valed nad-ate krrt. oadravlm v kratkem Iran m potsehno letati.
Uradne ure: raakdan od a Ve afa-traj do a sveCer: v petklk ad t. afa traj do L. popoldne, ob a »dalja h ed 1 zjutraj do 1. popoldne.
a potto ne delam. — Pridite »aaeai. — Na aeaablte Imela »e alike.
Mr. JAXK0 flxMko.
ki je poablaižen pobirati naro4 niner in izdajati praveveljzma po trdila. Bojakf praauno, da na gredo na roke.
TlvravilIK* QIm Vnwwia
Dr. LORENZO 844 Peno
murni iLOTKinxo n« m
•ovou^i zDRAwm	&venne
MOifTH BOLZZM1	Pittsburgh, Pa
....MoJa etroka ja adravljaoja akutnih tn knmitotk bolmml Jaa ■aai it adravtia aid 28 lat ter Imam tkoinje v raeh h nI—It trn kar anam alovenaku, aato tu morem popoli^ma tuoaetl la ape-anati vala bole—i, da vaa oadravlm ln vrnem mod la adrarj% •koal 28 let mm pridobil poeebao tkuiajo pri adraTlJenJa modklk
"^u aadravtai aaztrapljMa iri. atnl}i ta Hat pa Meaa. U-
hal v grla. tnartaaja lan, boMba v koateb. sutra raae, Biln ' knlnanf. oalabeloat, boleanl v mehnrju. ledlcah, Jatrak tn tifiiri. i—Ino, ineiHaa katar, alato »la naduho Itd.
Uradna ure aai v ponedeljkih, evedah m peMdt ed a am da a papaldan. V fterklh. ttetrtklh I« aakmeh ed a me tjutraj^do t jniilir^O« nedeljah pa de a are papiltai.
DrTLORENZ, 644 Pm in., PfHsiirSTPa.
■^^^■■■■■■■mummwB.«
ni svojem osebnemu prijatelju, ki < je bil pred leti italijanski mini-|-ster za zunanje zadeve, s katerim ' ] ?em veliko občeval radi balkan-l« -^kih zadev, ko sem bil na čelu'' Sredozemskega odbora. Tedaj je bil opetovano na visokih vladnih i pozicijah in ker je imel vodilno ] vlogo, da zastopa Italijo, sem mu opisal v svojem pismu naše stali ' ščc. Pred dobrim tednom sem prejel pismo kratke vsebine od posebnega prijatelja, ki je sedaj vodja krila liberalne stranke v it.; lijanskem državnem zboru, o katerem je govoril Mr. Hlača in ki mi je po poslal prej omenjeno knjigo.
(Dalje prihodnjič.)
*
PEOSI SE ZA SPOROČILO
0	Frank Rautu. doma iz fiodeš-< a pri &kofjiloki. Pred vojno je
1	i val v Chieagu. Komur je o nje-i mu kaj znanega, naj sporoči nje-jrovi materi Cršuli Kant, (Jodes-('e štev. 62 pri Škofjiloki.
ANGIJA HOČE PROCESIRATI BIVŠEGA KAJZERJA.
London, Anglija, Ls. septembr;-"Mirror" piše: Ceneralui pravd-r»ik Sir Cordon Howart je dovt šil obtožnico proti bivšemu nemškemu kajzerju. V katerem mestu se bo vršilao bravnava, dosedaj se ni znano.
IŠČE SE DOBRE DOGARIE
za de! o v Texasu. Imam izvrsten' los, ki se dobro kolje. Plačam vi--o' e cene za delati doge. Stalno Celo sgozi celo leto. M. Fleischer, -•xS Lewis St., Memphis, Tenn.
Rad !>i izvedel za naslov svojeua
brata ALEXANDRA SAMS A. Doma jc iz Male Bukoviee pri Ilirski liislt-iei, podon-aee Ujo-nov. Pred 6; meseci sem dobil zadnje pismo,od njegra iz India napolisa, Ind. Prosim, Zo kateri rojakov ve /„i njct?a. naj ml blagovoli naznaniti ali uaj se mi j sam oglasi. — Joseph Sninsa, Box 75. Markleion. Pa. (20-2^—0 >
IŠČE SE DOBRE DOOUtJE
z.a delati francoske dogc za Fried-' lnender & Oliven « Dober le?: in d-Ma pl.i -a Za nad.iljii i pojasnila se obrnite na n isl >v A* ihonyj Knattse Box 4, Kiibwille, Texas.' (20 22—9)
Rad bi izvedel za bivališče svojega prijatelja RtTDOI.FA OP.AJ^ | j. doma •«• Crajskaf Rtidolt' iz Novega kota. občina Draga, o-kraj Kočevje. U.^ak-i prosim.j če kdo vc /.a njegov naslov, da' mi naznani, ai; pa naj se sant| oglasi na ta-le naslov: \ntl.ouy; Turk. Box 10f>T Ironton, Minn.j •(30-23—9>
POZOR, ROJAKINJE'
l.*ad bi sc seznanil s Slovenko v .starosti od JO do 40 !ct, dekle jnli vdova z enim otrokom. Jaz .• cm star J6 let ir. imam -talno d<?.:. !(.	resno uii-b *-a na j piše in.
j pošlje svojo sliko. — Frank Vidie, I lica 216. Cheirv Valley, Pa (20-22- -0)
HARMONIKA
Lube-sovcua izdelka, šlirivrshia, •lv >ulas»ia, š«* malo labljena, skoro nova. se pn-da pri: Anthony ili^ 1,-ivap («11 St Cl.nr A v.'.. ' le-e-laiid. Ohio. •	• (19-23—9)
©Ozdravi katar mehurja In od-itrani rae v 24 uinh. /r\
I jo milijoni Slovanov, živeči v o [zadju. bi ona tvorila stalen vzrok 7jl sovražnost med Italijo in Ju-■ goslovani. ne da bi imela Ttalija :pri tem kake prednosti, bilo bi pa od velike koristi za Nemčijo**. I Stran 174: j Sklepi:
1- — Vsaka italijanska vojna pridobitev na dalmatinskem o-zeralju ne bi pomenila za nas vojaško ojačenje. ampak oslabitev.
2. — Italija mora zahtevati ra i zoroženjc vsega jugoslovanskega (obrežja.
13. — Da nam bo zajamčeno go spodstvo morja in varnost obrežja. in to le v slučaju. se raz orožitev ju gosi. obrežja ne bi izvedla, bo za nas dovolj, če imamo jsamo nekatere od eeline bolj od ■daljene dalmatinske otoke." i Stran 260:
^Dalmatinsko kampanjo v Tta-iliji so začeli proavstrijski klerikalci. pronemski Oiolittiani. ne-umni nacionalisti, krajevni ire-dentisti.
<4 Pomnožila je težkoee naše voine in vzbudila proti nam suni-ničenje in ^sovražnost v vseh za vezniških in nevtralnih deželah.
"Vojna pridobitev v Dalmaciji
—	če se to zgodi — bi nas po vojni prisilila do večnih represa-lij in perfidnosti do oogromne večine prebivalstva * izpostavila bi nas pred mednarodno nevarnost J-:er bi nas ertil ves svet. kakor je Avstrijo; prisilila bi Jugoslovane da se proti nam združijo z Nem-čijo, potem ako se jim posreči organizirati narodno enoto ali ne."
Stran 254:
"Program dalmatinskega vojne era pohoda je pri vedel njegove za govornike, da si domnevajo to voj no, ne kot vojno proti sedanji Avstriji. ampak kot vojno proti bodo« i Jugoslaviji To razlaga siste- j j matično kampanjo nacionalistov. |ki skušajo prepričati Italiio in j Zavezniške ter nevtralne dežele, j da so bili Hrvati in Slovenci pro-| avstrijei in kot katoličani tudi so-jvražniki Srhov, ki so pravosla«-ine vere.
"Re-nično pvedano. kdorkli je imel le nekaj znanja o jugoslo-i vanskih zadevah, je dobro vedel, ^a je bila to avstrijska teorija Nasprotno, že dolgo vrsto let se vrši v vseh srbohrvaških deželah velika narodna propaganda, kate-' re namen je odstraniti to zlo verskega boja. in to gibanje, v katerem so Srbi vseh strank in hrvaški liberalei proti klerikalcem in proavstrijeem. tako imenovana Hrv. Stranka prava, kojo je vodil dr. Frank — to »ribanje je v letu 1905 povzročilo novo politično formaeijo. srbsko-hrv. koalicijo, ki je vkljub vsemu madžarskemu terorizmu v petih volitvah za de želni zhor na Hrvaškem vedno zmagala,- to je bilo v letih 1906-1912. Ta stranka je imela večino vseh političnih in administrativnih mandatov na Hrvaškem in v Dalmaciji."
Stran 229:
"Ko smo na naši fronti videl« Slovane kako obupno so se boril5 proti nam, namesto da so-se predajali v masah, kakor so to eesto -torili na ruski in srbski fronti, so naši zagrizeni fanatiki in Slo-vano-žrci — isreni in neiskreni,
—	zajemali iz teh okoliščin nov argumente, da so še bolj otrovali protislovansko kampanjo in dali Avstriji novih žurnalističnih dokumentov. da se prestavijo in razdele med slovanske vojake in tako se bolj razgreje proti Ttali-ji. Koliko italjanskih vojakov }c padlo, ne od avstrijski hsvinčenk
—	ampak radi protislovanske kampanje, ki so jo vršili ljndjo, kot naprimer Cippieo, Tamaro, Dudan. Coppola, ki so med tem! časom na varnem vodili kampanjo; nroti Slovanom v zakopih Rima. Pariza in fttokholma!"
Ti par odstavki, gospodje senatorji. dokazujejo kako se zgraža- [ jo italjanski liberalni krogi nad nevredno kampanjo infperijalistič j ne in protislovanske propagande r in izven Italije.
Senator Moses: Kdo je pisatelj knjige, iz katere ste citirali te o&tavke T
Hlaeha: Maronelli, profesor na vseučilišču v Florenci.
Zaslišeftje Lanroriča:
Gospod predsednik: Potrjujoč izvajanje pred govornik a, želim povedati, da sem bil jaz tisti, ki Je pisal pisno pred osmimi t^d-
i . ' i* '
Zaslisanje R. F. Hlaeha:
Hlaeha: — Bil sem vedno pri- j jatelj Italije in sem zmiraj vrjel ' v potrebo, da iz lastnih koristi o-' Planeta Italija in Jugoslavija v ' prijateljskih odnešajih. Toda taki prijateljski odnošaji pa so mo-, gočf samo na podlagi pravice. V j teh dnevih narodnostne zhesnel^ sti pa je zelo prijetno slišati besede ital. liberalne osebe, ki obs^-tiko in katerih namen je privesti: tika in katerih namen je privesti do mirne in prijateljske poravna- j ve jadranskega vprašanja. V ro-i kah imam knjigo G. Manellija hi i G. Salvemini (izdaja iz leta 1919> | pod naslovom: **La Questione delCAdriatico". (Jadransko v-j prasanje).
Senator Knox: Kdo sta pisate-1 I ja *
Hlaeha: Dva italijanska libe-i ralca. ki sta svetovno znana. Sal . vemini je profesor na florenškem vseučilišču. Ta knjiga kaže. da \ | Italiji še živi duh Mazzinija. O! ti m nisem nikoli dvomil. Kak> v žnost je pripisovati tej knjigi, h hko povzamete iz tega, kako je p išla ta knjiga v roke Mr. Laza roviea, ki je osebno tukaj in je oseben prijatelj . promlnentnega ital. političarja. Pred nekaj ča-s< m mu je flsal pismo glede jadranskega vprašanja. Imenovani prominentni političar mu ni direktno odgovoril, ali g. Laiaro-vič je prejel pred par dnevi to knjigo s pismom od skupnega pri jjitelja. ki je vodja ital. liberalne »■t anke. A" tem pismu je ital. go-s- o«l omenjal pismo poslano one irn ital. političarju in omenil, de. P šilja to knjigo s pristavkom, d * "bo vas zelo zanimala".
Senator Knox: Kdo je dotični i prominenten političar?
Hlaeha: Ne bi bilo. pravično povedati njegovo ime. ampak zagotovim vas. g. Senator, da je o- j s- ha, ki ima jako visoko vladnoj službo in je eden činiteljev ital. j zunanje politike.
Knjiga o-hsoja Sonninovo poli- j co. V knjigi je seveda mnogo, s j čemur se Jugoslovani ne strinj.v i j >. Toda v njej je duh. ki šteje
v tetn duhu bi se dal lahko do seči sporazum. Prosim, dovolite i mi, da vam prečitam prevod n*>-J terih programatičnih odstavkov iz te Sal vemini je ve knjige. Stran XVIII. v uvodu:
"Mi Mno zmi"«ij trdili, da se '•'-»m Italija 4odpovedati' slovan-sk"h krajev, ki m reprezentirajo
njo nobenih vitalnih interesov, ne toliko radi tega, ker odpoved hi bila nekak cilj, temveč ker je bilo nekako potrebno sredstvo za konstituiranje prijateljske italijansko slovenske vzajemnosti, da , "»o Tuocrli zmagati in zagotoviti mir: naš komproms je moral bit'" j rezultat skupne volje prijatelj-t a in praviee"
Stran 11:
"Kdorkoli se posravl. bro/ •-ed srd kov in aroganee, na stališče zdrave pamet? in pravičnosti, mora spoznati, da ne samo v in-♦ e-esu lokalnega prebivalstva, ne «-:tmo radi militarističnih potreb Italije, ampak radi bodočega mi-r*» proti nemške Evrope, da je ' '*ina rešitev problema Julijske Venecije (Goriške, Trsta in Istri-je} v sledečem:
»■ ^ Masiranje Julijske Venecije s tisto notranjo mejo, ki bi dala ; Italiji na vzhodu kar najmanj mogoče slovanskega kraja in ki bi ustvarila potre-bno krajevno radaljevanje med Gorieo in Polo. ( bi dala Italiji zadovoljivo voja-51-o obrambno e**to: b) Pravica svob"o<Inega trgovske-| ^ in prometnega obsevanja za
v	prebivalec v zaledjn skozi tr-ižaško pristanišče"
Stran 62: ! "Največja na**orlns kriviea je »| '»krte vat i aneksijo Reke in žnio "«ega teritorija, ki jo obda je in
vi	reže od Istri je več kot sto ti-«oč Slovanov."
Stran 74:
"Niti'iz vojaških vzrokov, niti
vzroka, da zaeotovimo svobodo , '-.'dtnre in življenja ital. prebi-•-e1st\ni na Reki. ali iz vzroka, da ' vrrnjemo legitimirane interese tržaškega pristanišča, ni potrefc-I "t Italiji politična aneksija L>-burnije (Reke in bližnjega Pri-morjal. Na druici strani pa bi rH tneksija prinesla Italiji velike in opisne težkoee radi uprave deželi »».'ki je slovanska v svoji pretež-j »ii večini. In ker je Reka edini 1 ravni izhod na Jadranu, ki ffa ima
L« n kljub emu, da je o«lklonil Kanadee isto ponudbo Don Štefanu.
Pošteni Kanadee ni skušal prikriti Tibureiju veselja, s kate-rin ga je poslušal. Tibureij je pripisoval ogenj v očeh Kanadea lei njegov smehljaj lakomnosti, a s" je v tem oziru grdo zmoti.
Veliko je hilo vsled tega preset«-čenje mladega moža, ko je Ka lutdee zmajat z glav« ter odvrnil:
-— Predloir, ki jth mi stavite, bi brez dvorna, zapeljal maža, ki ( je pustil svo;.«- srce v kakem mestu. Kar se tiče mene, nimam nobe- , ne domovine več. Go/dovi in stepe so sedaj moja domovina ter no čem nobene driifce več. Kaj naj mi koristi zlato, o katerem govo-i itef Bil je nekoč'Čas, ko bi si želel imeti ga. da ga zapustim ali o l ,< oan. še pri življenju. Danes pa nimam nikogar več, kateremu bi mogla koris»It« moje zlato. Ne, ne, dečko moj, hvala vam, a s tem; n«K-eni imeti nobenega opravka, — j- dostavil Kanadee, ki je pokril ' z obema širokima rokama obraz kot da hoče svojim očem odte-^Liiiti zapeljive sliko, katero mu je pokazal Tibureij.
To gotovo m vaša zadnja beseda, — je rekel presenečeni Sfflpbiircij. — Človek gotovo ne zavrača na tak način zaklade, katere lahko dobi, če se le skloni.
—	In kljub temu je to moj nepreklicen sklep. Z dušo in tcLesot> | pripadam podjetju, pri katerem moram pomagati svojemu tova- i i i»'u, ki me spremlja že deset let.
—	VidiiM, dečko moj, da vas žalim s tem, ker odklanjam, — je doMavil Kanadee, ko je zapazil žalost na obrazu Tiburcija.
Posli.šajte me, moj pogumni lovee, — je odvrnil mladi mož. i -- Ne morem vam prikrivati, da je vaša izjava podrla vsa moja u-j panja. Vrjeia te mi pa, da ne obžalujem radi samega sebe zakladov, j »tere moram prepustiti drugim.... *
—	Vrjmuem vam to, — je odvrnil Bois-Rose, — kajti lakom i '»st nima "ponavadi sedeža na čelu kot je vaše. Nisem rekel, da vam hočem biti koristen. Dosti imam vzroka za domnevanje, da se noče tudi P»-pt pomeriti z enim on i h treh mož in da bova stala na iifi strani v ljubezni ali pa v srdu
—	Ta Don Stefan, o katerem sem čul govoriti. — je nadaljeval Kanadee, — je mož precej visoke postave, kaj ne? — On je glavar jezdeeev, pri katerih ste bili včeraj?
—	Da, — je odvrnil Tibureij.
—	To je torej iine, katero si je bdel tukaj? — je naenkrat prekinil pogovor Pepe, ki je vstal, da se vdeleži pogovora.
—	Ali ^a morda poznate? — j:« vpašel mladi mož.
—	Da, — je odvrnil Pepe, — to je moj star znapec, s katerim j moram poravnati neki račun in raditega ste me tudi našli v tej de-! zeli. Vsaka stvar inu». svoj čas in glavno je sedaj spati ter biti pri-' pravljeii na dogodke.
še en t mi ut "k, Pepe, — je rekel Kanadee dobre volje. -I V*e ka/e, da nameravaš opravičiti svoj priimek zaspanca. Cilj me en trenutek. Ta mlad. mo nama je predlagal spremljati ga ua takoj i.e->to, kjer ae j/> treba le skloniti ter pobirati zlato.	»♦
—	l)e monio! — je vzkliknil P«pe. — Sle pač sprejeli predlog, kaj ne?
—	Ravno nasprotno. Odbil sem ga.	_
Ni*!*- storili prav. Stvor potrebuje razmisleka. O tem bomo s g.riorili posr.eje. Za s^aj hočem opravit: najnujnejše.
Pri teh besedah je legel Pepe zopet na tla in eitakomerpo di-* I a n je je kmalu pričalo, da je zopet zaspal.
4 Dvaindvajseto poglavje. — ZOPETNO SPOZNANJE. —
Tibureij je bil vesel, da ni bil popolnoma razočaran v svojih rpenjih v sle-1 nenadnega srečanja z obema loveema. Bois-Rose je! Itrifol zopet govorit*:
—	Kot v dite. boste našli v mojem prijatelju Pepe-ju moža, ki je pripravljen «ve«at» s« z vami proti Don Slefanu. To pomeni do-sl i. kajti nj'govi sovražniki so tudi moji. Vsled tega imam dobro ^r^a. da vati« dam n-i razpolago svojo puško, ki ni še nikdar zgre- j l^a evojega «dja. !t.-čem vam, da ae lahko zanesete name. -