332 Marijan Zlobec SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH EN TUJIH REVIJAH Beograjska Književna reč, številka 201, prinaša enajst pesmi Vena Taufer-ja z naslovom (po eni od njih) Mrtvaška kost. Pesmi je prevedel Josip Osti. Kar pet zapisov je posvečenih primeru Golubnjača (skupina študentov beograjske fakultete za dramsko umetnost, Spomenka Deretič, Vida Ognjenovič, Borka Pavičevič in avtorji ter izvajalci predstave Golubnjača.) Vsi po vrsti so apologije tej uprizoritvi. Čez dve časopisni strani se vleče zapis prof. dr. Milana Kangrga ob ponovni izvolitvi dr. Stipeta Šuvarja za rednega profesorja filozofske fakultete v Zagrebu. Temu je dodano spremno pismo, v katerem se Milan Kangrga ob drugem poskusu, da bi izvolili Šuvarja za rednega profesorja, med drugim čudi, kako da »tega človeka ni niti malo sram, ko se vsiljivo rine na fakulteto, ki mu je že dvakrat dala vedeti, da ga ne želi imeti v svojih vrstah«. V obrazložitvi s številnimi točkami pa med drugim beremo, kako je Stipe Šuvar reagiral na to, da ga na tej ustanovi ne marajo. Kakor je razvidno iz Šuvarjevega vedenja, piše Kangrga, je bil ob glasovanju v fakultetnem svetu, zaradi česar je verjetno prišlo do ponovne, z razsodni-štvom zahtevane volitve, poudarek na tem, da naj bi v svetu ne razpravljali o predlogu komisije, ki so ga podpisali prof. dr. Milan Prelog kot predsednik in prof. dr. Zdravko Mlinar ter prof. dr. Srdjan Vrcan kot člana. Vendar pa se baje ni dalo ugotoviti, kdo je pravzaprav Suvarja ponovno predlagal. Prelog in Vrcan po Kangrgovem dokazovanju tega nista mogla storiti. Ostaja še, piše Kangr- ga, slovenski sociolog prof. dr. Zdravko Mlinar kot drugi podpisani član komisije in bi bilo zdaj vsekakor čudno, če bi kdo hotel trditi, kako profesor Mlinar piše poročilo v Šuvarje-vem zvodenelem, dolgočasnem, sivem slogu od začetka do konca, in sicer v hrvaškem jeziku. V nadaljnjem Kangrga dokazuje, da je Stipe Šuvar kar sam napisal predlog za svojo izvolitev za rednega profesorja in to utemeljuje z vrsto primerov in okoliščin. — Ustavimo se še pri pisanju Marije Mit-rovičeve o dveh zbornikih, posvečenih Dušanu Pirjevcu. Mitrovičeva med drugim piše: »Pet let po smrti literarnega teoretika, filozofa, profesorja primerjalne književnosti ljubljanske univerze Dušana Pirjevca, sta izšli dve knjigi v dveh različnih okoljih in obe posvečeni spominu na tega zaživa cenjenega misleca, ki pa so mu tudi nasprotovali in ki je bil priljubljen tudi zunaj svojega ožjega okolja, a bil hkrati uradno nepriznan. Mihajlo Burič in Ivan Urbančič sta uredila zbornik, ki ima naslov Mišljenje na koncu filozofije I Mišljenje na kraju filozofije / Des Denken am Ende der Philosophie. Ta trojezični zbornik je izšel v okviru samostojnih izdaj Slobodana Maršiča v Beogradu. V zbirki Znamenja, ki izhaja pri založbi Obzorja, pa je izšel Pirjevčev zbornik, ki ga je uredil Tine Hribar. Zbornik Mišljenje na koncu filozofije ima, bi rekli, mednaroden pomen, v njem so objavljeni teksti vrste jugoslovanskih in nekaterih nemških avtorjev. Prispevki so objavljeni v jeziku, v katerem so bili napisani (srbohrvaščini, slovenščini ali nemščini), kratek resume vsakega dela pa je potem preveden še v druga dva jezika. Na koncu knjige je kratka biografija in bibliografija del Dušana Pirjevca, ki ju je sestavila Nedeljka Pirjevec ... ... Oba zbornika, posvečena Dušanu Pirjevcu, sta prinesla tekste prav 333 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah tistih filozofov in mislecev, ki so opustili dogmatske, šolske teme in načine razmišljanja in ki vztrajno in dosledno iščejo vedno nove resnice. In tako sami zares nadaljujejo po poti, po kateri je šel tudi Pirjevec — celo tedaj, ko zanikujejo resnice, do katerih je prišel. .. . . . Prispevki, objavljeni v Mišljenju na koncu filozofije, in Pirjevčevem zborniku, najbolje potrjujejo, da so PLrjevčeva razmišljanja o poeziji in umetnosti, zgodovini in narodu, partizanskem duhu, tehniki, znanosti, romanu, marksizmu, strukturalizmu, humanizmu, smrti, dejavni ljubezni, Bogu ... široko in globoko odmevala, da so spodbudila in sprožila nova iskanja; tudi kadar se rezultati bistveno razlikujejo, združuje te mislece isti žar, s katerim se lotevajo posameznih vprašanj.« * V 48. številki celovškega Koroškega mladja se s poezijo oglašajo Fabijan Hafner (prvič), Matjaž Kropivnik, Maja Haderlap, Jožica Čertov, Jože Ne-dved in drugi. Drama Matjaža Kmecla Muhasti bratje, ki so jo po radijski igri uprizorili v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu, je predstavljena z odlomkom iz prvega dejanja. Kot gostje se v Mladju predstavljajo: Alfred Gulden s pesmijo Meja in s pro/.o Opomba k »malemu vsakdanjemu fašizmu«, Uršula Adam, ki v intervjuju utemeljuje zakaj njeno pripovedništvo ne išče tem, in Franz Kain z esejem O tveganosti pisanja zgodb. Dr. Erik Adam je prispeval ogorčen zapis ob prenovitvi kolodvora v Ledin-cah, kjer so nekdanje dvojezične napise gladko zbrisali. Pospremil ga je s pesmijo Nekrolog kolodvoru v Ledin-cahfLedenitzen. Zanimivo je razmišljanje Rudija Benetika, v katerem skuša utemeljiti, da je Ivan Grohar v nekaterih svojih slikah ne le impresi- onist, ampak hkrati tudi globok sim-bolist. * Še lanska 10. številka reških Dometov prinaša pripoved Milana Rakovca Riva in drugi iz časa, ko je bila Istra osvobojena. Z naslovom Zrcalo objavlja Sonja Krstanovič šest pesmi z dodanim slovarčkom ljudskih izrazov. Pe-tar Strčič piše o aktualnih problemih arhivske službe na Hrvaškem. # Enajsta številka reških Dometov prinaša med drugim več raziskav iz renesančnega obdobja na Jadranu. Tako piše Darinko Munič o preteklosti Ka-stava, Ivo Babic je prispeval članek o renesanci v Trogiru, Kruno Prijatelj pa piše o splitski slikarski dediščini iz XV. in XVI. stoletja. * Dvojna številka puljskega časopisa Istra (5—6) prinaša med drugim odmev na stopetdesetletnico Levstikovega rojstva. T. A. ob tej priložnosti piše tudi o nekaterih Levstikovih stikih z Vukom Stefanovičem Karadžičem in o tem, kako je obiskal Istro na povabilo kaplana v Velikih Munah. Ta mu je namreč pisal, da je Istra prava zakladnica za jezikoslovca, in Levstik je med tem, ko je bival v Istri, marljivo zbiral in popisoval ne le besede, ampak tudi vse drugo, kar se mu je zdelo zanimivo (običaje, nošo). Enajst Zgodb o dečkih objavlja Stjepan Vukušič, Miroslav Sinčič pa je prispeval pripoved Cesta. * Dvanajsta številka časopisa Socija-listička Čehoslovačka, ki izhaja v Beogradu, prinaša med drugim članek dr. Ljubomira Oliva o zvezah češkoslovaške kinematografije s tujino. Pri tem omenja tudi film Pošast iz galaksije Arkan, ki ga je režiral Dušan Vukotič in so ga posneli v češkoslovu- 334 A. A. ško-jugoslovanski koprodukciji. Nadja Oldfich Rafaj. Z naslovom Cvet v pla- Mislivcova je prispevala zapis o brn- menih skuša 13 prispevkov različnih av- skem konservatoriju, Miloslava Ko- torjev dati podobo kongresa slovaških donjova pa piše o rodbini Korkoš, ki pisateljev v okraju Jablonec nad Niso je dala vrsto uveljavljenih likovnih sredi maja 1982. umetnikov. * * V deseti številki praškega Literar- Osrednja tema stuttgartskega časo- nega mesičnika Štepanka Čapova piše pisa Zeitschrift fiir Kulturaustausch je o boju za moralnopolitično enotnost tristoletnica izseljevanja v Ameriko; prebivalstva: Aktualna vprašanja ideo- pospremljena je z bogatim slikovnim loškega dela po XVI. kongresu KPČ. gradivom. O tem pišejo Giinter Moltt- V njem polemizira z nekaterimi zahod- mann, Ingrid Schoberl in Hartmut Bi- nimi mnenji o ugašanju komunističnih ckelmann. O »majhnih Nemčijah« v idealov. Z naslovom Svet na Češkem Združenih državah Amerike piše Ag- je objavljenih devet pesmi različnih nes Bretting, prav tako pa tudi o vpra- avtorjev. Naslov je vzet po eni od njih, šanjih amerikanizacije: Med staro in ki jo je napisal glavni urednik časopisa novo domovino. A. A.