MM
mmJmšmmm


Velja za celo leto 18 Din.	Poštnina plačana v gotovini.
Lelo XXII. 1924.	šl. 2. Februar.
BOGOLJUB

Koledar za februar 1924.
Mesečni namen apostolstva molitve določen od sv. očeta: Katoliška vseučilišča.
Dnevi		Godovi	Posebni namen apostol, molitve — so vsak uaD še važne nujne zadeve	češčenje presv. Rešnj.ri'eie3av	
				Ijablj. Škot	lavant. škoi.
1 2	Petek Sobota	Ignacij, š. Syečnlca	Posvetitev slov. druž. presv. Srcu češčenje Marijino med Slovani	Ljublj. franč. Vrabče	Š. sestre v C. Petrovčo | Zalac Gotovlje J Teharje } Griže St. Peter L. d. Galicija } Polzela | Kozje« t Sv. Peter (pod gorami | Podsreda | Podčetrtek J-St. Vid p. Pl. Sv. Mar. p. Pl. Olmplje Dobje | Pilštanj
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 R 18 19 20 21 22 23	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Blaž, š. Andr. Korz. Agata, d. m. Doroteja, d. m. Romuald Janez Mata Ciril Al., š.	Kršč. nauk v vseh naših šolah Katol. visokošolska društva Redovni poklici med Slovenci Družinsko življenje pravoslavnih Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo Dobrodelna društva in zavodi Jugoslovanski škofje	Trboje Begunje p. L. Kor. Bela Sela p. Š. Reka Koč Hotedršica Mirna	
	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Skolastika, d. D. M. Lurška Evlalija, d. Katar. R., d. Valentin, š, Faustin, m. Julijana, d.	Spošt. sv. Cerk. in njenih naprav Po Mariji k Jezusu t Odprava pohujšljivih kino in iger Pošteno življenje naših vojakov Katoliški duhovniki v Rusiji Protestantje — spreobrnjenci Ljudski misijoni	Liht. Ljublj. Trstenik Žab niča Hotič Radovljica Bela cerkev Zalibog	
	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	1. predpepel. Simeon, S. Julijan, m. Elevterij, š. Maksim., š. Stol sv. Petra Peter Dam., š.	Velikonočna spoved Profesorji, učitelji in učiteljice Pravoslavni zaročenci Duhovne vaje med Slovenci Versko žlvlj. med delav. in urad. Pomagajmo in podpir. sv. Očeta I Katoliški visokošolci	Zavreč Sp. Idrija Duple * Leše Banjaloka Št. Vid p. B. Kolovrat	
i— j 24 i 25 i 26 j 27 128 j 29 l\	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek	2. predpepel. Matija, ap. Nestor, š. Porfirij, š. Baldomir, š. Roman, op.	Omejitev plesov in nenravnosti Misijonarji med razkolniki Sv. vera v Afriki in Avstraliji Pravoslavni duhovniki Apostolstvo naših mož Marijine družbe. — Umrli.	Vavtavas Trnovo rod Slap Razdrto Preloka	
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
Neka tretjerednica presv. Srcu za ozdravljenje bolezni v glavi. — Dekle iz Mojstrane za dosego pravega poklica in vztrajnost v dobrem. — Družbenka za dosego redovnega poklica. — Mladenič v skušnjavah. — Vsi našim molitvam priporočeni in vse še ne uslišane prošnje.
ZAHVALJUJEJO SE:
A. Košica za dvakratno ozdravljenje. — F. R. za večkratno pomoč. — K. B. za zdravje in pomoč v stiskah. A. Žmavc za ozdravljenje bolne sestre in pomoč v službenih zadevah, — Fr. Gr. za uslišano prošnjo. — M. Š. za pomoč v več zadevah. — Župnik V. B. sv. Vincenciju Pavi. za ozdravljenje. — A. E, za pomoč v važni zadevi. — T. Marinček, Cleveland, za zdravje in pomoč v dušnih in telesnih potrebah. — Mladenič F. N. s Ko-
roškega za ozdravljenje in dober vid. — Družbenka T. Mlinar, Koroško, D. M. za uslišano prošnjo.
SPOMINJAJTE SE UMRLIH!
t Marija Mrak, Studence, župnija Sora, 28. dec. 1923. N. p. v m.!
Ambrus. Za advent smo dobili pri nas dva nova bronasta zvonova v veliko naše veselje. Do solz ginjeni smo bili, ko so nam zapeli iz visokih lin. Lahko smo si mislili: ti nas bodo spremili na naši zadnji poti proti večnosti. O, daj ljubi Bog, da bi bili tudi takrat veseli! Da pa bomo, ravnajmo se po tem, k čemur nas zvonovi opominjajo! Vse nas kličejo v cerkev, posebno pa tiste, ki stojijo med mašo zunaj cerkve. Zakrknjenci, ali boste poslušali glas novih zvonov?! Če ne, boste enkrat slišali drug glas: Poberite se spred mane, prekleti. A

Žetev je velika - delavcev premalo!
Veliko pomanjkanje duhovščine med Slovenci in Hrvati.
Kako temu odpomoči.
#
škofiji in obeta biti le še slabše, S skrbjo in strahom gledamo in čakamo, kaj bo, če bo šlo tako dalje, Italijani odbijajo prošnje za državljanstvo skoro vsem duhovnikom, ki so rojeni tostran meje. In teh je velikol Mnogi so že morali čez mejo, drugi še čakajo, kdaj bo treba iti. Kaj bo ubogo ljudstvo počelo brez duhovnikov?!,.. Ali če — kakor napovedujejo — pridejo (vsaj v Istro) laški duhovniki, ki narodnega jezika ne znajo, ali ga le za silo lomijo? Ljudstvo nima in ne more imeti v takega duhovnika tistega zaupanja, ki je potrebno.
Na Koroškem je že tako. Na več slovenskih župnijah so nemški duhovniki. Nekateri se uče in že nekaj znajo slovensko, nekateri pa menda nič — aH kali. Da so tisti, ki se jezika narodovega niti ne uče ne, ne pastirji ampak 'le najemniki, je očividno. V Afriko k zamorcem ne bo šel noben misijonar, ne da bi se učil narodovega jezika. Kako taki možje spravljajo to v sklad s svojo vestjo, če se v spovednici ali celo na smrtni postelji z bolnikom do-bn razgovoriti ne morejo, to nam je uganka. Ljudstvo, ki ima še edine tolažbo v veri in cerkvi, zgublja na ta način zaupanje v to zadnjo tolažbo, v cerkev, se cerkvi vedno bolj odteguje in odtujuje. To se pravi ljudi šiloma cd cerkva odbijati! Posledica tega je verska mrzlota, brezbrižnost, nazadnje popolna nevera.
Neradi razpravljamo o tem v Bogoljubu. A enkrat se je treba tudi te rane javno dotakniti. In to, če verno ljudstvo nima duhovnikov, ki bi jih razumelo, je najbolj pekoča rana na našem narodnem telesu.
Bogoljub je občeslovenski list, ni samo Kranjec. Zato mu je to, kar se godi na zadnjem koncu slovenske zemlje, ravno-
Brez mašnika ni sv. maše, ni zakramentov in ni pridige. Brez. pridige pa ni vere. »Vera je iz poslušanja,« pravi sv, Pavel, »Kako bodo pa poslušali brez oznanjevalca? Kako bodo pa oznanjevali, če niso poslani?« ,,,
Zadnji »Bogoljub« Vam je podal pregled katoliške Cerkve med Jugoslovani po škofijah. Pri tem ste tudi videli, koliko približno pride po nekaterih škofijah duš na enega pastirja.
Pomanjkanje duhovščine skrbi svetega očeta. Na praznik Srca Jezusovega so v pismu do kardinala Pompili-ja potožili nad tem pomanjkanjem po nekaterih, posebno italijanskih škofijah ter naročili, naj se skrbi za zadosten duhovski naraščaj in naj se v ta namen tudi moli po naročilu Jezusovem: »Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev!«
Res menda število duhovščine nazaduje tudi na Laškem, kjer jih je bilo, kolikor nam znano, vedno dosti, če ne celo preveč, A sv. oče se že boje: Kaj bo, če bo število vedno bolj nazadovalo in bo duhovščine premalo!
A na Italijanskem pride še vedno na enega duhovnika le 700 duš. Na Nemškem 900,. Na Slovenskem pa jih pride v ljubljanski in lavantinski škofiji okoli 1100. Na Hrvaškem v senjski škofiji 2200, v djakovski 2800, v zagrebški celo 3600! Da, so celo župnije s 5—6000 dušami, ki imajo le enega duhovnika!! Kje je mogoče v taki fari kako redno dušno pastirovanje!
Po koliko duš pride na enega duhovnika zdaj v goriški, tržaški in pa krški (celovški) škofiji, tega natančno ne vemo povedati. To pa vemo, da je slabše kakor v ljubljanski ali lavantinski
tako na srcu, kakor kar se godi v sredini. Pa tudi Hrvatska mu je pri srcu.
Iz dosedaj povedanega se vidi, da je vprašanje duhovskega naraščaja za nas Slovence in katoliške Jugoslovane sploh največje važnosti. Kaj hoče ljudstvo brez duhovnikov? Kaj naj počne čreda brez pastirja? Kakor zelo potrebujemo katoliških lajikov, vendar še bolj potrebujemo duhovnikov. Na Slovenskem pa je pomanjkanje duhovnikov povsod, ponekod pa kar kričeče. Da o Hrvaškem še govorimo ne I Prva in glavna naša skrb, posebno na Primorskem in Koroškem, mora torej biti skrb za duhovski naraščaj.
Ali se temu pomanjkanju duhovščine ne da odpomoči? O da! Naenkrat seveda ne, polagoma pa že. Kako?
Zdi se, da je to, ali kdo postane duhovnik ali ne, in koliko se jih priglasi za ta poklic, vse preveč slučaju prepuščeno. Če se starši odločijo sinka v šolo dajati in če ga s težavo prerinejo skozi gimnazijo in fant ostane veren, no, potem je, drugače pa ni. Če je samo od staršev odvisno, kdo pojde v šolo in kdo ne, se lahko tudi zgodi, da slabše nadarjeni in manj za duhovnika poklicani fantje študirajo, boljši talenti in boljšega duha dečki pa doma obtičijo, ker jih starši ne morejo v šolah vzdrževati.
Ta stvar bi se morala delati bolj s i -stematično, to se pravi: po gotovem načrtu in redu.
Poglejmo nekatere posamezne fare, koliko duhovnikov zase
Eotrebujejo, oziroma imajoin oliko jih dajo!
Ribnica n, pr. potrebuje 3 duhovnike, da jih pa nad 20. Loka jih potre-b u j e več, da jih pa tudi veliko. Ajdovec, mala hribovska farica z 900 dušami, daleč proč od mesta in od železnice, ima 9 duhovnikov-rojakov. Veliki I g ima pa le dva. Sploh jih imajo župnije ljubljanske okolice razmeroma malo. Marsikatera, dasi mnogo večja, bogata in blizu žole, ne dosega ubogega Ajdovca.
Iz tega se vidi, da v tem ni nobenega sistema in nobenega reda. Le slučaj, dobra volja staršev odločuje.
Ker dado nekatere župnije toliko več duhovnikov kakor jih potrebujejo, je razvidno, da mnoge župnije ne dado sploh nobenega, ker sicer bi jih moralo biti veliko preveč.
Tako je zlasti na Notranjskem in na Primorskem, na Krasu in v
Is tri ji. Ta del slovenske zemlje je z duhovniki vedno zakladala ostala domovina, zlasti Gorenjska in Dolenjska, Zato bo pa zdaj taka zadrega, ako bodo ti gospodje morali zapustii svoje župnije in iti čez mejo.
Te razmere nas šiloma silijo, da mislimo, kako ljudstvu po vsem Slovenskem preskrbeti dosti dušnih pastirjev. Če dovolite, bo tudi Bogoljub o tem povedal svojo misel.
Vsaka fara bi morala dati vsaj toliko duhovnikov, kolikor jih potrebuje. Ker jih
bodo mnoge fare še vedno dale več, kakor jih potrebujejo, jih bomo imeli več kot dosti, da jih bomo lahko oddajali drugam.
Najprej je treba torej dognaii, koliko duhovnikov vsaka fara da. V vsaki škofiji bi lahko kak gospod, ki ima čas za to, to dognal. Če se izkaz pošlje »Bogoljubu«, ga bo tudi objavil. Bo zanimiv. Iz tega izkaza bomo razvideli, katere fare so pasivne, to se pravi: dado manj, kakor potrebujejo.
Škofijski voditelj Mar. družb na Koroškem (preč, g. Valentin L i m p 1, sedaj prost v Podkrnosu), je priporočal, naj vsaka Marijina družba izšola vsaj enega duhovnika. Naj podpira enega domačega dečka, da bo zapel novo mašo. To je najpotrebnejše in bo najlepše apostolsko delo Marijinih družb. Izvrstna misel! Družbe Marijine, le brž se je lotite, da jo izpeljete! — Toda Marijina družba sama študenta ne bo mogla vzdrževati, stroški so preveliki. Marijina družba naj samo skrbi, da se bo potrebna vsota skupaj nabrala! Cela fara naj vzdržuje bodočega duhovnika — ali naj ga vsaj podpira. Zakaj bi se morala samo ena hiša za vse žrtvovati? Fars mora na noge spraviti vsaj toliko duhovnikov, kolikor jih potrebuje, — če ne, jih pa vredna ni! Zakaj bi morala ena fara za deset drugih skrbeti? Ali bi ne bilo mogoče fare za to nekako moralno obvezati? Mislim, da bi ne bilo nemogoče. To je vendar popolnoma upravičena zahteva,
Duhovnik sam, katehet, ki ima šolarje pred seboj in jih najbolje pozna, naj izbira dečke, ki so za to. Pri tem naj se ne gleda samo na talent, ampak tudi na značaj. Fantiči, ki so pobožnega duha in imajo veselje do svetih reči, so za to. Na ta način bi dobili ne le dosti, ampak tudi dobrih duhovnikov, — Starši bodo seveda imeli vedno odločilno besedo pri tem, kdo pojde v šolo in kdo ne, a duhovnik jo mora tudi imeti,
Na Češkem je en sam župnik celih 38 (!) mladeničev spravil v šolo in srečno pripeljal pred oltar. Si potuit hic, cur non nos? .,.
Pomanjkanje duhovnikov je največja škoda za ljudstvo. Ali nam je to pomanjkanje potrebno? Nikakor! Ljudi nam ne manjka, denarja tudi ne toliko, da bi tega ne zmogli. Samo urediti bi bilo treba to stvar, pa bi bilo dosti duhovnikov.
Še eno drugo važno vprašanje bi se dalo — mimogrede povedano — na podoben način rešiti: Na misijonskem zborovanju 6. in 7. januarja v Ljubljani smo govorili tudi, koliko imamo, bolj prav rečeno: koliko damo Slovenci misijonarjev in koliko bi jih morali dati. Mala L u k s e n b u r š k a jih da menda 400, mi, ki smo vendar večji od Luksenburške, pa — štiri. Nizozemska, ki šteje 2 milijona katoličanov, jih da 1200. Slovenci, ki nas je poldrug milijon, bi jih v istem razmerju morali dati 800. Ali bi jih ne mogli? Zakaj pa ne? Vsaka fara enega ali tudi dva, pa jih imamo!
Kdor pa misli, da bi tako ne šlo in ve za kak boljši način, ga lepo prosimo, naj ga nam gotovo naznani.
Po naši misli pa ta misel ni neizpe-
ljiva. In če se je resno lotimo, jo tudi izpeljemo. Načelo, splošno znano in splošno priznano, bi moralo biti: Vsaka fara naj da vsaj toliko duhovnikov, kolikor jih sama potrebuje. In vsaka tudi vsaj enega misijonarja. Pa jih imamo dosti. — Isti recept priporočamo bratom Hrvatom, Imejte le Ajdovec pred očmi! Na vsakih 100 duš en duhovnik. Pa sta še dva pred kratkim umrla. Ko bi jih vse fare dale toliko, nimamo kam ž njimi, ali pa bi misijone ž njimi lahko pošteno založili. Kaj bi kruha stradali, ko ga je dosti na svetu! Samo poiskati, oziroma speči ga je treba!
Seveda takoj se pomanjkanju ne bo odpomoglo. Pretekla bodo leta — in medtem se že godi škoda, velika škoda. Zato bi bilo za Koroško najbolje, če bi mogli pregnani duhovniki nazaj, — če ne vsi, vsaj nekateri. Enkrat se je o tem že govorilo, potem pa je zopet vse utihnilo.
Verno ljudstvo pa naj bi za dobre dušne pastirje bolj kot dosedaj molilo in ta naš načrt s krepko molitvijo podpiralo. Po naročilu Gospodovem: »Žetev je velika, a delavcev malo. Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svoj vinograd!«
Leo Dupont,
vzor katoliškega inteligejita.
(Konec.)
Mnogo je deloval Dupont v društvu Sv. Vincencija, vsak teden trikrat je poučeval uboge mlade delavce ob večernih urah, todi vojake je obiskoval in skrbel za njihov pouk in koristno razvedrilo. Iz lastnih sredstev je ustanovil v mestu Tours samostan malih ubogih sester, ki preskrbujejo stare revne ljudi s hrano. Ravno tako je ustanovil iz dediščine svojega prijatelja Bordier hišo za duhovnike, ki so se pečali z ljudskimi misijoni. Preklinjevanje in skrunitev nedelje sta bili dve veliki napaki tistega časa. Leo Dupont je delal z vsemi močmi in z vsem vplivom svoje osebnosti proti tej tako razširjeni ljudski bolezni, organiziral je molitveno društvo zoper bogoskrunstvo in preklinjevanje. To društvo je kasneje škof langerski povzdignil v bratovščino in Pij IX, jo je potrdil.
Prežet od želje, zadostiti za grehe svojega ljudstva, je bil Dupont vnet častilec trpljenja Kristusovega in presv. Srca Je-
zusovega. Njegova pobožnost k presv. Obličju se je zelo hitro razširila. Slika potnega prta sv, Veronike je bila na vidnem mestu v njegovem stanovanju, pred njo je gorela lučica; tu je najraje molil. Neka žena, ki je mazilila s tem oljem svoje bolne oči, je takoj ozdravela. To je bil začetek mnogoštevilnim čudežnim pojavom, ki so spremenili njegovo stanovanje v nekak romarski kraj in mu pridobili ime »čudodelnik«. Kdor študira notranje življenje tega moža se ne bo čudil, da je Bog na njegovo pri-prošnjo že toliko ljudi v velikih stiskah uslišal.
Ravno njegova načela, katerih se je držal z vso močjo, nam razodevajo njegovo pravo svetost. Globoko prepričan resnice svoje vere, je z največjo doslednostjo po teh načelih tudi živel. Njegova vnema za božjo čast, njegova notranja pobožilost do Evharistije je bila sad te doslednosti. Ko je umrla njegova edina, srčno ljubljena in
skrbno vzgojena hčerka v starosti 15 let, je glasno molil Magnificat. Vsi pričujoči so se čudili tej molitvi, ki izraža veselje in hvaležnost. On pa je odgovoril, da mora za vse stvari izrekati hvalo Bogu, tudi za to, da je njegova hčerka umrla tako lepe smrti, da je umrla prej, preden ji je iztrgal svet nedolžnost.
Ganljiva je njegova globoka ponižnost, V cerkvi, v družbi, povsod je iskal prostor, kjer bi ga najmanj zapazili. Težko mu je bilo, če so v družbi o njem govorili. Ne-voljen je postal samo takrat, kadar so ga hvalili in mu čast izkazovali. Krivično se mu je zdelo, če so kaj dobrega njemu pripisovali, češ, vse dobro je delo milosti.
Praznik sv. Magdalene je praznoval vedno slovesno, ker je ravno ta dan leta 1837 posebno jasno spoznal, kako važno je samozatajevanje. Od tega časa je kar gorel želje, zatajevati se, odpovedati se vsem telesnim dobrinam in svoji lastni volji. V svojih številnih pismih vedno poudarja, kako potrebno je samozatajevanje kot podlaga za duhovno življenje.
Nikakor ne smemo misliti, da se je Leo Dupont povzpel do visoke popolnosti kar naenkrat. Nepretrgani boji so mu priborili prostost iz sužnosti mesa in ga povzdignili iz globine časnega veselja k čistim idealnim višinam, kjer sije ljubko solnce večne resnice.
Služabnik božji je umrl 18. marca leta 1876. Že naprej je določil, da ga morajo skromno pokopati. Toda kljub temu so ga pokopali z veliko častjo. Revni in bogati, svetna in duhovska gosposka, vse je hotelo spremiti tega svetega moža k zadnjemu počitku. Nadškof je stanovanje spremenil v javno kapelico in kmalu se je tam naselila kongregacija duhovnikov, da so mogli zadostiti mnogobrojnim romarjem.
Moderni vek potrebuje lajiških apostolov. Leo Dupont je pokazal, kaj premore apostol-lajik tam, kjer duhovnik ne more blizu priti. Proti lajiku imajo ljudje včasih manj predsodkov kakor proti takim, ki so oznanjevalci božje besede po poklicu.
Inteligenca in versko življenje.
Gospod urednikf
Vi ste me v pogovoru prosili, naj z ozirom na Vaša dva članka o naši inteligenci povem svoje misli. Ker pa je ta reč jako kočljiva in ker časih resnica, povedana od neprave strani in v neprikladnih okoliščinah, več škoduje nego koristi, sem ee dolgo obotavljal. Kajti jaz sem najmanj poklican, da dajem navodila za versko-nravni preporod, ko bi moral bolj druge poslušati in se po njih ravnati; drugič pa je treba veliko modrosti, da se z javnim razgovorom taka reč ne pokvari in se oni, ki jih hočemo izpreobrniti, s pretiravanjem in krivičnimi sodbami ne spravijo v slabo voljo, Če sem se končno vendarle odločil, da povem k Vašim mislim svojo, se je to zgodilo le v trdnem prepričanju, da ne črtate od mojih izvajanj nobene besede, kajti one utegnejo deloma tutji Vas kaj zadeti. Ker pa- niste zamerčni, mislim, da ostaneva kljub temu dobra prijatelja. Torej!:
Vi mislite, da naša inteligenca živi
firemalo notranje, dejavno krščansko živ-jenje. To izvajate deloma iz našega slovenskega narodnega značaja sploh, ki da je površen. Ne vem, če je ravno sama
površnost tisto, kar označuje slovensko bit. Naš narod je v mnogih ozirMi naravnost tuhtaven, v drugih lahkomišljen. Na eni strani trmast, na drugi odneha v najvažnejših rečeh. Je torej naša narodna duša pozornica notranje borbe med najbolj- nasprotujočimi se skrajnostmi, razdvojena, nezanesljiva in neodjenljiva ob-• enem. To mi dokazuje, da je nevzgo-jena, neizlikana in neoblikovana, tako da je z našim narodom mogoče izvršiti tako velika dela kakor se z njim vred pogubiti. Ta neoblikovanost napravlja vtis, kakor da je njegova kultura zgolj, kakor Vi pravite, politura, Pa ni čisto tako. On je zmožen globoke kulture in jo je v marsičem dosegel do zelo visoke stopinje, ker ima globok smisel za dobroto, plemenitost, prisrčnost; civiliziran pa ni, to je res. Toda tudi tu je treba dobro razločevati: Kolikor pomeni civilizacija zgolj zunanjo, rrašinsko, priučeno izglajenost, ni nič slabega, če se časih pokažemo, kakršni smo v resnici: nagle jeze, močnih strasti, krepkega izraza. Hujša je notranja hinavščina, priliz-njenost in zahrbtnost pri najlepših zunanjih manirah; lastnosti, ki jih v pestri raznovrstnosti našega značaja, žal, tudi
ne manjka. Še preveč jih je! Kolikor pa naj civilizacija pomeni notranje obvladovanje samega sebe, kjer je treba, smo-treno uporabljanje svojih dobrih moči, zvestobo svojim dobrim sklepom in nameram, z eno besedo vodstvo, vzgojo samega sebe, v toliko je res, da smo v mnogih ozirih napačno vzgojen in malo samodiscipliniran (disciplina po organizaciji je nekaj drugega) narod.
Če me vprašate, kateri in kakšni so vzroki tega, Vam vseh seveda ne morem navesti, ker jih sam ne vem, in marsikdo drugi tudi ne. Na vsak način nosi največ krivde na tem to, da smo v plemenskem cziru zelo nečist, to je krvno silno mešan narod, ki je podedoval po kakovosti najrazličnejša duševna razpoloženja in lastnosti, potem pa v zvezi s tem naša vseskozi nesrečna zgodovina, vsled katere smo bili izpostavljeni najrazličnejšim vplivom. Nas so vzgajali vedno bolj v strahu nego z ljubeznijo od fevdalnega gospoda do kmetskega gospodarja. Spoštovanje do matere je pri nas res nujen spremljevalec strahu pred očetom in globina ljubezni do nje odgovarja v aritmetičnem sorazmerju trepetu pred očetovo leskovko. Odtod naša mrkost, zagrenjenost in trdost na eni, scartanost in nežnost na drugi strani — nežnost, ki se pa skriva in po-tuhuje ter pogosto bolezensko izprevrača. Nabožnost, vsajena v tako podlago, mora zato tudi dobiti svoj posebni značaj. Po-dpbno je bilo pri Judih, ki so bili tudi vzgojeni, kakor psalmist pravi, in virga ferrea, z železno šibo; bili so pa hudo trdovratni. Njihova nabožnost, bolj iz strahu kakor iz ljubezni, je bila časih zelo zunanja, zgolj priučena in mrzla, saj jim je Bog sam z nejevoljo dejal, da so mu njihove daritve gnusne, ker menijo, da ga častijo, medtem ko so njihova srca omadeževana od zlobne zavisti, jeze do bližnjega, sovraštva in kovarnosti. Kljub temu vemo,, da so jih odlikovale in še odlikujejo mnoge izredne čednosti srca in uma. Pri nas se je edino cerkev prizadevala nabožno čustvo naroda ponotranjiti, voljo okrepiti in nravi olepšati, toda, kakor vidimo, je zemlja zelo trda. Potem pa so tudi mnogi duhovni voditelji bolj vzgajali v strahu, slepi pokorščini, in več jahali na besedi in vnanji obliki nego obračali pozornost na duha. Dodenimo še dobo reformacije in janzenizma, ki še danes ni čisto izumrl, in pridemo do tistih zaključkov, ki ste jih Vi potegnili iz svojih deloma pravilnih predpostavk. Konsekvence
pa, ki iz tega izvirajo v pogledu prave verske vzgoje, pa morate, g. urednik, pač potegniti Vi sami.
Vi naglašate, g. urednik, vedno izve-stne oblike nabožnosti, češčenje presve-tega Srca Jezusovega, udeležbo pri verskih manifestacijah, pobožnosti v kongre-gacijah, nošenje verskih znakov itd., česar pri naši inteligenci preveč pogrešate. Vendar pa samo iz tega ne smete delati prenagljenih sklepov. Naš moški svet je kaj poseben: on svoja najlepša in najintimnejša čustva zelo nerad pokazuje. Enim je to nesimpatično, drugim zelo simpatično; na vsak način je tako, in jaz mislim, da ni na sebi slabo. Jaz bi v tem oziru ne hvalil Italijanov ali Francozov pred nami, kakor Vi delate v umljivem navdušenju. Na laški in francoski nabožnosti je mnogo ponarejenega zlata, čeprav se zelo blešči; seveda tudi nič manj pristnega, ki ga bomo jako radi vase vzprejeli, če ga nam kdo privzgoji. Jaz vidim v zgodnjih jutranjih urah po vseh ljubljanskih cerkvah mnogo, mnogo naših inteligentov, ki v #cerkev hodijo rajši v mraku nego ob polnem svitu. So podobni Nikodemu, ki ga je pa Gospod vendarle tudi imel rad, dasi je bil hujši od teh, ker je svojo vero skrival v zboru književnikov in modrijanov^ česar naši inteligenti ne delajo. Pustimo vsakemu svoje oblike nabožnega življenja, dokler bistva ne izprevračajo, ampak ga v medsebojnem skladu raznovrstnosti le dopolnjujejo! Nasprotno poznam marsikaterega, ki svojo nabožnost uprav vsiljivo pokazuje, pa se ga naravnost bojim, ker je čestokrat opravljiv, neodkritosrčen, na-pušen, hinavsk in trdosrčen, četudi pogosto hodi k obhajilni mizi. So pa tudi taki, pri katerih se zunanja oblika nabožnosti kaže v zelo izraziti obliki brez tega, kar mnogi napačno sramežljivost imenujejo, toda temu odgovarja pri njih prekrasna notranjščina ponižnosti, odkritosrčnosti in dobrodelnosti. Končno je vsaka nabožnost v kolikor se .javlja nazunaj, le sredstvo k cilju in ne namen sama po sebi, kar Vi boljše veste od mene, ker ste duhovnik, bogoslovec. Oblike so dragocene, dokler jih duh poživlja, brez nje so prazen nič in še hujši od niča, kjer prikrivajo notranjo praznoto, pomanjkanje ljubezni in notranje resničnosti in tako pospešujejo gospod.s tvo laži na svetu. Iz tega ne smete sklepati, da te oblike kdo za-metuje, kajti jaz govorim katoliškim bravcem. To, kar v tem oziru cerkev neobhodno zahteva, vrši gotovo vsak naš
inteligent; kdor tega ne vrši, postane kmalu nemogoč. O čemer tu govorim, je le to, da so eni po naravi bolj nagnjeni k večjemu ali manjšemu pokazova-nju svoje bogoljubne dejavnosti v tem oziru, ne glede na to, da mnogi po svoji poklicni delavnosti ne morejo udeleževati se prav vsega, kar je dobro, ni pa striktno zahtevano. Če pa kdo časih rajši eno uro posedi med prijatelji in razveže svojega duha nego da gre v kongregacijo, mu ni tega vselej prestrogo zameriti, ako je sicer dober kristjan, ki kljub svoji grešnosti svojega bližnjega ljubi, kar je najvišja zapoved, ako ima sv. Janez še prav. S tem ni rečeno, da naj ne stremimo po kar naj-
intenzivnejši notranje-zunanji nabožnostni dejavnosti, le upoštevati je treba zunanje razmere in osobitosti vsakega karaktera in težo vsega dela za verskonravno poglobitev polagati na duha, na preobrazbo srca in pojeklenjenje volje. To sami čutite, saj poživljate, naj zagrabimo za življenje in naj se ne omejujemo samo na poudarjanje načel. Jaz bi le še pristavil, da kakor ni zadosti ponašati se besedno s katoliškimi načeli, tako ni popolnoma prav, krščansko življenje videti samo v vnanjih prak-tikah bogoljubja, če niso pravi in pristni izraz resnične ljubezni do Boga, socialnega, to je dejavnega sočustvovanja z
bližnjim in obvladovanja samega sebe. To privzgojiti je prva in poglavitna naloga baš takih listov, kakor jih Vi pišete. Da ne morete in ne boste dosegli vsega, za čemer se prizadevate, veste sami, kajti v kraljestvu božjem na zemlji se bodo vedno zraven belih jagnjet nahajali smrdljivi kozli, ki le še povečpjejo sijaj nedolžnih.
To imate čisto prav, da je Evharistija vir vseh življenje preobraževalnih sil v cerkvi in da vrata k njej odpira resnični kes nad grehi ter prisrčna želja se očiščati in povzdigovati. Da so duhovne vaje najboljša šola k temu, kdo bi to tajil? Toda mi moramo imeti potrpljenje in pomisliti,
da je celokupna evropska inteligenca preživela na sebi eno celo stoletje plitvega racionalizma in liberalizma, glede česar pa se moramo prav vsi, kar nas je, močno potrkati na grešna prsa. Popraviti v teh par letih 20. stoletja, ko se verski preporod po bridkih izkušnjah šele začenja, in popraviti to s tem, da gradimo čestokrat hišo pri strehi, namesto pri fundamentu — to ni mogoče. Božje seme kali zelo počasi. Sicer bomo vzgojili zopet le plitveže, verske frazerje, gole manifestante ali sentimentalno - mistične pobožnjakarje, kateri iščejo v zahtevanih in nezahtevanih verskih vajah bolj samonaslade in srčne slad-
Mati čudovita.
kosti ali pa tudi bolestnega samomučenja, kakor duha samožrtvovanja, odpovedi in junaštva v dejanjih krščanske ljubezni. Enkrat se je to že zgodilo — v takozva-nem pietizmu in janzenizmu predpreteklega stoletja. Tega nas sam Bog varuj, to Vam rečem!
V svojih člankih ste se doteknili tudi stvari, ki še marsikoga hudo peče razen Vas, to je, dobrodelnosti. Tožite, da se naša inteligenca tega dela premalo udeležuje. Toda tudi na tem polju smo mi vsi —- ne samo to, kar imenujete inteligenca — žrtev tega prekletega materialističnega časa veleburžujske civilizacije, tega izrod-ka krščanske družbe, kateri pomenja ali zadnjo stopnjo pred propadom celokupne naše kulture ali pa zadnji bolezenski pojav pred ozdravljenjem in spočetjem nove kulture. V kolikor ni tu kdo žrtev, v toliko je kriv, toda vsak izmed nas in ne samo en sloj. K meni prihajajo zelo različni reveži, čeprav sam nič nimam. Če komu kaj dam, kar morebiti potem izda za frakelj žganja, se tolažim s tem, da je vsaj za par ur potolažil gladni želodec s prijetno gor-koto alkohola, ki je ravnotako goljufivo sredstvo samopotolaženja kakor marsikatero drugo. Mogoče je mož za ta čas iudi pozabil na svoje drugo gorje; na vsak način pa ni bolj grešil kakor najbolj pošteni bogatin, ki zalije pečenko z burgund-cem z denarjem, ki je včasih iztisnjen prav iz teh prijateljev jeruša. Če mi je pa preveč, jih vprašam, čemu ne gredo prosit k onim, ki kaj imajo. Tu pa slišim vedno le en odgovor, da ravno tisti, ki bi lahko dal, nič ne da. To je gotovo, kar se tiče vsakega posameznega slučaja, pretirano; tako poprečno vzeto, pa je, žal, resnica. Če pa sprašuješ še bolj nadrobno, prideš do rezultata, da tam, kjer manjka duha usmiljenja, ni navadno med ljudmi ne razlike vere, ne nazora, ne stranke, ne stanu. -— To dokazuje, da ni važno samo obračati pozornost na to, da bi bila v skladu naša načela z našimi nabožnimi praksami, marveč tudi na skladnost vsega tega z našim praktičnim vedenjem v pogledu na sočloveka, z eno besedo, z našim socialnim vedenjem. Tukaj po mojem trdnem prepričanju leži jedro vsega tega bolečega vprašanja in reševati ga je treba pri vseh brez izjeme: pri revnem inteligentu, ki kljub revščini morebiti nima socialnega čuta; pri tistem bogatem, kateri ga nima; pri vseh stanovih, z eno besedo pri krščanski družbi kot celoti. Saj ne gre za to, da kdo samo
sedi kot odbornik v naših dobrodelnih društvih, ampak za to, da ima duha resnične krščanske ljubezni, naj v njih sedi ali od njih dobrote sprejema; od tistega, ki več ima, se bo pa seveda veliko več terjalo kakor od siromaka. To nam evangelij na vsaki strani zabičuje. Tudi je napačno misliti, da je krščanski dobrodelnosti zadoščeno, če revežu iz obilja nekaj damo, kar se veliko ne pozna ne nam ne njemu; Ljubezen terja od nas najmanj to, kar gre sočloveku po pravici, ravno tega pa naša krščanska družba ne dela, marveč menimo čestokrat odkupiti svoje socialno krivično postopanje z miloščino, kjer nam slučajno v zelo vidni obliki kot navidezna izjema pred oči stopi. Toda to ni ljubezen, ki zanemarjajoč pravičnost drugod, kjer bi to zahtevalo velike žrtve, hoče to izravnati z miloščino, kjer pomeni malenkostno žrtev. Gospod urednik, ne maram o tem več povedati, namenoma ne; le to Vam povem, da, dokler ostane naše mišljenje in čuvstvovanje vklenjeno v verige sodobnega kapitalističnega družabnega reda z njegovo nepisano, toda vse-vladajočo moralo — dokler bomo besedno izpovedovali krščanska načela in Boga častili po zapovedanih in nezapovedanih oblikah, pri tem pa z ozirom na sočloveka ravnali po zapovedih materialističnega katekizma — dokler se ne odločimo deset božjih zapovedi dejansko zopet postaviti na mesto zapovedi mamonovih — tako dolgo ne Vaša ne katerakoli druga prizadevanja ne bodo imela uspeha, pa če še sto let to pridigujemo. Kdor meni, da se krščanstvo lahko zadovolji s sedanjim družabnim redom in da je mogoče z njim delati kompromise, da je mogoče voditi politiko, gospodarstvo, sploh celo javno življenje, ki se nanaša na soljudi, po pravilih in morali kakšne bančne vele-družbe, pri tem pa ostati kristjan, ta je po mojem prepričanju v temeljnji zmoti in hoče,. ako se trudi za verskonravni preporod (jaz s tem ne mislim Vas, g. urednik!), enostavno vlivati novo vino v stare pregnite mehove. Toda vedimo, da Bog novega vina nikoli ne vliva v stare posode! Ali bo naša družba ostala po bistvu, kakršna je, potem ne bo krščanska — ali pa se bo zopet pokristjanila, pa ne bo več to, kar je danes, ampak »novo stvarstvo«. Vsak kompromis pa pomeni korak iz slabega v gorše.
Imel bi še mnogo povedati glede na to, kar ste Vi omenili v svojih člankih, Toda v bistvu bi bilo eno in isto: Naše
dolžnosti do Boga se danes našemu umu in srcu ne razodevljejo več tako živo in globoko kot nekdaj kot dolžnosti, ki nas vežejo obenem do sočloveka. »Kako pa naj ljubimo Boga, če ne ljubimo bližnjega,« je dejal apostol, in pri tem gotovo ni mislil samo na miloščino, ampak na naše socialne obveznosti v celem. To je vse. Zato končam in Vas prosim, da ne zamerite, če sem povedal to, kar res mislim. Sicer pa mislim, da je verski list za inteligenco krvavo potreben. Sv. Pavel izobraženim Rimljanom ni govoril tako kakor je govoril sv. Peter preprostim ljudem. Vaš
laicus.
* * *
Odziv urednikov. Za danes tole: V bistvu se z g. piscem popolnoma strinjam.
Razvija iste misli, ki sem jih nameraval enkrat sam povedati v članku »Ali je naše krščanstvo pravo?« Ni pravo, ker mu manjka vsebine, duha krščanstva. — Le to bi jaz bolj poudaril, da so tudi za inteligenco poleg pristnega duha krščanskega vnanje verske praktike in organizacije koristne, ker jih zahteva človeška narava, ki ni sam duh. To nam potrjuje življenje svetnikov, ki so bili polni duha Kristusovega, a so vendar tudi vnanje oblike gojili; o tem nam priča v današnji številki Leo Dupont in naslednji članek o verskem življenju med inteligenco na Poljskem. Prosim, le preberite oboje! — Sicer pa lepa hvala g. Lajiku za njegovo odkrito besedo! Naj bi se oglasil še kdo!
Versko življenje med i
Sredi meseca novembra letos je odšlo okrog 30 jugoslovanskih poslancev na Poljsko, kamor jih je povabila ondotna vlada. Bogoljubovih bravcev ne bo zanimal popis potovanja, katerega so se udeležili 3 katoliški poslanci (Slovenca dr. Korošec in podpisani ter dr. B o š n j a k [Hrvat] in glavni urednik »Slovenca« g. Fr. Smo de j). Da prosim Bogoljubovega urednika za sprejem teh vrstic, storim to radi tega, ker imam vsem članom in članicam Marijinih družb na Slovenskem sporočiti poseben p o-zdrav. Predzadnji večer našega bivanja na Poljskem smo sedeli v Krakovu pri večerji. Meni na levi je sedel g. Adam K o n o p k a , kakor se mi je predstavil, V teku razgovora sva se spoznala kot sodala (družbenika), nakar mi g. Konopka pove, da je predsednik vseh poljskih Marijinih družb (Prezes Polskich Sodalicji Marjanskich). Pravil mi je iskreno, naj izročim iskren sodalski pozdrav vsem Marijinim družbam na Slovenskem v imenu poljskih. Zelo se je zanimal za naše razmere. Povedal sem mu, da je pri nas Ma-rijanska misel med kmečkim in delavskim ljudstvom prav tako ali pa še bolj doma kot med inteligenco. Med Poljaki, ki so zelo pobožni ljudje, pa je Marijanska organizacija ravno med inteligenco najmočnejša. Takoj sem videl, da je to res. Moj sosed na desni je bil tudi kon-greganist; ravno tako več drugih uglednih mož, s katerimi sem se ta večer seznanil.
iteligenco na Poljskem.
Ko sem na ta način izvršil svojo nalogo ter slovenskim Marijinim družbam sporočil poljski marijanski pozdrav, bi lahko končal. Toda še par zanimivosti, čisto na kratko!
Versko življenje, med poljsko inteligenco je vedno globo k e j š e. Moj dobri prijatelj, č. g. Henrik N o w a c k i, znan mi še iz Gorice, je ravnatelj cerkvene glasbene (Gregori-janske) šole v Varšavi. Govori prilično dobro tudi slovensko. Obiskal sem ga 14. novembra v Varšavi. Vnet katoliški duhovnik je in prvi strokovnjak svoje vrste na Poljskem. Z iskrenimi besedami mi je pripovedoval, kako se širi krščansko življenje na Poljskem, kako svobodo-miselstvo pojema med inteligenco in delavstvom.
Dokaz za to sem doživel drugi dan (15. nov.) v Vilni, najbolj severnem mestu Poljske. Videl sem potrjeno resnico, da Poljaki niso le katoličani, marveč prav posebno vneti častilci Marije. Tam so od nekdanjega obzidja Vilne ostala le še ena vrata »Ostra Brama«. V tistih vratih nad obokom je v mali sobici nameščen oltar s čudodelno podobo Matere božje. Pri tem oltarju se vsak dan vrši slovesna služba božja, tisoče ljudstva pa prisostvuje spodaj na ulici, v dežju, snegu ali solne u. Kdor po tej ulici hodi, je odkrit toliko časa. dokler se vidi »ostra brama«. Sami smo doživeli veliko versko manifestacijo
pod okni tega oltarja — med najhujšim dežjem. Podobno vnemo smo doživeli tudi drugod.
V K o v e 1 u n. pr. nas je pozdravil ondotni prošt. (Ime sem pozabil.) Povedal je, da med ondotnimi železničarji ni nobenih socialistov, ampak sami vneti katoličani, Železničarji so v mali katoliški cerkvici postavili 2 oltarja: Matere božje in Srca Jezusovega. Gospod nam je tudi pripovedoval, kako se v teh krajih zopet vračajo nazaj v katoličanstvo vsi tisti Uniati, ki jih je pred vojno ruska vlada šiloma popravoslavila. Sedaj je sila pravo-
slavne države padla in v verski svobodi se vračajo množice nazaj.
Cela Poljska je prebogata na krasnih Marijinih cerkvah. Ena najlepših je stolna cerkev v Krakovu, posvečena Materi božji. Tolikega bogastva, toliko umetniških krasot ne vidiš zlepa drugod. Dunaj nima pokazati nič sličnega. Cela zgodovina Poljske je prepletena z Marijinim češčenjem.
V tem oziru so nam Poljaki lahko za zgled. Teh par veselih slik iz Poljske nam zadošča, da vidimo, kako daleč smo v tem oziru mi še mnogokje.
Fr. Kremžar,
Vzor družinskega življenja.
Kaj in kako se učite peti.
Beseda našim organistom.
0 ljudskem petju že dolgo govorimo — treba je resnično začeti! Kakor napovedano, je, oziroma bo določil pesmi, katerih naj bi se povsod naenkrat učili, naš prvi strokovnjak v petju in glasbi č. g. Stanko Premrl.
Za prvič se učite teh-Ie: 1. Belar: Mašna št, 1, »O č e v e č n i«, — 2. Blago-slovna »G lasno z a p o j m o« št. 20. — 3. »Marija, Mati ljubljena« (Svečnična) št. 35. — 4. »D a j mi Je-
zus, da žalujem« (za bližnji post) št. 36.
Številke povedo, kje se nahajajo pesmi v Premrlovi »Pesmarici«, Vse so pa tudi v zbirki »Pojte!«
Le če se boste povsod naenkrat naučili istih, bo ljudsko petje, kakor je želeti, splošno vpeljano. Prišli boste skupaj iz raznih krajev, pa boste vsi ene znali in jih tudi zapeli.
Seveda ukazovati v tem nimamo ni-
komur pravice- Vse je odvisno od dobre volje. Prosimo torej in priporočamo vsem, ki ste dobre volje, da bi se hoteli poprijeti učenja ljudskega petja.
Najprej prosimo gg. duhovnike, da bi ljudsko petje priporočili in pospeševali. Brez duhovnikovega priporočila in spodbude bo težko šlo. Kjer se bodo duhovniki za to zavzeli, pa ni mogoče, da bi nc šlo.
Dasi se boste pa doma vsak na svojega organista (ali koga drugega) obrnili, da petje uči, se pa Bogoljub tukaj sam splošno obrača do naših organistov s prošnjo, da bi ljudsko petje pospeševali in poučevali.
Na vaših glasbenih tečajih se je o ljudskem petju govorilo, »Cerkveni Glasbenik« je o tem še večkrat pisal. Gotovo ne samo zato, da bi se samo govorilo in pisalo, marveč da bi se res naredi 1 o. Če ni dobre volje, to tudi izvršiti, kar se govori in piše, je vse govorjenje in pisanje prazno.
Zdaj se pa večkrat sliši pritožba, da crganisti kakor tudi cerkveni pevci niso nič kaj prijatelji ljudskega petja, da še nalašč tako orglajo in pojejo, da drugi ne morejo vmes, — Ne moremo presoditi, koliko je na tem resnice. Brez nic gotovo ne bo. Vaš mojster, g. Premrl Vam je pa povedal, da imate zborovega petja še vedno dosti, da morate celo veseli biti, če vas ljudsko petje malo razbremeni. Tudi g. Z a b r e t je navedel ne le enega, marveč več razlogov, zakaj da je ljudsko petje vredno in potrebno uvesti. Katoliški
shod pa v svoji resoluciji imenuje ljudsko petje »neprecenljive vrednosti« za ljudsko izobrazbo. Vi boste torej storili nekaj zelo zaslužnega za ljudsko izobrazbo, če boste učili peti ne samo nekaj oseb, ampak vse ljudstvo.
Mi smo tega mnenja, da je ljudsko petje za ljudsko izobrazbo večjega pomena kakor ljudske igre. In koliko se iger učite! Koliko časa, koliko truda, koliko priprav je za to! Nazadnje pa še ni vse v redu. Petje zahteva manj časa, manj priprav in je brez vsake nevarnosti. Pa bi se ga ne hoteli učiti?
Marijinim d r u ž b a m bi bilo priporočati, da naj se uče petja takoj po končanem shodu, ko so vsi skupaj.
Toda kaj slišimo?! Neki organist, ki ima veselje učiti peti, pa prosi Bogoljuba, da naj spodbode naša dekleta, da bodo imele več veselja za petje, ker dekleta njegove fare imajo »veliko mržnjo do cerkvenega petja«. Ravno pred prazniki v največji sili so mu odpovedale, med njimi še prednica Marijine družbe! — Nezgrun-tane ženske! Kaj ste res take? Kdo vas razume? Kaj vas pa veseli, če vas petje ne veseli?
Učite pa tudi šolarje! Iz Št. Vida pri Stični sporočajo zopet, da otroci komaj čakajo, kdaj bodo spet peli v cerkvi.
Zdaj je pa dosti besedi! Lotimo se brez odloga! .Urno se poprimite! Kmalu boste dobili drugo nalogo, do takrat morate znati prvo. Veselilo nas bo, če nam kaj sporočile, kako ste peli.
Skof dr. Josip Srebrnič.
Na praznik Brezmadežne Matere božje je bil v ljubljanski stolnici posvečen novi krški škof dr, Jcsip Srebrnič. V že okoli 50 let ni bilo škofovskega posve-čenja, zato se je 8. decembra zbralo v ljubljanski stolnici toliko ljudstva, da je bila cerkev natlačeno polna. Sv, obrede škofovskega posvečenja je izvršil ljubljanski škof, pomagala sta pa mariborski škof in zagrebški pomožni škof dr. Lang. Posvečenje se je izvršilo med sv, mašo. Slovesnost je trajala 2 uri. Posebno lep prizor je bil, ko je ob koncu sv, maše novi škof, prvikrat opravljen z vsemi znaki škofovske časti, šel med petjem zahvalne pesmi po cerkvi in je vernikom delil škofovski blagoslov.
Škof dr. Srebrnič je doma pod Sveto Goro, v Solkanu pri Gorici. Rojen je bil 2. februarja 1876. Po izrednih potih ga je Bog pripeljal do duhovskega stanu in do škofovske časti. Po dovršeni gimnaziji v Gorici Srebrnič ni vstopil takoj v semenišče; odšel je na Dunaj, kjer se je izobrazil za profesorja. Medtem je odslužil tudi kot vojak enoletno prostovoljstvo v Pragi in v Budimpešti, Z Dunaja je šel v Gorico; bil je nastavljen za profesorja na goriški gimnaziji.
Že kar vemo iz življenja škofa Jos. Srebrniča, preden se je odločil za duhov-ski stan, nam kaže, da ga je Bog prav pripravljal za njegovo sedanjo visoko službo. Omenim le nekaj potez iz življenja
Srebrniča dijaka in profesorja, Na Dunaju je bil kot dijak vnet član dijaške Marijine družbe. Ko je bil na dunajski univerzi proglašen za doktorja, so se kot ponavadi pri takih prilikah zbrali v slavnostni dvorani profesorji, dijaki in povabljeni gostje. Profesor Srebrnič je stopil med nje z znakom Marijine družbe in s trakom katoliškega društva »Danica« na prsih, — Ljudje, ki so poznali Srebrničevo domače življenje, vedo povedati, da je Srebrnič kot profesor — še ne duhovnik — vsak dan kleče molil rožni venec, -— V neki družbi so ga kot mladega profesorja zvedavo po-praševali, kje ima izbrano nevesto- Dr, Srebrnič se nasmehija in pokaže na Marijino podobo z besedami: »To je moja nevesta!« _
Res je bil le malo časa profesor. Odpovedal se je službi na goriški gimnaziji in šel v Rim, da bi se tukaj pripravil na duhovski stan. Leta 1907 se je vrnil iz Rima kot duhovnik in kot doktor bogoslovja. Deloval je dalje časa v Gorici kot bogoslovni profesor. Vojska je tudi njega pregnala iz Gorice. Bil je do prevrata v samostanu v Stični' njegovi domači so bili v bližnji Žalni; tukaj ima škof Srebrnič pokotiano svojo mater.
Zadnja leta, preden je bil izbran za škofa, je bil dr, Srebrnič profesor bogo-
slovja na ljubljanski univerzi. Stanoval je v župnišču pri Sv, Petru, Šentpeterčani se bodo vedno radi spominjali lepe cerkvene slovesnosti na 2. adventno nedeljo, ko je škof Srebrnič prvikrat kot škof pridigal in opravil slovesne litanije v cerkvi sv, Petra, kjer je pred posvečenjem v škofa več let z veliko ljubeznijo pomagal pri službi božji.
Novoposvečeni škof se je odpeljal v svojo škofijsko mesto 20. decembra po dolenjski železnici; v Bakru (blizu Reke) je stopil na ladjo, ki ga je v štirih urah pripeljala do mesta Krka, kjer je stolnica in škofijski dvorec. Sprejeli so ga z iskrenim in prisrčnim navdušenjem. Duhovščina, vojaška posadka z godbo, načelniki oblasti, šolska mladina z učiteljstvom, vse je prišlo k sprejemu ter oduševljeno pozdravljalo novega nadpastirja, ki je s svojo ljubeznivostjo osvojil srca vseh. Slovesno ustoličenje v cerkvi je bilo 23. decembra. Ljudstva je bilo toliko, da ni dobilo prostora v cerkvi. Namesto slavnostnega obeda je novi škof pogostil mestne reveže in bolnike.
Dr. Srebrnič je velik častilec svojega velikega prednika, škofa Mahniča. Hodil bo po njegovih stopinjah. Bog ga blagoslavljaj!
Slike še nismo dobili. Ko jo dobimo, jo prinesemo.
Tožba poganov.
Kaj, da solnce krvavi, ko potaplja se v zaton? Takrat v tožbi se spoji solz krvavih milijon: Kjf> si, sluteni Gospod, da nas dvigneš iz zablod?
Glejte gozd prosečih rok .,. Čujte njega tajni šum! Oh, to je bolestni stok vsužnjenih poganskih trum: Veliki, neznani Duh! O, doklej za nas boš gluh?
Nisem gluh, veli Gospod, dober oče sem ljudem. Ti, katoliški moj rod, še preveč si gluh in nem! Ti si kriv, da rod še mnog zove me »neznani boge! —
Milijarda je ljudi, ki ne vedo za Boga. Oh, li nič nas ne boli, nič ne gane nam srca?! Čujmo krik: Pomagaj nam! Pošlji druge, pridi sam!
Bog, ljubezni ocean! Nas oblivaš z milostmi — ubogi Lazar je pogan: naj vsaj mrvice dobi! Vsem, ki v temi tavajo, pošlji luč, odpri nebo!
Martinčič,
t Kaplan flnton Urh.
Bodi postavljen temu blagemu gospodu vsaj m al spominček v »Bogoljubu«. Zaslužil ga je. Nobeden namreč ni tako zvesto izvrševal tega, kar »Bogoljub« priporoča, kakor ta gospod. Kar je bilo v »Bogoljubu« priporočeno ali zaprošeno, iz Dola (pod Ljubljano) je prišel gotovo odziv, če od nikoder drugod ne. Posebno je bil vnet za treznost in dobrodelnost. Storil je v tem oziru. kar je mogel. Dobrodelni odbor v Dolu je pod njegovim vodstvom prav pridno deloval. Sklenili so v Do)u — gotovo na njegovo pobudo —
zidati nov društveni dom, sedanjega pa porabiti popolnoma v dobrodelne namene.
Bil je zvest služabnik božji, vnet za vse dobro. Kljub svojemu rahlemu zdravju si ni dal pokoja. Kakor nekdanji njegov prednik istotam, dobri Rihard Smolej, je tudi on v mladih letih položil svoje mlado življenje Bogu na oltar. Bolehal je že kot bogoslovec. Pastiroval je samo 6 let. Pokopali so ga na sv. Kraljev popoldne.
Blagor Tebi, dober in zvest hlapec božji, ker si bil v malem zvest, boš postavljen čez veliko. Šel si v veselje svojega Gospoda!
Kako se možirri
Povest v pismih. —
Draga Rezika!
V zadnjem pismu sem Ti pisala o sami možitvi in ženitvi. V tem Ti bom pa zopet — ne morem pomagati. Obljubile sva si, da si bova poročale vse važnejše dogodke; zato Ti moram pisati, kaj sem včeraj doživela. Malo je manjkalo, da ni prišlo do zaroke. Od zaroke do možitve je pa potem samo en korak. Poglej, ali ni bila Tvoja Katarina že na pragu do sreče?! Poslušaj!
Gdarjevega Martina poznaš? To je tisti, ki ima biti za tovariša na Bernotovi svatbi. Iz sosedne fara je. Jaz sem ga dozdaj poznala le bolj zdaleč, Ti najbrže tudi. Če je prišel k nam k prvi maši, so se ljudje menili o njem: Dober fant je, delaven. Grunt dela doma in še tesat gre, da zasluži. Več nisem vedela o njem; pa se tudi nisem zanimala. Včeraj, Rezika, sem pa govorila ž njim kakor s starim znancem.
Šla sem na pošto, in pa v prodajalni sem imela nakupiti. Grem skozi Močila, tam kjer ima Roiglič svoj gozd, ki ga je prodal v ku-bike. Golarjev Martin mu pa teše. Tam pod potjo je bil Martin zakuril in je pristavljal pdnev na ogenj in mešal s trsko nekaj, kar je imelo biti sok ali pa žganci? Neroden je bil videti pri kuhanju, ker bržkone se mu plankača bolje poda kakor kuhalnica. Zato se mu zasmejem in ga vprašam:
»Ali bo kaj iz tega?«
Pogledal je kvišku in me je spoznal.
»A ti si, Katarina?«
In potem se je nasmehnil:
d in ženimo ...
Spisal Pavel Perko.
»Ne vem, ali bo kaj ali ne. Pa saj teknilo bi mi itak ne; ker povem ti, da sem jezen na ves svet.«
»Zakaj bi bil jezen, ko je tako lep dan?« sem rekla.
»Lep dan, pa grdi ljudje!« je pristavil. »No, pa to ne velja zate, Katarina. Ali veš, da sem ravno nate mislil, in da sem imel namen, da pridem v nedeljo k vam in te zasnubim. Zdaj si pa sama prišla in te lahko kar tukaj vprašam, ali me vzameš ali ne. Pa kar naravnost mi povej!«
To veš, da sem osupnila. Saj sem ga komaj poznala. Saj vsa življenje nisva izprego-vorila par besed. Sedaj me pa kar tebi nič, meni nič zasnubi, pa tukajle sredi pota!... Nisem vedela, ali se norčuje ali kaj. Ko sem pa videla, da resno gleda, in da se mu v očeh sveti nekaj kakor prava jeza in nevolja, sem mu odvrnila pol resno, pol v šali:
»Saj pot do nas ni tako daleč; znaš jo pa tudi. In fantje so dosedaj imeli navado, da so prišli snubit v hišo, pa tako, da so se naprej napovedali.«
»Bom pa tako naredil, Katarina. Danes sem samo poskusil, kakšno bo vreme, kadar pridem: ali bo dež ali bo solnce...«
»Če je pa tisto,« sem rekla, »potem ti pa naprej povem, da bo dež.«
In sem hotela iti naprej.
»Katarina, toliko počakaj, da ti povem, kako je pri nas; potem pa pojdi v božjem imenu, jaz pa tudi.«
To zadnje je izpregovoril nekam votlo, tako da sem obstala in ga poslušala.
»Naša Neža — saj jo poznaš — mi je obrnila misli nate. Ker tako sva sklenila z Nežo, da pojdeva oba od hiše. Odkar je Matevž od vojakov, pa pri nas ni več miru. In to se vleče že pol leta. Sladka stvar je naš Matevž, ampak za delo zanič. In se je izmislil, da naj ima on grunt, nama z Nežo naj pa oče izplačajo. In vendar sva midva z Nežo grunt držala pokonci.«
»To vem,« sem rekla. »Nežo poznam, ker sva skupaj želi. O tebi pa tudi povedo, da si dober delavec in skrben za dom.«
»Ne bom se hvalil. To pa rečam: če je kdo živel vsa leta samo za dom, ker je mislil: moje bo, ker sem starejši.., Potem pa pride tako daleč, da mu začne drugi izpodjedati tla, ln se mora človek ozirati, kam bi sedaj. — Pa kaj bom pravil!«
In jezno je odstavil ponev in razbrcal Irjavico, da podžge nanovo, ker ni hotelo goreti.
»Kaj pa oče pravijo na to?« sem vprašala.
»Naš oče so revež! Kot prej bolnik! Mehak in popustljiv; zato ker je odvisen od drugih, ki mu strežejo. Po levi strani jih je udarilo ono leto, ko so se strele ustrašili. In sedaj lezejo včasih ob palici na vrt, da pogledajo doli po njivah. To je vse njih gospodarstvo. Zato pa mati odločujejo.«
»Kaj pa mati?«
»Materi je pa vse drugo mar, samo kaj resnega ne. Naši materi je vse tako luštno, pa če bi bilo še bolj neumno in nepotrebno. Če ženske vpeljejo novo modo1, da se jim vsak smaja — naša mati pravijo, da je moda luštna in lepa! Če je bila na Kolovcu igra, in če so igrali še tako slabo — naša mati ne morejo prehvaliti, kako dobro da so igrali. Sam Bog ve, če bi naš grunt prišel na kant in bi birič sklicaval na dražbi, ljudje pa kupovali — stavim, da bi naša mati rekla: »Oh, kako je šlo vse lepo gladko izpod rok!« — Taka so naša mati, Matevž se jim je pa vedel prisliniti, ker ima gladek jezik. Jim je nosil "novic od vseh strani in ji pritrjeval po cele ure, in obračal vodo na svoj mlin toliko časa, da jih je pridobil. Mati so danes prepričani, da bi jaz skrbel za grunt, Matevž pa bo za grunt in za očeta in za mater. Sedaj se je pa izvedelo, kako bo s tisto Kopišarjevo z Golic, saj jo poznaš? Je zahajal Matevž gor — kaj bom pravil; saj ljudje povedo dosti in preveč.,. Sedaj pa Kopišarjeva zahteva, da naj jo Matevž vzame, če ne ga bo tožila ir prisegla čezenj. Naša mati pa pravijo, da sedaj ni nobene druge poti, kot da Matevž dobi domačijo. In naš oče so začeli misliti ravno tako. Z Nežo sva pa na cesti, če ne bova hotela biti za hlapca in za deklo pri hiši.«
»To je pa res žalostno,« sem rekla. Martin se mi je smilil. In Neža tudi. Potem pa tak grunt! Ti ne veš, Rezika! Neža mi je pravila ono leto, ko sva želi skupaj, kakšne gnojne njive da so to. In pa gozdi! Po eni strani segajo do kranjebrških njiv, po drugi pa doli do ceste. In še vse celo in neposekano,
»Takole je, in nič ne bom prikrival. Ko se mi še sanjalo ni, da bo prišlo do kaj takega, sva se z Nežo enkrat menila, kako naj bo pri nas. Pa mi je rekla, da naj jaz zate poprašam, Katarina. Jaz pa sem vzal besede zares in sem dejal: Zato mi je všeč, ker se nikomur ne ponuja, kot se drugih vsaka. Ko pride čas, bom pa morebiti res vprašal. Pa sem, neumnež, toliko časa odlašal, da je sedaj prepozno. Zaklel bi, pa je greh!«
»Sedaj me pa snubiš, ko me nimaš kam dejati,« sem se pošalila.
»Me imaš pa ti kam.«
»Ali ne veš, da bo pri nas Tine za gospodarja?«
»To vem. Pa je Tine zelo bolan, kakor pravijo,«
»Bolan že, umrl pa manda ne bo. In Bog varuj, da bi mu kdo spomnil, da ne bo mogel imeti hiše in posestva,« sem rekla,
»Potem sva pa zelo na enakem. Mene preganja Matevž, jaz bi pa rad Tineta. Dobro, da sem o pravem času poizvedel to stvar, da ne bom imel potov in sramote, To pa rečem, Katarina, ko bi Tine resno zbolel, — saj mu ne želim smrti, Bog varuj, zavoljo mene naj živi še sto let. Ampak ko bi — no, recimo! Pa naj bo, kakor da ni bilo nič govorjen aga med nama danes,., Tega sem pa le vesel, da sem imel koga, da sem nad njim stresel svojo jezo. Ti povem, da me je kar davilo v prsih. Sedaj sem pa lačen, pa je ponev mrzla. Ne vem, kaj bi? Nič!«
In vrgel je ponev po hosti in poprijel plankačo in tolkel in tesal, da sem ga čula še pol ure daleč.
Popoldne sem se vračala po isti poti nazaj. Ponev ja ležala tam, kamor jo je bil vrgel zjutraj; žerjavica je bila pa samo mrzlo oglje. Martin je tesal nekoliko nižje, tako da sem mislila, da bom smuknila mimo, ne da bi me opazil. Pa me je le zagledal, čeprav sem bila že mimo.
»Katarina, hoj! 0 tem, kar sva se menila — razumeš?«
In dal je prst na usta, kar je pomenilo: Molči!
»Saj ni bilo nič takega,« sem rekla. »To pa tudi veš, da nisem nič obljubila.«
»Nič obljubila — res je to. Odrekla pa tudi ne.«
»Bolj kakor ne.«
»Nak! — Pa še to ti povem: Jaz sam vesel človek, grem pa svojo pot, kakor vem, da je prav. Ampak, če doma napravijo z menoj tako kot sem pravil, potem bom postal same jeze ničvreden človek. Ali bom pijanec, ali pa babež — ali pa oboje. Saj danes, če hočeš imeti grunt, moraš biti babež; dekle pa, če hoče k hiši, mora biti pa —, Fej, bom rajši pljunil!«
In res je pljunil.
Jaz pa sem hitela proti domu. Kaj sem
vse mislila po potu, in ali sam bila yesela ali žalostna, ali v skrbeh, — tega Ti pa, draga Rezika, danes res ne morem povedati. Le toliko vem, da mi je nekaj reklo: Ko bi biio takih-le fantov več, bi pa dekleta morale same po sebi postati bolj pametne, In da bi bil Martin res obljubil za tovariša na Berno-tovi svatbi: to pa res ni verjetno! Kaj praviš, Rezika?
Pozdravljena! Tvoja
Katarina.
Molitev,
Poklical si me v življenje —	In vendar — sredi viharjev
in dal mi srce	le malo še tli —
tako globoko čuteče:	o saj ne more vzplamteti!
da bi od ljubezni vzplamtelo	Od težkih megla je zastrto,
za Te, ki izvir si vse sreče!	na more se k Tebi povzpeti!
Gospod! Ker k Tebi ne morem, usmili se me, potrudi se sam do mene! Skušnjav vseh pomiri viharje in dvome razprši — meglene...
M.
Naznanila.
i.
Najprej Vam bodi naznanjena vesela novica, da bo letos 7. in 8. septembra, torej o Malem Šmarnu, o priliki posvečenja salezijanske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani marijanski kongres.
Upanje je, da pride h kongresu celo en k a r d i n a 1. iz Rima, in sicer kot zastopnik sv. očeta. V tem oziru bi kongres prekosil celo katoliški shod, na katerem ni bilo kardinala in tudi ne zastopnika papeževega (ad hoc]. — To je sa-lezijanski 80 letni kardinal C a g 1 i e r o , učenec vdon Boskov in mnogoleten sloveč misijonar v Južni Ameriki. — Obeta se pa na kongres tudi več škofov.
Za kongres je čas pripraven zlasti za to, ker sta skupaj dva praznika: Mali Šma-rin bo v ponedeljek. V nedeljo bodo posvetovanja in zborovanja, na praznik pa
bolj vnanja slovesnost. — Ljudi, posebno Mar. družbenikov bo takrat že itak veliko v Ljubljani; vredno je to priliko dobro izrabiti.
Kongres bo posvečen Marijinemu če-ščenju sploh; posebno pozornost pa bo obračal seveda Marijinim družbam, zlasti mladeniškim in sploh moškim družbam, ki morajo po tem kongresu dobiti novo pobudo in nov razmah — vse drugače kakor doslej.
Misel marijanskega kongresa je odobrena od presvetlega gospoda knezoškofa ljubljanskega dne 14. januarja z besedami: »Odobravam in prosim od Boga po Devici Mariji obilnega uspeha in blagoslova.«
Veselimo se tega velikega Marijinega slavja. Več pozneje. Za enkrat: Molite za srečen uspeh!
II.
Ljubljanske kongregacije imajo letos svoj vsakoletni skupni shod v Unionu v nedeljo 24. svečana ob 4. popoldne.
Udeležijo naj se ga vse družbe. Zborovanje naj ne bo samo slavnostno, ampak tudi praktično in koristno. Misijonsko vprašanje je stvar, ki mora zanimati vse kongreganiste. Ker se misijonskega tečaja 6. in 7, januarja kongregacije zaradi pre-pičlega prostora večinoma niso udeležile, se bodo na tem shodu še enkrat kazale in razlagale skioptične misijonske slike. Tisti kongreganisti, ki so te slike že videli -— a teh je malo — bi smeli od shoda iz-ostati. Drugi naj pa pridejo polnoštevilno!
Zadnjo pesem »O Marija, naša ljuba mati« (»Pojte!« št. 121), naj poje vsa dvorana! — Sedeži so po 10, 8, 6, in 4 Din. Predprodaja pri Ničmanu.
III.
Knjiga, ki Vam je bila napovedana pod imenom »Kažipot Mar. družb« in po kateri nekateri že poprašujejo, bo izšla pod imenom »Vodilo Marijinih družb«, a še ni gotova. Spisana je sicer že nekaj časa, a treba je bilo še marsikaj preuda-riti, kako naj se pove, preden je šla v tisk. To je nekak zakonik (ali vsaj razlaga zakonika) Mar, družb, pri katerem je treba dobro pretehtati, kaj in kako naj se vsaka stvar pove, »Vodilo« bo nekako dopolnilo »Družbenika Marijinega« ter precej nadrobno razloži vse glavne stvari, na katere naj Marijine družbe pazijo, da bodo dobre. Upamo, da bo prinesla v naše družbe nekaj več življenja.
Želeti je, da bi je imeli družbeniki čim več v roki. Kolikor več je bodo imeli, toliko bolj bo učinkovala, toliko lažje bo družbe voditi. Vsaj vsi člani predstojništva jo morajo imeti. Zato vas opozarjamo nanjo naprej, da boste nanjo pripravljeni in da, ko bo gotova, takoj sežete po njej. Če ne prihodnja številka Bogoljuba, vsaj druga prihodnja (aprilova) bo naznanila, da jo lahko dobite.
Vzorec.
Prvo pismo, naslovljeno na kongrega-cijsko pisarno, se glasi takole: Za statistiko sporočamo: Dne 21., 22. in 23. decembra smo imeli duhovne vaje za vse mladeniče v župniji, katere je napravila mladeniška Marijina družba. Duhovne vaje je vodil g. lazarist Andrej Tumpej. Udeležba pri govorih je bila prav velika, skupnega svetega obhajila so se s par izjemami udeležili vsi fantje cele župnije. 23. decembra ob sklepu je bilo na novo sprejetih 30 fantov v Marijino družbo.
Temu kratkemu poročilu je priloženo sledeče tiskano vabilo, ki je bilo dopo-slano na dom vsem fantom:
Vabilo.
DNE 21., 22. in 23, DECEMBRA 1923
se vrše
duhovne vaje
ZA VSE MLADENIČE.
SPORED; PETEK in SOBOTA:
Ob 6. uri zjutraj sveta maša in pridiga; ob 2. uri popoldne pridiga in litanije,
NEDELJA:
Ob 6. uri zjutraj skupno sveto obhajilo; ob 2. uri popoldne sprejem y mladeniško Marijino družbo.
Udeleži se duhovnih vaj !
VODSTVO MLADENIŠKE MARIJINE DRUŽBE — DOBRNIČE.
Dobrniška mladeniška družba je torej storila natančno, kakor se je priporočalo. Njeno ravnanje naj bi bilo vzorec za vse mladeniške Mar. družbe.
Družba šteje zdaj 100 udov. Dokaz, kaj se da s fanti doseči, če se hoče!
Nagla, a srečna smrt Marijinih otrok.
»O, hvala Bogu, še je verske gorečnosti dni pred smrtjo tudi vidva, dragi Ignacij,
med našim ljudstvom, in ta gorečnost je naše	Praznik in Kristina Novak. Takrat
veselje, tolažba in upanje .. ,1« Tako smo brali	nista niti slutila, da je Bog ravno na vaju
v dopisu iz Št. Vida pri Stični v prvem letoš-	dveh hotel pokazati kako ljubi tiste, ki prii
njem »Bogoljubu«, in te besede sta brala par	hajajo k Njemu po Mariji, da mu goreče slu-.
žijo, nas pa opomniti, kako srečni so tisti, ki so vedno pripravljeni na smrt. Te vrstice naj bodo v znak spoštovanja in hvaležnosti posvečene vama, naj bodo pa tudi v bodrilo slovenski mladini, posebno šentviški, za katero sta žrtvovala svoje življenje . . .
Kako sta pa pokojna hodila po Mariji k Jezusu? Samo nekaj potez iz njihovega življenja. O Ignaciju (roj. 1. 1899. na Selih pri Sobračah, župnija Št. Vid) naj govori soglasna sodba mož iz njegove bližnje okolice: Bil je najboljši fant v naši temenški dolini. V občevanju z nami vedno razumen in moder; nikdar nismo slišali kletve iz njegovih ust in nikoli ga nismo videli v slabi družbi. Od vojakov je prišel domov nepokvarjen, in čudili smo se, da se je kot doslužen vojak (24letni fant!), vpisal v Marijino družbo, in sicer kljub vsemu preziranju, t ki so ga do takrat imeli njagovi sovrstniki do družbe Marijine. Večkrat smo ga videli pri obhajilni mizi, čeprav je imel poldrugo uro do farne cerkve. Zgledno je bi!o tudi njegovo obnašanje v cerkvi. Njegova mati pa zatrjuje: Ubogal me je vedno. Kot priden delavec je bil glavna opora v domači hiši. Vsak dan se je udeleževal skupnih molitev, pa neprisiljeno, kar sklepam iz tega, ker sem ga večkrat videla tudi samega moliti. P r i sv. obhajilu je bil še dan pred svojo smrtjo. Ko je prišel iz cerkve domov, mi je kot navadno, kadar se je vrnil s pota, pripovedoval, kod je hodi!. Preden je šel tisto jutro kopat pesek, smo skupno na njegovo prošnjo molili sv. rožni venec.
Tudi zgledno življenje Kristine (rojena L 1893. v Št. Pavlu) ni bilo samo izpolnjevanje glavnih krščanskih dolžnosti, ampak tudi vaja v onih čednostih, v katerih naj s2 posebno odlikuje vzorna članica Martine družbe. Bila je živahna, prikupljivega obnašanja, vedno zdrava, v delu neprekosljiva, hči -premožnih staršev, a vse to je ni vseh 13 let kot članice Marijine družbe omajalo od sklepa, s čistim srcem posvečevali svoje življenje Mariji in delati za čast božjo. Kako lepo je vršila apostolsko nalogo v številni domači družini, saj je vedno opominjala svoje brate in sestra k molitvi in pogostemu sv. obhajilu. Ker jim je tudi sama dajala najlepši zgled, sojo ubogali in zljubiii. Prva je zjutraj vstajala, da je pred sv. mašo opravila svoje delo, in zadnja je hodila počivat potem, ko se je še sama večkrat pogovarjala kleče z Bogom v goreči molitvi. Kot pri telesnem delu, tako je bila tudi velika njena vnema za čast božjo, saj ni zamudila nobene nedeljske ali prazni-ške popoldanske službe božje. Vselej s3
je veselila družbenih duhovnih vaj, in da je res pridno in pobožno poslušala govore, nam priča njen zapisnik, v katerem so zapisani govori in sklepi zadnjih dveh duhovnih vaj. Pri zadnjih duhovnih vajah je med drugimi sklepi zapisala tudi sledečega: »Z Marijino pomočjo hočem od zdaj naprej tako živeti, da bom vedno pripravljena stopiti pred sodbo božjo.« In ta sklep je tudi držala do — smrti. Po duhovnih vajah je v minulem adventu razen parkrat, ko je bila zadržana po nujnem opravilu, vsak dan prišla k zornicam in pristopila k sv. obhajilu. Njene tovaršice so opazile, da je zadnje dneve, posebno odkar je njena sestra Angela stopila v samostan, izredno pobožno molila. Na sveti dan je pripovedovala svoji sestri, da nima nič kaj posebnega na vesti, pa je vseeno kot navadno pred novim letom opravila dolgo spoved za eno leto nazaj. Sv. obhajilo ie prejela tudi zjutraj pred smrtjo, nato pa je šla druga dekleta prosit, naj gredo kopat pasek za društveni dom ...
Natančneje o nesreči je že poročal »Domoljub« (štev. 1, str. 3). Vendar bi na tem mestu pripomnili še sledeče. S kopanjem peska so pričeli kmalu dopoldne in nadaljevali so brez kosila čez poldne in bi bili delali, kot so sklenili, do večera, da jih ni ob drugi uri doletela — smrt. Z občudovanja vrednim navdušenjem sta se pokojna z Ano Roječ lotila dela' in spodbujala tudi druge, da so vztrajali. Drugi so jih večkrat svarili, naj bodo previdni. Bližnja tovarišice pa pripovedujejo, kako so tik pred smrtjo ponavljali: »Smrti se nič ne bojimo. Če nas podsuje, bomo šli gotovo v nebesa, saj delamo za čast božjo. Kako bedo pa druge vesele, ko bodo lahko v novem domu čakale krščanskega nauka. Hitimo, spomladi moramo dom zidati! Kako lep spomenik nam bodo postavili!« Kmalu za tem se je zgodilo, kar so slutili...
Ne bi vedeli, kaj so podsuti mislili zadnje trenutke pred smrtjo, ko bi nam ne bila ostala pri življenju Ana Roječ, ki je bila tudi podsuta in poškodovana, a je zdaj že zelo okrevala in je pri popolni zavesti. Ta nam pripoveduje: Dobro se še spominjam, kako je Kristina takoj, ko je na nas padla plast, vzkliknila: »Jezus, Marija! Molimo k e -sanje!« Molili smo vsi trije glas-n o , dokler nismo izgubili zavesti...
Vest o veliki nesreči in o junaški in lepi smrti gorečih častilcev Marijinih in vnetih delavcev za dobro stvar se je takoj raznesla po celi šentviški fari, ki je tudi priredila njima v čast, žalujočim družinam pa v tolažbo tako veličasten pogreb, kot ga po izjavah starih
mož ne pomni naša župnija. Vsako oko tisoč-glave množice je bilo porošeno od solz žalosti in sočutja, pa tudi od solz veselja*- saj smo vsi prepričani, da jima je že tudi nebeška Mati Marija, kot svojim zvestim otrokom, priredila še lepši in veličastnejši spreiem v kraljestvo
svojega ljubljenega Sina, kjer gotovo že gledata večno luč. Naši mladini pa naj z lučjo lepega, zglednega življenja svetita še v poznih rodovih in ji s svojo priprošnjo pri Bogu pomagata do čednoetnega življenja!..,
Dopisi.
Vodstva koroških dekliških Marijinih družb so imela 29. novembra posvetovanje v Celovcu. Zastopane so bile po več osebah (voditelj, prednica, tajnica, svetovalke) družbe iz «Št. Jakoba, Št. Janža, Škocijana, Glo-basnice, Kazaz, Šmihela, Pliberka in Vogrč. Sklenilo se je: — 1. Vsaka dekliška Marijina družba naj se postavi v službo dobrodelnosti. Majhen dobrodelni odbor naj neti ogenj gorečnosti za dobrodelnost v družbi. — 2. Prihodnje leto se bodo začeli prirejati pokrajinski evharistični shodi in sicer najprej v Doberlivasi, pri Božjem grobu (pliberška dekanija) in enem kraju v Zilski dolini. Drugi kraji pridejo na vrsto po misijo-nih. — 3. 8. decembra se udeleže družbenice zgornje Podjune slovesnosti v Doberlivasi, kjer se bo ustanovila dekliška družba; družbenice spodnje Podjune pa naj gredo v Šmi-hel, kjer se bo na slovesen način blagoslavljala nova družbena zastava. — 4. Dekliške Marijine družbe prirejajo samo igre z ženskimi vlogami. — 5. Letno poročilo naj do-pošljejo vse Marijine družbe tekom meseca januarja škofijskemu voditelju. — 6. Marijine družbe naj tudi pobirajo prispevke za poravnavo stroškov. Če to store v obliki cerkvenega darovanja ali v obliki članarine, se jim prepusti prosto. Centrala zase za enkrat nič ne zahteva; pač pa naj se škofijskemu in dekanijskemu voditelju vedno povrnejo potni stroški, ki jih ima. — 7. Za »Bogoljuba« naj se z večjo vnemo agitira. Naj se v vsaki družbi ustanovi časnikarski ali tiskovni odsek. Želeti bi bilo, da bi se v stanovski list v^č dopisovalo.
Iz Bornberga na Goriškem. Da bi bili videli, kako je bilo pri nas prvi adventni teden, ko smo obhajali v naši starodavni fari sv. misijon, da bi bili slišali vse navdušene misijonske govore, da bi bili gledali vsak dan do kotička natlačeno cerkev, da bi bili šteli tisoče sv. obhajil, to bi se bili čudili, a čudili najbolj, ki bi bili stopali med vrstami ogromne sklepne procesije, procesije, kakor je še ni videla Dolenja Vipavska dolina. To procesijo je prišel vodit naš nad vse ljubljeni, prevzvišeni nadpastir knezonadškof goriški, od vseh
spoštljivo pozdravljen. Videli bi bili veliko hvaležnost, ki je sijala vsem Dornberžanom z obrazov, hvaležnost do našega vsem tako dragega nadpastirja, ki nas je ta dan s svojim visokim obiskom tako razveselil. Hvala mu iskrena! A kaj bi bili . še videli? Nekaj, kar je velikemu, z vsemi organizacijami prepletenemu Dornbergu doslej zares manjkalo: videli bi bili, kako pogumno in navdušeno je pri tej procesiji prvič nastopila dekliška Marijina družba, dan prej ustanovljena, videli bi bili dolgo, dolgo vrsto deklet v cvetu let, ~ deklet, ki so si izvolile nebeško Kraljico za svoj gospo, zavetnico in mater. 0, naj jih čuva, varuje in brani! Na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 25. marca popoldne bodo imele slovesen sprejem, zjutraj tega dne bo pa redka slovesnost zlate maše in našega »ta starega« gospoda. Tudi takrat nas pride obiskat naš prevzvišeni in preljubljeni nadpastir gospod knez in nadškof. 0 da bi še vse to videli!
Hoče pri Mariboru. Dne 22. decembra so nam v Gospodu zaspali naš ljubljeni č. g. dekan Adam Grušovnik. Zjutraj ob 4. so še prejeli sv. popotnico in zvečer, ravno ko se je oglasil večerni zvon, so se preselili iz tega sveta med molitvijo angelovega pozdrav-ljenja. Pri nas so pastirovali od leta 1905 dalje. Ustanovili so nam Marijino družbo za vse štiri stanove, tretji red, bratovščino presve-tega Srca Jezusovega in Marijinega. Marijina družba se jim je zato prav hvaležno skazala; saj jim je iz hvaležnosti kupila že 3 zamor-čke. Pokopani so bili ravno na svoj god. Kot božični dar so nam oskrbeji tridnevno pobož-nost. Konca tridnevnice niso doživeli; že drugi dan tridnevnice so se poslovili iz te doline solz v lepšo domovino, v nebesa, katero jim tudi mi farani iz srca želimo.
Maribor. 16. december je bil slovesen dan za Marijino kongregacijo v zavodu šolskih sester. Vršil se je sprejem novih članic, katere je sprejel prevzvišeni knezo-škof dr. Andrej Karlin. Slavnost je bila zelo ganljiva. Sprejetih je bilo 14 članic in 20 kan-didatinj iz tukajšnjega učiteljišča. Naša kon-gregacija je sedaj zelo številna.
Lom. Naša Marijina družba ima vsak mesec poučno-zabaven sestanek; posebno lepo je bilo 8, decembra; igrale smo poučno igrico »Vedeževalka« in zapele nekaj narodnih pesmic. Na sveti večer smo predstavljale druž-benice lepo igro »Neža z Bleda« in pele lepe božične pesmi. Na sv. Tri Kralje smo igro ponovile; udeležilo se jih je veliko iz Tržiča. Za prihodnji sestanek smo se že naučile koračnico za Marijino družbo, ki je izšla v zadnji številki »Bogoljuba«. Za leto 1924. so nabrale družbenice za »Bogoljub« 33 naročnikov. Torej pride pri nas na 11 oseb en »Bogoljub«.
Kršč. delavska organizacija, skupina papirniške zveze, Preska, Na 5. rednem občnem zboru naše organizacije smo sklenili, da bomo imeli poleg obveznega delavskega lista »Pravica« tudi priljubljeni »Bogoljub«, Sklenili smo, da nikakor ne smemo opustiti lepe navade, v sprevodu za umrlega člana ali članico moliti sv. rožni venec in za par svetih maš zložiti v pomoč njegovi duši. Zelo potrebno je v organizaciji pobijati pijanost in trezno živeti, ker le tako si bomo priborili v boju s kapitalisti zmago. Sklenili smo pa tudi, da bomo obhajali 1. maj s tem, da se bomo udeležili sv. maše, prejeli sv. zakramente in šli na shod. Skupno z vevškimi brati in sestrami pa bomo priredili romanje na Šmarno goro k naši nebeški materi Mariji, da jo prosimo pomoči v boju življenja. Delavci in delavke, 150 nas je že v Goričanah in Medvodah, pridite še drugi k nam v naše katoliško društvo, da bomo vsi eni! Krščanskosocialni delavski pozdrav!
Cerkvena slovesnost pri Gor. Sv. Kun-goti, 8. decembra 1923 je bilo 25 Marijinih hčera slovesno sprejetih v Mar. družbo. Družbeni oltar so dekleta z venci ozaljšale, a nad prekrasnim kipom Brezmadežne je bleščal velik napis: »Vsa lepa si, in madeža ni na Tebi. Ozaljšano z zelenjem je bilo tudi župnišče, od koder se je ob 2. uri popoldne pcmikala lepa četica kandidatinj v cerkev,-kjer je pred Marijinim oltarjem nad vse gin-ljivo razložil preč. gosp. prof. Ernst Trstenjak pomen dekliške družbe. — Sedaj pa prihajajo mladeniči in prosijo sprejema v fantovsko Marijino družbo. Dosedaj se jih je že do 15 oglasilo. Fantje, večjega veselja Brezmadežni ne morete storiti, kot da stopite tudi vi pod njeno zastavo; tako bodo veseli vaši starši, ponos boste šentkungovške župnije, a krona vsega pa bo mirna zavest, da ste cvet svoje mladosti posvetili Jezusu in Mariji. Le korajžo i Bogom in Marijo!,
Bled. Naša Marijina družba je obhajala 8. dec. petindvajsetletnico ustanovitve. Proslava važnega dogodka je bila v manjšem ob-
segu, pa ljubka. Dekleta so okusno okrasila oder družbene dvorane, kjer smo imeli kot pripravo na družbeni praznik dva sestanka z govorom in petjem. Na praznik Brezmadežne je bila glavna slovesnost v cerkvi pred bo-, gato okrašenim Marijinim oltarjem. Č. g- kaplan iz Gorij so imeli lep govor, nakar je sledil slovesen sprejem novink. V lepem številu je bila navzoča tudi Mar. družba iz Gorij z zastavo. — Družba šteje danes nad 50 deklet. Od ustanovitve do danes je veliko pripomogla k verskemu življenju na našem Bledu, da omenjam samo zaslugo za razširjanje dobrega časopisja. Koliko nasprotovanja je bilo od vseh strani dolgo vrsto let, pa dekleta so šla neustrašeno skozi sovražni ogenj.
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Za tukajšnjo župnijo, ki šteje samo 460 duš, se je ustanovila dekliška Marijina družba dne 21. januarja 1923. Pristopilo je 17 deklet, tako da s tremi članicami, ki so bile že pri drugih družbah včlanjene, šteje družba 20 članic. Dne 21. ju-; nija se je vpeljal tudi Marijin vrtec, v katerem je 15 šolskih deklic, kandidatinje so tri. Odseki so štirje: evharistični, časniški, treznost-ni in misijonski. »Bogoljub« prihaja k nam v 13 izvodih, misijonskega koledarja smo raz-pečale 5 zvodov, na »Katoliške misijone« je 6 naročnic, za »evharističnega Kralja« smo skupile 140 kron, misijonišču v Grobljah smo poslale 300 kron.
Prečina. K zasebnim, sestankom, ki smo jih vpeljale takoj po poučnem shodu v Šmi-helu, se zbiramo vsak mesec. Pri sestankih vselej zapojemo, potem je deklamacija, kratek govor, ali se kaj bere. Ker smo prejele v istem času Misijonske koledarje in brošu-rice »Za našega Evharističnega Kralja«, so koledarje razpečavale dekleta iz Mar. družbe, brošurica pa so razprodajale deklice iz Marijinega vrtca. Za glavni družbeni praznik dne 8. decembra smo se pripravile s tridnevnimi vajami.
Sv. Ilj pod Turjakom. Pri nas se je ustanovila 8. decembra mladeniška 'Marijina družba, Okrog 30 vrlih mladeničev je pristopilo k oltarju Marijinem. Nad vse ganljivo je bilo, ko so ti čvrsti fantje navdušeno pripeli k oltarju s pesmijo: »Marija, mati ljubljena ...« Marsikatera solza je kanila pobožnim verni-, kom iz oči. — Za tem se je vršil sprejem deklet - novink v Marijino družbo. — Nič manj ganljivo in slovesno pa se je ta dan vršila tudi ustanovitev »Marijinega vrtca«. Sprejetih je bilo 150 otrok, 80 deklic in 70 fantkov. Deklice v belih oblekcah z venci na glavi, kot nedolžne ovčice, dečki s šopki na prsih, so prikorakali v procesiji med pritrkavanjem zvonov v cerkev. Bilo je lepo!
Šmihel nad Pliberkom. Naša dekliška Marijina družba je priredila dne 25. novembra igro »Junaška deklica« (blažena Ivana d'Arc) in nato tombolo. Čisti dobiček cele prireditve je bil namenjen za nabavo družbene zastave. Na naš glavni praznik, dne 8. decembra smo novo, krasno zastavo že blagoslavljali. Slo-, vesnosti so se udeležile poleg domačih druž-benic in vernega ljudstva tudi družbenice globasniške, pliberške in vogrške družbe. Zadnje so prišle celo s svojo zastavo (bande-ro). Cerkveni govor je imel dekanijski vodi-
telj č. g. Ivan Sekol. Ob tej priliki je bilo na novo sprejetih devet deklet. Družba, ki je bila šele lani ustanovljena, šteje že 63 članic. Da bi v novem letu rastla in napredovala po pri-prošnji Brezmadežne I
Šmihel nad Mozirjem, Imeli smo pred božičnimi prazniki duhovne vaje v čast sv. Frančišku Šaleškemu. Vodili so jih preč. g. misijonar Plantarič od Sv. Jožefa nad Celjem. — Bog daj, da bi v tem nastopnem letu ne imela obstanka »Domovina« in drugi brezverni listi na mozirski pošti, kakor v starem letu!
Po domovini.
Župnik v Brežicah je postal dosedanji spiritual v mariborskem semenišču g. Martin J u r h a r. Na njegovo mesto je prišel g. Al. Skuhala, doslej kaplan v Hajdini pri Ptuju.' — Na župnijo Mala Nedelja je bil umeščen g. A. C e m a ž a r , na župnijo Zg. Sv. Kun-gota pa g. Fr. M a g d i č. V Turnišče (Prek-
f Ignacij Praznik
Žrtvi krščanske
murje) je prišel kot kaplan g. Franc O s t r ž ; na njegovo mesto pri Sv. Križu blizu Ljutomera je nastavljen g. M. Asič, kaplan iz Apač. V Apače je prišel g. Mesner, k Mali Nedelji g. Sunčič, na Hajdino g. Kuk. — Za stolnega kanonika v Mariboru je imenovan g. Fr. C a s 1, župnik v Trbovljah. Smrtca kosa, V Rajhenburgu je umrl decembra šentjoški dušni pastir Franc
U m n i k. Poleti je iskal zdravja v Dalmaciji; izgubil je glas. Pred vojsko je služboval dalj časa na Koroškem. Večni pokoj!
Za duhovnega svetnika je imenovan g. Franc Traven, župnik v Sodražici.
Obljube, Minister verstva v Beogradu je uvrstil v proračun tudi vsoto za zidanje nadškofijske hiše v Beogradu kakor tudi za po-
f Kristina Novak požrtvovalnosti.
slopje bogoslovnega semenišča. Potrebna vsota se bo nabrala šele tekom let, ker se bo vsako leto nakazovala le večja vsota.
Misijonsko zborovanje v Ljubljani na dan sv. Treh kraljev in v ponedeljek zatem se je povoljno obneslo. Udeležba je bila zadovoljiva. Zanimanje za misijonstvo se je vnelo tudi pri nas v Sloveniji. Doslej obstoječe misijonske naprave (Dejanje sv. Detinstva, Kla-
ver jeva družba) se bodo poživile in pomladile, nanovo se je pa ustanovila škofijska podružnica svetovne duhovske zveze za misi-jonstvo. Hkrati se je osnovala za ljubljansko škofijo »Misijonska družba za razširjanje svete vere«, ki se bo po želji svetega očeta raztegnila čez ves katoliški svet. Lepo je bilo, da so na omenjenem misijonskem zborovanju poleg duhovnikov govorili in navduševali za mi-sijonstvo med pogani tudi svetni gospodje: po en profesor, nadučitelj, visokošolec in uradnik. Upajmo, da se bodo zbudili med nami tudi številnejši misijonski poklici.
Sprememba. Za rektorja ljubljanske jezuitske hiše in zavoda je imenovan o. Franc Tome. — Župnija Zagradec v dekaniji žu-žemberški je podeljena gosp. Gabrijelu P e t r i č u.
Po svetu.
Kardinalski zbor šteje početkom 1. 1924 64 članov. 33 jih je italijanske narodnosti, 31 drugih- Francija jih ima 7, Nemčija in Španija po 4, Avstrija, Poljska, Anglija, Združene države po 2, Ogrska, Češkoslovaška, Belgija, Holandska, Irska, Portugalska, Kanada in pa Brazilija po 1- Štirje kardinali so še iz dobe Leona XIII., 24 jih je imenoval Pij X., 24 Benedikt XV., 12 pa Pij XI. — Najnovejša, pred Božičem imenovana kardinala sta Evarist L u c i d i , doslej tajnik in avditor apostolske signature, in Avrelij Galli, tajnik urada za papeška pisma (breve). — Ko bo sklenjen konkordat, je upati, da dobi tudi Jugoslavija svojega kardinala.
Vnebovzetje Marijino. Osrednji svet Marijinih družb na Tirolskem je sklenil soglasno vložiti po posredovanju škofa Waitza prošnjo aa papeža Pija XI., naj bi čimprej proglasil vnebovzetje Marijino kot versko resnico.
Bernardka Soubirous — »častivredna služabnica božja«-. Dne 18. novembra 1923 je bil v prisotnosti svetega očeta, številnih francoskih škofov, francoskega poslanika in drugih odličnih oseb prečitan v vojvodski dvorani vatikanski odlok, v katerem se naštevajo junaške čednosti Bernardke Soubirous. S tem je dosežena prva stopnja v svetniškem procesu znane Bernardke, kateri se je Brezmadežna 18 krat prikazala v Masabejski pečini kraj Lurda. Bernardka ima sedaj naslov »častivredna služabnica božja«. — Sv. oče je pri tej priliki častital zastopnikom francoskega naroda, ki bo v vrsto narodnih svetnic sv. Ivane d'Arc, sv. Margarite in blažene Tcrezike Malega Jezusa kmalu prištel tudi blaženo Bernardko.
Novi olomuški škof dr. Leopold P r e -č a n je sin poštenega kmeta in mlinarja. Po-
kojni dr. Stojan ga je poklical za svojega generalnega vikarja (namestnika), ko še kanonik ni bil. Član ondotnega kapitlja je postal šele preteklo leto. Moravani so novega škofa, ki je vreden naslednik dr. Stojana, zelo veseli.
Družba Jezusova. Meseca oktobra se jo začelo 27. veliko posvetovanje provincijalov jezuitskega reda. Jugoslovansko jezuitsko po-: krajino je zastopal dr. A. Prešeren.
Katoliški živelj napreduje tudi na Češkem. Pri zadnjih občinskih volitvah je dobila katol. slovaško - češka ljudska stranka okrog 400.000 glasov; napredovala je za 100% od zadnjih volitev leta 1919. Socialni demokrati in komunisti so pa nazadovali za 235.000 glasov.
Dva odlična moža. Predsednik (kancler) nemške republike je postal dosedanji voditelj nemškega centra (kluba katoliških poslancev) dr. M a r k s. Predsednik avstrijske republike je pa znani dr. S e i p e 1, duhovnik in bivši vseučiliški profesor, ki ga tudi nasprotniki proslavljajo kot moža, ki je zopet v red spravil razdrapano Avstrijo,
Častivec sv. Martina - junaka. V Toursu na Francoskem je svetišče sv, Martina, kjer visi nebroj spominskih slik, kot znak zahval-nosti za prejete dobrote. Med spominki se vidi tudi bela marmornata plošča z napisom: »Svetemu Martinu — Foch, maršal francoski, 11. novembra 1918.« — To je dan, ko se je po svetovni vojni sklenilo premirje. General Foch je znan kot odličen, veren katoličan, ki očitno spoznava svojo vero in tudi živi kot zgleden katoličan.
Stolna cerkev v Lincu bo letos, dne 1. maja slovesno posvečena. To novo svetišče Matere božje je v delu že več desetletij. Več zaporednih škofov je bilo, ki so zbirali prostovoljne doneske v ta namen, z njimi vred pa še poseben stavbni odbor; in zdaj gredo dela proti koncu. Nova cerkev, zidana v krasnem gotskem slogu, je gotovo ena najlepših v Evropi. Sedanji škof J. Gfollner je spisal v adventu pastirski list, v katerem napoveduje razne svečanosti, ki se bodo vrstile v tednu pred posvečenjem. Poleg sv. misijona, ki ga bodo imeli po vseh Jinških cerkvah, bodo imele veliko zborovanje vse Marijine družbe. Dne 30, aprila bo slovesna sv. maša v grško-rutenskem obredu, ki jo bo opravil križevski škof Dionizij Njarady. Prejšnji dan bo imel slovesno sv. mašo v armenskem obredu nadškof Gregorij pl. Govrik. Za slovesnost posvečenja in za predprazniške ve-černicc je povabljen sloveči zbor sikstinske kapele v Rimu. Na predvečer bodo priredili procesijo s svečami; okrog in okrog bodo goreli kresovi; nova cerkev bo sijajno raz-
svetljena. Doslej je za slavnostni dan priglašenih že 25 škofov in 30 prelatov. Poleg papeževega poslanca bosta zastopala sveti kolegij še dva kardinala. Prišla bosta tudi apostolska nuncija iz Monakovega in Dunaja. Vseh škofov pričakujejo nad 60.
Cestni misijon. Na Angleškem je društvo, ki skrbi za takozvani cestni misijon: Potujoči pridigarji razlagajo katoliški vero-nauk kar pod milim nebom. Od 102 jih je 80 neprestano na delu. Samo v Londonu imajo 35 javnih prižnic, in vsak teden je vsaj 80 ur katoliškega veronauka. Londončani se splošno močno nagibljejo h katoliški cerkvi.
Tako daleč...! »Izvestja« poročajo, da so se komunisti svobodcmiselci polastili cerkve v Pimenovi ulici v Moskvi ter jo spremenili v navadno plesno dvorano, kjer se mladenke uče plesov. Na stenah pa vise slike Ljenina, Trockega, Liebknechta. Razni napisi kažejo sovraštvo do vere, dasi drugače kriče: »Vera je zasebna zadeva.« — Če je vera zasebna zadeva, naj jo pa vsaj na miru puste!
Dobre knjige.
Med najboljšega priporočila vredne knjige moramo šteti kanonika dr. Opeka zbirke pridig. Doslej je izšlo 8 zvezkov, in sicer: Brez vere cena 6 Din; Za resnico 10 Din; O dveh grehih 12 Din; Začetek in konec 16 Din; Velika skrivnost 18 Din; O ljubezni 16 Din; Kam greš? 10 Din. Najnovejša pa je Vstajenje duše, cena 28 Din. O tej zadnji bomo drugič spregovorili še posebej. — Opekovih pridig ni treba veliko priporočati, ker je splošno znano, da so izvrstne. Vsem so koristne; posebno pa so priporočljive inteligenci. Kdor nima časa ali prilike dr. Opeka hoditi poslušat, naj njegove pridige bere! Kupi naj jih sam, ali če jih ne kupi, skušajte jih na kakršenkoli način takim v roke spraviti! Dobe se pri Ničmanu v Ljubljani. Po pošti vsaka poldrug dinar več.
Vestniki »Dejanja sv. Detinstva« 1924 — dobe gg. voditelji in poverjeniki v prodajalni K. T. D. (Ničman). Tam naj se prilično oglase ali pa naj pošljejo zanesljivo osebo, da sprejme določeno število knjižic. S tem je prihranjenih mnogo stroškov, ki pridejo v prid mi-sijonstvu. — Vodstvo.
Odpustki
za mesec februar 1924,
1. Petek, prvi v mesecu. BI. Viridijana.
P. o.: a) udom br. sv. R. Telesa kakor 7. dan; b) pod navadnimi pogoji vsem, ki nekoliko
premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jez.; c) istim kakcr 13. dan.
2.	Sobota, prva v mesecu. Svečnica. P. o.: a) vsem, ki so opravljali devetdnevnico za današnji praznik; b) udom br, sv. Rešnjega Telesa dvakrat pod pogoji kakor 7. dan; cj udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom rožnovenške br. danes ali v osmini; e) udom škapulirske br. karmel-ske Matere božje; f) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; g) onim, ki nosijo beli škapulir, če molijo za osvobojenje sužnjav; h) udom Marijine družbe; i) udom »Družbe krščanskih družin«; j) udom br. sv. Družine; k) udom br. preč. Srca Marijinega; 1) udom br. za duše v vicah danes ali v osmini; m) udom Družbe sv. Petra Klaverja kakor 25. dan; n) tretje-rednikom; istim v. o.; o) pod navadnimi pogoji vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste. za njej storjena razžaljenja.
3.	Nedelja, prva v mesecu. Udom rožnovenške br. trije p. o.: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očata; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. P. o.: a) udom br. presv. Srca Jez.; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
4.	Ponedeljek, Sv, Jožef Leoniški. P. o,
istim kakor 15. dan.
5.	Torek Sv. Peter Krstnik. P. o. istim kakor 15 dan.
6.	Sreda, prva v mesecu. P. o. pod navadnimi pogoji vsem, ki cpravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu.
7.	četrtek, prvi v mesecu. P. o. udom br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni.
8.	Petek Sv- Janez Matski. P. o. udom br. z belim škapulirjem, če v bratovski ali farni cerkvi molijo za osvobojenje sužnjev.
15. Petek. BI, Andrej. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne.
19. Torek. Sv. Konrad, P. o. istim kakor 15. dan.
22. Petek. Sv. Marjeta Korionska. P. o.
istim kakor 15. dan.
24.	Nedelja, zadnja v mesecu. P. o. vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec.
25.	Ponedeljek. Sv. Matija. P. o. pod navadnimi pogoji udom Družbe sv. Petra Klaverja, ako molijo za razširjanje sv. vere.
26.	Torek. P. o. istim kakor 7. dan.
Kako je letos z Bogoljubom?
Dosti dobro. Moramo reči, da ste se dobro držali in lepo obnesli! Danes 16. januarja, ko smo sešteli vse letošnje skupne naročnike, jih je vsega skupaj le 82 manj kakor lani. Bali smo se večjega nazadka. Seveda vsa sporočila ali naročila še niso skupaj. A ponekod ne le niso nazadovali, ampak celo napredovali in znatno napredovali. Naprimer Škale pri Velenju, dasi ni tako ogromna fara, so jih imele že lani 195, letos pa 210. Vsa čast! Posnemajte jih!
Letos ste bili zelo pridni, da ste nas obvarovali velikega pretečega nazadovanja, Prosimo, skrbite le, da bodo vsi tudi res plačali, da ne bo treba lista med letom ustavljati!
Ker povesti najraje berete, bodi povedano, da bo zanaprej Bogoljub vedno tudi povesti prinašal. Za letos bodi P. Perkova povest v pismih, ki se prav prijetno bere in je zajeta res iz domačega resničnega življenja. Vmes morda še kaj krajšega. Ko bo te konec, bomo pa priskrbeli kako prav lepo iz svetovnega slovstva.
* * *
Le Primorska (italijanska) — moramo enkrat odkrito povedati — nas ne zadovolji. Tam bi ga moralo v primeri z
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Danes se je spet nabralo dopisov po nekdanji navadi veliko: celih 25 jih je prišlo. Nekaj jih je romalo v koš, ker ne povedo skoro nič, nekateri so se morali odložiti, drugi so znatno okrajšani, sicer bi zavzemali pol številke. Ker je tale listnica tudi nekaka učilnica, bodi danes .povedano tole: Vsak pove kaj dobrega, a splošno ne zadovoljujejo popolnoma. Kjer so družbo ustanovili nanovo, je že primerno, da sporočite, četudi ni nič posebnega. Sicer pa povedo premalo novega, izrednega, dvi-gajočega, kar naj druge za seboj potegne, ker to more biti glavni namen dopisov: z zgledom spodbujati druge. Prosimo, ne pišite nam nikar, da imate vsak mesec shod, da imate oltar ozaljšan, da ste Imeli skupno sv. obhajilo in zahvalno pesem. Slabo, če bi tega ne bilo! Ne poveste pa, kako izpolnjujete to, kar Bogoljub želi in priporoča. Niti eden ne ve nič povedati o ljudskem petju, ko ste zadnjič brali dva lepa zgleda, kako delajte; in na to, če boste kaj prispevali h kongregacijski pisarni, je prišel od vseh družb en sam odgovor: iz Šmartna pri Kranju.
Glede vnanje oblike bi enkrat, če bi kaj pomagalo, povedal tole: Ko pišete, prosim, zamislite »e malo v položaj urednikov in skušajte mu delo kolikor mogče olajšati, ne kolikor mogoče otežiti. Čudim se, da tudi izobraženi dopisniki časih ne uvidijo, kako se ne sme. Pišejo mi: »Prosim spo-
drugo Slovenijo biti 15.000, ga je bilo pa komaj 3000! Petkrat premalo. Letos se od lani jim ni nič podražil, a napredek se zopet ne obeta biti poseben. Edino Kne-žak — no, to se razume — jih je naročil 60 več. Kar je mogoče v Knežaku, bi bilo mogoče tudi dnigod, ko bi bila — volja.
Smelo trdimo, da noben list nima za obmejne Slovence, ki so pod tujo oblastjo, toliko simpatij, toliko ljubezni in toliko brige kakor Bogoljub. A ta ljubezen se Bogoljubu od primorske strani ne vrača... Ne vemo, zakaj to, kar je za povsod drugod dobro, ravno za ta zatirani del slovenske zemlje ni dobro ,..
Urednik bi lahko povedal, kaj se je po zadnjem povratku z goriškega prizadel, da bi vzbudil v tukajšnih vodilnih krogih več zanimanja in več dejanske pomoči za goriške brate, A uspeh je malenkosten. Po tistem shodu 29, oktobra zopet vse tiho, kakor da je s tem vse storjeno! Ni jih mogoče razgibati za kako energično in vztrajno akcijo.
No, naj bo, kakor že hoče, Bogoljub bo, kolikor je na njem ležeče, skrbel in delal za vse Slovence brez razlike, ker se ljubezen — četudi prezirana — ne da iz-ruvati iz srca .,,
točite v Bogoljubu, da bo to in to..Ti urednik, ki nimaš nič drugega dela, pa (za kazen) prepiši vse tol Teh indirektnih stavkov »sporočite, da bo.. « vendar ne morem dati tiskati; moram torej vse prepisati in vse stavke obračati na prav, namesto da bi sam v taki obliki napisal, da bi se dalo kar brez spremembe tiskati. — Dalje: Večkrat sta dve stvari na enem listu: članek in dopis ali dopis in zahvala. Ko vendar pamet pove, da je treba članke dati skupaj, dopise skupaj, zahvale skupaj. Časih pa sta celo dve različni stvari na dveh straneh istega lista, da jih ni mogoče razstriči, ampak moraš, če hočeš ustreči, eno prepisati na drug papir, kar je seveda največja zabava urednikova.
—	Potem pa tisti popirčkil Če mu zmanjka besedi, pa še popir odstriže in priloži na koncu eno flikco, ki tako rada odleti in se zgubi, na katero je treba tako paziti in jo posebe prenašati in prekladati, če je hočeš rešiti! To morate biti dotičniki bogataši, ko ste taki šparovcil Jaz pa, če so le 3 vrste na papirju, dam vedno cele pol pole, ker vem, kako bo uredniku in stavcu tista flikca nagajala. In tako sem džlal tudi, ko še nisem bil urednik, ker sem se zamislil v položaj urednikov.
—	Pa brez zamere, da povem, kakor mislim!
Zaradi dolgega članka »Inteligenca in versko življenje« je danes moralo izostati marsikaj drugega: Zlate jagode, Vzgoja otrok, Med Hrvati in Srbi in drugo. — Lepo pozdravljenil
Tiska Jugoslovanska tiskarna,
Urejuje: Janez Ev, Kalan,