Janko Polak:
Dvoje solnčec.
Kot zasnežene smrečice v kostanjih so cvetovi. Kot sanje izza rosnih let teko nam mladi dnovi.
»Ku-ku!« prepeoa ptičica v gozdiču vsem zelenem. »Aja-tutu!«   pa mamica ob grmu razcvetenem.
-dKotuu prepeoa ptičica, in komu mamka poje P« oprašuješ radooedno me, ti zlato dete moje.
Glej, ptica poje solnčecu, ki tam pod nebom plaua, a mamka poje solnčecu, ki ji d zibelki spaoa.
114