Sodobna slovenska poezija
Tomaž Šalamun
Ta, ki dviga tačko, spi
Sonce sije na človeka, saj ob soncu človek sedi, dela, odide
in se vrne.
Kaj pa takrat, ko sonce zaide?
Takrat mu sveti mesec. V njegovem soju lahko sedi, dela,
odide in se vrne.
Upani{ade
Ohranjanje kož
Slekel sem ga za mumijami. Tiho je zdrsnila obleka
z njega. Ob stebru. Ob son~nem vzhodu.
V cerkvi. Mumije so treskale. Mumije
so se veselile v Vodnjanu in sporo~ale mumijam v
Guanajuatu. Tudi tu imamo lune, ozvezdja, mesto
pod zemljo. Moja ta~ka plava. Tudi tu
imamo belo kapo, beli {ild. Ljubimo se s soncem.
Golenca
Kolence pti~a (pelikana, mitre, kameruna bahatega)
vseeno lahko olupimo. Ne, ne odvijamo kožice do
stopal. Ostrgamo, ostrgamo, da te~e kri. Pti~ bljuje
nekakšne proteste. Galjoti se redijo, potem shujšajo.
Odsekanih rok ne šparamo. Zdrobimo jih v dra~je
in jih zmedenimo. Pijete sirup? Pijete sirup? Za kašelj?
Proti kašlju? S cenilcem smo jih naga~ili, brez cenilcev ne gre.
Pav
Kakšen nightlife se je v globini duše spačil. Najrajši sem imel
drevesa v letih 1809-1810. Dišalo je po mivki. Ležal sem s hermitom.
Po obali se je valil sluzast gral. Pihalo je temno modro nebo.
Victor Hugo, tvoje strupene rastline so zrasle pozneje. Se spomniš,
kako si skočil iz kočije s puško? Skril si se za harmoniko
usnjenih vrat, sicer bi ti strel oplazil uho. Packe si imel
rad in ruševine. Drdranje kočije po blatu nojevih peres.
Der Löwe Felis Leo
Die Lönvinn Felis Leo Faemina
Michael, Thomas is torn apart. @ival si, morilec, zverina. Vse je zapisano v zvezdah. I entered the void. Vsako belo sekundo. Vsako belo sekundo. Kaj je s to vodo? Prevelika je. Jaz sem jo imenoval ocean milosti in ljubezni. Michael Thomas Taren.
Tour de France
Poljubljal sem ga po kosih, da bi mi ne razpadel. Why
would you like me to die? Govoriti s hudo
uro boli peske. This is my favorite painting of all
time. Maročani, januarnovember 1916.
Stvarno, a si pojedel pilulo? Kepler!
Zgodbe jes. Poslovi se od dlačic. Videl
sem ga z majico. Oči je imel postrani.
Pripoved sfinge s Parosa
Iz hrbta mi je zraslo drugo telo. Ploš~ato. Uvito. Najprej
sem se z njim zatikal. Potem ga je vzel veter, koval ga je
v plasti. Za~elo je frfotati in se greti. Se hladiti in metati
senco. Potegnilo me je gor. Videl sem valove, belo
so se bliskali. Kihnil sem. Sedel sem na klopi v muzeju.
Kihal sem kot ubož~ek, ki je delal pri Tolstoju.
Tinos
Nihče v gubi ne gleda metuljev. Metulji
imajo svojo nočno avtonomijo.
Žabe, citroeni, žabe citroeni prižigajo luči. Na
muki si, na rezilu. Beli naglas.
Ena noga stola se je zapičila v režo med
dvema kamnoma. Les ima grče. Vsi smo volkovi
v deviškem gozdu večnosti, pravi Marija Cvetajeva.
Grk
Taxisu je klient prerezal vrat, mi pravijo.
Prihajal sem po lesenih stopnicah in vpil:
Cara Rosa, cara Rosa, prinašam ti lesene
žebljičke. Iz rebra se je usul prah. Ruski
kriminalci so bili tetovirani, zavel je mrzel piš.
Tjulenj je šavsnil. Spet se je
zaslišala trobenta iz French Quarterja.
Plombirano dno
Bila je vojaška centralna postaja, pregrajena z rekami, volovska
ušesa so tiho ležala v vrečkah. Hotel sem odpotovati, za
pot sem vedel, vedel sem, kje je vlak. Tekel sem. Na drugem
platoju, malo pod zidom, sem se zavedel, da tečem nag, ker
mi je nekdo ponudil hlačke v prozorni vrečici, to rabite,
ne bodo vas spustili naprej. Vrečka ni bila čisto
prozorna. Hlačke so se iz nje valile počasi, zahvalil sem se, bil je
dobrotnik, tekel naprej, a ni bilo več postaje. Na tleh so ležali
listi, zibala se je gneča trudnih. Tekli so po hodnikih, bil je
nekak termitnjak, tudi tramvaji so bili ukinjeni. Ciniki so lizali zid.
Rusoglavi
Plotin razje smrt, ustavi duha, kipa vodo, Plotin lazi, lazi
se, sence vpijejo. Ne jej mesa, vzredi mak v ovsu goveda.
Poljubi oči kravam, ki ležijo sredi ceste kot bron, tu
sem uviral stopalo, zaplodil potomce skupaj
z Aleksandrom. Skupaj sva ljubila, ampak od najinega
imperija ni ostalo nič. Poglej islam, kako se je siril kot
blisk, tipal z nogo, metal senco vodoravno kot v moseji v Cordovi.