Po5tn!na platana v PotbVTnT
smtia srir drceitrtfra fgii
MARIBORSKI
■m
'sgy."gyy
MBMMMMatii MU (*.. _	.o	.!■_	.»jicracjsCTrc.
Cena 1 Din
VECERMK
MradnUtv« la uprava t Maribor. 4k>apaa*a Alt i Tat ata« arodnUtvn 9440,
Uhaja razaa nedalja In praaolhov vaafe dan ab 10. uri / Valja BMaatno prajaiaaa « upravi ah po poStl 10 Din, dostavljat* na dom 12 Dla / Oglasi pa aaaika t Otlaaa aprajama ta« oalaaal oddaloh wmtnr v Ljubljani , baMpi 6aha»ml rafcaa M, IV4M	ff
JUTRA
99
Zbližanje na Balkanu in v Podonavju
IZJAVA NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA DR. JEVTIČA.
1
TRČENJE DVEH FRANCOSKIH BRZO VLAKOV. OKOLI 50« MRTVIH IN RANJENIH- OGROMEN POGREB ŽRTEV V PARIZU, DOSLEJ ZNAŠA ŠTEVILO MRTVIH ŽE 217, A NEKAJ ŽRTEV ŠE UMIRA.
PARIZ, 27. decembra. V soboto zvečer, približno ob 23.40, se je zgodila na vzhodni železnici kakih 25 km izven Pa-rizp v bližini postaje Lagny strašna železniška katastrofa, največja v zgodovini železniških nesreč na vsem svetu. V izredno gosti megli je zavozil strassbour-ški brzovlak, ki je brzel z brzjno najmanj 100 km na uro, v lokalni, prenapolnjeni brzovlak in ga dobesedno zdrobil, Deloma ohranjen je ostal samo en vagon. Na pozorišču katastrofe je nastal grozen, pretresljiv prizor. Obupni klici in kriki stoterih ranjencev so pretresali ozračje. Izpod ruševin dolgega brzovla-ka so izkopali še v nočnih urah po dosedanjih poročilih nad 200 mrtvih in okrog 300 ranjeneev, od katerih jih je že več umrlo v raznih pariških bolnišnicah, kamor so jih prepeljali. Vzrok te največje železniške katastrofe še ni do? cela pojasnjen, zdi se pa, da tiči v dejstvu, da je bil lokalni brzovlak sestavljen iz samih starih, že izranžiranih vagonov, ki so ovirali dovolj naglo predpisano brzino. Uvedena je bila obširna preiskava. Iz vseh držav so prispele so-žalne brzojavke, med prvimi brzojavki jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra.
PARIZ, 27. decembra. Davi ob 9.45. url je bila prirejena pred tukajšnjim vzhodnim kolodvorom velika žalna svečanost žrtvam, kj so izgubile življenje 23. t. m. na strašni način pri železniški katastrofi pred postajo Lagny. Na ogromen mrtvaški oder pred postajnim poslopjem je bilo položenih 197 mrtvaških krst, Med žalnimi gosti je bil navzoč tudi predsednik republike Lebrjitt, mimo njega pa tudi predsednik vlade Chau-
temps z vsemi ministri In diplomatskim zborom. Krste je blagoslovil kardinal in pariški nadškof Verdier, žalne govore pa sta injela minister Paganon in predsednik francoske vzhodne železniške družbe. Sedemnajst krst je bilo naloženih v železniške vagone in odpeljanih k večnemu počitku v domače kraje, ostale krste pa so bile odpeljane na vozovih v velikanskem pogrebnem sprevodu po mestnih cestah na pokopališče, kjer so bile pokopane v skupnem grobu. Na vseh cestah in ulicah so cestne svetilke ovite s črnimi trakovi, s hiš pa plapolajo žalne zastave. Identiteta trupel je bila z izjemo treh žensk in treh otrok, ki so bili dobesedno zmečkani, v vseh ostalih primerih ugotovljena. Strojevodja in kurjač strasgbourškega brzovlaka, ki sta bila takoj po katastrofi in uvedeni preiskavi aretirana, sta bila že včeraj izpuščena Iz zapora, ker se je ugotovilo, da signalne naprave v resnici niso delovale. Kurjač je pri zaslišanju izjavil, da prestane groze ne bo mogel nikdar pozabiti in da v svojem življenju ne bo nikdar več stopil na nobeno lokomotivo. Aparatura za beleženje svetlobnih signalov ob progi, ki so je demontirali z lokomotive strass-bourškega brzovlaka, je pokazala, da je bil signal ob progi pred postajo Lagny postavljen na »prosto« in je zato strojevodja upravičeno nadaljeval vožnjo z nezmanjšano brzino.
PARIZ, 27. decembra. Število mrtvih, ki jih je zahtevala strašna katastrofa pri Lagnyju, se je zvišalo že na 217. Kor se bori v raznih pariških bolnišnicah še 20 nevarno ranjenih s smrtjo, je pričakovati, da se bo dosedanje število smrtnih Žrtev še zvišalo.
Leto, ki se bo te dni zaključilo, bo imelo v povojni zgodovini poleg temnih tudi nekaj svetlih strani, med najsvetlejše Pa moramo vsekakor šteti prizadevanja vseh balkanskih narodov in njihovih vodilnih politikov za novo bratsko sodelovanje na Balkanu. Na tem mestu smo v zadnjem času že ponovno govorili o Velikih diplomatskih akcijah, ki so rodilo razne sestanke in obiske, pa tudi že 2 a k 1 j u če n e pogodbe, vendar se nam 2di potrebno, da seznanimo našo javnost še z izjavo, katero je dal naš zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič zagrebškim novinarjem pred svo-J«n odhodom v Beograd, iz katerega se v kratkem spet vrne. da pripravi vse Potrebno za tjakaj sklicano konferenco stalnega sveta male antante.
Novinarji so ga vprašali o balkanskem spgrazumu, na kar je odgovoril: »Lahko I vam rečem, da mi je zelo drago, da zaključimo letošnje leto z doseženimi rezultati v pogledu položaja na Balkanu, ki opravičujejo najboljše upe. Razna vprašanja bodo rešena v duhu sporazu-rna in sodelovanja, ki naj balkanskim narodom zagotovi lepšo bodočnost. Naša Politika ima, kakor drugod tudi na Balkanu, en sam cilj: ohraniti mir in vzpostaviti zaupanje med narodi, ki so doživeli v preteklosti težke in tragične preizkušnje in zato danes zaslužijo, da žive v miru. Zdrav politični razum jim jjiora diktirati ozko povezanost in sodelovanje, po katerem bi bili brez nevarnosti sposobni reševati v bodočnosti z uspehom vse naloge, ki se bodo pojavile, Naš cilj je utrjevanje medsebojnega sporazuma med balkanskimi narodi, in za ta cilj zastavljamo vso svojo moč v blagor vseh balkanskih držav. Odkrilo morem izreči svoje zadovoljstvo nad tem, da naletavajo vsi državniki, ki jim ie pred očmi dobrobit Balkana, na polao razumevanje in povoljne rezultate, Ta Politika je v neprestani evoluciji k po-voljnim rezultatom, ki se bodo vedno bolj vidno kazali.«
Na vprašanje, kako gleda mala antanta na ta balkanska prizadevanja, je odgovoril dr. Jevtič: »Kakor veste, sc bo sešla mala antanta v kratkem h konferenci v Zagrebu, kar me posebno veseli. D0V0 vem. koliko se prav tu želi tnoč in čvrsta povezanost držav male antante, tako iz političnih kakor tudi iz ekonomskih vzrokov, Mala antanta je bila ustanovljena zato, da se dokaže, kako slab in nevzdržljiv je bil
HAVANA, 27. decembra. Niti eden pro fesorjev tukajšnje univefze noče sprejeti funkcije rektorja, ker bi more! S tem prevzeti tudi kočlfivo vlogo posredovalca med vstaškimi in revolucionarnimi dijaki ter državnim! oblastmi. Med tem so pa visokošolei zagrozili svojim profesorjem, da bodo v primeru, če noben Profesor ne bi hotel sprejeti rektorskega mesta, ustanovili svoj lasten dijaški di-rektorlj, ki bo postavil ga rektorja enega izmed dijakov.
HAVANA, 27. decembra, Crnoi SO pri* redili predvčerajšnlim svoje velike zabavne prireditve na raznih cestnih križiščih mesta. Plesali so ob vzokih prg-vega afriškega iazza in bobnov. Ta ples
rodov, in kako dajejo osvobojeni in ze? dinjeni narodi s svojo organizatorično si? lo, s svojo realno politiko in poštenim pojmovanjem modernih ekonomskih in nacionalnih problemov popolno garancijo za politiko miru in stabilitete v srednji Evropi. Sistem male antante je odprt vsem, ki si žele pozitivne politike in miroljubnega sodelovanja, kar je bilo poudarjeno tudi ob priliki objave novega statuta male antante.
Politika male antante ima krepko in trdno določeno linijo tako v pogledu svojega položaja v osrednji Evrqpi, kakor tudi v pogledu razmerij na Balkanu. Delo za balkanski sporazum je paralelna politika poljtiki male antante v srednji Evropi in povezano z njo radi balkanskih članov male antante, tned katere štejemo našo Jugoslavijo in Romunijo. Sistem prve kakor druge politike jma za cilj sporazum in sodelovanje med n«-rodi, z glavno nalogo ohraniti mir, ki ga potrebujeta tako Balkan, kakor vsa srednja Evropa. Sestanek male antante v Zagrebu bo imel nalogo baviti se s tekočimi političnimi vpraša-n j i, a posebno sem prepričan, da nam bo prihodnje leto prineslo tudi gospo? darsko maio antanto, ki nam je tako zelo potrebna zaradi gospodarskega položaja njenih članic. Ter bo skupaj z že obstoječimi političnimPvezmi dala zelo realne temelje.«
Izjava našega zunanjega ministra dr. Bogoljuba Jevtiča je važna zaradi tega, ker nam je kot odgovoren politik odkrito potrdil, da se pripravljajo tako v sklopu Balkana, kakor tudi srednje Evrope, zlasti pa Podonavja, velike akcije, ki so vse v zvezi s pripravamUza ureditev Evrope v primeru, da se jped velesilami ne doseže sporazum radi razorožitve in reorganizacije P r u š t v a n a r o d o v. Potrjuje nam, da vodi yse odgovorne in vodilne državnike vseh v poštev prihajajočih držav enotna misel in želja: ustvariti tako krepke vezi in tako tesno sodelovanje, da bodo pripravljene za vsak primer in se jim ne bo treba bati za bodočnost. V tem oziru jma dr. Jevtič popolnoma prav, ko pravi v svoji citirani izjavi, da je letošnje leto obrodilo prve vidne sadove, ki se jih smemo upravičeno veseliti. Prav tako ima pa tudi nrav, ko naglaša, da bo prihodnje leto, ki ga bonu* nastopili v prihodnjih dneh, v tem oziru morda prav .tako. pa še bolj pomembno, kakor je bilo letošnje.
le bil tako divj? |n je tako oviral promet, da ie moral mostni poveljnik Havane v večernih urah poslptj nad črnce vojaške čete z nalogo, da razženejo besne plesalce in plesalke. Da sp dosegle ta namen, so morale čete rabiti orožje In oddati več salv med podivjano množico. Koliko človeških žrtev je pb teJ priložnosti zahteval zamorski božični ples, po-ročiia ne povedo.
JOHN SIMON NA CAPRIJU.
CAPRI. 27. decembra. Angleški zu-; panji minister sir John Simon- kj se je odpeljal iz Genove g nekim italijanskim vodnim letalom je srečno prispel v tukajšnjem pristanišču.
Suvichev neuspeh v Berlinu
PARIZ, 27. decembra. Ro informacijah agencije »Havas« izjavljajo dobro poučeni avstrijski krogi na Dunaju, da ni dosegel italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich v Berlinu nobenega uspeha glede zbližanja Avstrije in Nemčije. Zato ti avstrijski krogi verujejo, da se bo Suvich ob priliki Svojega dunajskega obiska omejil le na ,to, da bo razpravljal samo o onih vprašanjih, ki interesirajo izključno le Italijo in Avstrijo, ne da bi se količkaj dotaknil vprašanja avstrijsko-nemškega spora.
Novih 6 milijard za sanacijo Amerike
WASf1INGTON, 27. decembra, Dne 3. januarja bo poslal predsednik Roosevelt ob otvoritvi rednega zasedanja ameri gkemu kongresu poslanico, v kateri bo zahteval odobritev novih tj milijard dolarjev, ki nai bi se uporabile za kritje | Izrednih izdatkov v nov| gospodarski poljtiki. s tem novim kreditom upa vla* da še bolj okrepiti industrijsko in trgovinsko delavnost v Združenih državah. Mjmo tega pa bo predsedpik Roosevelt v tej poslanici zahteval nova pooblastila za denarno politiko in nakup zlata.
Izbruhi ognjenikov na azijskih otokih
TOKIO, 27. decembra. Na otoku Ku-bno Je nenadoma pričel bruhati neki ognjenik jn s« je lava tako naglo razlila Čez obronke Žrela, da je bilo v
nekaj trenutkih uničenih okrog 8fl hiš peke tamkajšnje vasi. Kolikor je doslej znano, znašajo človeške žrtve nad 100 mrtvih. Prebivalci otoka so v paniki pobegnili na morsko obrežje, kier čakajo na pomoč, ki je bila takoj odposlana na kraj katastrofe.
SAN FRANCISCO, 27. decembra. Na Filipinih je nenadoma pričel delovati neki vulkan. Po izbruhu ognjenika je silen morski val opustošil vse vse obrežje nekega otoka. Doslej še manjkajo vsi toenejši podatki, vendar pa se sodi, da je število ponesrečencev zelo visoko.
SMRT PREDSEDNIKA MAČJE.
BARCELONA, 27. decembra. Na Božič 25, t, m- ie umrl za posledicami operacije slepiča predsednik Katalonije, polkovnik Macia, ki je igral ze|o važno vlogo pri španski revoluciji in državnem prevratu. Med v&em katalonskim prebivalstvom je bil pokojnik izredno priljubljen.
MANIJA SAMOMOROV NA DUNAJU
DUNAJ, 27. decembra. V božični noči je poskušalo na Dunaju izvršiti samomor 14 oseb. V petih primerih zdravniki niso mogli več pomagati. Med samomorilnimi kandidati je tudi peki uradnik mestne plinarne, ki je poneveri! kot blagajnik nekega hranilnega drpštva 2000 šilingov zaupanega mn denarja in si je hotel končati življenje iz strahu pred kazenskimi posledicami svojega prestopka.
sistem Podonavja, kakor je bil uveden Stavba, ki se je začela letos graditi, s nad njegovo slovansko večino pod he-1 bo v prihodniejn letu najbrže že popol gemoniio tujih središč in njihovih na-1 iioma dogradila.
 LU,"1 ■■■■■ ■»■LL.waHBUE-JH.Mi. 1!!1	.11	■
Prizori iz anarhije na Kubi
HAVANSKA UNIVERZA BREZ REKTORJA, ZAMORSKE BOŽIČNE ZABAVE S KRVAVIM KONCEM OB NASTOPU VOJSKE-
Dnevne vesti
Zagoneten zverinski umor
NASILNA SMRT STAREGA ČUDAKA V BREBROVNIKU PRI ORMOŽU.
Kakor so potekli božični prazniki v vseh naših krajih mirno in dostojno, je Ormož in njegovo okolico globoko pretresla in vznemirila strašna vest o zverinskem umoru, ki se je pripeti! tik pred Božičerit v vasi Brebrovniku blizu Ormoža. Pretekli petek zvečer je zaslišal neki: tamkajšnji posestnik v pozni uri nekje iz soseščine obupne klice na pomoč, vendar pa se ni upal podati v noč, ker ni bil primerno oborožen. Naslednjega jutra so domačini odkrili v bližnji vinicariji, kjer je gostaščil priletni samec. Anton Balažič, zverinski umor. Balažič, ki je živel v koči kot čudak, ukvarjajoč se kot vsevedež z najrazličnejšimi poklici in opravki, je ležal v svoji sobi na tleh mrtev s strašnimi ranami in v veliki mlaki krvi.
Orožniki, ki so prispeli takoj po obvestilu o krvavem zločinu v Brebrov-riik, so poslali mariborskemu državnemu tožilstvu o dogodku kratko brzojavno obvestilo, nakar je državno tožilstvo odredilo obdukcijo in pokop umorjenčeve-ga trupla. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je umrl Balažič za strašnimi ranami
zverinski zločinci še potem, ko je njihova žrtev že ležala na tleh, teptali po njej.
Iz Maribora je bil poslan v Ormož daktiloskop mariborske mestne policije g. Grobin s policijskim psom, vendar pa ni stopil v akcijo, ker so že orožniki v glavnem ugotovili dejanski stan. Balažič, ki je žive! v omenjeni viničairiji kot gostač, je bil po svoji naravi izreden čudak. Ljudem je popravljal ure in najrazličnejše orodje, vendar za svoje delo ni prejemal takih nagrad, da bi si bil mogel prihraniti kak denar. Z vsem prebivalstvom se je razumel dobro, le neki fantje so imeli napram njem« staro sovraštvo, izvirajoče iz neznanega vzroka. Iz poteka preiskave je razvidno, da ne gre v tem žalostnem primeru za zločin iz koristoljubja, temveč za osebno maščevanje, čeprav so morilci odnesli Balažiču nekaj masti in žganja.
Orožniki, ki so se nad vse resno in vestno lotili preiskave, so aretirali doslej že 8; osumljencev, kmečkih fantov, ki jih zaslišuje preiskovalni sodnik ormoškega okrajnega sodišča. Zaenkrat
na glavi, ki so bile zadane	s koli in	j	pravi motiv krvavega zločina	še	ni to-
noži, imel pa je zdrobljen tudi	prsni koš.	j	čno pojasnjen, vendar	pa	je	že	sedaj
Iz 'vsega tega je razvidno, da	se je mo-	j	skoraj izključeno, da bi	šlo	v	tem pri-
ra! biti med Balažičem in	napadalci	meru za roparski umor.
obupen boi na življenje in smrt ter so |
Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone 5. stopnje je bil odlikovan znani šolnik in javni delavec g. Ivan Gačnik, šolski upravitelj v Guštanju. Odlikovancu. naše čestitke!
Iz občinske uprave. V mestni posvetovalnici bo jutri v četrtek ob 18. uri seja mestnega sveta. V petek 29. t. m. bo ob 18. uri v mestni posvetovalnici seja finančnega odseka, na kateri bo razprava o proračunu za prihodnje leto. Isti dan bo ob 17. uri seja odbora Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora.
Jubilejna samaritanska vožnja mariborskega reševalca. Včeraj je napravil agilni član mariborskega reševalnega oddelka g. Ivan Čerče svojo tisočo vožnjo z, reševalnim avtomobilom v pomoč trpečega svojega bližnjega. Ob tej priložnosti je bila na tukajšnjem reševalnem oddelku intimna domača slovesnost, ki so se je udeležili vsi aktivni in ostali člani reševalnega oddelka. Tople pozdravne besede in čestitke so izrekli požrtvovalnemu jubilantu predsednik Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Mariboru g. višji državni tožilec dr. Ivan Jančič, šefzdravnik reševalnega oddelka g. dr. Alfonz Wankmiil-Hsr in poveljnik gasilcev ter reševalcev g; Anton Benedičič. V imenu vse javnosti, za dobrobit katere so naši reševalci vedno na mestu, izrekamo tudi mi vrlemu samaritanu iskrene čestitke!
Mestna občina revežem za Božič. Kakor zadnja leta, se je tudi letos spomnila mestna občina svojih revnih prebivalcev, predvsem ubožcev v hiralnici in revnih otrok v mladinskem domu. Obdarovala pa je tudi revne stanovalce v Danjkovi ulici v vagonih in barakah ter razdelila med nje večjo količino konfekcijskega blaga. Razdelila je nad 600 izkaznic za hrano, tako, da so pomoči najbolj potrebni vsaj za Božič dobili nekaj toplega. Revnim rodbinam je darovala moko, mast in razna druga živila. V soboto popoldne pa je priredila v mladinskem, domu božičnico, kateri je prisostvoval tudi podžupan g. Golouh. Obdarovanih je bilo 130 revnih otrok. Božičnice 'je. priredila v nedeljo dopoldne tudi v mestni ubožnici in v hiralnicah v Ptuju in Mnretincih, kjer je izročil hiraieem darila odposlanec mestne občine.
Posestne spremembe. Posestnik France Tancer je kupil od posestnika Petra Zupančiča iz Lobnice hišo štev. 29 v Plinarniški ulici za 50.000 Din; Valter Halbert pa je prodal posestvo v Košakih Hermini Hekerjevi za 90.000 Din; Anton Franc in Edvard Merčun sta prodala hišo številka 21 v Čopovi ulici Maksu Merčami za 69.100 Din.
Mestno kopališče bo v petek 29. t. m. zopet odprto.
Zopet barantajo za Koroško. Dan pred božičnimi prazniki je imel v Celovcu deželni zbor zanimivo sejo, na kateri so razpravljali tudi o nekih pogajanjih med nemško narodnosocialistično stranko in jugoslovanskimi krogi glede odstopitve koroške cone Jugoslaviji. Vesti o nameravani odstopitvi so priobčili nekateri listi, vendar pa je deželni glavar
XIV. AKADEMSKI PLES
Društvi »Nanos« in »Jadran« priredita v četrtek 28. decembra .ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma predavanje »O vtisih iz Primorja«. Predaval bo g. dr. V. Vse narodno občinstvo, ki mu je pri srcu-usoda našega naroda onstran meje Vabimo, da se predavanja udeleži.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 28. t. m. točno ob 19. uri predava gosp. dr. Ljudevit Pivko o temi »Car-zanska akcija v slikah«, (Skioptične slike.)
Gospod, ki je pri premieri »Male Flo-
ramye« pri gledališki garderobi zamenjal. klobuk, se naproša, da pride po svojega k gledališki blagajni.
Za Silvestrovo Sokola-matice se bodo vsi prostori Narodnega doma kurili že tri dni pred prireditvijo, tako, da je tudi s te strani poskrbljeno za najboljše razpoloženje. Judi prijatelji telesnih dobrin bodo prišli povsem na svoj račun. Vstopnice se dobilo od danes naprej v trgovini Bureš po znižani ceni.
Vesel smuk v novo leto! Kakor vsa leta: doslej, bodo tudi letos planinci-smučarji proslavljali Silvestrovo pri M a-riborski koči in na Seniorjevem domu. Smučarji, planinci, na svidenje na Silvestrovo v naših kočah!
Fuzija zavarovalnic. Pred dnevi je bila glavna skupščina zavarovalnic »Triglava«, »Vardarja« in »Herceg-Bosne«, na kateri je bila sklenjena fuzija vseh treh. zavarovalnic. V bodoče bodo poslovale pod skupnim imenom zedinjena zavarovalna družba »Vardar-Herceg-Bbsna-Triglav«.
Nova sleparija s »kokainom«. Preteklo soboto je mariborska policija zaupno izvedela, da je prinesel pred 2 mesecema 49ietni pekovski pomočnik Evgen S. iz Maribora, stanujoč v Ribiški ulici, k zasebnici Gizeli G. v Frankopa-novi ulici neki zavitek, težak pol kilograma, rta katerem je bila natisnjena firma neke tuje velike industrije barv in kemičnih izdelkov. Na zavitku pa je bilo s črnilom precej. nejodno pripisano: »500 gr Cocam«r"S. je prosil G., da mu pesodi znesek 1.C00 Din za 10 dni in ji
Us. mu©
REPERTOAR.
Sreda, 27. decembra: Zaprto.
Četrtek, 2S. decembra: Zaprto.
Petek, 29. decembra: Zaprto.
Sobota, 30. decembra ob 20. uri: »Deseti brat«. Red B. Znižane cene. Mariborska drama pripravlja za tia*' slednjo premiero duhovito veseloigro češke pisateljice in znamenite igralke Oig0 Scheinpflugove »Okence«. Delo pripravlja glavni režiser Jože Kovič, ki igra tudi glavno vlogo. V ostalih vlogah so zaposleni Zakrajškova, Barbičeva, P/ Kovič, Nakrst, Grom, Blaž, Medven, Fu-rijan in Gorinšek.
izjavil, da ne verjame, da bi bi! kak Nemec, ki bi bil pripravljen -odstopiti Ko-! roško Jugoslaviji. Deželni svetnik Lo-ra pa je dejal, da so te vesti deloma resnične in da so izrodek imperialističnih tendenc. Zanimiv pa je vsekakor tudi komentar nekega avstrijskega lista, ki zahteva, naj bi se doprineslo dokaze za trditev, če so res narodni socialisti na Koroškem ponujali kdaj Slovencem Koroško. Velenemec dr. Plasch, ki se je tudi udeležil seje deželnega zbora, pa je poročal, da so vesti o nameravani od-' stopitvi Koroške Jugoslaviji demantirali berlinski listi in jih označili kot navadno politično obrekovanje.
Božičevanje Maribora. Letošnje božične praznike so preživeli Mariborčani zelo v prazničnem in svečanem razpoloženju. Na dan pred Božičem in že v soboto je mnogo ljudi zapustilo naše me-, sto in se odpeljalo z vlaki v vse smeri na svoje domove, da doina prežive praznike. Prav tako pa se je v Mariboru pojavila po prihodu vsakega vlaka množica novih že znanih obrazov, ki so z istim namenom prihiteli pod domači krov. Na svoj račun pa so prišli smučarji, ki so v pretežni večini božičevali na pohorskih in drugih planinskih postojankah. Minili so letošnji prazniki brez večjih dogodkov in omembe vrednih nezgod.
»Društvo »Nanos« svojim članom za praznike. Na sveti večer se je zbralo v toplo zakurjeni dvorani Narodnega doma lepo število članov in prijateljev društva »Nanosa«. V toplem razpoloženju so vsaj za nekaj ur pozabili svoje brid kosti in se počutili kot ena družina, zlasti še, ko jim je spregovoril iniciator prireditve nekaj prisrčnih besed ter jim priklical spomine na podjarmljene kraje tako živo, da je marsikateremu zalesketala solza v očesu. Navzoče je nagovoril tudi društveni predsednik g. Kralj. Najrevnejši so bili obdarovani s toplimi oblačili in potrebno obutvijo.
Redni letni občni zbor Stavbene zadruge Ribniška koča bo v petek 29. t. m ob 19.30 v lovski sobi pri »Orlu« z običajnim dnevnim redom.
5. I. 1934
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti. Imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok J v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh. višje starosti.., »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Nehvaležnost je plačilo sveta, pravi star narodni pregovor. Resničnost tega narodnega reka je občutil zelo neprijetno na svoji koži tudi Klement J. iz Dani* kove ulice, stanujoč tamkaj v nekem zasilnem vagonskein Nstanovanju. Na sveti večer je prišla k njemu 2iletna' brezposelna služkinja Pavla K. iz Murske Sobote in mu sporočila pozdrave nekih njegovih znancev. Obenem ga je naprosila,. če sme v njegovem stanovanju preživeti božične praznike, ker se nima nikamor dati. J. ji je rad izkazal gostoljubje, s:;; človek ob največjem prazniku v vsem letu ne bi pognal niti psa na cesto v sneg in mraz. Ta dobrota pa sc mu je slabo poplačala. Ko\ic odšel J. s svojci k polnočnici, je ostala v vagonu sama doma »sirota« Pavla, ki je izjavila, da je trudna in zaspana tako, da ne more iti v cerkev. Ko se je J. vrnil domov, je razočaran ugotovil, da mu je zvita ptičica odnesla v času nietfove-odsoiunstR žensko bluzo, žensko krilo, siv kožu-; hovinast ovratnik in 259. Din v gotovini.
je zastavil za posojilo omenjeni zavitek, vreden po njegovem zatrjevanju 9.000 Din. Žebska mu. je res nasedla in mu denar izročila, zavitek pa obdržala. Policija je »dragoceni« zavitek seveda zaplenila in ugotovila, da gre dejansko za neko malovredno kemično snov. Kmalu iiatp je izsledila tudi sleparskega S., ki je izjavil, da bo izposojeni denar z visokimi obrestmi vred čimprej vrnil. 1 o mu pa seveda ni nič pomagalo in je mora! romati v sodne zapore.
Najden površnik. V ponedeljek 25. t. m. je bil najden na ograji državnega mostu med 14. in 15. uro moški površnik, izdelek tovarne »Tivar«, ki ga je tamkaj o&vidno nekdo pozabil, najbrže med čakanjem na avtobus. Lastnik ga dobi pri najditelju g. Siliču v Taborski ulici 7/1..
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 28. t, m. Ob 12,45:. reproducirani vokalni koncert arij; 12.45: poročila; 13: čas, reproducirane glasbene slike »Iz daljnjih dežel«; 18: predavanje za gospodinje »O pravi Sledljivosti«; 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj; 19: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19.30: plošče po željah; 20: prenos iz Beograda;'22: čas, poročila, radio-jazz.
Grajski kino. Samo še nekaj dni izborna Vesela opereta »Dekle kot si Ti«. Krajen film z izborno glasbo iti prav dobrim petjem. Liane Haid, S-zoke Sza-kall. Fric Kamper in Georg Aleksander v glavnih vlogah. Kmalu pride največja senzacija za Maribor -- »Škandal v Budimpešti«; Frančiška Gaal.
Kino Union. Do vključno petka vele-opereta »Vesela svatba pri belem konjičku« po istoimenskem ljudskem delu. Film, ki je dosegel rekordni obisk. Sledi milijonsko veledelo »Velika kneginja Aleksandra« z najboljšo pevko sveta Marijo Jeritzovo, Szokejcm Szakallom in Paulom Hartmannom.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz ,]o-sefove« grenčice, če ga popuete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iz trebljenje črevesa
UNION - RONNV JAZZ
Zaradi močnega živčnega napada se je v nedeljo zvečer onesvestila na galeriji v tukajšnjem gledališču zasebnica Angela R., ki so jo morali prepeljati z avtomobilom v bolnišnico.
Pretep. V soboto zvečer so se v neki gostilni v Brezju stepli fantje. Pri tepežu je dobil 261etni v Gozdni ulici stanujoči delavec Anton Butolen hude notranje poškodbe. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Iz kronike nezgod in nesreč. Na prvi božični praznik je zadbbil 361etni pekovski pomočnik Josip Hiter iz • Langusove ulice po nesrečnem naključju tako močan udarec po levi strani glave, da je moral poiskati potrebno pomoč na reševalni postaji. Tamkaj so ga obvezali in se zdravi v domači oskrbi. V nedeljo je bil pripeljan v bolnišnico 4letni Feliks Šalamun iz Cankarjeve ulice na Pobrežju, ki se je nevarno zastrupil s pokvarjenim mesom. V bolniš'nioo so morali v ponedeljek prepeljati mariborski reševalci tudi 9letnega železničarjevega sina Josipa Ogrizka od Sv. Petra pri Mariboru, ki si je pri sankanju zelo nevarno raztrgal mišice in žile na levi nogi pod^ kolenom in pa 91etnega gojenca tukajšnjega »Dečjega doma« v Strossmajerjevi ulici Ivana Polirja, ki si je prav tako pri sankanju zlomil desno nogo.
Današnji trg je bil slabo založen. Na Vojašniškem in Vodnikovem trgu ni bilo niti enega voza. Tudi na kokošjem trgu ni bilo nobene izbere. Nekaj zelenjave in sočivja so prinesle na trg oko-ličanke in se cene blagu niso spremenile izza zadnjega trga. Tudi na trgu za seno in slamo ni bilo nobenega voza.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.2 stopinji pod ničlo; minimalna temneratura je znašala 2.6 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.7 stopinjah 736.6, reduciran na ničlo pa 735; relativna vlaga 98; vreme je oblačna
O potrebi zaščite zakonite dolžnosti do vzdrževanja
VAŽEN PROBLEM NAŠEGA PRAVNEGA ŽIVLJENJA.
Varstvena oblast in varuh naletita v ovojem poslovanju često ob nepremagljive težkoče, če se kdo, ki je po zakonu dolžen vzdrževati druge osebe, tej svoji dolžnosti nalašč izmika. Tako ravnanje se v nekaterih primerih ne da preprečiti, ker so zadevni zakoni pomanjkljivi.
Take nedostatke v zakonu je odpravila Avstrija, ker so se tudi tam pokazale •ste težkoče in je s posebnim zakonom napravila red. Avstrijski zakon se bavi v treh paragrafih z vsemi možnostmi, ki zamorejo nastopiti ter urejujejo primere. Kdor se hudo pregreši zoper svojo dolžnost zakonitega vzdrževanja ter s tem postavlja osebo, ki jo mora vzdrževati, siromaštvu in zanemarjanju, ga kaznuje sodišče radi prestopka s strogim zapo-rom od 1 tedna do 6 mesecev. Kazni pa Nkakor ne izključi okolnost, da je zlo odvrnila pomoč od tretje strani, na katero vzdrževalec ni mogel računati.
v Kot hud pregrešek zoper dolžnost vzdr sevanja se smatra tudi, če si vzdrževale nalašč noče poiskati dela in na ta Način izbegava svoji dolžnosti vzdrže-vanja. Kdor vzdrževalca v namenu, da Preoreči določitev in izterjatev vzdrže-v?nja, oskrbme in mu s tem daje potuho, da si ne poišče zaslužka, s katerim bi mogel izpolnjevati svoje vzdrževalne dolžnosti, jamči vzdrževancu kot porok In nlačnik za tisto vzdrževanje, ki je dospelo v dajatev v dobi vzdrževalčeve oskrbe.
S udenci pri Mar‘boru
Velik naval je bil pretekle dni na občinski urad, kjer je uprava razdeljevala siromašn'm in brezposelnim božične podpore v živilih. Nabiralna akcija je komaj zadostovala, da se je moglo ugoditi tolikim prošnjikom. Pokazalo se je, da ;e Studenška občina letos prva v okolici izvedla širokopotezno pomoč v prid vsem Zapuščenim in potrebnim.
Lep dar Nabavljalne zadruge drž. nameščencev na Rotovškem trgu v Mariboru je studenške ubožce letos še poseb-'io razveselil. Za 500 Din živil je bilo nakazanih, za kar bodi izrečena vodstvu iavna zahvala!
Sokol je uprizoril na Štefanovo veseloigro »Trije vaški svetniki«, za Silvestrovo pa pripravlja nov zanimiv spored.
Ce je delazmožen vzdrževalec redno zaposlen v gospodarstvu ali samostojnem podjetju svojih staršev, otrok, bratov, sester ali zakonskega druga, tedaj velja, če ni dogovorjena višja plača, krajevnim mezdam primerna vsota kot njegov zaslužek, ki se mu more zarubiti. Ta zaslužek se šteje od dneva rubeži, če pa je bila vzdrževalčevim svojcem njegova obveznost znana, od dneva, ko so za to obveznost oziroma dolžnost izvedeli. Tretjedolžnik ne more ugovarjati zoper predplačila zaslužka, ali kake pro-tidajatve. Za znesek pa, ki bi presegal pogojno mezdo, jamči tretjedolžnik le v toliko, v kolikor ni njegova gospodarska eksistenca ogrožena. Citati iz zakona, niso strogo dobesedno prevedeni, marveč le stvarno.
Določila tega zakona pa so po vsem umestna in bi bila tudi za naše razmere prikladna, ter je mestna občina mariborska že pred 5. leti na pristojnem mestu predlagala, naj bi tudi naša država dobila sličen zakon. Toda stvar je zaspala, čeprav je važna in vredna ponovnega razmotrivanja v prvi vrsti sicer zgolj iz stvarnih razlogov; so pa še druge okol-nosti, ki podčrtavajo nujnost sličnega zakona. Današnja doba je taka, da se vedno več podpor in pomoči zahteva iz javnih sredstev. Če bi se pa z zakonom za-moglo prisiliti vsakogar, ki je dolžan vzdrževati druge osebe, bi to pomenilo precejšnjo razbremenitev iz javnih dajatev.	Dr.	Jos. Kronvogl, Vrhnika.
Zimski šport se ugodno razvija, zlasti pri gozdu je ves dan veselo. G. Huber bo zgradil na Mravljakovem posestvu skakalnico, kjer se bo osredotočilo vse smučarsko življenje v Studencih. Smučarski klub je že s polno paro t:a delu.
Siovenska Bistrica
Še pred novim letom bo tvornica čevljev Bat’a otvorila v hiši g. Vezjaka prodajalno svojih izdelkov.
Svoj tradicionelni Silvestrov večer bo
imela naša gasilska četa tudi letos v dvorani Okrajne hranilnice.
Občinski zbor sadjarske in vrtnarske podružnice v Slovenski Bistrici. Dne 17.; t. m. je imela naša podružnica sadjarske- j ga in vrtnarskega društva v dvorani ho-! tela »Beograd« ob polnoštevilni udeležbi I
vseh članov in prisotnosti mestnega župana g. dr. Josipa Pučnika svoj 10. redni občni zbor. Po trikratnem vzkliku kralju in njegovemu visokemu domu je predsednik g. Viktor Zafošnik prešel na dnevni red. Iz poročila odbornikov je bilo razvidno, da je podružnica delovala vse poslovno leto z vso iniciativo ter je gmotno na višku, za kar gre gotovo hvala vsem članom podružnice, posebno pa odboru pod predsedstvom g. Zafošnika. Sprejeti so bili dalje sklepi, da si podružnica v prihodnji sezoni nabavi sadno sušilnico ter se v jeseni ob 1 Oletnici obstoja organizira sadna razstava v večjem stilu, v zvezi s k temu spadajočimi poučnimi in informativnimi predavanji. S tem v zvezi se bo organiziral tudi propagandni teden sadja in grozdja. Občni zbor je bil zaključen okoli poldneva s popolnim uspehom. Želimo agilni podružnici v nadaljnjem delu mnogo uspeha!
Pfui
Odbor za splošno in strokovno na-obrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja sporoča, da je bil radi važnega zborničnega zasedanja in zasedanja parlamentarnega finančnega odbora primoran na Štefanovo napovedan sestanek gospodarskih in pridobitnih slojev za Ptuj in okolico, Ormož, Ljutomer, preložiti na dan Sv. treh kraljev 6. januarja 1934, v istem prostoru in z istim dnevnim redom kakor je bilo to za Štefanovo razglašeno.
Sokolsko
Sokol Ruše priredi v četrtek, dne 28. decembra 1933 mladinske smučarske tekme (za deco) ob 14. uri. Start in cilj pred Sokolskim domom. Vabljeni so vsi smučarji okoliških društev. V nedeljo, dne 31. decembra 1933 ob pol 9. uri članska in naraščajska smuška tekma. Za člane 12 km, za naraščaj 8 km. Start in cilj pred Sokolskim domom. Za vse smučarje obvezno!
V šoli.
— Mihec, povej mi kaj je to: Ni konj, ni osel, pa vendar spada v konjski rod?
— Mihec: Moj oče!
— Kako to? — vpraiša učitelj Milica.
— Moj oče pravi, da je naš podnajemnik konj, moj inštruktor, ki ga je najela mama, pravi, da je osel. Kadar pa se mama prepira z očetom, vedno trdi, da gospod poročnik ni prvo niti ni moj inštruktor drugo, pač pa je moj oče — tretje...
Kako se potuje v Združenih državah?
Vlaki in vozovi dolgih prog.
Kadar se Američani vozijo z vlakom, se popolnoma upravičeno poslužujejo istih izrazov, kakor jih uporabljajo, kadar potujejo po morju. Potnik gre »na palubo« vlaka prav tako, kakor gre na palubo parnika. Kdor vstopi v enega orjaških »Cauadian Pacific Railways«, ki obratujejo na progi preko vse Amerike od Pacifiškega do Atlantskega oceana, ne sme pozabiti, da bo železniški voz zanj ves teden pravcat hotel. Tak ameriški brzovlak se močno razlikuje od naših. Američani ne poznajo posebnih spalnih voz, kakor jih imamo pri nas. Postelje, ki so urejene druga nad drugo, se čez dan zlože in jih sploh ni opaziti. Potniki sede na istih mestih, kjer so ponoči spali. Posebni oddelki, kakor jih imamo na naših brzovlakih, so na ameriških velikih transkontinentalnih vlakih zelo redki in se morajo posebej naročiti, kar je seveda silno drago.
Ameriški vlaki navadno nimajo kupejev. Njihovi vagoni so bolj podobni udobnim tramvajem. V vsakem vozu je med vso vožnjo na razpolago črnec, ki mora skrbeti za udobnost potnikov, ki pazi na red in snago v vozu, zlaga in pripravlja postelje, pozimi pripravlja kurjavo, čisti potnikom obleke in obutev ter jim nosi čaj ali kaj drugega. Kadar kak potnik po dolgem potovanju zapusti vlak, je navada, da ga črnec okrtači od glave do pete in mu pri izstopu iz vagona postavi pod-nožnik, ker je med stopnicami in zemljo precejšen prostor.
Zvečer se ves vlak spremeni v spalni voz. Zgornja postelja se potegne izpod stropa, postavijo se leseni vmesni zidovi, od stropa se spuste zelene zavese in se razdele vzglavniki ter odeje, tako da ima vsak potnik zase lepo in udobno kabino. V Ameriki leže potniki v isti smeri, v kateri vozi vlak, sredi vagona pa je hodnik za prehod. Vsaka kabina ima svojo posebno luč, tako da lahko vsak potnik po mili volji čita tudi vso noč knjige, ki jih izposojuje železniška knjižnica.
V Londonu podirajo stare hiše.
Angleški minister za narodno zdravje Hilton Young je izjavil, da bo vlada v najbližji bodočnosti pričela izvajati svoj načrt o sanaciji »slumsa« in bo dala podreti nič manj kakor okrog 210.000 starih in nehigieničnih londonskih hiš. Lastniki teh poslopij ne bodo za svoje stavbe dobili nobene odškodnine.
Leonid Lučnin:
Izza tihih zdov
Noč je odela zemljo.
Nebo je bilo vedro, pokrito z zvezdami, ki so bedele nad spečo naravo.
Sestra Serafina ni spala.
Slekla je bila dnevno obleko, razčesa-la si lase in se naslonila na okno svoje celice.
»Kako me opaja ta zrak! In maj umira. Tako mi je, kakor da je šele včeraj minila zima in čez noč prišla pomlad, toplota. Ne bo dolgo, pa pride jesen, za njo zima. Postarala se bom za leto dni ln fe za eno hi še za eno. To je moje življenje. Življenje,« je ponovila, »ali je to življenje?«
V samostan so jo bili poslali, ko je imela deset let; mater je bila izgubila že v ranem detinstvu. Ko je očeta zadela kap, so postali njeni varuhi sorodniki. Da se je odkrižajo, so jo poslali v samostan. In ker so v samostanu vedeli, da ima denar, so jo pridržali za zidovi.
Od tistih dob je min:Io 14 let.
Kaj ji je bilo ostalo izza teh dni v spominu? Učenje, redno življenje majhni interesi, neizbežne samostanske spletke, utesnjena mladost, neizrabljena leta. Ne duša ne telo se nista bila razživela, kakor bi se bila morala.
Večkrat je prišla v nasprotje s seboj. Ogibala se je skušnjave, ker ni hotela smešiti. In kam je vobče mogla po samostanski vzgoji? Nikamor.
Kdaj, v starosi 24 let. ie bila dosegla cast desne roke samos nur-ke urednice. Obetali so ji lepo mesto, veliko oblast
nad sovrstnicami. Njej pa ni bilo nič do tega.
Sestra Serafina je zatrepetala.
»Dragi moj, dragi...« se je izvilo iz prsi. Bujne grudi so se pri tem stresle in zavalovale pod razpuščenimi lasmi, kakor težki valovi morja.
»Moj Bog, kaj vendar delam? Saj to je greh, stopinje v skušnjavo,« si je rekla. Toda obhajalo jo je takšno ugodje, da je takoj nehala misliti na samostanske pred pise. Na ustnicah so ji bile samo besede;
»Ljubček moj dragi.«
In za napol zaprtimi očmi sestre Sera-iitie je mahoma vzrasel lik ljubljenega Gregorija z ognjevitimi očmi in gostimi lasmi.
Sestra Serafina je obnavljala sladke ure svoje ljubezni.
Nedavno so bili v samostanu napravili nov vrt. Samostanska uprava je zaposlila mladega vrtnarja. Javil se je mlad mož, po imenu Gregorij. Prednica je dolgo omahovala in se ni mogla odločiti prav zaradi njegove mladosti in lepote. Naposled se je vdala -- vrtnar je ostal v samostanu.
Sestra Serafina se je ž njim prvič sestala. ko jo je poslala prednica k njemu s plačo. Bila sta sama. Govorila je ž njim, spogledovala sta se in oba hkrati je obšel občutek nepopisne blaženosti.
S široko odprtimi očmi je sestra Serafina gledala vrtnarja. Ugajal ji je.
Bil je tako mlad in lep, tako rnočan! Ustnice je imel rahlo zasenčene. Oči tako žive. Ugenila sta, da je prišel njun trenutek in planila sta v objem.
Od tistih dob sta minila dva tedna., Srečavala sta se vsak dan. Službeno. 7. besedami sta si samo uamigavala, uobe-1
nega stavka nista končala.
Sledila je težka borba sestre Serafine z vestjo. V njej se je odločila popolnoma za ljubimca.
V gluhi noči je sestra Serafina pritisnila na kljuko, da bi odšla na dogovorjeni sestanek. Prišla je do steze po stopnicah, po kamenčkih napravila ovinek in videla kako dogorevajo na grobovih u-mrlih samostanskih sester zadnji plamenčki sveč.
Samostan je spal.
Tedajci je začula sestra Serafina pritajene glasove, šepetajočo govorico. Sklo nila se je, da se ne bi izdala z lastno senco. *
In tedaj...
Za grmovjem je stala postava mladega moža. Njegovega vratu so se oklepale nežne bele ženske roke.
Čuti je bilo samo vzdihe, nedošepeta-ne besede.
Serafina je prisluhnila.. Kri ji je udarila v glavo. Spoznala je v šepetanju glas Jevdoksije, mlade, komaj sedemnajstletne nežne plavolaske. Strašen dvom ji je legel v srce. Kdo je tisti, s katerim se razgovarja? Da ne bi bil mladi vrtnar?
Serafina si je rekla: »Zdaj se moram umekniti, da ju ne bom motila. Vrnem se pozneje. A vendar ni odšla. Ostala je na mestu in z grozo ugotovila, da se Jevdoksija pogovarja z Gregorjem, da jo on objema, poljubuje in prižema na svoje srce.
Postalo ji je nepopisno težko. Srce se ji je skrčilo, prsi so se ji zožile, v grlu jo je davilo.
?bogom, do svidenja, moram iti,« je
-•-Ua Jevdoksija.
Vrtnar pa je govorili;
»Kam se ti mudi, golobičiea moja, zlato moje, ostani vendar! Saj je vseeno, kdaj se vrneš.«
Serafini je bilo, kakor da se mora vsak trenutek zgruditi na tla in umreti
A tedaj sta oba stopila izza grma. Mesec je posvetil na nju, oblil in posrebri! je njuni postavi z lesketajočimi valovi. Stala sta objeta tesno in krčevito prižeta drug k drugemu.
Serafina je videla, kako je postajal objem čimdalje strastnejši. Hotela je planiti med Jevdoksijo in Gregorja, hotela je zakričati, a glas ji je odpovedal. Ni se mogla goniti z mesta in ostala je-kakor vkovana.
»Dragi moj, ljubi moj, zlati moj...« je šepetala Jevdoksija.
Vrtnar in nuna sta stopila na stezo.
»Do svidenja jutri,« sta se poslovila. »Jutri odideva v svobodno življenje. Zapustila bova te zatohle prostore in poideva v življenje, v svet, med ljudi...«
Slovo sta zapečatila z vročim in strast nirn poljubom. Razšla sta se.
Serafina je stala kakor okamenela. Zdelo se ji je, da je zašla nekam v drugi svet, kjer žive sanjski ljudje in blodijo mesečniki. Potem je omahnila. Zarila je glavo v rožni grm in Čutila, kako se je trn zabodel v njen vrat.
Ostala je sama na vrtu. Oči so ji bile suhe, kakor da so se ji zjokale za večno. Polagoma, počasi se je dvignila. Sklonjena je odšla z vrta in se vrnila v celico, in ko je hodila tako upognjena, ji je bilo. kakor da se je v tej noči postarala za trideset let.
Nebo je oblivala zlata zarja. Zvonilo ie k jutranji zarji...
Denis Diderot:
Skrivnosti	s
Roman.
14
»Ker me bo takrat ščitil zakon. Stopiti bom morala pred sodišče in bom v tem času najbrže nekako v sredini med samostanom in svetom, pa bom imela dovolj prilike javno (govoriti in potožiti se. Pa tudi zaradi tega ne bodo nasilno postopali proti meni, da mi ne bi dali še več povoda za opravičenost moje tožbe. Nasprotno, poizkusili bodo še izbrisati že storjeno mi krivico. Morda mi bodo grozili, toda sile se vendar ne bodo smeli ppslužiti.«
»Ne morem razumeti, kako morete čutiti toliko odpora do poklica, katerega dolžnosti izpolnjujete tako strogo?«
»Že od svojega rojstva sem izvrševala vedno vse dolžnosti, zato jih bom tudi v bodoče.«
»Kaj pa, če se vam vse ponesreči in se boste morali vdati?«
»•Potem bom umrla tu, ali pa v katerem drugem samostanu, kaj zato?«
»človek mora mnogo trpeti, preden umrje. Verjemite mi, da me zelo skrbi vaša usoda. Kaj boste počeli zunaj v svetu? Lepi ste in pametni, zelo ste nadarjeni, toda kaj vam bo vse to koristilo, če želite ostati krepostni?«
»Prav na krepost gradim vse, ker ona vodi moje načrte. Če se že zametava moja oseba, hočenr da se mi prizna vsaj poštenje in nočem, da bi se govorilo, da me je razbrzdana strast napotila do iz-
stopa jz samostana. Svobodna hočem biti zato, ker je bila moja svoboda žrtvovana brez mojega privoljenja. Ste čitali moje spise?«
»Nisem; samo pogledala sem jih, a čim sem opazila, da se me ne tičejo, se jih nisem več dotaknila. Naj nas vodi dobri Bog in razsvetli! Molila bom za vas,«
Velik uspeh, ki sem ga dosegla s petjem in orglanjem, mi je vrnil nekoliko prejšnje dobrote v samostanskem življenju. Tudi brez mojega privoljenja je nastalo splošno pomirjen je; redovnice so se mi približale same, skupaj s predstojnico. Odlične osebnosti, ki so me slišale, so se želele seznaniti z menoj. Temu se nisem upirala, ker se je najlepše ujemalo z mojimi načrti. Seznanila sem se z visokimi uradniki, duhovniki, fratri, častniki; gospodje iz sveta in duhovniki so si želeli moje bližine, toda seznanjala sem se samo s tistimi, radi katerih mi niso mogli ničesar očitati; ostale sem prepuščala redovnicam, ki so z manjšo strogostjo presojale take odnošaje.
Prvi znak spremenjenega mišljenja je bil ta, da so mi dali spet mojo staro celico. Imela sem tudi dovelj poguma zahtevati vrnitev slike prejšnje predstojnice, česar mi tudi niso odrekli. Sedaj jo nosim v nedrih; tu bo ostala do moje smrti. Vsako jutro po molitvi jo poljubim in če tudi nisem pobožno razpolože-
na zadostuje, da jo pogledam, pa mi takoj svete misli napolnijo dušo. Če bj bili svetnike, katerih slike vise v cerkvi o-sebno poznali, bi nam zapustili dosti globlje utise, kakor jih sedaj, ko sanio hladno in nepremično klečimo pred njimi.
Končno sem dobila odgovor na moj spis; poslal mi ga je neki odvetnik Ma-nouri. Odgovor je bil dvoličen, ker je sklenil prej, preden kaj ukrene, preiskati še neke podrobnosti. Ker ni bilo mogoče brez ustmenega razgovora obrazložiti vsega tistega, kar je zahteval, sem mu poslala svoj naslov in ga prosila, naj pride v Longchamp. Dolgo sva se razgo-varjala. V pogovoru sem ga skušala pridobiti za sočuvstvovanje z moja nesrečo. Pripovedovala sem mu o svojem protestu v samostanu svete Marije, o življenju v Longchampm, o mukah, ki sem jih pretrpela in o načinu, po katerem sem bila prisiljena zaobljubiti se.
Hotela sem si pridobiti naklonjenost za primer, da pride moja zadeva v javnost.
Pri mnogih sem vzbudila sučuvstvo-vanje in so mi nudili pomoč, za katero sem se jim zahvaljevala v upanju, da jo bom mogla čim skoraj izrabiti. Iz Rima je že prišlo dovoljenje, da se moja zaobljuba podvrže novi preiskavi, a dasi se je vsa zadeva vedno bolj razvijala, nišo v samostanu o vsem tem še prav ničesar slutili. Zaradi tega si je prav lahko predstavljati predstojničino presenečenje, ko je dobila nekega dne službeni ukaz, da sme zaradi uradnega protesta sestra Marija Suzana Simoninova sleči redovniško obleko in po prosti volji oditi iz samostana.
Proti sebi sem imela trojni odpor: zakon, samostan in svoji dve sestri. Njima je pripadla vsa zapuščina, in če bi se o-svobodila, morali bi mi dati velik del. pa sem jima zaradi tega tudi pisala, naj se ne upirata mojemu izstopu iz samostana, ker apeliram samo na pošteno vest, dedščini se pa odrekam. Vendar sem pri tem malo upala na uspeh, ket sem vedela, da moje resigniranje na pravico do zapuščine nima pravne veljave vse dokler sem redovnica, ker bi ga po* zneje mogla preklicati. Sicer pa so lahlm pričakovale po mojem izstopu iz samostana samo neugodnosti. Položaj se n* bi spremenil, pa naj bi mi dali tudi neka; denarja, ali pa me odpravili od hiše brez vsega. Da se poročim! Da rodim otroke! Ne, to moramo preprečiti za vsako ceno — tako sta mislili moji sestri in temu primerno tudi delali.
Takoj, čim je dobila predstojnica vest o mojem prizadevanju za izstop, je vsa zasopla pritekla v mojo celico.
»Kako, sestra Suzana,« je kriknila,« vi nas hočete zapustiti!«
»Da,«
»In preklicati zaobljubo?«
»Da,«
»Se niste prostovoljno zaobljubili?«
»Nisem.«
»Kdo vas je k temu prisilil? Starši?«
»Da.«
»Zakaj potem niste tega glasno povedali pred oltarjem?«
»Bjla sem popolnoma brez zavesti in nisem vedela, kaj se z menoj dogaja.«
»Vam lahko verujem?«
»To je resnica.«
(Dalje prihodnjič.)
Šport
Propagandna sankaška iekma z Ruške koče v Ruše
Ta tekma, ki jo je včeraj izvedel tukajšnji SSK Maraton, je v vsakem oziru dosegla svoj namen. Že v ponedeljek zvečer so jeli .prihajati k Ruški koči tekmovalci, ki so se v polnem številu zbrali še včeraj dopoldne. Po izžrebanju številk so začeli ob 13. uri drsati pp progi prvi tekmovalci, najprej posamezni, za njimi pa tekmovalci v dvoje.
Vreme je bilo sicer dokaj ugodno, vendar na progi ni bil najodličnejši sneg. Zato so doseženi časi tem ugodnejši. Dosedanji rekord je presežen kar za pet minut.
V skupini posameznikov je zmagal favorit Jamnikar (&PD Ruše) v izbornem času 13’ 53”; sledil mu je Kramar (SPP Ruše) 14’ 45”;	3, Pečar (Sokol Ruše) 15’ 13”, 4. Stani (Sokol Ruše) 15’ 44”, 5, Mavrič (Sokol Ruše) 15’ 54”, 6, Dit-ner (Maraton) 16’ 50”, 7. Musnik (Ra-pid) 16’ 10", 8. Dokl (Sokol Ruše) 17’ 13”, 9. Borovnik (Sokol Ruše) 17’ 42", 10. Sojč (Maraton) 17’ 56”. 11. Krajnar (Maraton) 17’ 58" itd.
V dvoie: 1. Šket-Dolinšek (Sokol Ruše) 16’ 42", 2, Štrucl-Verbošt (Maraton) 18* 40", 3. Uojc-Orel (Maraton) 22’ 16".
Kakor je bilo pričakovati, so pokazali domačini veliko premoč nad tekmovalci iz Maribora.
Po tekmi je razdelil g. Aljančič v Rušah nagrade, ki so jih darovale mariborske tvrdke: Sport-Stojec, Sport-Roglič, Sport-Dlvjak. Anton Robinšak, »Karo«, Pinter & Lenard in Mastek.
Pri organizaciji tekme so prireditelja izdatno podpirali člani SPD Ruše, na čelu z g. nadučiteljem in predsednikom g. Lesjakom, dalje Sokola Ruše na čelu z g. inž. Teržanom ter predsednik pod-zveze g. Bruno Parma. Požrtvovalni rešilni oddelek iz Ruš pa je organiziral na vsej progi reševalne postaje, ki pa k sreči niso nikjer stopile v akcijo. Večje poškodbe sploh ni bilo, le pri treningu si je pred tekmo Grmovšek precej popraskal obraz in podebelil nos.
Želeti bi bilo, da se take tekme ponavljajo, a tudi še na drugih progah.
Nogometne tekme za božične praznike.
Amsterdam; BSK (Beograd):Ajax 2:2 (0:1).
Haag: BSK:HBC (nizozemski prvak) 4:2 (1;0).
Zagreb: Gradjanski:Reprezentanca I, raz. 1:0, Concordia:Reprezentanca 1. raz. 6:1, Gradjanski:HaŠk 3:1.
Alžlr: Austria (Dunaj:Racing Univer-zitare 12:1), Austria (Dunaj) iSlavja (Praga) 3:3, Slavia (Praga):Gallia 3:1, Vik-toria Žižkov (Praga):Gallia 5:1.
Oran; Adtnira (Dunaj):FC Oran 5:4 in 4:0, Viktoria Žižkov (Praga) :Qran 1:0.
Atene: Spor tki uh (Dunaj) :F,tnikos 2:0. 111, okraj (Budimpešta):Pauatonaikos 2:2,
Razpis klubske smučarske tekme Mariborskega smučarskega kluba. MSK privedi 7. januarja pri Ruški koči na Pohorju smučarsko tekmo, in sicer za seniorje na 16 km, za juniorje pa na 8 km (do 18 let). Prijave s prijavnino 5 Din
Mali o
kasne
GRAMOFONE.
šivalne stroje, otroške vozičke, kolesa, popravlja muhami; na delavnica Justin Gustinčič, Tatteubachova ulica H, 485S
DPASILMATh
* 1 ukcumiči Din.5s Z. ANDERL&
KOŽUHOVINO
vseli vrst dobite v vcljki i.p birj. Plašč« in lope preuredim pq najnovejšib pariških in dunajskih krojih. Jamčim za stro kovno in solidno delo ter točno postrežbo, Peter Seipko. krznar. Gosposka ulica 37. 4395
SPALNE
iedilne sobe. šperane, iz •.Vaškega orehovega lesa l i ti rane ter kuhinje In spal-e iz mehkega lesa. preplcs •ne. po usodni ceni prodam i Mizarstvo, Aleksandrova ce-Uta 48	2460
DRSALKE BRUSI
dobro in poceni Justin Gustinčič, meh. delavnica. Tatten-bachovii uljca 14	4838
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi PiiHka- da jih .pustite temeljito osnažiti emajlirati, poniklati. vse krog Ijieue ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihpdu le spomladi zopet pqpravljena. kakor nova. Shramba koles in motorjev če/, zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno d io Brc/konkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustlčič. Maribor Tattenbachova ul. 14, Zadostuje dopisnica, da pridem na dom oo kolo.	47,36
sprejema MSK (trgovina Šport Stoječ, Maribor, Trg svobode) do 5. januarja. Tekmuje se za naslov klubskega prvaka 1934. Darila častna in praktična. Vodstvo tekme: predsednik Bruno Parma, tehnični vodja Franjo Vetrih, starter Pe-po Laznička, Časomerilec na startu Julij Vidic, na cilju Janko Jakše, sodnik Ignac Pirnat, zapisnikarja Ferenc in Čerin.
Smučarski tečaj na Smrekovcu. Smučarski klub Celje priredi od 7. januarja do 14. januarja 1934 smučarski tečaj za začetnike in izvežbane smučarje na Smrekovcu (1690 m). Tečaj sc bo vršil pod vodstvom zvezinih učiteljev gg. Zanggerja, Gračnerja in Jelena ter bo ločen za začetnike, manj izvežbane in izvežbane smučarje. Za slednje bodo v glavnem kanarske vožnje, pri katerih se bojo naučili uporabljati najnovejšo smuško tehniko v raznovrstnem terenu in snegu. Za udobnost bivanja je v polni meri preskrbljeno. Cilj tečaja je udeležence popolnoma izvežbati v smuški tehniki ter jim pokazati krasote narave, kar se posebno nudi iz Smrekovca tja preko Raduhe do Karavank in Triglava, na drugi strani do Malih in Velikih Tur. r:a Pohorje, Kum in nešteto drugih. Soln-ce, sneg in gorski zrak bodo gotovo nudili vsakemu udeležencu mnogo športnega užitka, prijetne zabave in zdravja. Prijave je poslati na naslov Frwin Gračner, Celje, tvrdka V. Wogg obenem s pri javnino 100 Din do 3. jan. 1934. Skupni odhod prve skupine bo v nedeljo 7. I s savinjskim vlakom ob pol 8. uri: druga skupina se odpelje radi dopoldanske tekme isti dan popoldan ob 16,20 do Šoštanja.
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Prihodnja seja upravnega odbora bo v petek 29. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Izpiti za sodnike v teku bodo v Mariboru v petek 5. januarja v Aljaževi sobi hotela »Orel«, in sicer za prijavljence s koroške proge ob 15. uri, za prijavljence iz Celja in Ptuja pa ob 16. uri. Za sodniške kandidate se priporoča starost vsaj 25 let in morajo obvladati tvarino sodniškega pravilnika. Vsak kandidat mora imeti V svoji posesti vse pravilnike, ki se dobe pri MZSP za 45 Din. Dne 7. januarja bo klubski smučarski dan in se opozarjajo člani, da pošljejo razpise svojih tekem. Pri tekmah morajo sodelovati zvezni sodniki, ako jih člani nimajo sami, naj jih zahtevajo od MZSP. Poslati pa je treba vnaprej predoisane takse. Dne 14. januarja bo v Mariboru, in sicer pri »Treh ribnikih«, hockey-tekma na ledu med SK Ilirijo (Ljubliana) in SK Kastner & Ohler iz Gradca. Dne 21. januarja bo na dirkališču Tezno pri Mariboru motoskikjoring in skikjoring. V vodstvu prireditve so za MZSP gg. Parma, Al.iančig, Golubovič in Vetrih. Prijave za to prireditev, ki bo prva v Mariboru, sprejema do 13. januarja g. Oton Črepinko, Maribor, Meljska cesta 2. Tečaj za zvezne učitelje na Krvavcu bo od 6. do 18. januarja. Prijave sprejema do 1. januarja J7S«; Dodei sta se prijavila gg. Viljem Vezjak in Vladimir Korber. Tečaj za tekmovalce bo od 8. do 18. januarja pri Seniorjevem domu. Prijave sprejema MZSP do 1. januarja. Kot nov član se je prijavil pododbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov. Za MZSP Bruno Parma.
Oglssiultel
ZLATO.
zlatnike in plutju kupuje pq najviSjih dnevnih cenah Mariborska afjnerija zlata Orož-mva ulica 8	2642
COUCHI. ZOFE. MADRACE
kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Uerda Kuliariti Vetrinjska ul 26.	4413
PAPIGE
tigrice (Wel!ensitticli) a a pro daj. Cvetličarna .Ppžar. Tyr-ševa jil. ,j6 (Gosposko ulica) 4899
Stanovanje
STANOVANJE.
sobo in kuhinjo, takoj oddam Nova vas 28. Bolfenkova cesta.	4940
Službo debi	Kupim
KONTORISTINJO, tudi začetnjco, zmožno strojepisja, slovenske ter po mož liosti nemške stenografije sprejmemo. Po uvedbi s tajna nastavitev, Ponudbe pod »Začetek • na upravo. 4944	HRANILNE KNJIŽICE Ljubljanske kreditne banke kupim. V poštev pridejo samo takojšnje ponudbe na upravo pod »Nuino 60«. 499.
	Pouk
Sobo odda	NEMŠČINA v 6 mesecih! Lahka metoda
malo sobo, opremljeno, s Posebnim vho dom oddam, prankopanova ul le a 41. 49-1’	Zajamčen uspeh tudi pri jezikovno nenadarjenih Nash > v upravi. 489-1
	ENGLISH LESSONS Miss Editli Ox!ev. Krekova
ZELO PRIJETNO solpeno, purketirano sobo ? uporabo kopalnice. >ddum bojišenu; 'ir,podu. 791.2	ulica 18. II. 4690
	PARIS1ENNE DONNE I.econs de fraticais, Lipavee ! ';jška cesta 53. 470C
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelju m urednik; KADI VOJ RFF1AR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik >	-	''	'	STANKO DETELA v Mariboru