CELJSKI TEDNIK
KRAJEVNI ODBORI IN OBČINA
Pretekli četrtek in petek je v novi skupščinski palači zasedala Ljudska skupšči-
na LRS. Govor ob otvoritvi tega impozantnega poslopja, v katerem se bodo zbirali
odslej republiški poslanci, je imel predsednik Ljudske skupščine LRS tov. MIHA
MARINKO. Na zaključku zasedanja pa je obširno govoril o naših bodočih nalogah
predsednik izvršnega sveta LRS, tov. BORIS KRAIGHER.
-Značilno za to zasedanje je bila živahna razprava. V njej je sodelovalo več kot
20 ljudskih poslancev, ki so dali številne predloge in koristne smernice za reševa-
nje mnogih problemov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. V
razpravi so sodelovali tudi ljudski poslanci iz našega okraja tov. RIKO JERMAN,
MIRAN CVENK in STANE SOTLAR. Zaradi važnosti nakazanih problemov objav-
ljamo v izvlečku njihove govore.
Ljudski poslanec Riko Jerman je govoril]
o krajevnih odborih v našem komunalnem
sistemu in o proračunskem sistemu. Po-
udaril je, da sili obsežnost večine občin
in njihove velike pristojnosti v to, da je
njihovo delo usmerjeno pretežno v ure-
janje pomembnejših družbeno-ekonomskih
in političnih problemov, zaradi česar osta-
jajo ob strani drobni, zato pa tembolj šte-
vilni problemi posameznih naselij znotraj
©bčine. To bi lahko škodovalo našim pri-
zadevanjem za utrditev komunalnega si-
stema. Odnosi med krajevnimi odbori in
ebčino niso točno določeni. Običajno se
izraža to razmerje le v reševanju komu-
nalnih problemov svojega območja v okvi-
ru največkrat zelo skromnih sredstev v
morebitnih konferencah s predsedniki kra-
jevnih odborov in morda v zelo redkih
razpravah o delu krajevnih odborov na za-
sedanjih občinskih ljudskih odborov. Tak-
šna praksa seveda še ni dovolj za utrje-
vanje našega komunalnega sistema in za
vsebino dela tako važnega organa samo-
uprave znotraj velike občine ter povez,ave
z njo, kot je to krajevni odbor. Pogoji ko-
munalnega sistema, zlasti po izoblikova-
nju velikih občin, in vsakdanje razmere
zahtevajo nove oblike dela in povezanosti
občine s terenom, kar mora odpreti pot
pobudi krajevnih odborov, da preidejo iz
ozke komunalne problematike k urejanju
problemov šolstva, vzgoje, zdravstvenega
in socialnega varstva ter lokalnega gospo-
darstva. Zato je treba posvetiti več pozor-
nosti krajevnim odborom pri tolmačenju
politike občinskih ljudskih odborov in iska-
ti primernejših oblik dela z njimi, pred-
vsem pa jih je treba odvračati od ozkih
prakticističnih oblik v okviru proračunskih
sredstev, s katerimi razpolagajo. Zato bi
bilo treba v okviru statutov občinskih ljud-
skih odborov določneje postaviti odnose
med krajevnimi odbori in občinami.
Glede proračunske potrošnje je pouda-
ril bistven napredek, ki je bil dosežen v
letošnjem letu. Pri tem je poudaril potre-
bo po nadaljnjih prizadevanjih za postop-
no objektivizacijo proračunske potrošnje
in dejal, da je ureditev proračunskega si-
stema zelo važna za nadaljnjo krepitev
komunalnega sistema zlasti pa odnosov
med občinami in okraji. Ko je govoril o
razlikovanju dveh vrst proračunske potroš-
nje, je dejal, da bi morali ugotoviti, kaj
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izbo! sanje delovnih in življnjskih pogojev - skrb vseh nas
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM" OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA, TOVA-
RIŠEM J02ET0M JOSTOM
V zadnjem času je očitna velika aktivnost sindikalnih organizacij na pod-
ročju celjskega okraja. Zato smo obiskali predsednika Okrajnega sindikalnega
sveta, tovariša Jožeta Jošta in ga prosili za razgovor. Tovariš predsednik se
je naši prošnji rade volje odzval.
Vprašanje: Kakšna je splošna ocena obč-
nih zborov občinskih sindikalnih svetov na
področju našega okraja?
Odgovor: Ce napravimo krajši prerez
občnih zborov občinskih sindikalnih sve-
tov, rrioram reči, da so bili odraz prilično
konkretnega dela občinskih sindikalnih
svetov v minulem letu, zlasti pa še v dru-
gi polovici lanskega leta. 2e iz samih po-
ročil, ki so bila podana na občnih zborih,
predvsem pa iz zelo konkretnih razprav,
je bilo očitno, da so si občinski sindikalni
sveti znali najti zelo konkretno pot v nalo-
gah, ki stojijo pred njimi. To je še pose-
bej prišlo do izraza v zadnjem času, ko se
je pred sindikalne organizacije postavila
glavna naloga — skrb za izboljšanje de-
lovnih in življenjskih pogojev zaposlenih
ljudi. Rezultati dela občinskih sindikalnih
svetov so bili večji in konkretnejši tam,
kjer so v njihovo reševanje posegli tudi
ostali politični činiteiji in upravni forumi.
Takšno skupno delo pa je najbolj prišlo
do izraza v industrijsko in gospodarsko
razvitejših občinah, kot so Celje, Žalec,
Šoštanj in deloma Slovenske Konjice. Po-
leg tega se je na občnih zborih močno od-
razila skrb za reševanje konkretnih pro-
blemov in končno tudi skrb za izbiro do-
brega kadra v novoizvoljene občinske sin-
dikalne svete. Iz razprav o kandidatih za
občinske sindikalne svete se je videlo, da
so delegati resno in preudarno izbirali bo-
doča vodstva občinskih sindikalnih svetov,
ker vemo, da je uspeh dela v občini, za
katerega je odgovoren sindikat, brezpogoj-
no odvisen od dobrega in kolektivnega
vodstva občinskih sindikalnih svetov.
Vprašanje: Ce bi morali napraviti vrstni
red najbolj uspelih skupščin, za katero raz-
poreditev bi se odločil?
Odgovor: Ce napravimo vrstni red obč-
nih zborov in če pri tem upoštevamo še
celoletno delo občinskih sindikalnih sve-
tov, je prav gotovo na prvem mestu ob-
činski sindikalni svet v Celju, sledijo pa'
2alec. Šoštanj itd. Občni zbori teh treh
občinskih sindikalnih svetov so potrdili,
da ti sveti dokaj zadovoljivo obvladajo
situacijo na terenu in da je njihovo delo
pognalo močne korenine v sindikalnih po-
družnicah samih. Zal, vsega tega nismo
opažih na področjih ostalih sindikalnih
svetov. Zato bo naloga Okrajnega sindi-
kalnega sveta, da novoizvoljenim občin-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Odrasli se več ne ramujejo šolskih klopi
NOVE OBLIKE DELOVANJA ŠOLE ZA DELAVSKO IN DRUŽBENO SA-
MOUPRAVLJANJE. — PODJETJA BODO S POMOČJO ŠOLE SAMA OR-
GANIZIRALA IZOBRAŽEVANJE C.ANOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV.—
PLODNO DELO SEMINARJA ZA PREDSEDNIKE ZADRUŽNIH SVETOV.
Čeprav je bila zima razmeroma mila, ne
moremo trditi, da je šla mimo nas. Mnogi
so jo izkoristili. Najbolj teharska šola za
delavsko in družbeno upravljanje. Skep-
tiki, ki so ji v začetku prerokovali kratko
dobo, so se ušteli. Tisti, ki so »po ovinkih«
trdili, da je nepotrebna, in tisti, ki jim ni
bilo všeč, da bodo tudi delavci, člani orga-
nov delavskega upravljanja pridobili zna-
nje in s tem možnost uveljavljanja. To pa
se je zgodilo. Sola je bil- nujnost. Ljudje,
ki jo vodijo, pa so tudi zmogli začetne te-
žave in premostili neštete predsodke. Tako
je letos še šola postala pretesna. Seminarji
se vrstijo brez prestanka. In vseh potreb
kar ne morejo zadovoljiti. Toda našli so
izhod. Izhod, ki daje nove možnosti za še
večji uspeh.
»FILIALE« V PODJETJIH
Z dvanajstimi celjskimi večjimi podjetji
so se domenili, da bodo zanje priredili se-
minarje v podjetjih. Le-ti ne bodo skrče-
ni, niti vsebinsko, niti časovno. Predavali
pa bodo isti predavatelji kot na Teharju,
le s to razliko, da bodo v teh seminarjih
lahko sodelovali prav vsi člani delavskega
sveta in upravnega odbora podjetja. Semi-
narji bodo namreč v popoldanskih urah.
Razen tega, da bodo v razmeroma krat-
kem času šli skozi šolo vsi člani samo-
upravnih organov podjetja, bo tak način
izobraževanje delavcev precej cenejši. Od-
padli bodo mnogi stroški in deloma tudi
izpad proizvodnje, ki bi bil v nasprotnem
primeru lahko znaten.
»INGRAD« PRVI
S šolo v podjetju so najprej začeli pri
združenem gradbenem podjetju »Ingrad«
v Celju. S seminarjem so začeli v pone-
deljek in torek. Razdelili so ga zaradi eno-
stavnejšega in lažjega dela v dva dela. V
seminarju sodelujejo vsi člani delavskega
sveta, upravnega odbora in večina članov
obratnih delavskih svetov. Urnik preda-
vanj je zelo zanimiv in zlasti pester. Ob-
ravnavali bodo vso snov, ki jim bo pri
delu koristila — od osnov organizacije
oblasti do načina vodenja sestankov in
poslovne diskusije. Pri vsem pa je pose-
ben poudarek na razpravah po posamez-
nem predavanju.
VENDAR TUDI TO ŠE NI DOVOLJ!
Uprava šole je istočasno pravilno oce-
nila, da samo šolanje članov delavskih
svetov še ni dovolj. Zato so navezali s te-
mi dvanajstimi industrijskimi podjetji v
celjskem okraju tesnejše stike pri reševa-
(Nadaljevanje na 5. strani)
BRV V PARKU
V GRADNJI...
Na levem bregu Savinje so že po-
stavili opaž za gradnjo brežnegs
opornika brvi čez Savinjo. Vse kaže,
da bodo Celjani spet po skrajšani
poti hodili v mestni park, ko bo pri-
tisnila vročina...
Z OBČNEGA ZBORA ZADRUŽNE HRANILNICE V CELJU
Rreditiraiije iavesUcij r kmetijst?«
OBSEG ZADRUŽNE HRANILNICE SE JE POVEČAL. — VARČEVANJE Z
INVESTICIJAMI V KMETIJSTVU.— NAJVEČ SREDSTEV ZA POSPEŠE-
VANJE ŽIVINOREJE IN DVIG ZAOSTALIH PODROČIJ OKRAJA. — PO-
SPEŠITI SODELOVANJE KMET-ZADRUGA. — FINANČNA DISCIPLINA —
POGOJ ZA DOBRO POSLOVANJE. — HRANILNE VLOGE VEDNO BOLJ
RASTEJO.
Na občnem zboru Zadružne hranilnice
in posojilnice, ki je bil pred dnevi v Celju,
je bilo moč razbrati veliko vlogo tega
denarnega zavoda pri kreditiranju inve-
sticij v kmetijstvu. Obseg^ Zadružne hra-
nilnice v Celju se je povečal še s tem, ko
je prevzela od podružnice Investicijske
banke vse dolgoročne kredite, ki spadajo
v področje kmetijstva. Pri Zadružni hra-
nilnici lahko dobi posojilo za pospeševa-
nje kmetijske proizvodnje vsaka kmetij-
ska zadruga, seveda le ob uporabi 40 %
lastne udeležbe. Tudi posamezni kmetoval-
ci lahko dobijo dolgoročne kredite, če so
vključeni v kooperacijske odnose s kme-
tijsko zadrugo.
Lani je bilo investiranih v kmetijstvo
celjskega okraja 1 milijarda 296 milijo-
nov din, letos pa predvidevajo za investi-
cije v kmetijstvu 1 milijardo 540 milijo-
nov din. To so ogromna sredstva in jih
bo treba kar se da najbolj rentabilno izko-
ristiti. Prihodnji mesec bo že izdelan po-
droben in dokončen investicijski načrt za
letošnje investicije v kmetijstvu.
Letos bo na razpolago največ kreditov
predvsem za pospeševanje živinoreje. Tu
gre predvsem za izgradnjo 14 hlevov. Ker
bo letos težje dobiti zvezna investicijska
sredstva, bo treba iskati možnosti pred-
vsem v lokalnih virih. Torej iz okrajnega
in občinskih skladov za kmetijstvo. To je
velika obveznost in bo treba čim ceneje
graditi ter kar se da najbolj varčevati.
Da bi v Obsotelju okrepili nerazvite
kmetijske zadruge ter jim omogočili naj-
osnovnejše pogoje za delo, bo letos na
vzhodnem področju okraja, kjer je kmetij-
stvo najbolj zaostalo, zgrajenih 12 objek-
tov (manipulacijskih skladišč in lop). Ta-
ko bodo zadrugam omogočili najosnovnej-
še pogoje za reden odkup in za shranje-,
vanje kmetijskih strojev. Ce upoštevamo.j
da bo en tak objekt veljal okoli 8 milijo-
nov din, bo treba vložiti v ta namen ca. 100
milijonov. Seveda računajo pri tem, da
bodo sami kmetovalci prispevali okoli 30
odstotkov lastnih sredstev, kar bo tudi
pogoj za dodelitev kredita.
Tudi glede kooperacijske proizvodnje bi
lahko dosegli večje uspehe, če upoštevamo,
da se taka proizvodnja ugodno kreditira.
V tem pogledu bodo morale kmetijske za-
druge napraviti odločnejši korak naprej,
še posebej pa bodo morali kmetovalci uvi-
deti končno koristi, ki jim jih tako sode-
lovanje nudi. V tem pogledu je stanje za-
dovoljivo le pri hmelju, kjer so hmeljarji
sklenili 98% pogodb za obdelovanje hme-
lja v sodelovanju s kmetijsko zadrugo.
Slabše je stanje v drugih kulturah. V
travništvu je komaj 36% realiziranih po-
godb za kooperacijo, čeprav je ta vrsta
sodelovanja najbolj primitivna. Najslabše
v tem pogledu je v Zgornji Savinjski do-
lini, kjer so sklenili komaj 16% takih po-
godbo ter na kozjansko-obsoteljskem pod-
ročju, kjer so dosegli komaj 14% plana.
Tudi s saditvijo novih površin hmelja ne
(Nadaljevanje na 5. strani)
flli bodo slovenski telovadci zmagali?
V soboto zvečer in nedeljo dopoldne
l»o v Slovenskem ljudskem gledališču
v Celju medrepubliški dvoboj mladin-
skih reprezentanc Vojvodine in Slove-
nije v vajah na orodju. Nastopile bodo
ženske in moške vrste. To je prva večja
Športna prireditev posvečena 40-letnici
ZKJ istočasno pa bo nastop obeh re-
prezentanc doživetje za ljubitelje orod-
ne telovadbe, saj v Celju podobne pri-
reditve nismo videli že skoraj 10 let.
Brez dvoma bo to tekmovanje velika
preizkušnja mladih slovenskih orodnih
telovadcev. Tradicionalni dvoboji obeh
reprezentanc so namreč zaradi izena-
čenosti, pred tekmovanjem je težko do-
ločiti favorita, bili vselej zanimivi. Se
bolj pa zato, ker so v obeh ekipah te-
lovadci, ki sodijo v vrh orodne telo-
vadbe. Organizator, Okrajna zveza Par-
tizan je tudi skrbela, da bo program
pester, tekmovalci in tekmovalke se
bodo ves čas menjavali.
Vendar, kot vselej naša ekipa ni zvo-
zila brez smole. Zaradi gripe so pretekli
teden morali nekateri naši fantje v po-
steljo. Čeprav so že okrevali, je gotovo,
da je skladnost in moč ekii>e nekoliko
zmanjšana. Vprašanje je le, ali bo to
dovolj, da jih bodo telovadci iz Vojvo-
dine »pohodili«? Pri ženskah je stanje
bolje, vendar športno tekmovanje ne bi
imelo privlačnosti, če bi že vnaprej ve-
deli, kdo bo zmagal. Zato počakajmo do
nedelje.
Nastop reprezentantov bo še toliko bolj za-
nimiv, ker bodo nastopili v prostih sestavah
na^ vseh orodjih. Težja ko je sestava vaje, več
tofk dobi tekmovalec zanjo. Razumljivo je, da
bodo zato prevladovale težje prvine, nove in
stare.
V soboto zvečer ob 19. uri bo vsekakor naj-
zanimivejše srečanje obeh moških moštev v
vaji na drogu, pri ženskah pa v talni telovadbi.
Talno telovadbo in vaje na bradlji bodo moške
ekipe imele v nedeljo dopoldne ob 10. uri.
V vmesnih odmorih bodo oba vodilna celjska
drštva Partizan prikazala akademske sestave.
Za Celjane bo tekmovanje zanimivo še zato, ker
bo v moštvu nastopil mladi orodni telovadec
TVD Gaberje Tine Šrot. Tine je namreč po
dolgih letih edini Celjan, ki se je uvrstil v re-
prezentanco.
Vsekakor bo nastop telovadcev v gledališki
dvorani prijeten dogodek, brez ozira kdo bo
zmagal.
v Slovenski ženski mladinski reprezentanci
bodo nastopile:
Julija Marguč (Skofja Loka), Marija Hitty
(Maribor 1), Adela Križman (MariborI), Mojca
Havnik (Črna pri Prevaljah), Tanja Jelen
(Črna), Zdenka Presnik (Ljubljana Narodni
dom), Metka Brilah (Ljubljana Narodni dom)
in Slavica Andolšek (Kranj).
v moški vrsti bodo nastopili:
Milan Bavdek (Ribnica), Andrej Gorše (Rib-
nica), Lado Trampuž (Jesenice), Miro Znle.
(Domžale), Anton Teršek (Maribor Železničar),
Janez Novšak (Maribor Železničar), Mile Kle-
menčič (Ljubljana Narodni dom) in Tine Srot
Celje—Gaberje). t
Sola za družbeno upravljanje na Teharjih je te dni imela v gosteh pred-
sednike zadružnih svetov iz celjskega okraja, ki so prišli sem na eno-
tedenski seminar. Na sliki predstavniki najmlajše veje družbenega
upravljanja .med predavanjem predsednika OZZ tov. Franca Lubeja..
STRAN2
CELJSKI TEDNIK
27. FEBRUARJA 1958 - STF.V. 8
Izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev...
(Nadaljevanje s 1. strani)
skim sindikalnim svetom nudi vso pomoč
pri njihovem kar najbolj uspešnem uve-
ljavljanju in pri reševanju najrazličnejših
problemov na območju občine.
Ker sem že omenil najboljše občinske
sindikalne svete, je prav, če na kratko oce-
nim delo še ostalih občinskih sindikalnih
svetov in to zlasti v Šentjurju pri Celju,
Laškem, Mozirju in Šmarju pri Jelšah. Na
teh področjih je bilo dosedanje delo občin-J
skih sindikalnih svetov nekoliko slabše inj
to zaradi pomanjkljive kadrovske zasedbe, j
deloma pa tudi zaradi premajhne koordi-;
nacije med ostalimi političnimi faktorji v]
občini. Razumljivo je namreč, da sindikal-j
ne organizacije ne morejo žeti takšnega]
uspeha, če so pri delu osamljene. Ko smo
na občnih zborih teh svetov izbirali nov
vodstveni kader, smo zastavili vse sile, da-
izberemo takšne ljudi, ki so pokazali pri-
pravljenost do dela in ki uživajo tudi mo-
ralni ter politični ugled pri članih, saj je
to eden  izmed  odločilnih  faktorjev  za
uspešno delo nekega funkcionarja. Zato
Okrajni sindikalni svet pričakuje, da se
bodo tudi na teh področjih novi sindikalni
delavci prav kmalu znašli sredi dela in ga
znali tudi uspešno reševati.
Vprašanje: Kako so sindikalne organiza-
cije na področju celjskega okraja izvedle
in razumele akcijo »dveh tretjin«?
Odgovor: Akcija v tako imenovanih dveh
tretjinah je bila tudi na področju našega
okraja dobro izvedena. To predvsem lah-
ko trdim za sindikalne organizacije v go-
spodarskih podjetjih. Ne glede na to^ pa
smo opazili, da je bila v mnogih primerih
ta akcija kampanjskega značaja, saj so ne-
katere podružnice razumele to pobudo sin-
dikata kot zbir prostih sredstev gospodar-
ske organizacije, niso se pa vzporedno
vključevale v nič manj odgovorno delo —
to je skrb za izboljšanje proizvodnje ter
ostalih problemov, ki so osnova dobrega
gospodarjenja. To vprašanje smo zlasti re-
ševali na občnih zborih osnovnih sindikal-
nih organizacij in zdi se mi, da smo mar-
sikje prebili zid ozkega gledanja sindikal-
nih podružnic. Ce na koncu potegnemo
črto pod akcijo »dveh tretjin« moram reči,
da nam je v glavnem uspela.
Vprašanje: Kako so se sindikalne orga-
nizacije angažirale pri uvajanju nove ta-
rifne politike, oziroma pri sestavljanju no-
vih tarifnih pravilnikov?
Odgovor: Ko prehajamo na nalogo, ki
je postala za sindikate najbolj odgovorna
v zadnjem času, to je na akcijo sindikatov
pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov,
moram povedati, da je ta naloga hkrati
tudi močan preizkusni kamen sposobnosti
sindikalnih podružnic. Ko govorimo o skrbi
za človeka, razumljivo v dlju izboljšanja
življenjske ravni, se sindikati v podjetjih
-spoprijemajo z najbolj odgovornim vpra-
šanjem, to je tarifnim. Novi tarifni pravil-
niki, ki jih gospodarske organizacije se-
stavljajo, bodo morali biti jasno ogledalo
spremljanja proizvodnje v podjetju in na-
dalje plačni sistem bo moral biti prvi po-
goj za dvig in porast proizvodnje. Vsaka
druga težnja administrativnega značaja,
bo doživela polom; to je več kot razumlji-
vo. Pri vsem tem bodo morali delavci od-
ločno zahtevati, da se v njihovih kolektivih
enkrat za vselej odpravi tako imenovani
mezdni sistem nagrajevanja, kot destimu-
lativen za nadaljnjo rast proizvodnje in
proizvajalnih sil. Za izvedbo tega pa so
prvi odgovorni organi delavskega samo-
upravljanja, delavski sveti, upravni odbori
in nadalje vse politične organizacije v
podjetju, zlasti pa Zveza komunistov. Po-
vsod tam, kjer bodo v tej akciji te sile
združene, je uspeh zagotovljen.
Vprašanje: Kdaj bo skupščina Okrajne-
ga sindikalnega sveta in katere so glavne
naloge, ki jih bo obravnavala?
Odgovor: Skupščina Okrajnega sindikal-
nega sveta je predvidena za 15. marec. Pri
njenem delu pa se bodo zlasti obravnavale
minule akcije in seveda še tiste, ki stojijo
pred nami. Zato se bo pri delu osredotočila
na dve osnovni dejavnosti, to je na skrb
za delovnega človeka v okviru tako ime-
novanih dveh tretjin ter na skrb za uva-
janje novega plačnega sistema. K tema
dvema nalogama se bo končno pridružila
še ena — to je akcija o nagrajevanju po
enoti proizvoda. Ce govorimo o akciji o
nagrajevanju po enoti proizvoda, moram
reči, da je ta problem šele na začetni fazi
pred vsemi sindikalnimi organizacijami.
Sicer pa bo treba to akcijo vključiti v pro-
gram dela sindikata za tekoče leto. Zato
bo skupščina Okrajnega sindikalnega sve-
t-a zelo konkretno razčlenila tudi ta pro-
blem in dala smernice za nadaljnje delo.
Uspešna uresničitev vseh teh nalog pa je
odvisna od skupnega dela vseh političnih
organizacij, tako v okrajnem merilu, kot
tudi v občinah in delovnih kolektivih, ker
moramo razumeti, da je akcija, ki jo vo-
dijo sindikati za izboljšanje delovnih in
življenjskih pogojev, akcija nas vseh, ce-
lotne naše družbe.
Krajevni odbori in občina
(Nadaljevanje s 1. strani)
je približno realna minimalna potrošnja,
ki je s funkcijo ljudskih odborov določena
že z zakonitimi predpisi, in katero bi mo-
rali v vsakem primeru pokrivati, ne ozi-
raje se na kriterije ugotovljenih proračun-
skih dohodkov.
0 blagovnem prometu
Ljudski poslanec Miran Cvenk je govo-
ril o blagovnem prometu. Med drugim je
poudaril, da so se v preteklem letu čutile
težave v blagovnem prometu z živino za-
radi neenakega izvajanja načelnih gospo-
darskih smernic republiškega sekretariata
po posameznih področjih. Blagovni promet
se mora nujno razvijati preko zadruge.
Zvezna uredba o prodajnih cenah klavne
živine daje zadrugi možnost ostvarjanja
sredstev, ki naj služijo ne-Ie za kritje po-
slovnih stroškov temveč tudi za nadaljnji
razvoj in napredek proizvodnje.
Drugo vprašanje, ki se ga je dotaknil, je
blagovni promet z lesom, pri čemer je de-
jal, da je ta promet potekal že dokaj ure-
jeno preko zadružnega sektorja. Pojav
prodaje rezanega lesa na žagah veneci-
jankah od strani zasebnikov neposredno
raznim potrošnikom pa je povzročil pre-
cej težav, ker je kontroliranje tega nele-
galnega prometa zelo težko. Zato bi bilo
treba najti način, da bi se blagovni pro-
met z lesom odvijal samo po eni poti.
Ob koncu je poudaril, da zahteva bla-
govni promet nujno enotno poslovanje v
republiškem merilu. Zato je potrebno, da
se na terenu skladno sprovajajo enotni
ukrepi, ki jih narekuje socialistično gospo-
darstvo in interes čim popolnejše preskrb-
Ijenosti.
Čvrstejša kooperacija v hmeljarstvu
o kooperaciji v hrheljarstvu je razprav-
ljal ljudski poslanec Stane Sotlar. Pouda-
ril je, da je izvajanje petletnega plana v
kmetijstvu pokazalo, da je možno tudi na
tem področju v kratkem razdobju doseči
velike rezultate. O tem govore izkušnje na
socialističnih posestvih pa tudi izkušnje
kmetijskih zadružnih organizacij, ki orga-
nizirajo proizvodnjo v kooperaciji z in-
dividualnimi kmetijskimi proizvajalci. Mo-
čan porast družbenih materialnih sil na
področju hmeljarske proizvodnje je ustva-
ril trdno osnovo za čvrstejšo kooperacijo
na tem področju. Zadruge so nabavile nad
200 traktorjev z ustreznimi priključnimi
stroji, zgrajenih je bilo nad 2000 kva-
dratnih metrov sušilnic pri zadrugah in
družbenih posestvih, izšolan je bil tudi
prepotrebni kader. Celotna kooperacija in
interes zanjo bazira na kilogramih pride-
lanega suhega hmelja. Elementi kalkula-
cij so taki, da nenehno in vzpodbudno sti-
mulirajo tako zadrugo kakor tudi proiz-
vajalca, da si v čim večji meri prizadeva
ne samo za dosego količine, temveč tudi
kvalitete pridelanega hmelja.
Pri tej akciji v hmeljarski proizvodnji
se postavlja tudi nekaj vprašanj, tako na
primer kako urediti kmečko zdravstveno
zavarovanje ob tem, ko ' je praktično v
hmeljski kooperaciji kmet postal v glav-
nem vlagatelj svoje delovne sile. In dru-
gič, kako prestopoma prehajati na kom-
pleksno kooperacijo. V današnjem polo-
žaju proizvodnja še ne ustreza vsem mo-
dernim zahtevam kmetijstva. Zemlja posa-
meznih kmetovalcev je izredno razparce-
lirana, zaradi česar je nemogoče uvesti
določen kmetijski kolobar. Zato je bil spre-
jet ukrep, da se smejo nova hmeljišča za-
sejevati le v okviru 5 in več hektarov po-
vršin.
Ob koncu je tovariš Sotlar poudaril, da
je prav hmeljska kooperacija pritegnila
hmeljske proizvajalce v kooperacijsko pro-
izvodnjo tudi pri ostalih kulturah.
(Po Slov. Poročevalcu)
Zobozdravstvo v Loškem v težavah
Ne da bi se prepirali o tem, ali je v
laški občini 200.000 zob ali jih je več ali
manj, zobozdravstvena služba v občini
Laško ima težave.
Za vso laško občino je v zobni ambu-
lanti na razpolago en dentist in dve zo-
botehnici. Ti ljudje so v preteklem letu
zdravili okoli 5200 ljudi in dosegli 2 mili-
jona 755.000 dinarjev prometa. Klujb temu
pa morajo zobozdravstvenih uslug potreb-
ni ljudje čakati tudi po več mesecev, da
pridejo na vrsto.
Nekaj časa je v Laško hodil tudi stoma-
tolog iz Celja, ki pa je svojo honorarno
službo opustil, trdeč, da je njegov hono-
rar prenizek. Njegov honorar je bil vskla-
jen s predpisi in je znašal tako višino, da
bi s temi sredstvi lahko redno nastavili
terapevta za 26 dni mesečno in ne samo
8-kratno nekaj urno ordiniranje zobo-
zdravnika.
Težave so tudi s preventivnimi merami
in zdravljenjem zobovja pri šolskih otro-
cih. Otrokom so sicer zobovje pregledali,
zdravljenje pa zaenkrat še ni prišlo na
vrsto, ker ni denarja, da bi jih potujoča
ekipa lahko šla zdravit po šolah.
Iz zgodovine delavskega gibanja in KPJ
FEBRUAR 1942
Februarja 1942. leta so bili spreje-
ti »Fočanski predpisi« Vrhovnega
štaba o ustanovitvi in organizaciji
narodnoosvobodilnih odborov.
19. FEBRUAR 1919
V Sarajevu je izbruhnila velika
protestna stavka, v kateri je sodelo-
valo 12.000 delavcev. Delavci so na
ta način izrazili nezadovljstvo, ker
bosenska in jugoslovanska vladm
nista izpolnili obljub o osemurnem
delavniku.
19. FEBRUAR 1922
Tega dne je izšla v Zagrebu prva
številka tednika »Borbe«, glasila
Komunistične partije Jugoslavije. V
nasprotju z ostalimi časniki je bila
»Borba« namenjena delavskemu raz-
redu in njegovemu boju za gospo-
darsko in socialno osvoboditev.
21. FEBRUAR 1919
Na ta dan je več kot 30.000 de-
lavcev iz Bosne in Hercegovine so-
delovalo v splošni stavki in demon-
stracijah.
22. FEBRUAR 1953
Tega dne je bil v Beogradu četrti
kongres Ljudske fronte Jugoslavi-
je. V navzočnosti 2200 delegatov je
kongres ugotovil velikanski pomen,
ki ga je imela ta politična organiza-
cija pred vojno, med njo in v po-
vojni izgradnji Jugoslavije. Na kon-
gresu so sprejeli sklep, da se Ljud-
ska fronta preimenuje v SZDL Ju-
goslavije. Za predsednika te organi-
zacije je kongres izvolil Josipa Bro-
za-Tita, za sekretarja pa Edvard*
Kardelja.
23. FEBRUAR 1848
Komunistični manifest so prvikrmt
natisnili v Londonu 23. ali 24. fe-
bruarja 1848 v nemškem jeziku. y
19. stoletju so to zogodovinsko del9
prevedli v vse jezike sveta in po-
stalo je politični priročnik za 9s«
proletarska gibanja.
24. FEBRUAR 1919
V februarju 1919 so ustanovili »
Skoplju prvi mestni svet socialistič-
ne organizacije, ki je pozval delav-
ce, naj demonstrirajo proti policij-
skemu nasilju. Ta sestanek je vpli-
val na obnovo partijskih organiza-
cij v Makedoniji. Sledile so oblastne
konference, na katerih so izvolili de-
legate za kongres združitve in usta-
novitve socialnodemokratske stran-
ke Jugoslavije (komunistov) v apri-
lu 1919.
24. FEBRUAR 1942
Iz niškega koncentracijskega tm-
borišča je pobegnilo 160 ujetih par-
tizanov. Nemci so nameravali vse
pripornike postreliti, zato so se par-
tizani odločili za beg. Njihov načrt
je nekdo izdal Nemcem. Vseeno so
tvegali beg. 100 jetnikov se je re-
šilo, 60 pa so jih pobili. Rešeni par-
tizani so se takoj pridružili parti-
zanskim enotam.
25. FEBRUAR 1928
V noči med 25. in 26. februarjem
1928. ■ leta je bila v zagrebškem
predmestju, na Pantovčaku, kjer je
sedaj muzej, osma mestna konferen-
ca Komunistične partije Jugoslavi-
je za Zagreb. Na konferenci je govo-
ril član komiteja Josip Broz, ki je v
17 točkah obsegajočem poročilu
ostro kritiziral takratno delo Mest-
nega komiteja in frakcionaške boje,
ki so zavirali uspešno delo organi-
zacije. Konferenca je sprejela vsa
gledišča in predloge Josipa Broza
ter ga izvolila za sekretarja Mest-
nega komiteja.
Uspehi mladine na
celjskem učiteljišču
Mladina celjskega učiteljišča je v zad-
njem času močno poživila politično, kul-
turno-prosvetno in športno dejavnost. Mla-
dinska organizacija posveča veliko pozor-
nost tudi vključevanju mladincev v mla-
dinske delovne brigade. Predvsem pa se
je razgibalo delo mladinskih aktivov v
pripravah za praznovanje 40-letnice KPJ
in SKOJ.
Mladinski komite v tej šoli je že usta-
novil štab MDB in organiziral nekaj pre-
davanj po aktivih. Ustanovili so tudi pri-
pravljalni odbor za proslave 40-letnice
KPJ in SKOJ. Razen dela v marksističnih
krožkih pridno študirajo tudi kongresno
gradivo ter proučujejo revolucionarno pot
delavskega razreda in mladine v pretek-
losti, hkrati pa se seznanjajo s političnimi
in gospodarskimi aktualnostmi sedanjega
časa.
V počastitev 40-letnice SKOJ bodo orga-
nizirali glavne prireditve v dneh okoli 20.
aprila. Največja manifestacija učiteljišč-
nikov bo nedvomno pohod po poteh Prve
celjske čete. Med pohodom bodo izvedli v
nekaterih vaseh tudi partizanske mitinge
s kratkimi kulturnimi programi.        E. R.
pogled po svetu * pogled po svetu
Tako pravijo, da je vojna kot sredstvo
politike v obdobju atomskih in hidrogen-
skih bomb izgubila vsako vrednost, saj bi
pomenila samo uničenje človeštva, nikakor
pa ne koristi za tega ali onega nasprot-
nika. Kaj bi ob taki ugotovitvi in ob takih
dejstvih danes o vojni povedal skozi usta
Pjera Bezuhova ali pa v traktatu na kon-
cu svojega velikega romana veliki globo-
koumni Tolstoj!
Njegov rojak H ruš če v je zgornjo misel
pribil v Tuli, češ da mednarodnih vprašanj
zdaj ni mogoče reševati z vojno, ki bi
prinesla uničenje vsem državam ne glede
na njihov zemljepisni položaj. Sovjetske
čete v Vzhodni Nemčiji niso razmeščene,
da bi se igrale slepe miši, zato nima smi-
sla, če atlantski vojskovodje groze s stre-
ljanjem, če bi Vzhodna Nemčija vzela v
roke dohode do Vzhodnega Berlina. Vsako
streljanje tu bi pomenilo vojno, vojna pa
... Zračni most v Zahodni Berlin bi po-
menil kršenje meja S Z oziroma njenih za-
veznikov, kajti SZ je pripravljena podpi-
sati mir z obema Nemčijama ali pa tudi
z eno samo. Hruščev ni pozabil pridejati,
da se SZ še vedno lahko sporazume z ljud-
mi, ki zastopajo kakšna treznejša stališča.
Eisenhower Hruščevu ni ostal dolžan od-
govora: Vsaka sprememba v statusu Ber-
lina bo pomenila vojno, kajti na spremem-
bo, ki jo S Z predlaga, ZDA ne pristanejo.
Ta besedni dvoboj je tragična podoba v
prvem planu filmskega traka dogodkov
zadnjega tedna, ki naj jih na kratko na-
štejem. Vse kaže, da bo James Jones lah-
ko napisal nadaljevanje svojega romana,
kajti mnogo je sii v divjem vrvežu naspro-
tij, ki človeka zlepa ne bodo še pustile do
»svobode, enakosti in tihe težnje po sreči.«
Ciper je postal neodvisna republika. Več-
letni boj grške osvobodilne organizacije
EOKA je torej zmagal, ne sicer na celi
črti, a vendarle. O popolni zmagi ni mo-
goče govoriti, a tudi o porazu ne. Kompro-
mis s Turki je odraz potrebe, medtem ko
cilji grškega naroda seveda niso doseže-
ni. Za ta kompromis so se seveda potego-
vale predvsem ZDA, češ da je za fronto
NATO na Bližnjem vzhodu ureditev tega
vprašanja najnujnejša. In Grki bodo se-
veda laže prenašali turško vojsko v atlant-
ski obleki. Turški predstavniki pa imajo
pri upravi otoka pravico do veta, kar po-
meni, da bo vedno dovolj priložnosti za
vmešavanje velikih sil.
Ameriški diplomaciji se je posrečilo prive-
zati nase še Iran, ki je postal ameriško
vojaško oporišče na pragu važnih sovjet-
skih pokrajin. Istočasno so zahodne sile
poslale SZ noto kot odgovor na sovjetske
predloge o nemški združitvi in mirovni
pogodbi z Nemčijo. Nota je odraz toge za-
hodne politike, ki jo je med drugimi močno
grajal ugledni laburistični premier lord
Attlee. Po njegovem mnenju je za hladno
vojno na svetu odgovorno ameriško stali-
šče do LR Kitajske. ZDA bi naj to vele-
državo priznale in osnove za sporazum na
svetu bi bile takoj tu. V ZDA seveda na to
prav nič ne mislijo. Veliki lovec na čarov-
nike  — komuniste ppdpredsedruk_ ^DA
Nixon je izjavil, da Dullesova linija v
ameriški zunanji politiki ostane, tudi te
bo Dulles izročil njeno krmilo drugemu.
V Italiji so prišli do take desničarske
vlade kakor še nikoli po vojni. Segni je
najpomembnejše položaje razdelil med
predstavnike skrajne demokrščanske de-
snice, podpirajo pa ga tudi vse skrajne de-
sničarske, monarhistične in neofašistične
sile.
V Franciji slabotno odmeva Burgibina
pobuda o Alžiru. Burgiba je pripravljen
posredovati med De Gaullom in FLN, dal
bi Franciji celo določene pravice v Bizer-
ti, če bi zavzeli do Alžira bolj konstruk-
tivno stališče, sicer pa bo pred mednarod-
nim forumom odprl vprašanje te važne sre-
dozemske luke, v kateri se Francozi zadr-
žujejo protizakonito.
V kolonialnem svetu se proces gnitja
nadaljuje. Na legalni mednarodni tapeti
je v OZN položaj francoskega Kameruna,
nemiri so se sprožili v francoskem Kongu,
ogorčene črnske množice pa so demon-
strirale celo v daljni, skriti, komaj znani
Njasi in iz zaporov osvobodile 50 svojih
rojakov. Na Kubi razmišljajo o tem, da
bi izstopili iz članstva OZN, dokler so v
tej organizaciji zastopniki tipičnih dikta-
torskih režimov, kakršni so v Nicaragui.
Dominikanski republiki in v Paragvaju.
Kolonialni garnizoni v Afriki ne spe več
mirno, kajti svoje gospodarje morajo šči-
titi za bodečo žico, z barikadami, s perlu-
stracijami črnskega prebivalstva, skratka
— sede na bajonetih, kar gotovo ni pri-
jetno. Belgijski Kongo se ni pomiril, poleg
tega pa tarejo Belgijo še skrbi zaradi hi-
perprodukcije premoga, ki ga jim je oble-
žalo kar 7 milijonov ton, pač dokaj trd
oreh za zapadno skupno tržišče.
Kaže pa, da bi radi te gospodarske spo-
re še vedno rešili s silo.
Ženevska konferenca treh velesil o pre-
povedi jedrskih poskusov, je nasedla na
zasede podvodnih čeri — na nezaupanje
in ljubosumno čuvanje prestiža. To se je
zgodilo nekako v istem času, ko je Zahod
odklonil vse sovjetske predloge. Istočasno
je Zahod naredil napad na švedsko nev-
tralnost. Švedska je zaenkrat odložila
sklep o atomski oborožitvi, vendar je čisto
jasno, da NATO skuša vključiti v atomski
obroč poleg Norveške in Danske še Šved-
sko.    ^ , J
Macmilian potuje torej v Moskvo v ne-m
ugodnem ozračju, vendar ima v rokah ve-^
liko šanso: pogoji za sporazumevanje medM
blokoma se morajo nujno spet izboljšatiM
pa naj že pride do kakršne koli konJeren-M
ce, tiste ki jo pripušča Zahod, ali tiste, ktm
jo je predložila S Z. »Saj navsezadnje jutri
še ne bo konec sveta,« da končam z be-
sedo znamenitega romana »V vrtincu<.
T. O
Macmillanov most.
KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST V KOMUNALNI BANKI CELJE
razpisuje naslednja delovna mesta za podružnico Komunalne banke Celie
v Laškem:
DVA DELOVNA MESTA REFERENTOV S POPOLNO ŠOLSKO IZOBRAZBO
Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom je
treba poslati na Komunalno banko Celje.
27. FEBRUARJA 1959 - STEV. 8
CELJSKI TEDNIK
STRAN 3
V POČASTITEV 40.LETJVICE KPJ
V Tovarni emajUrane posode bodo svečano
proslavili 40-teinico KPJ
En* najbolj svečanih proslav 40. obletni-
ce KPJ bo prav gotovo v Tovarni emajli-
rane posode v Celju. To pravzaprav ne bo
proslava, ampak vrsta prireditev in pro-
slav, ki se bodo nizale skozi vse jubilejno
leto. Temu vzgledu bodo prav gotovo sle-
dili tudi mnogi drugi delovni kolektivi v
celjskem okraju. Zato objavljamo njihov
program prireditev v celoti. Ta primer je
vreden objave tudi zaradi tega, da se vidi,
kaj vse je možno narediti, če je organiza-
cija v čvrstih rokah in če pri tem sodelu-
jejo vse organizacije in društva v kolek-
tivu.
Komisija za pripravo proslav na čast
40-lelnice KPJ v Tovarni emajlirane poso-
de je sestavljena iz zastopnikov vseh orga-
nizacij in društev v tovarni in je na po-
budo tovarniškega komiteja ZK že sesta-
vila obširen program proslav.
Poglejmo, kako bodo v tej tovarni pro-
slavili ta pomemben jubilej. Za praznik že-
na bo za zaposlene žene proslava s kul-
turnim sporedom v domu Partizana v Ga-
berju. Za praznik 40-letnice KPJ — 20.
aprila — bo imel delavski svet slavnostno
zasedanje, ki se ga bodo udeležili tUdI
predstavniki tovarniških organizacij in
društev. Na cesti, ki pelje iz Maribora pro-
ti upravnemu poslopju, bodo postavili sla-
volok. Na predvečer 1. maja bo tovarni-
ška godba izvedla pred tovarno koncert,
mladinska organizacija pa bo pripravila
kres na Golovcu s primernim kulturnim
sporedom. Planinska skupina iz tovarne
pa bo odšla na partizanski pohod. Strelci
iz tovarne bodo na Dan zmage, 15. maja
izvršili »napad na Golovec«. Za Dan mla-
dosti bo mladinska organizacija sodelova-
la v štafeti, v juniju pa bo organizirala
samostojno proslavo. Tudi aktiv Zveze bor-
cev v fovarni bo organiziral posebno sve-
čanost. Posebna skupina bivših borcev bo
obiskala kraj, kjer se je bojevala prva celj-
ska četa, skupina tovarniških gasilcev pa
grobove padlih borcev XIV. divizije v hri-
bih nad Dobrno. 22. julija bo priredila to-
varniška godba za kolektiv in za prebival-
ce Gaberja slavnostni koncert pred uprav-
nim poslopjem.
Ker bo v avgustu poteklo 23 let od stav-
ke delavcev, ki so se borili za svoje pra-
vice, bodo v kolektivu pripravili proslavo
večjega obsega in nanjo povabili še žive-
če voditelje takratne stavke.
Razen tega osrednjega programa so to-
varniške organizacije in društva pripra-
vile še posebne programe. Tako je društvo
Ljudske tehnike napovedalo tekmovanje
v desetih točkah vsem sorodnim društvom
v Sloveniji. Manjše programe so izdelali
tudi tovarniški gasilci, strelci, planinci, ta-
borniki itd.
Pri tem ne zaostaja tudi mladinska or-
ganizacija, ki je že pričela s prostovoljnim
delom pri razširitvi Mariborske ceste v Ga-
berju. Kljub mrazu vztrajno delajo, pri
tem jim pa pomagajo tudi tovarniški gasil-
ci. Nobenega dvoma ni, da bodo tudi pro-
slave skrbno pripravljene in na dostojni
višini, saj pri tem delu pomagata tpvarni-
škim organizacijam in društvom tovarni-
ški komite ZK in sindikalna podružnica.
OB PROSLAVI 40. OBLETNICE KPJ
Od 17. do 23. aprila razstava
zgodovinskega materiala v Celju
Za proslavo 40. obletnice ustanovitve
KPJ in SKOJ pripravlja pododbor za raz-
stave pri Okrajnem odboru Celje v izlož-
bah trgovskih podjetij LJUDSKI MAGA-
ZIN in VOLNA osrednjo razstavo, ki bo
zajela najvažnejše zgodovinsko gradivo o
razvoju in borbi KPJ pred drugo svetovno
vojno in med NOB.
Oddelek NOB je Okrajnemu odboru
predlagal okvirni program, ki pa bo ver-
jetno še dopolnjen z gradivom, ki ga bo
še moč dobiti.
Tako si bodo množice celjskega in oko-
liškega prebivalstva na razstavi lahko
ogledale domačijo Titove tete v Podsredi,
kjer se je maršal pred in med vojno cesto
zadrževal. Nadalje partijski in progresivni
tisk ter sheme partijskih celic v našem
okraju. Delo in slike narodnega heroja
Slavka Slandra, delo narodnega heroja
Franca Leskoška-Luke, vodilne partijske
funkcionarje na našem teritoriju, španske
borce, Sremsko Mitrovico, Bileče, Medju-
rečje, Ivanjico itd. Nadalje bo na razsta-
vi prikazano partijsko delo v Šaleški do-
lini, partijsko delo V Spodnji Savinjski do-
lini in okolici Celja, delo Svobode in Vza-
jemnosti, delo SKOJ-LMS, mladinske ak-
cije, partijsko delo v Celju — v povezavi
s Šentjurjem in Ponikvo.
Na razstavi pa ne bo manjkalo tudi pri-
kazov partijskega dela med narodnoosvo-
bodilno vojno.
Podobne razstave pripravljajo za pro-
slavo 40. obletnice ustanovitve KPJ tudi
v Preboldu, Šoštanju in Velenju.
Šempeter oh Savinfi se prjprarffa na
proslavo 40-lefnice KPJ
Pretekli teden se je v Šempetru ob
Savinji sestal odbor SZDL. Na sejo, ki
je bila posvečena pripravam 40-letnice
ZKJ, je povabil tudi vse predstavnike
množičnih organizacij in podjetij. Na-
men seje je bil, da se koordinira pro-
gram dvajsetih društev in sindikalnih
podružnic, ki delujejo v tem kraju.
Uvod v proslave bo 8. marec. Takrat
bo delavsko prosvetno društvo pripra-
vilo svečano proslavo z družabnim ve-
čerom in pogostitvijo delavskih in
kmečkih žena, kar pomeni korak na-
prej, saj bo letos prvič odpravljena raz-
lika med delavskimi in kmečkimi že-
nami. Glavna proslava^v tem kraju bo
1. maja. Izvedla jo bo Svoboda ter bo
delavski praznik združen s proslavo
40-letnice KPJ. Zveza borcev bo orga-
nizirala proslavo 13. junija ter jo bo
združila z odkritjem spomenika padlim
borcem in žrtvam fašizma. V okvirU
praznovanj bo svoj delež prispevalo tu-
di društvo Partizan, ki bo 29. novembra
priredilo svečano akademijo.
R
Letos bo mladina
zgradita i04 hm
avtoceste
Načrti projektov za izgradnjo avtoceste
»Bratstva in enotnosti« na področju Para-
čin—Niš in Negotin—Demir Kaplja so že
izdelani. Sedaj izdelujejo operativne načrte
po izmenah in mesecih. Letos bodo briga-
dirji zgradili 104 km ceste. Na odseku od
Paračina do Niša bodo izkopali okoli en
milijon in štiri sto tisoč kubičnih metrov
zemlje in zgradili 636 tisoč kvadratnih me-
trov cestišča. Na cesti bodo zgradili 133
podvozov, 20 mostov in 27 nadvozov. Naj-
večji objekt pri gradnji avtoceste bo 70
metrov dolg most preko Nišave, dalje most
preko Jovanovačke reke in betonski pod-
porni zid pri vasi Bujmira.
Pri izgradnji avtoceste bo letos sodelo-
valo 50.880 brigadirjev, ki bodo nastanje-
ni v 22 mladinskih naseljih. Otvoritvena
svečanost bo na Dan mladinskih delovnih
brigad, 1. aprila. Vendar bo prva mladin-
ska brigada, ki bo štela 1200 mladincev in
mladink, prispela na avtocesto že 1. marca.
Stric, slihojte nQs!
Ko je v nedeljo zapadel sneg, so
otroci spet privlekli sanke in smuči
B podstrešij in s kleti. Sani so se
sicer vdirale do cestnega tlaka, toda
tile nadebudneži si niso pustili vzeti
veselja. Trije so vlekli, eden je sedel
na njih.
— Stric, slikajte nas! — so za-
Čebljali, ko sem šel mimo.
Storil sem tako.
— Kdaj bomo videli slike?
— Bo«;te jih, obljubim. —
--Kdaj?
Obljubo sem moral izpolniti...
Tudi vajenci bodo proslavili
zgodovinsko obletnico
Na Vajenski šoli I. v Celju je bil nedav-
no sestanek, katerega se je udeležil med
drugimi tudi podpredsednik Zvezne ljudske
skupščine tov. Franc Leskošek-Luka. Ob-
ravnavali so vprašanje, kako bi tudi naša
vajenska mladina kar najbolj svečano pro-
slavila 40. obletnico ustanovitve KPJ in
SKOJ.
Prvotno je nameravala Vajenska šola L,
ki slavi v tem letu tudi 75-letnico svojega
obstoja, prirediti samostojno proslavo. Po
nasvetu tovariša Leskoška, ki je bil tudi
sam učenec Vajenske šole in se živo za-
nima za napredek strokovnih šol, pa naj bi
proslava zajela vse strokovne šole celjske-
ga okraja. Tako bodo tovrstne šole sodelo-
vale na proslavi, ki bo prikazala razvoj
strokovnega šolstva v okraju, na kulturnih
prireditvah in medsebojnih športnih tekmo-
vanjih. Glavna, osrednja prireditev bo na
Vajenski šoli I. v Celju, ki se bo na dan
proslave tudi preimenovala v Vajensko šo-
lo »Borisa Kidriča«. Glavne prireditve bo-
do na Dan mladosti. Sodelovala bo Obrt-
na zbornica z vsemi podjetji, ki imajo
učence v strokovnih šolah.
Splošna želja vodstva strokovnih šol in
vajenske mladine je, da bi pokroviteljstvo
nad proslavo prevzel tov. Leskošek.
EPOPEJA
ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
(Ob petnajstletnici pohoda na Štajersko)!
(Nadaljevanje in konec) ]
Pred petnajstimi leti je bil februar sredi
globoke in mrzle zime. Štirinajsta divizija
se je 21. februarja 1944 nahajala na sek-
torju Plešivec—Graška gora. Nekateri ■^de-
li divizije so se s komandantom Mxom
prebili na Pohorje, drugi del, ki je ostal
tostran, pa je pritegnil nase pozornost
Nemcev, ki so divjali od besa, da se jim
Štirinajsta tako izmika iz njihovih zased,
obročev in'napadov. Pričakovali so, da bo
zima, nepreskrbljenost in nenehna borba
partizane oslabila. Prav tako pa so vedeli,
da če enkrat pride pomlad, bo boj z divi-
zijo toliko težji in da se bo Štajerska na
odmeve partizanskih zmag dvignila v splo-
šen odpor. Z vsem tem so računali, niso
pa računali z nadčloveško moralo borcev
štirinajste divizije, kater.h zdaj ni bilo mo-
goče uničiti, še manj pa pregnati z ozem-
lja, ki ga je Hitler priključil nemškemu
»tretjemu rajhu«.
Graška gora — gora jurišev!
Kolone so se pomikale proti vrhom,
da zasedejo položaje. Na hribu so borci
posedli pod drevje, kjer je bilo snega
skoraj do kolen, da si poči je jo in se
pripravijo za nadaljnji pohod, ki se nam
je obetal še tisto noč ...
Okrog druge ure popoldne je spreje-
la Štirinajsta udarna divizija borbo na
Graški gori...
V takih trenutkih, ki so pomenili živ-
ljenje ali smrt, smo vedno govorili pol-
tiho. Toda hip nato je spet zavrelo tiho
nad našimi glavami in udarilo v gozd
za nami... Stisnili smo glave v sneg.
Vsak se je hotel napraviti čini manjše-
ga in neznatnejšega ... Nabijali so, da
se.je zemlja tresla... Streljanje se je
približevalo skupini, kjer je bil koman-
dant Ronko. Prvič so zaropotali naši
mit r al jezi... Ze so se slišali švabski
kriki: »Vorivdrts!^ .. ■ Naši se niso zga-
nili s položaja. Pritisnili so se k zemlji
in odprli peklenski ogenj. Nabijanje to-
pov je prenehalo. Tudi švabski juriš je
potihnil. S krvavimi bulicami so se
Nemci izgubili med visokim smrekov-
jem...
Tako opisuje enega izmed sedmih nem-
ških jurišev na Graški gori udeleženec Sta-
ne Terčak. Tisti dan je bil krvav. Terjal
je žrtve, med njimi komandanta bataljona
Ronka, komandirja čete Gustla, člana kul-
turniške skupine kiparja Belača in vrsto
drugih. Tudi naslednje jutro so Nemci ju-
rišali na Graško goro, toda tokrat so jo
zasedli prazno. Le kri, okleščeni gozdovi
in trupla njihovih, ki so zmrznjena ležala
pred položaji divizije s prejšnjega dne, jih
je spominjalo na najtežji poraz, kar jim
jih je prizadela štirinajsta na svojem he-
rojskem pohodu. V spominu jim je ostalo
sedem jurišev.
Z gore jurišev je divizija nadaljevala
pot čez Šaleško dolino na Ravne nad Šo-
štanjem. Tam je 22. februarja pri kmetu
Zlebniku padel pesnik in vodja kulturniške
skupine štirinajste divizije Karel Destov-
nik-Kajuh. Stane Terčak ta dogodek tako-
le opisuje:
... Oblečeni v bele plašče, so se nam
približevali Svabi. Hoteli so nas vzne-
mirjati vso noč in napadati posamezne
hiše, kjer sc spali trudni borci...
Okoli šeste ure zvečer (22. februarja
1944) so se prikradli iz gozda v bliži-
no Zlebnikove domačije... Ko jih je
straža zaustavila in vsekala mednje,
so Svabi odgovorili z vseh strani...
Pesnik Kajuh, čeprav bolan, je vedel
kje je njegovo mesto v kritičnih tre-
nutkih. Med veznimi vrati jih je spre-
jela njegova puška ... Nato je za švab-
skimi položaji zaklokotala težka breda
... Svabi so odnehali in se razbežali...
Podpolkovnik Luka in komandant Va-
sja sta jurišala ta dan že tretjič in pri-
šla na pomoč Kajuhu in obkoljenim . ..
— Hudiča, kaj pa spet streljate in ne
daste miru? Ste vsi živi? je ves zasopel
vprašal Luka komandirja Runa.
Runo ni odgovoril. Odgovor se mu
je zataknil v grlu. Nemo je pogledal
okoli stoječe in pokazal z roko proti
veznim vratom.
Edina žrtev švabskega napada je le-
žala na kamnitem tlaku Zlebnikove ve-
že.
— Kajuh? —
Pesnik Štirinajste udarne divizije
Kajuh je ležal s prestreljenimi prsi in
z rano na glavi za razklanimi veznimi
vrati...
Bele vode, Plesnik, Zaloka, Tolsti vrh,
Rastke pod Podplanino, Komen, Bistra,
Osojnik, Oražev vrh. Sv. Duh nad Solčavo,
Podvoiovjek, to so kraji kjer se je del di-
vizije pomikal in tolkel vse do konca fe-
bruarja, medtem se je komandant Mičo
tolkel po Pohorju in končno se je v marcu
•spet vsa divizija ponovno zbrala blizu kra-
ja, kjer je bila v vročih bojih pred tedni
razdeljena, na kraju, kjer je izbojevala
največjo zmago — na Graški gori.
Naloge, ki so si jih dali izkrvaveli
borci Pohorskega bataljona. Kozjanske-
ga in Koroškega odreda in Slandrove
brigade, je do kraja izpolnila Štirinaj-
sta divizija.
Pomlad 1944 je prišla.
S planin so zopet zaveli vetrovi svo-
bode. Prinašali so pozdrave svobodnih
borcev vasem in mestom. Borba za svo-
bodo, ki so jo pričeli prvi štajerski par-
tizani je vzplamtela od Prekmurja pa
do Gospe svete...
Tako je zaključil svoje spomine na po-
hod štirinajste udeleženec Stane Terčak.
14. marca 1944 je partizanski list »Slo-
venski partizan« priobčil pohvalo in pri-
znanje Glavnega štaba NOV in PO Slo-
venije, ki sta ga podpisala komandant ge-
neralmajor Franc Rozman-Stane in polit-
komisar Boris Kraigher.
18. marca 1944 je divizijo pohvalil ko-
mandant NOV in POJ maršal Tito:
Izražam svojo pohvalo in priznanje
borcem, komandirjem in političnim ko-
misarjem 14. divizije VII. korpusa
NOVJ-za junaško in požrtvovalno bor-
bo ob priliki zadnje sovražne ofenzive
v Sloveniji.
Vrhovni komandant NOV in POJ
maršal Tito
Za vse zasluge in junaštvo pa je bila
Štirinajsta udarna divizija v letu 1951
proglašena za 14. proletarsko divizijo. Ta-
krat je bila divizija kot mirnodobska Voja-
ška enota pod naslovom 30. strelska divi-
zija ...
Petnajst let je mimo. Prebivalcem na-
šega okraja, po katerega tleh je šla šti-
rinajsta svojo težko in zmagovito pot, pa
so spomini na te junake ostali v svežem
SDoniinu.
Socialistična zveza in občinski odborniii
z razvojem komun se je v marsičem
razvijala tudi iniciativa organizacij Socia-
listične zveze. Pri tem je najvažnejše, da
nenehna orientacija organizacij SZDL na
aktualna gospodarska in družbena vpra-
šanja narekuje nov stil dela.
Po iniciativi Socialistične zveze niso le
sprožena mnoga vprašanja, ki neposredno
zanimajo državljane, temveč so tudi z
uspehom rešena. Tako vsakdanje angaži-
ranje SZDL v življenju komun je že posta-
lo splošna oblika dela organizacij, kar je
pritegnilo veliko število državljanov k raz-
pravljanju o svojih življenjskih potrebah.
Na pobudo socialistične zveze so pravil-
no usmerjena in rešena mnoga vprašanja
na področju komunalne službe, stanovanj-
ske izgradnje, odnosov napram zaposleni
ženi, skrbi o otrocih, kulturnega in dru-
žabnega življenja ter vrsta drugih, za dr-
žavljane življenjsko važnih vprašanj. So-
cialistična zveza je prav tako pokazala ve-
liko aktivnost in nudila znatno pomoč pri
reševanju aktualnih vprašanj na področju
kmetijstva in ustvarjanju novih sociali-
stičnih odnosov na vasi, itd.
Kljub temu pa je bilo opaziti, da v ne-
katerih komunah rezultati teh akcij So-
cialistične zveze niso bili taki, kakršni bi
lahko bili z ozirom na njeno dejansko ak-
tivnost. Opaziti je bilo namreč, da v ne-
katerih komunah odborniki ljudskih odbo-
rov ne obiskujejo sestankov Socialistične
zveze ter so zelo slabo seznanjeni z vpra-
šanji in predlogi, ki jih iznašajo na teh,
sestankih. Posledica tega je, da ne inter-
venirajo kot odborniki v ljudskem odboru
in tako ne podprejo dovolj prizadevanj So-
sicalistične zveze. Posamezniki so sicer
razumeli, da je njihova dolžnost prisostvo-
vati zborom volivcev in na njih polagati
obračun o svojem odborniškem delu ter
sprejemati sugestije državljanov, ki jih
pozneje posredujejo ljudskemu odboru.
Vendar je danes, v pogojih razvitejše de-
javnosti Socialistične zveze in njene vedno
večje vloge v življenju komune, vse to
premalo. Menimo, da bi moral odbornik
prav tako, kot prisostvuje na zborih vo-
livcev, prisostovati tudi na sestankih So-
cialistične zveze. Na teh sestankih bo od-
bornik dvakrat koristil. Prvič, na njih se
bo seznanil z mnogimi vprašanji in kon-
struktivnimi predlogi, ki jih državljani da-
jejo, in drugič, odbornik bo s svojo prisot-
nostjo v osnovni organizaciji SZDL pod-
krepil njeno politično-družbeno vlogo v
tem, da bo to, kar državljani na teh se-
stankih iznašajo in predlagajo, zares resno
sprejeto in obravnavano.
Res je, da so ljudski odborniki večkrat
preveč zavzeti z raznimi dolžnostmi, ven-
dar je res tudi to, da jim bo prisotnost na
sestankih Socialistične zveze mnogo olaj-
šala njihovo odborniško nalogo, saj bodo
na ta način veliko konkretnejše in korist-
nejše sodelovali pri reševanju poglavitnih
vprašanj komune na sejah ljudskih odbo-
rov. Primeri v mnogih komunah kažejo na
zelo pozitivne rezultate, ki so bili doseženi
prav zaradi velike aktivnosti Socialistične
zveze. V takih komunah pa je bilo opaziti
hkrati tudi veliko zanimanje ljudskih od-
bornikov, ki so doumeli, da ni njihovo
mesto le na sejah ljudskih odborov in na
zborih volivcev, temveč tudi na sestankih
Socialistične zveze, kjer dobivajo dragoce-
ne podatke in sugestije, ki jih z velikim
uspehom koristijo pri sov jem odborniškem
delu.
Celjska luka ...
f^J^ Vedno novi motivi se nudijo očem in fotografskim objektom. Pri
fr\ regulaciji Savinje dela tudi v zimskem času niso zastajala. Močan padec
vode v strugi je omogočil, da so regulirani del obogatili še za nekak
:     kamnit pomol, ki bo «eveda pogosto poplavljen. Star čoln, ki ga uporab-
Ijajo pri meritvah, je priklenjen ob to »celjsko rivo« in je hkrati največji
yjr »plovni objekt« v našem mestu.
CITAJTE
CELJSKI TEDNIK
kulturni obzornik
GLEDALIŠKI LIST
Slovensko ljudsko gledališče in Celjski
tednik sta ugotovila, da je vsekakor treba
ustvariti tesnejšo povezavo med gledali-
ščem in občinstvom, zlasti, odkar SLG ne
izdaja več gledališkega lista. Zato sta se
uredništvo CT in umetniško vodstvo SLG
dogovorila, da bosta redno v vsaki številki
objavljala poglavitne novice iz gledališča
in komentarje h gledališkemu dogajanju
v obliki kratkih pisem pod naslovom GLE
D.ALISKI LISTI — kar naj ustreza dvoj-
nemu smislu: prvič naj »list« pove, da so
to pisma gledališkega vodstva, name-
njena javnosti, drugič pa naj ta stalni
naslov ohranja spomin na gledališki list
(CGL) — v prepričanju, da bo o prvi
priliki spet začel izhajati, tako kot si želi-
jo javnost in gledališče. Počakati je le
treba na nekoliko ugodnejše okoliščine.
\ soboto, 21. 2. 1959 zvečer je SLG go-
stovalo na odru sindikalne dvoranice Cin-
karne z Babilonskim stolpom. (To je bila
že 34. repriza te živahne sodobne komedi-
je, ki se tako uvršča med najbolj uspele
uprizoritve SLG v zadnjih letih.) — Go-
stovanje je organiziral upravni odbor sin-
dikalne podružnice Cinkarne v povezavi
z direkcijo — pomenilo pa je prvi poskus
gostovanja v sami tovarni, ker namerava
SLG odslej redno obiskovati delovne ko-
lektive na samih delovnih mestih. Četudi
uprizoritev nekoliko trpi, saj je jasno, da
ne more biti tako brezhibna kot na tehnič-
no opremljenem gledališkem odru — ima
po drugi strani tudi pomembno prednost,
ker se občinstvo počuti toliko bolj domače
in zato tudi toliko bolj sproščeno sprejema
odrsko umetnino. Saj je bilo kar ganljivo,
kako živahno in dojemljivo je občinstvo
reagiralo na vsako misel in vsak dovtip
Roksandičeve konverzacijske igrice. Pre-
pričani smo lahko, da bomo z vrsto takih
gostovanj (če se bodo, kot pričakujemo,
redno ponavljala) pridobili še precej no-
vega, doslej neosvojenega občinstva. Mar-
sikdo, ki ni vajen zahajati v gledališče,
bo nekajkrat zapored videl predstavo v
svojem domačem okolju, petič ali šestič
bo pa nemara že sam po svojem nagibu
prišel na Slandrov trg.
Kaj se v SLG pripravlja? Predvsem tri
reči: pred pragom sta dve premieri (Co-
lettina komedijska ganljivka G i g i in
Zupančičeva duhovita sodobna satira S i -
t u a C i j e) — v ponedeljek, 9. marca pa
bo gostovalo na našem odru spet osrednje
slovensko dramsko gledališče — drama
SNG Ljubljana — z lani nagrajeno upri-
zoritvijo drame Janeza Zmavca V pri-
stanu so orehove lupine — v re-
žiji Slavka Jana in z najvidnejšimi ljub-
ljanskimi igralci. Gostovanje bo dvakrat
zanimivo: ne samo zaradi odlične zasedbe
in uprizoritve, temveč tudi zato, ker je
drama delo rojaka, Celjana Janeza
2 m a v C a.
Premiera G i g i bo v četrtek, 5. marca.
Režira Andrej Hieng, nastopajo: Breda
Pugljeva, Marija Goršičeva, Mara Cerne-
tova, Klio Ciuha-Maverjeva, Vera Perova,
Zlatko Sugman, Marijan Dolinar.
»Dekle iz Trente«
v Hudi farni
Dramatska sekcija libojske Svobode je
naštudirala s pomočjo režiserja Darka
Sulerja ljudsko igro Vlada Pipana »Dekle
iz Trente«. Po uspešni premieri na doma-
čem odru je igra doživela več ponovitev
kot na primer v Gotovljah in Petrovčah.
Pred nekaj časa pa so jo šli igrat tudi v
Hudo jamo pri Laškem, kjer je v veliko
'zadovoljstvo občinstva in igralcev pred-
stava doživela izredno lep uspeh. Lepa
dvorana je bila nabito polna radovednih
^gledalcev, ki so igro zelo toplo sprejeli.
Aled odmori je občinstvo zabaval kvintet
»Veselih Libojčanov«.
Libojčani so bili zelo zadovoljni, ker so
^našli v Hudi jami ljudi, ki imajo razume-
iVanje za ljudsko igro in so bili pripravlje-
^ni pomagati pri organizaciji predstave. Ste-
,vilen obisk je dokazal, da so ljudje v
,Hudi jami hvaležni gledalci in ljubitelji
dramske umetnosti.
Breda Pugljeva
r^redel Zabukovice in Liboj je bil že pred
vojno znan kot revolucionarni kraj, kjer
so imeli rudarji težke borbe z delodajalci
in ni zato nič čudnega, če so take prilike
tudi v teh krajih izzvale stavke. Upokoje-
ni rudar Franc Papež se še dobro spo-
minja stavke libojskih rudarjev v februar-
ju 1934. leta, ko je sam kot delavski za-
upnik libojskega rudarskega kolektiva stal
v ospredju stavkajočih.
Takole nam je obudil spomine na tiste
dni:
»Kot drugod, smo bili tudi v Libojah
pred vojno rudarji organizirani v Zvezi
rudarjev Slovenije. Takrat je bil tajnik
zveze Arh, predsednik II. skupine rudarjev
pa Pliberšek. Potočnik Jožef iz Liboj je
predsedoval zvezi in v Libojah smo na sta-
lež 280 rudarjev imeli 2 delavska zaupnika
in 2 namestnika. Poleg mene je bil zaup-
nik še Miklavc Ludvik, namestnik pa Kel-
ner Ivan in Zupane Franc. Cilenšek Rudi
in Pačnik Lovro sta bila organizacijska za-
upnika in sploh je na teh dveh v glav-
nem slonelo vse organizacijsko delo.
Organizacija se je takrat cepila v levico
in desnico. Seveda so levičarji začeli pod-
žigati plamen. V jami smo imeli tajne raz-
govore in začeli pripravljati ljudi. Bilo je
vsem že dovolj izkoriščanja, plače so šle
vedno navzdol in pod najtežjimi delovni-
mi pogoji nismo dosegli niti osnove —
»Herrenschichta«. Nobena intervencija ni
nič zalegla.
Tisti dan — bilo je ravno za pusta, leta
1934, sem imel popoldanski »šiht«. Ljudje
so bili zelo razburjeni, ko so prišli izkazi
o plačah — seveda so nam spet precej od-
trgali. Jutranja izmena je v jami že vse
vala kakih 10 točk. Strokovni odbor je se-
stavil novo kolektivno pogodbo. Kolikor se
spominjam, smo rudarji zahtevali temeljno
dnino 38 din (prej smo imeli 32 din) za
kopača. Nadalje smo zahtevali brezplačen'
(depotatni) premog za rudarje, dodatek
50 din na člana za stanarino, razno orodje,
ki smo si ga do takrat rudarji sami kupo-
vali itd. Po sestavi tesolucije smo zaup-
niki spravili v jami ljudi na varno ter po-
skrbeli za ventilacije. Z nami so ostali v
jami tudi nadzorniki. Po nalogu strokov-
nega odbora smo zaupniki odšli iz jame
ter predložili resolucijo šefu uprave Ada-
miču. Pri njem nismo nič opravili — zgo-
varjal se je, da so naše zahteve prevelike.
»Spravite ljudi iz jame, mi bomo že gle-
dali na vas!« Taki jalovi obljubi nismo
mogli nasesti in štrajk je trajal dalje.
Ljudje v jami so zahtevali Praprotnika in
funkcionarje sindikata — štrajk pa je bil
javljen tudi srezkemu načelstvu. Potem je
prišel šef uprave Adamič sam v jamo, ven-
dar ni nič opravil. Ljudje so vztrajali. Ta
čas pa je rudnik že alarmiral orožništvo,
zaupniki v pisarno in se spet pogajali.
Dosegli nismo drugega, kot razliko 3 din
do osnovne plače — to so obljubili — osta-
lih zahtev pa niso mogli rešiti zaradi od-
sotnosti Praprotnika. Orožniki so zahte-
vali, naj spravimo municijo iz jame, kar
tudi nismo storili. Z Arhom smo se vrnili
v jamo in povedali, kaj smo opravili. Ko
so rudarji videli žilavo nepopustljivost
delodajalcev, so hoteli trmasto vztrajati
pri štrajku dalje. Pri glasovanju, ali naj
se stavka prekine, ni padel niti en glas.
Nove oblike delo v Domu Tončhe Čečevc
v Domu Tončke Cečeve v Gaberju so z
letošnjim šolskim letom pristopili k ustrez-
nejšemu načinu dela. Medtem ko je prej
dom nudil stalno zavetišče komaj 60 otro-
kom, jih danes lahko v dnevno zavetišče
sprejme 200. Spalnice so spremenili v dnev-
ne in delovne sobe in tu zdaj najdejo za-
vetišče predšolski in šolski otroci. Osnovni
princip je varstvo in vzgoja otrok ter po-
moč pri učenju. Tri muhe na en udar! Ven-
dar starše, odnosno otroke še najbolj pri-
vlačuje tretje — to je pomoč pri učenju.
Toda nekajmesečni rezultati kažejo, da so
vidni uspehi ne samo v šoli, temveč tudi pri
vzgoji. Otroci, ki živijo doma več ali manj
v težkih življenjskih prilikah, so bili skra-
ja apatični do vsega, danes pa je to že ve-
sela, disciplinirana in delovna mladina, ki
v domski skupnosti tekmuje za najboljše
ocene gojenca in učenca.
Z VABLJIVIMI DEJAVNOSTMT SO
PRIKLENILI OTROKE
V domu imajo 4 menjalne skupine otrok
in 2 stalni (popoldanski). Te skupine ima-
jo svoje stalne vzgojitelje. Le-ti so znali
otroke prikleniti ne samo z dolžnostnim,
šolskim, temveč tudi z izvenšolskim de-
lom. Tako so zanje našli najrazličnejše
dejavnosti preko krožkov, ki jih je kar le*
po število: mizarski, rezbarski, likovni, lut-
kovni,   dramatski,   tamburaški,  kuharski,
strelski, šahovski, knjižničarski, fizkulturn;
in vzgojiteljski krožek. Tako so otroci, k«
so napravili svoje naloge, pestro izživljaj«
vsak v svojih »interesnih sferah«. Ce pa ne-
kateri svoje šolske naloge že prej opra-
vijo, pomagajo drugim kot »svetovalci«.
Otroci so razvrščeni po skupinah, od-
nosno po starostni dobi ter po razredih.
Ker je to finančno samostojen zavod, se
oskrbuje iz oskrbnine, ki se ravna po pla-
či staršev. Za predšolske znaša oskrbnina
od 1500 do 2300 dinarjev, za šolske pa od
2000 do 3000 din. Razliko do polne oskrb-
nine krije socialno skrbstvo (za nekaj rev-
nejših otrok plača soc. skrbstvo v celoti
oskrbnino). Otroci imajo v zavodu malica
in kosilo, vsak otrok pa plača še nekaj za
vzgojila. Ustanova posluje od 6 do 17. ure.
PIONIRSKA SKUPNbST IN VZGOJI-
TELJSKI KOLEGIJ
Vsi pionirji v domu Tončke Cečeve
(skupno s cicibani) tvorijo pionirsko skup-
nost. To skupnost opravljajo vodiči krož-
kov, ki so bili izvoljeni v ta štab skup-
nosti. To so najboljši in najpožrtvovalnej-
ši učenci. Ob vsakem vodiču je svetovalec-
vzgojitelj, ki pa seveda nadzira delo več
vodičev. Vsi vzgojitelji skupno pa tvorij«
vzgojiteljski kolegij. (Nekaj svetovalcev s«
dobili tudi izven vzgojnega kadra.)
Da je delo vodeno po enotnih principih,
je za celotno delo odgovoren vodja vzgo-
jiteljskih vrst, ki tesno sodeluje z upravo,
le-ta pa se zanesljivo naslanja na upravni
odbor.
DELO S STARŠI
Dom je v zadnjem času svojo dejavnost
razvil še v delo s starši. Nekako šolo za
starše bi lahko imenovali to prizadevanje.
Vsak teden organizirajo vzgojna, pa tudi
zdravstvena predavanja, katerih se starši
res v lepem številu udeležujejo. Razprave
so tako živahne, da kar ne znajo nehati
razpravljati — tudi še potem, ko preda-
vatelj že odide. Nekatere žene-matere s«
nedavno stavile umesten predlog, da bi
dom organiziral še posebej vzgojna pre-
davanja za može, odnosno za očete.
PRIHODNJIČ
» T E N «
dvojna številka!
Uspehi družbenega upravljanja
V MESTNI LJUDSKI KNJIŽNICI
Upravni odbor v celjski Mestni ljudski
knjižnici sestavljajo tovariši iz najrazlič-
nejših delovnih področij, ki se vsi zaveda-
jo, da je njihova osnovna naloga usmerja-
nje splošne kulturne politike, za kar pa je
tudi nujno potrebno spoznati dejavnost
ustanove in se v njene probleme tudi po-
globiti.
Na prvi seji, ki je bila leta 1956, je
upravni odbor sestavil »PRAVILA« usta-
nove in sistemizacijo delovnih mest.
Vsako leto je upravni odbor temeljito
proučil sleherno postavko predloga prora-
čuna in kontroliral trošenje sredstev. Pri
tem je upošteval štednjo, na drugi strani
pa zagotovil v njem sredstva za nemoteno
poslovanje. Ker je knjižnica zavod s samo-
stojnim finansiranjem»in ne ustvarja za-
dostnih lastnih dohodkov, je vezan na red-
no subvencijo občinskega ljudskega odbo-
ra. Zato upravni odbor podkrepi predra-
čun s podrobno utemeljitvijo in naleti vse-
lej pri občini na polno razumevanje.
Iz letnih statističnih poročil je upravni
odbor proučil delovne rezultate ustanove
in tudi ugotovil, da je z ozirom na visok
porast članstva in izposojenih knjig po-
treben zadosten strokovni kader.
Se posebno pa se je trudil, da bi izposlo-
val knjižnici odgovarjajoče prostore, ker
so sedanji postali mnogo premajhni. Ne
samo, da so ob kratkem pultu gneče bral-
cev, ki bi prišli radi čimprej do zaželene
knjige, tudi skladišča so natrpana s knjiž-
nimi policami, da vsaka nova pošiljka ko-
maj še najde svoj prostor, knjižničarjern
pa otežkoča hitro delo in nujno potrebno
evidenco.
Pogostokrat so na sejah upravnega od-
bora razpravljali tudi o naprednejšem na-
činu dela v knjižnici, in to o svobodnem
pristopu bralca do knjig, vendar v seda-
njih pogojih ni mogoče izboljšati sistema
dela v korist bralcev.
Upravni odbor je nadalje obravnaval tu-
di pomoč ljudskim knjižnicam na podeželju
in realiziral svoj sklep s tem, da je knjiž-
nica začela pošiljati kolekcije knjig v od-
daljene knjižnice. Razen navedenih nalog
upravni odbor pregleduje tudi zaključni
račun, katerega je ustanova dolžna predlo-
žiti občini in poda nanj svoje pripombe in
pojasnila. Ker zajema delo v knjižnici iz
leta v leto večji obseg, stopajo pred uprav-
ni odbor tudi odgovornejše naloge.
Meščanske hiše
KULTURNI SPOMENIKI
CELJA IN OKOLICE
Na Slomškovem trgu št. 5 stoji stari
mestni špital. Prvotna bolnišnica, ustanov-
ljena leta 1364, se je nahajala pri cerkvi
sv. Duha. Ko je mesto dobilo obzidje, se
je leta 1459 preselila v hišo na Zidanškovi
ulici št. 14, od tam pa leta 1487 odnosno
1505 v novo zgrajeno stavbo na Slomško-
vem, trgu. Spital je obsegal nadstropno
stavbo, katere pritlično etažo pokrivajo
oboki iz okoli 1600, in kapelo sv. Eliza-
bete, ki je sedaj deloma prezidana ter ima
oboke iz okoli 1600 in 1825.
Nasproti špitalu na št. 10 stoji stara
mestna šola iz 2. polovice 16. stoletja. Na
16. stoletju kažejo močni grebenasti oboki
v veži. Po 1. 1777 je bila tu okrožna šola.
Pozneje so stavbo večkrat popravljali in
povečevali, dokler ni dobila leta 1825 se-
•danjo obliko. V njej je od leta 1882 dalje
•glasbena šola.
* Zanimiva je hiša št. II. Nastala je iz
|3 beneficiatnih hiš, ki so v^aj iz konca 15.
[stoletja. Stavba je zanimiva zato, ker jo
Ije leta 1532 popravljal Primož Trubar, ki
|je bil takrat beneficiat sv. Maximiljana, in
|leta 1598 Tomaž Hren, ki se je ovekovečil
Js kamenito napisno ploščo v njeni veži.
I  Stavba na Zidanškovi ulici št. I je go-
!'tovo zelo stara. Na vogalu ima vzidanega
baročnega leva s kronogramsko letnico
1714.
Ena najlepših meščanskih hiš Celja je
brezdvomno stara mestna kvartirna hisa v
Zidanškovi ulici št. 3, ki je iz leta 1571.
Odlikuje jo zanimiv rustikalni portal, veža
z grebenastimi oboki ter kip Pieta na fa-
sadi, ki je poln gotskih stilnih elementov.
V isti ulici na št. 14 je stala znana hiša
z antikami, katero so uničile bombe 8. fe-
bruarja 1945. Baje je bil v tej hiši okoli
leta 1329 samostan klarisinj, v 2. polovici
15. stoletja pa nekaj časa mestni špital. V
hiši je bila kapela sv. Uršule, ker se hiša
v 16. stoletju imenuje hospital sv. Uršule.
Ta hiša je bila vedno svobodna, torej je
bila plemenitaškega ali še verjetneje cer-
kvenega izvora. V njeni veži se je nahajal
lep gotski relief Križanja iz sredine 15.
stoletja.
Hiša v Zidanškovi ulici št. 30 je važna,
ker ima edina v Celju ohr2njeno fasado
tako imenovano copistila z močnimi elemen-
ti rokokoja. Fasado lahko datiramo v čas
okoli-leta 1770.
Na Trgu V. kongresa je najimenitnejša
Kresija. Stavba je nastala na mestu podr-
tega presbiterija Marijine cerkve med I.
1817 in 1832. Njena fasada je poznoklasici-
stičnega stila z osrednjim rizalitom, po-
udarjenim s pilastrsko arhitekturo. Por-
tal je vkomponiran v pravokoten arhitek-
tonski okvir z 2 predstoječima stebroma in
balkonoma nad seboj. Fasada ima dobro
■pretehtane mere ter je zaključena z lepo
istreho. V hiši je bilo med leti 1870. in 1914
»Okrožno sodišče.
* Trg svobode obvladuje palača na št. 10,
[katero so zgradili plemeniti Prothasi okoli
leta 1780 v ranoklasicističnem slogu. Stav-
ba je edini primer zahtevnejšega plemiške-
:ga domovanja iz. 18. stoletja v Celju. Nje-
■na fasada je grandiozna, posebno lep pa je
■njen portal, v katerem še živi baročen duh.
[stavba je od leta 1825 v državnih rokah
fter je bila vedno sedež okrožnega urada.
|Sedaj je v njej sodišče.
Hiša v Stanetovi ulici št. 4 je lep primer
starejše meščanske poslovne hiše. Nastala
je iz dveh stavb še pred koncem 18. stolet-
ja. Sedanji videz ji je dal dunajski arhi-
tekt Schapper. Eden portalov nosi letnico
1810, fasado pa krasita dva baročna kipa
in okusen kovani trgovinski izobesek. V
veži se nahaja lepa kovana mreža iz začet-
ka 19. stoletja.
To bi bilo nekaj bežnih utrinkov iz za-
kladnice umetnostnih in kulturno-historič-
nih vrednot, katere nam neprisiljeno ponu-
jajo hiše celjskih meščanov od 15. do 19.
stoletja. Te vrednote nam zbujajo zavest,
da se je med njihovimi zidovi vedno pre-
takalo življenje, ki je iz ozkih materialnih
in duhovnih okvirov podzavestno stremelo
k onim estetskim prvinam, ki jih imenu-
jemo s skupnim imenom okus. Priznati
namreč moramo, da so te hiše lepe, posa-
mezno in kot urbanistična celota in da jim
manjka le razumevajoča nega in obzirna
asanacija, da se prilagodijo zahtevam so-
dobnega življenja, ne da bi pri tem žrtvo-
vale svoje estetske in kulturno-historične
vrednote. Da bi se naštete in še nekatere
druge stavbe v mestu ohranile kot doku-
menti svojega časa, so vse zaščitene po za-
|konu o spomeniškem varstvu. Na njih se
ne sme ničesar predelovati, kar bi jih v tej
dokumentaciji ogrozilo.
Jože Curk
Hiša v Zidanškovi ulici št. 3
OB 40-LETNICI KPJ
STAVKA V LIBOJAH LETA 1934
(Po pripovedovanju Franca Papeža)
uredila in rudarji so bili pripravljeni . ..
Takoj se je vest raznesla tudi na popol-
dansko izmeno. Zaupniki smo šli v pisar-
no, da bi se pogovorili. Obratovodja se ni
dosti zmenil za naše besede, zgovarjal se
je na Praprotnika, ki je imel rudnik v za-
kupu — ta pa je bil ta čas baje na Duna-
ju. Obratovodja nas je odpravil z beseda-
mi: »Več delajte, pa boste več zaslužili!«
S tem naročilom smo prišli k rudarjem in,
razumljivo, da je završalo med njimi. De-
jali so, da gredo raje vsi v jamo in tam
poginejo, kot pa da so zunaj z družinami
obsojeni na pogin. Dopoldanski so ostali
vsi v jami in smo popoldanski kar brez
svetilk rinili v podzemlje. V jami je bil.že
organiziran strokovni odbor. Cilenšek in
Pačnik sta ljudi že pripravila in vsi so se
sto odstotno odločili za stavko. V jami
smo tudi sestavili resolucijo, ki je vsebo-
ki ie prišlo iz Celja in bližnje okolice.
Okrog 6. ure zvečer smo dobili v jamo
vest, da nas zunaj čakajo žene in otroci.
Orožništvo jih je preganjalo z bajoneti.
Ravno tako je orožništvo preprečilo pot
v jamo tretji izmeni. Ko je zunanji obrat
videl, da mi v jami stavkamo, so tudi oni
ustavili delo.
Ta stavka ni bila organizirana — bolj
spontana — in smo zato vedeli, da dolgo
ne bomo mogli vztrajati brez hrane. Okrog
20. ure smo bili zaupniki spet klicani iz
jame — prišli smo v temi po lestvi in zu-
naj so že orožniki tiščali v nas z bajo-
neti. Odšli smo nazaj v jamo in zahtevali,
naj pride ali predstojnik rudnika, srezly
načelnik ali pa zastopnik organizacije
(Arh ali Pliberšek). Orožniki so se res od-
stranili in potem sta prišla srezki načelnik
in Pliberšek. S terti spremstvom smo šli
Okrog polnoči smo se ponovno pogajali
in spet nič dosegli. Potem pa nam je Arh
sam začel prigovarjati, naj bi šli izjame,
izgovarjajoč se, da je to spontana stavka,
da ni organizirana preko Zveze rudarjev,
da bi bilo kolektivno pogodbo treba tri
mesece prej odpovedati itd. Tako smo ne-
kako zgubili moralno oporo in ljudje so
počasi postajali malodušni. Okrog 4. ure
zjutraj smo zapustili jamo in odšli domov.
Obljubljeno pa je bilo, da se nikomur ne
bo nič pripetilo. Toda drugi dan, ko smo
prišli spet v jamo, so že bila na razglasni
deski imena kakih 40 odpuščenih rudar-
jev. Bili smo brez odpovedi takoj izplača-
ni, voditelje štrajka pa so zaprli. Nam,
brezposelnim in zaposlenim so grozili, da
bo rudnik sploh prenehal z delom in da
bomo vsi na cesti. Zaupniki smo šli k
raznim županom — v Griže, Žalec, Petrov-
če, da s prispevki priskočijo na pomoč,
da se rudnik obdrži. Griški župan Veligov-
šek Ivan nam je šel zelo na roko in pri
srezkem načelstvu zastopal stališče liboj-
skih rudarjev. Dosegli smo, da smo v
glavnem vse odpuščene rudarje spravili
nazaj na delo. Za glavne iniciatorje, od-
nosno organizatorje štrajka (Cilenška,
Pačnika in Zupanca) pa tudi z intervencijo
v Ljubljani nismo uspeli, da bi jih vzeli
nazaj na delo. Ko smo po tej brezuspešni
intervenciji sklicali sestanek celotnega ko-
lektiva libojskih rudarjev in razpravljali
o tej trojici, so se rudarji solidarno izja-,
vili: ali vsi na delo, ali nobeden. Toda ker
v Arhu samem nismo našli pravega razu-
mevanja — za odpuščene je predlagal pod-
pore — je končno kolektiv na to pristal.
Rudarji smo mesečno zbirali sredstva za
te odpuščene tovariše — kopači so dajali
po 10 din od plače, ostali od 5 do 8 din in
smo taki zbrali za nezaposlenega približ-
no 600 do 700 din mesečno. Tako se je
končal ta šestnajsturni štrajk v Libojah
neuspešno, ker tudi solidarna borba v ta-
kratnih razmerah ni dosti zalegla.«
27. FEBRUARJA 1959 — STEV. 8
CELJSKI TEDNIK
STR^N
Življenje na naši vasi
Letos lahho DPičahujemo zelo dobro letino
OBULJEN NAPOVEDUJE ZELO MILO VREME
Zadnje temperature pod —21° v Sjenici
in —11° v Vršcu ter napovedi sinoptikov
zemunskega letališča, da bo temperatura
te dni padla do —15°, so vzbudile zaskrb-
ljenost mnogih kmetovalcev. Poročila, s
katerimi razpolaga agrometeorološki odde-
lek Zveznega hidrometeorološkega zavoda
pa pričajo, da kaže ozimina zelo dobro.
O tem je ing. Branislava Tomič rekla, da
je sodeč po poročilih, ki jih je prejel doslej
ta oddelek, stanje posevkov v vsej Jugo-
slaviji zelo dobro in celo odlično. Ozimna
je letos neprimerno bolj odporna, kakor je
bila lani. Ce se ne bo zgodilo nič poseb-
nega, lahko pričakujemo letos zelo dobro
letifio.
Iz poročila, ki ga je dala na razpolago
inž. Branislava Tomič, je videti, da imajo
v Vojvodini in Slavoniji snežno odejo od
2 do 7 cm, temperaturo pa —2° do —6°.
Snežna odeja v Srbiji je debela od 6 do
15 cm, temperatura pa znaša —1° do —'3° C ,
Takšna temperatura posevkom ni nevarna.
V drugih republikah pa je padla tempera-
tura ponekod tudi do —20° in snega je v
nekaterih krajih okoli 70 cm. Najtopleje je
na otokih, kjer se giblje temperatura od
12 do 14° C. Bosna ima najnižje tempera-
ture in največ snega.
Zanimivo je mnenje naših meteorologov
Borisa Koljčickega in Anta Obuljena. Nji-
hova menja se križajo. Koljčicki meni, da
bo v drugi polovici februarja zelo mrzlo
in da bo zapadlo mnogo snega. Njegovo
prognozo smo objavili v našem listu že
pred dnevi. Temperatura se bo po njego-
vem mnenju gibala med —15° in —20° C,
potem bo mraz polagoma popustil in proti
koncu februarja se bo temperatura dvigni-
la nad ničlo. V tem obdobju bo mnogo
snega, megle in ivja. Potem mraza ne bo
več. Koljčicki meni, da bo prav takšno
vreme ugodno vplivalo na posevke in da
lahko torej računamo z bogato letino.
Nasprotnega mnenja pa je prof. Ante
Obuljen, ki napoveduje v drugi polovici
februarja zelo milo vreme. Obuljen sploh
ne napoveduje daljšega obdobja hujšega
mraza, marveč nasprotno meni, da bo sneg,
kjer je sploh zapadel, kmalu skopnel. S. S.
Obdavčenje kmetijskih proizvajalcev
Osnovna značilnost našega davčnega si-
stema je, da zagotovi obdavčevanje v skla-
du z dejanskimi dohodki oseb v delovnih
odnosih, od samostojnih poklicev, od kme-
tijstva in drugih poklicev. Na ta način je
zagotovljeno enakomerno obdavčevanje
vseh državljanov v deželi.
Sledeč taki politiki je Zvezni izvršni svet
pred nekaj dnevi izdal predpise o davku
na dohodek iz kmetijstva. Davčna stopnja
na dohodke iz kmetijstva bo odvisna od
.davčne osnove vsakega kmetijskega pro-
izvajalca. V kolikor so davčne osnove niž-
je* v toliko je tudi davčna stopnja manj-
ša. S porastom davčne osnove hitreje ra-
stejo tudi stopnje, po katerih bodo letos
kmetijski proizvajalci plačali davek.
Majhni kmetijski proizvajalci z manjši-
mi dohodki so zaščiteni z nizkimi davčni-
mi stopnjami. Tako je n. pr. predvidena
davčna stopnja za davčne osnove do 30.000
din v višini 9 %. Stopnja 10 % je predvi-
dena za davčne osnove, ki se gibljejo med
30 do 50.000 din. Od 50 do 80.000 din
davčne osnove bo treba plačati davek po
II % stopnji. Kmetijski proizvajalci, kate-
rih davčna osnova se giblje v okviru 80
do 120.000 din, bodo plačali davek po 12%
stopnji. Za davčne osnove med 120 do
500.000 din je predviden hitrejši dvig
davčne stopnje. Tako bo treba za davčne
osnove med 120 in 160.000 din plačati da-
vek po 14% stopnji, med 160 in 200.000
din po 16% stopnji, od 200 do-250.000 din
bo znašala stopnja 18%, od 250 do 300.000
din 20%, od 300 do 400.000 din 22%, od
400 do 500.000 din pa 24%. Za kmetijske
proizvajalce, ki imajo davčno osnovo višjo
od pol milijona din, je predvideno še
ostrejše obdavčenje. Za davčno osnovo
med 500 in 600 tisoč din bo treba plačati
davek po 27% stopnji. Za davčno osnovo
od 600 do 700 tisoč din bo znašala davčna
stopnja 30%, od 700 do 800 tisoč din pa
35°/o. V kolikor bi davčna osnova bila višja
od 800 tisoč din, bo davek na dohodek iz
kmetijstva letos odmerjen po 40% stopnji.
Tako obdačevanje v letošnjem letu bo
omogočilo predvsem enakomerno in sklad-
no obdavčevanje kmetijskih proizvajalcev
z ozirom na višino njihovega dohodka.
Kmetijski proizvajalci, ki so v bližini mest
in se bavijo s proizvodnjo konjunkturnih
pridelkov, s katerimi dosežejo tudi večji
zaslužek, bodo bolj obdavčeni. Nasprotno
pa boio kmetovalci, ki ne ustvarjajo viso-
kih dohodkov, obdavčeni temu primerno
nižje.
Taka davčna politika bo posredno vpli-
vala na kmetijske proizvajalce, da bodo
bolj pazili na cene svojih pridelkov, da
jih bodo realneje odrejali v skladu z de^
janskimi možnostmi potrošnika. V kolikoi^
bodo cene realnejše, v toliko bodo tudi do-;
hodki kmetovalcev nižji in s tem seveda
tudi davki. Končno bo taka politika obdav-^
čenja vplivala tudi na stabilizacijo kme-*
tijskega trga in cen, hkrati s tem pa na
Q+iinflnrri mp^+nih nntrnšniknv
»SOSEDOV SIN« V 2ICAH
Pred dnevi je prosvetno društvo iz 2ič
uprizorilo na domačem odru igro, prirejeno
po Jurčičevi povesti »Sosedov sin«.
Kljub temu, da se društvo bori z mno-
gimi težavami, so igralci požrtvovalno va-
dili in se pripravljali za nastop, ki je pre-
segel vsa pričakovanja. Predstava je zelo
dobro uspela in nabito polna dvorana ka-
že, da se Žičani za nastope domačinov
zelo zanimajo, kar daje društvu obilo po-
guma za nadaljnje delo.
Kreditiranje investicij v kmetijstvu
(Nadaljevanje s t. strani)
gre tako, kot bi moralo iti. Nič kaj zado-
voljivo ni stanje tudi pri sklepanju po-
godb za hibridno koruzo, saj je do sedaj
sklenjenih le za 36% pogodb, še slabše
je s krompirjem, kjer je sklenjenih komaj
za 28% pogodb. V tem pogledu najbolj
zaostaja šmarsko področje.
Na občnem zboru Zadružne hranilnice je
o vseh teh problemih izčrpno govoril pred-
sednik OZZ, tovariš Franjo Lubej. Razen
tega je opozoril delegate kmetijskih za-
drug, naj na bližnjih občnih zborih kme-
tijskih zadrug temeljito proučijo investi-
cije v kmetijstvu ter se naj odločijo za
najrentabilnejše in najnujnejše med njimi.
Razen tega je opozoril še na finančno di-
sciplino pri vračanju kreditov, kar je osnov-
ni pogoj za dobro poslovanje Zadružne
hranilnice in kmetijskih zadrug. Lani so
zaradi tega morale nekatere kmetijske za-
druge in kmetijska gospodarstva plačati
kar lepo vsoto zamudnih obresti. Ta vsota
je šla kar v milijone, če dodamo k temu
še sodne stroške, ki so po navadi s tem v
zvezi. Vse to pa povzroča gospodarsko
škodo, ki hromi uspešno delo kmetijskih
zadrug in gospodarstev. V tem pogledu
je bilo lani najslabše Kmetijsko gospodar-
stvo Zovnek, ki je moralo odšteti na račun
zamudnih obresti in sodnijskih stroškov
preko pol milijona din, nič boljše v tem
pogledu pa ni bilo tudi Kmetijsko gospo-
darstvo v Kostrivnici.
Stanje hranilnih vlog v Zadružni hra-
nilnici se je lani v primerjavi s predlan-
skim letom zvišalo za 44%, število vlaga-
teljev pa za 8%. Od 26.848 vlagateljev jih
odpade 8.342 na šolsko mladino. Vse za-
druge v okraju so zajete v hranilno službo,
in sicer 19 kmetijskih zadrug ima svojo
hranilnico, 54 pa hranilno kreditne odseke.
-ma-
Varčevanje med šolsko
mladino
Da bi vzbudila in gojila čut do varče-
vanja med mladino, je lani Zadružna hra-
nilnica in posojilnica v Celju uredila na
67 šolah v celjskem okraju šolske hranil-
nice. V nje je preko pet tisoč mladih vla-
gateljev vložilo nekaj nad 3 milijone in
pol dinarjev vlog. V ta namen je Zadružna
hranilnica razdelila 307 kolektivnih lese-
nih šolskih hranilnikov in 5.000 kovinskih.
Samo v Celju je nekaj nad 3 tisoč mladih
vlagateljev imelo lani ob koncu leta na-
loženih preko 5,300.000 dinarjev.
Zadružna hranilnica je lani razen tega
v 31 šolah nagradila 485 učencev v znesku
116.700 din za najboljše šolske spise o
varčevanju. V nagradnem tekmovanju med
šolskimi hranilnicami pa je ta denarni za-
vod razpisal 12 nagrad v vrednosti 343.000
dinarjev.
žena*dom* družina*žeii
Nobeno delo ni sramotno
Svoje otroke bom sama>zgo}lla
»z mano ni nekaj v redu, mislim, da
dolgo ne bova več sama. Kakor sem pri-
čakovala, tako se tudi uresničuje, da so
posledice zakona že tu«, je dejala svojemu
možu, predno je odšel v službo.
»Ce je tako, bom izkoristil vse svoje
zveze, da boš pravočasno stopala v slvžho
in tako bova izkoristila socialno zavaro-
vanje, ki nam nudi v teh primerih lepe
ugodnosti. V kolikor si nesposobna za pi-
sarniška dela, te bodo vpisali v tečaj, nato
boš pa že dobila porodniški dopost«, je re-
kel mož svoji ženki in odšel v službo.
Rečeno — storjeno. Vse je šlo po sreči
in načrtu. Kmalu se je družina povečala
za enega člana — sinčka edinčka. Prav
tako so se povečali tudi družinski dohodki
s plačo žene, porodnino in z otroškimi do-
kladami.
Leta so potekala in sinček je šel že v
šolo. Kakor da sta se očka in mamica do-
govorila, sta dan za dnem sinčku pretila,
če se ne bo učil, bo moral vse življenje
imeti kramp in lopato ter bo imel težko
življenje, kakor težaki, ki so vedno umaza-
ni in imajo nizko plačo.
V srednji šoli je sinček že začel pešati
s poukom, zato je oče bil pozvan na rodi-
teljski sestanek v šolo, kjer je dobil od
razrednika nepovoljno oceno o svoiem sinč-
ku, češ da je postal zelo neposlušen, zelo
ošaben, domišljav in len za učenje.
Med potjo proti domu so rojile očetu
razne misli po glavi, tako da je začet
razmišljati tudi o ženini nezvestobi. Kc
sta se doma z ženo pogovorila o rezulta-
tu roditeljskega sestanka in neuspehu sin-
ka, je mamica dejala, da mu bosta najele
najboljšega inštruktorja. Tako se je tudi
zgodilo. Sinko pa tudi s tem ni bil zado-
voljen, ker so ga součenci zasmehovali, dc
je zabit za učenje, ko mora imeti inštruk
torja. Součenci imajo očete težake, z uče
njem pa vendar napredujejo in ne rabijo
inštruktorjev.
Grožnje sinu, da bo moral prijeti za
kramp in lopato, če se ne bo poboljšal v
učenju, so postale vsakdanje. Z veliko te-
žavo je le izdelal šole in nastopil prvo
službeno mesto. Domišljavost in ošabnost
sta preraščala njegov razum, tako da je
zamrzel vsako navadno delo s krampom in
lopato. Dobro -vzgojeni sonameščenči so
imeli mnogo truda, da so mu vlili v gla-
vo, da je vsako delo potrebno in častno.
Polagoma so mu dopovedati, koliko sto-
tisočev je družba prispevala za njegov uk
z raznimi dokladami in štipendijami, da
je dosegel tako službeno mesto. Niti slike
delovnih mladinskih brigad ni z veseljem
ogledoval, saj je vse življenje poslušal
od staršev, da je kramp in lopata manj
vreden poklic in ga je nehote zelo zani-
čeval. Končno se je s svojimi sotovariši
tudi sam prijavil v mladinsko delovno bri-
gado, kjer je imel opravka s krampom in
lopato. Začel je razmišljati o stalni grož-
nji staršev zarodi krampa in lopate ter
ugotovil, da je bila vzgoja starišev mogo-
če dobro misleča, vendar zelo nepravilna.
Spomnil se je materinih besed, da bo svoje
otroke sama vzgojila, kar pa ni bila spo-
sobna, ker ga je nehote navajala v zani-
čevanje poklicev-težakov. Od tistega časa
je bil prepričan, da njegova vzgoja ni bila
pravilna ter je prenehal sovražiti tiste, ki
delajo s krampom in lopato. V. J.
DROBNI NASVETI
DIŠEČE SREDSTVO PROTI MOLJEM
Sredstva proti moljem so navadno neprijet-
nega vonja in zato niso primerna, da jih da-
jemo v omaro, kjer poleg zimskih oblek visijo
tudi letna oblačila, ki jih ta čas nosimo. Da pa
zaščitimo obleko proti tem škodljivcem in da se
ne navzame neprijetnega vonja naftalina ali
drugih zaščitnih sredstev, si lahko pomagamo
drugače. V lupino zdrave pomaranče zabodite
čim globlje nekaj nagelnov. Pomaranča bo os-
tala zdrava in bo trajala tudi leto dni — torej
se ta izdatek izplača. Molji se v taki omari ne
bodo zadrževali.
KAKO RAZKUŽITE KNJIGE?
Knjige, ki jih je imel v rokah kužen bolnik
ali pa so sploh bile dalje člasa v bolniški sobi,
najlažje dezinficirate s formalinom. Vzemite
škalto iz lepenke (ustrezne velikosti), ki se
dobro zapira. Škatlo dobro premažite v notra-
njosti s formalinom. Odprto knjigo, ki jo ho-
čete razkužiti, položite v škatlo in jo dobro
zaprite. Knjigo pustite v škatli najmanj 2i ur,
potem pa jo položite na odprto okno ali na
balkon, da se prezrači. Knjiga bo na ta način
zanesljivo razkužena.
PRANJE KUHINJSKIH KRP
Krpe   za   umivanje   posode,   pa   četudi   jih
stalno izpiramo, dobijo po daljši uporabi ne-
prijeten vonj. Ta duh pa odpravite, če od ča
do časa pustite krpe eno uro stati v litru vode,
v katero ste kanili nekaj kisa in žličko soli.
Cez eno uro jih dobro izperite v čisti hladni
vodi in spet bodo uporabne.
DUH PO ČEBULI ostane po jedi dolgo v ustifc
in vpliva neugodno na vašo okolico. Znebite se
ga na več načinov: predvsem si operite zobe
takoj po jedi, zatem pa popijte skodelico mleka
ali močne črne kave. Za odstranitev neprijet-
nega duha je zelo primerno, če pozvečite košček
limone z lupino ali pa par zrn pražene kave.
RAZBIT PORCELAN LAHKO SAMI ZLEPITE
s prahom od stekla. Stekleni prah pa dobite,
če kos stekla močno segrejete in ga naglo
spustite v hladno vodo, kjer razpade v drobne
koščke. S tem prahom in beljakom napravite
lepljivo kašo in zalepite z njo kose porcelana.
Ko so se razbiti deli sprejeli, jih pustite os«,
siti.
MASTNE MADEŽE NA PARKETU odpravite
z magnezijo, pomešano z bencinom. Zmes pu-
stite samo malo časa na podu — ko jo odstra*
nite, ne boste vedeli, kje so bili mastni madeži.
SVETLIKAJOČA  MEST.5  NA  9BLEKI boste
odstranili,   če   boste   moške  hlače   ali   žensko
krilo krtačili s ščetko, ki jo pomakate v razto-
ipino kisa in vode.
Odrasli se več ne sramujejo   •
(Nadaljevanje s 1. strani)
iju tekočih problemov v praksi uveljavlja-
ija samoupravljanja v našem okraju. Gre
a medsebojno pomoč. Na eni strani te-
)rija — na drugi praksa. Tempo razvoja
iri nas je tolik, da bi že majhno r-azpotje
)beh, razvoju škodovalo. Sodelovanje bo
ato temeljilo predvsem na sugestijah in
iredlogih ter skupnih analizah. Bistvena
o štiri torišča sodelovanja, razen šolanja
eveda — utrjevanje obratnih delavskih
vetov, organizacija splošnega sektorja v
ečjih podjetjih, ki bo skrbel za razvoj
eproizvodne dejavnosti in končno smotr-
0   reševanje   administrativno   tehničnih
•prašanj delavskega samoupravljanja pri
ečjih podjetjih. Gre torej za obsežne na-
Dge, izkušnje iz teh dvanajstih podjetij
a bodo hkrati lahko precejšen pripomo-
ek za utrjevanje samoupravnih organov
drugih podjetjih.
NA TEHARJU NI POČITKA
Istočasno pa v šolskem poslopju razred-
na študijska nervoza ne usahne. V zadnjih
veh tednih so v šoli predsedniki zadružnih
vetov iz vseh kmetijskih zadrug celjskega
kraja. Pri njih je seminar zaradi poseb-
h razmer skrčen na teden dni, snov pa
seeno zajema vsa, za njih potrebna, pre-
Javanja.
Razumljivo, da je največ zanimanja
za probleme kooperativnih odnosov med
zadrugami in zadružniki. Zato smo jih
obiskali med predavanjem ing. Velja Križ-
nika. Nato se je razvila živahna razprava.
Zanimivo je to, da imajo povsod posebne
svoje probleme. Nekje so to kadri, drugje
razstresenost zemljišč, ki so zajeta v Ico-
operacijo, pri^hmeljarstvu vprašanje pra-
vočasne in učinkovite zaščitne službe in
podobno. Pri tem pa je zlasti pozitivno to,
da so te probleme obravnavali skupaj in
da bodo nanje pripravljeni tudi tam, kjer
se bodo morda pozneje pojavili.
Iz predavanja in razprave pa je izzve-
nela kot važna naloga organizacijska kre-
pitev zadrug, da bodo lahko uspešno iz-
polnjevale svoje naloge, ki bodo vedno
večje. Podpisovanje pogodb je namreč sa-
mo začetek in v primerjavi z nalogami, ki
jih postavlja pred zadruge kooperacija,
razmeroma lahek začetek. Začetni neuspeh
namreč lahko zadrugi škoduje za daljše
obdobje.
Ce seminar ocenjujemo s tega stališča,
potem je jasno, da je bil zelo nujen in da
je bila pobuda Okrajne zadružne zveze
koristna. Vzporedno namreč tudi zadružni
sveti obravnavajo iste probleme, posebno
za lastna območja, tako da lahko računa-
mo, da bodo zadruge razmeroma dobro
pripravljene stopile v novo sezono.
Petrovška mladina bi rada
delala, pa nima kje
Pred dobrimi petimi leti je mladinski
vaški aktiv v Petrovčah razpadel. Za to je
bilo več vzrokov, med njimi je bil najbolj
viden ta, da mladina ni našla razumevanja
pri številnih petrovških organizacijah in
pa pomanjkanje prostorov. Male kmečke
dvoranice, ki so last imovitejših hmeljar-
jev, so še po vojni s pridom služile svoje-
mu namenu, a so kmalu odslužile in last-
niki so jih uporabili v svoje gospodarske
namene. Mladina in ostali vaščani, željni
ku-lturnih prireditev, pa so ostali na cedilu.
V zadružnem domu je samevala še nedo-
grajena dvorana in mladina ter druge or-
ganizacije, so obračali v njo svoje pogle-
de, kot v odrešilno bilko.
Lani v decembru pa je življenje petrov-
ških organizacij občutno zaživelo. Z dogra-
ditvijo zadružnega doma, ki se je preime-
noval v Hmeljarski dom, je bila zgotov-
Ijena tudi dvorana, čeprav ne povsem, ven-
dar za razne kulturne prireditve, že lahko
s pridom služi. Zato so se kar čez noč
oglasili tekmeci za dvorano. Bilo jih je
toliko, da so v kmetijski zadrugi narav-
nost obupovali. Tudi mladina je obrnila
pozornost v novo dvorano. Nekdanji mla-
dinski predsednik nas je opozoril na
nove možnosti in dne 12. decembra lani
smo sklicali ustanovni mladinski sestanek,
kjer smo novoizvoljenemu odboru zaupali
vodstvo in se z vso vnemo zagrizli v delo.
Zadali smo si naloge, ki jih bomo letos
izvršili, in v pičlih dveh mesecih že žanje-
mo med vaščani prve uspehe.
^  Povsod so prežale na nas nove težave.
V delo smo se morali z vso silo zagnati,
če smo hoteli priti »na zeleno vejo«. Ven-
dar s krepko voljo je vse šlo po sreči. Od
začetka smo imeli nekoliko sitnosti s kme-
tijsko zadrugo, kar je popolnoma razum-
ljivo, saj smo bili nov tekmec za dvorano,
ki se je pojavil kar čez noč. Toda to še ni
bilo vse. Nastale so težave glede prosto-
rov, ki nas tarejo še sedaj. V dograjene™
Hmeljarskem domu je več prostorov, ki bi
se lahko primerno uredili in v njih bi lah-
ko našli ob prostih urah razvedrilo in pro-
stor, kjer bi lahko opravljali svoje orga-
nizacijske stvari. Končno nam je vodstvo
kmetijske zadruge le odstopilo dvorano za
plesne vaje, za kar se ji toplo zahvaljuje-
mo.
Na ustanovnem mladinskem sestanku
smo si med najvažnejšimi sklepi zadali tu-
di tega, da bomo v počastitev obletnice
Prešernove smrti priredili Prešernovo pro-
slavo.
Za proslavo nas je pripravila tovarišica
Hruševarjeva. Pripravili smo zborno re-
citacijo »Uvod h krstu«, pri kateri je so-
delovalo petnajst mladincev in pa še pet
drugih recitacij, ki so jih recitirali mladin-
ci-recitatorji. Da ne zamolčimo, pritegnili
smo tudi pionirje iz petrovške osnovne šo-
le, ki so nam bili s pevskim zborom poseb-
no dobrodošli.
Res je, da smo s tem že nekaj pokazali,
vendar to še ni dovolj. Storili bi lahko.
mnogo več, če bi imeli prostore. Zato bi
želeli, da bi nas petrovška zadruga v tern
pogledu razumela in nam dala v soupo-
rabo primeren prostor za delo. Upamo, da
bo zadruga le enkrat spregledala, da je to
nujno.
IZ DOBRNE
Pred kratkim je bil zaključek kmetijsko-
gospodarske šole v Dobrni. Pouk je obi-
skovalo 45 učencev iz vojniškega predela.
Drugi letnik je obiskovalo 21 učencev, ki
so ob zaključku uspešno položili izpite.
Sola je bila urejena internatsko, ker se
je pokazalo, da je takšna' oblika najbolj
uspešna za izobraževanje kmečke mladine.
Dekleta so obiskovala krojni tečaj, za fan-
te pa je bil prirejen traktorski tečaj.
Vrata hleva so odprta...
TOVARNA TEHTNIC CELJE
sprejme
r
1. TEHNIČNEGA KALKULANTA — Pogoj: Tehnična srednja šola z vsaj
2-letno prakso v stroki.
2. STROJEPISCA — ADMINISTRATORJA V TEHNIČNI PISARNI —
Pogoj: Srednja šola z znanjem strojepisja in stenografije ali nepopolna sred-
nja šola in vsaj 2 leti prakse v strojepisju in stenografiji.
Ponudbe poslati na upravo podjetja do 15. marca 1959.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
iz celja in zaledja
Z občnega zbora gosilcev celjske občine
v nedeljo je bil v Gasilskem domu Celje-
Gaberje redni letni občni zbor gasilskih
društev nove razširjene celjske občine. Po-
leg 52 delegatov se je občnega zbora ude-
ležilo tudi več gostov, med njimi sekretar
GZ LRS, tovariš Franc Rozman in pred-
sednik občinskega odbora SZDL, tovariš
Cveto Pelko.
Iz poročil je bilo razvidno, da je v zvezo
včlanjenih 27 društev, od tega 8 iz indu-
strijskih podjetij in da je na področju ob-
čine 775 operativnih gasilcev. Dejavnost
članstva v društvih je bila zelo široka in
pestra, največ je bilo narejenega v opera-
tivnem pogledu, kar se je pozitivno od-
razilo pri številu požarov, katerih je bilo
5, zajetnih požarov pa je bilo 12. Pri teh
požarih so gasilci opravili 965 ur prosto-
voljnega dela, mnogo več takega dela pa
so opravili pri vajah, nastopih, vzdrževa-
nju orodja in opreme in pri drugem dePu.
Pri 5 požarih, od katerih je bil največji na
obratu LIP v Teharju, je bilo škode za 29
milijonov, po zaslugi gasilcev pa je bilo
obvarovano premoženje v vrednosti 84 mi-
lijonov.
Ing. Srečko Cvahte - petdesetletnih
Čeprav je svoja otroška in mladostna
teta preživel v Celju in živi po vojni že
▼eč let med nami, ga zaradi njegove pre-
proste skromnosti ne poznajo še mnogi
Celjani. Se manj pa poznajo njegovo bo-
gato življenje, ki bo te dni doseglo pet-
deset let.
Pred vojno se je naselil s svojo družino
T Ptuju, kjer ga je doletela vojna. Zara-
di sodelovanja v osvobodilnem gibanju,.
kjer se je srečaval z narodnim herojem
Lackom in Milošem Zidanškom, je bil
zaprt in izgnan.
Po osvoboditvi se je vrnil v Ptuj, kjer
»e je z vso vnemo vključil v obnovo do-
movine. Vodil je strokovno delo regulaci-
je Pesnice ob delovnem poletu in pesmi
naših prvih mladinskih delovnih brigad,
pri gradnji hidrocentrale na Mariborskem
otoku, takoj za tem pa se je kljub številni
družini odzval klicu skupnosti, ki ga je
pozvala, da prevzame vodstvena dela v
Črni gori pri izsuševanju Skadarskega je-
zera. Od tu ga je peljala pot h gradnji
elektrarne Glava-Zete, dokler se ni leta
1952 vrnil v Celje in kot direktor Gradisa
T Šoštanju prevzel gradnjo Termoelek-
trarne in istočasno vršil še posle podpred-
sednika OLO Šoštanj.
Ob odgovornem delu, ki ga ima kot dol-
goletni direktor tega gradbenega podjet-
ja, vodi še Vodno skupnost Savinje Celje
in sodeluje kot strokovnjak v številnih ko-
misijah.
Vsi njegovi ■ sodelavci in prijatelji se
mu za njegovo nesebično sodelovanje v
naši skupnosti zahvaljujemo in mu iskre-
no želimo še mnogo uspehov in lepih dni
pri njegovem ustvarjanju!
(Cene t oklepaju veljajo za socialistični sektor)
Krompir 18 (22), čebula 90 (86), ohrovt 30 (50),
xelje sveže 30 (30), zelje Split (80), zelje kislo
45, fižol vis. 70-80 (70), fižol nizki 50-60 (60),
•olata 180 (160), špinača 200 (145), motovilc 200,
jedilni korenček 30 (30), pori 40 (40), petršilj
100-200 (250), koleraba 30, pesa rdeča 28 (28),
česen 170 (i~0), hren 120—150, repa kisla 30 (30),
jabolke 25—30, limone (286), pomaranče (250),
orehi celi 110—120 (120), orehi jedrca 400—450
(450), mleko 35, maslo 500, smetana 240, skuta
150, jajca 14—17 (18), perutnina 450—650, cve-
tača (110), suho sadje 80—110 (ISO), suhe slive
150  (200), suhe fj^e  (220-250j^ateljni  (250).
T času od 14. do 21. februarja 1959 je bilo
rojenih: 28 dečkov in 40 deklic.
Poročili so se:
Viktor Faller, avtomehanik iz Nove vasi in
Miroslava Belina, knjigovodkinja iz Pilštanja.
Anton Stergar, nameščenec iz Latkove vasi in
Angela Jezernik. trg. poslovodkinja iz Celja.
Jurij Esih, topilec in Zofija 2vižaj, delavka,
oba iz Celja. Ferdinand Pec, upokojenec in
Neža Košir, gospodinja, oba iz Loč pri Polj-
čanah.
Umrli:
Lucija 2agar, gospodinja iz Dobriše vasi,
stara 76 let. Matilda Conč, gospodinja iz Topol,
Socke, stara 62 let. Antonija Škorc, gospodinja
Celja, stara 34 let. Rozalija Bobek, prodajalka
iz Šoštanja, stara 66 let. Jnez 2avski, posestnik
iz Pustik, star'40 let. Persa Vezilič, gospodinja
iz Celja, stara 64 let.
15-letna Frančiška Perko se je s kolesom pe-
ljala proti Skalni kleti. Med vožnjo je padla,
si poškodovala nogo in pretresla možgane.
Pri vožnji je padel Jože Drobinc iz Bukovja
pri Sevnici. Poškodoval si je nogo.
Pri padcu si je zlomil nogo Matevž Canžek iz
Šentvida pri Grobelnem. Nogo si je pri padcu
zlomil tudi posestnik Anton Cilenšek iz Kaple
vasi pri Preboldu.
Enoletni Branko Otorepec iz Hajnskega pri
Šmarju se je z vrelo juho opekel po roki, nogi
in trebuščku.
Jernej Voršnik iz Zavrha pri Dobrni je na
celjski železniški postaji nalagal drva v vagon.
Pri delu je padel z vagona in si poškodoval
prsni koš.
Pri padcu so si zlomili nogo: Jože Strašek iz
Tržišča pri Rogaški Slatini, Vinko Vovk iz Zg.
Sečova pri Rog. Slatini, Antonija Marguč iz
Slatine pri Šmartnem v Rožni dol., 6-letni Miran
Kraraarifi in 14-letni Filip Lesjak, oba iz Pre-
serja pri Braslovčah.
Iz neznanega vzroka si je prerezal žile na
roki Jakob Gunzek iz Laške vasi pri Štorah.
V pretepu je bil zaboden z nožem v levo
stran prsi Martin Kokol iz Cerovca pri Rogaški
Slatini.
UREDILI SO SI PROSVETNO
DVORANO
V Socki so imeli prejšnja leta precejšnje
težave pri uprizarjanju odrskih del, saj je
moralo prosvetno društvo gostovati v mali
neprimerni gasilski dvorani. Pred kratkim
so adaptirali v tamkajšnji graščini, kjer
domuje tudi šola, bivši cvetličnjak in so
tako pridobili malo, toda zelo lepo dvora-
no. Prebivalci in zlasti mladina, ki si želi
kulturnega razvedrila, je s prostovoljnim
delom in s prispevki precej pripomogla, da
je kraj dobil primerno prosvetno dvorano.
Ob otvoritvi le-te je prosvetno društvo
uprizorilo veseloigro »V Ljubljano jo daj-
mo«. Gledalci so du zadnjega kotička na-
polnili dvorano. Obisk dokazuje, kako zelo
si prebivalstvo želi kulturnega razvedrila.
Igralci so želi navdušen aplavz.
DOGRADITEV PARTIZANSKE CESTE MOZIRJE-^MIHEL IN UREDITEV
ZELENIH GOZDNIH POVRŠIN NA ALJAŽEVEM HRIBU
Pred dnevi je celjska sekcija DIT go-
zdarstva in lesne industrije imela svoj
redni občni zbor, na katerem je uprav-
ni odbor podal izčrpno poročilo v uspeš-
nem delovanju te sekcije v letu 1958.
Iz poročila je bilo razvidno, da je sek,-
cija organizirala več uspelih tečajev za
svoje strokovnjake, predvsem iz sodob-
nega gojenja gozdov s ciljem, da se po-
veča prirastek. Prav tako so bili v pre-
teklem letu organizirani seminarji za
gozdne delavce, na katerih so se gozdni
delavci seznanili s sodobnim orodjem v
gozdarstvu in pravilnejšo nego orodja.
Med živahno razpravo je bilo podanih
več koristnih predlogov glede nadalj-
njega usposabljanja strokovnega kadra,
predvsem pa delavcev — kmetov, ki so
zaposleni v gozdni proizvodnji, z name-
nom, da bi se njihovo znanje dvignilo
na strokovno raven, kot ga imajo stalni
gozdni delavci pri gozdnih gospodar-
stvih. Na občnem zboru so se zedinili
za program postopnega uvajanja meha-
nizacije, spravila in transporta lesa v
obeh sektorjih.
Na koncu je občni zbor med ostalimi
sklepi sprejel predlog podpredsednika
OZZ Pranja Jeraja, da se v počastitev
40. obletnice ustanovitve KPJ dovršita
kamionski cesti Mozirje—Smihel m
Partizanska cesta na Dobro vi j ah. Sek-
cija se je tudi zavzela, da bo izdelala
načrt za ureditev zelene gozdne povr-
šine na Aljaževem (Miklavževem) hribu.
Uspel lov na divje svinje
Lovska družina Griže ima v svojem
srednjegorskem lovišču za naselitev div-
jih svinj ugodna območja. Najbolj jim
ugajajo mlade smrekove kulture na strmih
pobočjih Gozdnika in Kotečnika. kjer je
dovolj bukovega in hrastovega žira ter
kostanja za njihove nenasitne želodce po-
zimi, medtem ko si jeseni privoščijo pre-
nekateri pridelek sladkega krompirja in
še slajše koruze. Kdaj pa kdaj se prite^
pejo tudi v bližino Kamnika, v hudi stiski
pa se pojavijo tudi v nižinskih goščavskih
predelih.
V letošnji lovski sezoni, ki gre že h
kraju, je družina večkrat organizirala
manjše pogone na ščetinarje, vendar vsik-
dar brez uspeha. Sicer je skoraj zmeraj
prišel kak črnuh pred puškino cev, vendar
ga na ščetine ni položil nihče. Edina sred-
njetežka »krmača« je padla v zgodnji jese-
ni ob priliki prvega velikega lovskega
pogona, pri katerem je sodelovalo blizu
sto lovcev in gonjačev.
Drugi veliki pogon na premetene krule-
že je organizirala družina na pobudo
Okrajne lovske zveze minulo nedeljo. Zbra-
lo se je petinsedemdeset lovcev od blizu
in daleč ter petnajst gonjačev, ki so v go-
stem snežnem metežu posebno dobro za-
stavili stojišča na sami gozdniški koti, de-
loma pa pod vrhom in na Kurji riti.
Skoraj uro in pol je trajalo, preden je
padel prvi strel. Potem se jih je v kratkih
presledkih zvrstilo še enajst. Vsi zgoraj
na vrhu ali pa tik pod vrhom kopastega
Gozdnika. Potem je bilo slišati le še po-
govore in klice gonjačev, ki so se v dveh
skupinah vedno bolj približevali napove-
dani stični točki. Ko je lovski rog nazna-
nil konec pogona, smo napol otrpli zapu-
ščali stojišča in se previdno spuščali niz-
dol proti idilični lovski koči.
In že je bil tu tudi prvi srečni strelec-
gost iz Šoštanja. Kar dva je podrl, manj-
ša sicer, toda lepa, okrogla. V letošnji mili
zimi jima ni bilo treba stradati. Kmalu
zatem je privlekla vsa zasopla druga sku-
pina po sveže zapadlem snegu okrog sto
dvajset kilogramov težko »krmačo«. In ko
smo potem v veliki, toplo zakurjeni lovski
sobi živahno komentirali potek pogona, je
zdajci med razigranimi Nimrodi završalo.
Nekdo je naznanil veselo novico: »Se ena
krepka »krmača« je padla!« Tedaj kar štir-
je. Dvanajst strelov in štirje zadetki z ri-
sanicami na večidel dirjajoče živali! Kar
lep uspeh!
Plen bi bil še večji, če ne bi nekemu
lovskemu tovarišu odpovedala njegova ri-
sanica. Očividno zavoljo gluhega naboja,
ki je vojaškega porekla in že kdo ve ko-
liko star. In kar je za lovca najbolj tra-
gično: orjaški veper mu je stal v zavidanjem
vredni razdalji. Resen opomin vsem, ki
uporabljajo na lovskih poteh staro munici-
jo, zakaj tudi vsakemu predmetu je od-
merjena določena življenjska doba.
Pogona se je udeležilo več Celjaiiov,
med njimi tudi predsednik Okrajne lovske
zveze, tovariš Jože Ančik, ki je izrekel or-
ganizatorjem uspelega lova vse prizna-
nje. , dp
Lepo uspeli krvodojalslii akciji na Polzeli
Osnovna organizacija RK na Polzeli ni-
kakor ni mogla preboleti, da je pri njih
preteklo jesen krvodajalska akcija tako
slabo izpadla in da so jih sosednje Bra-
slovče daleč prekosile. Sklenila je storiti
vse, da se postavi ob stran Braslovčam ali
pa da jih po uspehu celo zasenči. In res so
že kar v začetku leta neutrudni odborniki
osnovne organizacije Rdečega križa s
predsednikom Korbarjem na čelu zagrizli
v delo in s pomočjo zdravstvenega osebja
zbrali preko 160 prijav ter pripravili celjski
transfuzijski ekipi ne le eno, temveč dve
močni akciji.
Prvi odvzem je bil 28. januarja in je za-
jel predvsem kmečko prebivalstvo, gospo-
dinje in kolektiv tovarne pohištva. Druge-
ga odvzema pa se je udeležil skoraj iz-
ključno samo kolektiv tovarne nogavic, in
sicer dne II. februarja. Da je bil ta dan
uspeh tako odličen, ni le zasluga dobre or-^
ganizacije, temveč je v veliki meri tudi za-
sluga vodstva tovarne, ki je članom svo-
jega kolektiva omogočila udeležbo pri ak-
ciji in celo vsakemu darovalcu krvi odo-
brilo plačan prost dan. Tolikšno razumeva-
nje zasluži največjo pohvalo in priznanje.
Pri obeh akcijah na Polzeli je bilo pri-
javljenih 132 oseb, od katerih je darovalo
kri 122. Veseli nas tak uspeh že na začet-
ku leta, kajti služil nam bo za vzgled v
vseh onih krajih, kjer bo treba potrkati
državljanom na človekoljubno srce in jih
naprositi za velik dar, ki je potreben na-
šim najtežjim bolnikom.
Darovalcem iz Polzele najlepša hvala v
imenu bolnikov, organizatorjem pa poleg
zahvale želimo prav tako uspešno delo tu-
di na drugih poljih.
Okrajna komisija za krvodajalstvo,
Celje
Podroben načrt tudi za mladino
Učitelji obeh osnovnih šol v Velenju so
že izdelali podroben načrt proslav ob 40-
letnici KPJ za šolsko mladino. Pri vseh
urah pouka bodo poudarjali idejnost, v viš-
jih razredih pa bodo pri pouku moralne
vzgoje govorili o zgodovini delavskega gi-
banja. Ob koncu šolskega leta se bodo po-
samezni razredi pomerili v pridobljenem
znanju. Recitacijski krožek, pevci in balet-
na skupina, bodo obiskali vse okoliške
kraje s pestrim programom. Lutkarji bodo
pripravili več predstav, ki bodo pokazale
NOB in vlogo pionirjev. Za Dan mladosti
bodo pripravili javni telesno-vzgojni na-
stop. Mladi planinci bodo hodili po poteh
slavne XIV. divizije. Njihov zaključni cilj
bo Graška gora, ki jo radi imenujemo
»partizanska mati«.
Ob zaključku šolskega leta bo sl«vnost-
na akademija v počastitev 40. obletnice
Partije. Pripravili jo bosta obe šoli skup-
no.
Letos računajo z uradno otvoritvijo no-
ve osnovne šole. Poimenovali jo bodo po
prvoborcu-učiteljev. Verjetno se bo imeno-
vala šola »Mihe Pintarja«. Tudi ob tej
otvoritvi bodo sodelovali s programom. Ob
29. novembru bo šolska mladina naštudi-
rala tudi recitacijski večer. Seveda bodo
tudi letos prav vsi pomagali pri urejeva-
nju središča Velenja, ki ga bodo otvorili
na rudarski praznik.
TEŽAVE Z ELEKTRIKO V ŽICAH
2ičani so zadnje čase izrekli mnogo pi-
krih na račun slabega električnega toka.
Sedaj bo, upajmo, negodovanju konec! Va-
ščani so s sredstvi in z delom omogočili
gradnjo nove transformatorske postaje in
vsi upravičeno upajo, da bo sedaj luč
svetila veliko bolje.
Okvara na električni napeljavi je po-
vzročila požar na gospodarskem poslopju
posestnika S. A. iz Draže vasi pri Sloven-
skih Konjicah. Vsa prizadevanja domačih
gasilcev so bila zaman in je poslopje po-
gorelo. Čeprav je bil posestnik zavarovan,
je nastala velika gmotna škoda.
OJ ZDAJ GREMO...
Te dni je bil po Celju spet vrvež.
Iz vseh krajev našega okraja so z lese-
nimi kovčki v rokah prihajali postavni
fantje. Na klobukih in v gumbnicah so
imeli rožmarin, to pa je zanesljiv znak,
da gredo opravljat najčastnejšo dolž-
nost, službo svoji domovini.
Sicer pa, kakor se vzame ... Neka-
teri so prišli tako, kot njihovi dedje
pred desetletji. Okajeni, v spremstvu
okinčanega harmonikarja in z objoka-
nimi dekleti za petami. Sicer ni nobene
sile, nobene tragike, toda taka navada
je ostala med preprostimi ljudmi še
od takrat, ko so morali fantje obleči vo-
jaške suknje za čuvanje tujih intere-
sov, cesarjev in kraljev.
Drugi so spet prišli sami. Trezni,
vedrih in ponosnih obrazov, mnogi med
njimi pa so namesto lesenih kovčkov
nosili enostavno športne bisage.
Fant postane mož, ko je odslužil vo-
jake. To ni nov, pa tudi ne zastarel
stavek. Vojaščina mladeniče utrdi, jih
prešola v zavedne ljudi, jih navadi miš-
ljenja, da je le v slogi in skupnosti
resnična moč. Prenekateri razboritež
se navadi reda, z močnimi individual-
nostmi obdan edinec spozna, da sam
ni nič, da je le v družbi drugih lahko
veliko.
Te dni so prihajale skupine rekru-
tov. Na žalost jih je še vedno precej
merilo mestne ulice in dajalo kaj kla-
vrni videz. Ce bi jih šli vpraševati od
kod so prišli, bi brez dvoma naleteli
takele podatke: Da so iz krajev, kjer
je družbeno politično delo še slabotno,
da tam ni niti mladinske organizacije,
da jim nihče ni razložil, da je voja-
ška služba častna in važna reč, da se
samo mevža napije v nekem čudnem
strahu pred neznanim.
Vmes so bili kaj čudni prizori ...
Pred kasarno je sedel na kovčku mo-
žak tridesetih let. Slimpal je in hlipal.
ko da mu derejo kožo. Navsezadnje pa
se je izkazalo, da ta obupanec sploh ni
rekrut, pač pa njegov t)rat, ki se je
ob strani pogovarjal z prijatelji in jim
zabičeval, da mu člani aktiva mladih
zadružnikov čim pogosteje pišejo. Bil
je trezen, dobre volje in ponos mu je
sijal z lic.
— Tudi jaz ne bom brez dela, je za-
trjevalo dekle ob postavnem fantu. Kar
preveč časa si mi pokradel, odkar se
poznava. Med tem časom ko boš pri
vojakih, bom šla na gospodinjski te-
čaj. V dveh letih lahko veliko pripra-
vim, če boš še istih misli, ko se vrneš.
Nasproti pa je dekle zariplega obraza
in objokanih oči sililo v fanta s stekle-
nico žganja:
— Na, pij. Potem ga tako dolgo ne
boš več!
Potem je zatulila, se obešala nanj,
da se je žganje polivalo po obeh ...
Tisti rožmarin, ki ga je fant imel za
klobukom, mu je bržčas sama dala. »Pu-
šeljc« pomeni več kot samo prijatelj-
stvo. Morda mislita celo na skupno
prihodnost? Lepa reč, če ga bo tudi
v bodoče ob vsakem nekoliko težjem
dogodku zalivala z žganjem . . .
Kot sem rekel. Redki so tisti, ki so
se opotekali kot dojenčki ob prvih ko-
rakih. Več jih je bilo, ki so se čvrsto ob-
jeti v dolgo vrsto podali skozi mesto,
ki so zapeli, vmes zavriskali, češ, po-
glejte nas, postavili ste nas na stražo
domovine. Ne bomo vas razočarali!
Pred vhodom v restavracijo »Koper« smo ujeli tele lesene spremljevalce
spomladanskih rekrutov. Kovčki so kar lepo postavljeni v vrsto, kot
bodo čez nekaj dni tudi njihovi lastniki...
Odslužitev vojaškega roka je častna
dolžnost. Cemu torej žalost ob slo-
vesa.' KUu je >ijrcii«i.,ev aiiva puov^^v-
nega in veselega rekruta? Sestra?
Dekle? V vsako reč nam pa res ni
treba vtikati nosu...
Prve informacije iz zanesljivega vira pred odhodom skozi
kasarniška vrata.
27. FEBRUARJA 1959 — STEV. 8
CELJSKI TEDNIK
STRAN
Šport * šport ^ šport * šport * šport
Obširen in pester progrsm dela v Filštanju
v Hedeljo so ▼ Celju zborovali načelniki in
■ačelnice partizanskih društev celjskega okraja,
ki so sprejeli za letošnje leto obširen program
dela, domala preobširen in zahteven, da ga bo
težko izpeljati t celoti. Prva polovica je pre-
■atrpana s prireditvami in tekmovanji, od dru-
štvenih, občinskih in okrajnih do republiških.
To bo tudi obdobje temeljitih priprav za zvezni
Elet Partizana v Beogradu. Tudi druga polovica
leta bo razgibana, saj bo poleg društvenih na-
stopov in prireditev na programu pestra de-
javnost, ki bi se naj v bodoče bolj odražala v
izvajanju enotnega programa Partizana Jugo-
slavije, ker so ga društva doslej mnogo premalo
■poštevala. Zbor je pozdravil pobudo sodelo-
Tanja s športnimi organizacijami, ki bi naj tudi
T bodoče prišla predvsem do izraza v izmcnja-
TBnJB strokovnih izkušenj med inštruktorji in
vodniki, v pomoči športnih strokovnjakov pri
redni in posebni partizanovi vadbi v določenih
športnih panogah in igrah, dočim se zbor spričlo
letošnjega natrpanega programa tekmovanj (re-
publiškega in zveznega) ni ogrel za izvedbo
tekmovalnega sistema v obliki lig, ki ga forsi-
rajo posamezne športne podzveze. Tako name-
ravajo v prvi polovici leta društva Partizan
sodelovati na tekmovanjih Partizana z prvaka
občin in okraja na turnirskem sistemu, naj-
boljši pa se bodo udeležili nato republiških
tekem.
Zbor je prevzel obveze za zvezni zlet Parti-
zana v Beogradu, ki se ga bo udeležilo preko
400 pripadnikov iz okraja, in za delovno akcijo
na gradnji ceste »Paračin—Niš«, ki se je bo
udeležilo 25 mladincev in 10 mladink.
Grajati moramo odsotnost načelnikov in na-
čelnic kar 15-tih društev okraja, ki so v tem
dokazali, da slabo pojmujejo dolžnosti, ki so
jim poverjene od članstva.
DVOBOJ v VAJAH NA ORODJU
Vojvodina: Slovenija
v soboto ob 19. in v nedeljo ob 10. uri bo v
SLG Celje zanimiv telovadni dvoboj v vajah na
orodju med reprezentancama Slovenije in Voj-
vodine. Mladi telovadci in telovadkinje iz Voj-
vodine so v tem srečanju veliki favoriti, saj je
v njihovi pokrajini orodna telovadba na izredno
kvalitetni stopnji. Mladinci bodo nastopili na
drogu, vajah na tleh. preskoku preko konja
in na bradlji v gledališču, na krogih pa v telo-
vadnici II. osnovne šole, ker jih ni mogoče
montirati v gledališču.
Mladinke bodo tekmovale iia gredi, dvovišin-
ski bradlji, vajah na tleh in preskoku preko
konja na šir.
Posamezne vrste bodo štele po osem izbranih
telovadcev in felovadk, za ocenjevanje pa bo
prišlo v poštev le po 6 najboljših.
Po dolgih letih se nam obeta za nekaj ur
kvalitetna orodna telovadba, za katero smo
Celjani močno prikrajšani. Med nastopajočimi
bomo lahko videli mladega Celjana Tineta Šro-
ta, ki se je v lanskem letu kljub svoji mladosti
že prerinil v zvezni članski razred. Brez dvoma
lahko Šrota med posamezniki v mladinski kon-
kurenci štejemo za velikega favorita na tem
tekmovanju.
MLADINA   GRADI   -    DRUGI  PODIRAJO . . .
V 2alcu je mladina v zadnjih letih pokazala
izreden polet pri gradnjah preprostih športnih
objektov. Tako si je na telovadišču Partizana
zgradila i stezno atletsko progo z ugaski v rav-
nini na 100 jardov in skakališčem za skok v
daljino in višino. Na teh prostorih je bilo v
zadnjih letih izredno razgibana atletska dejav-
nost, na desetine atletskih tekmovanj, ki so
privabljala poleg domačinov mladino iz celotne
Savinjske doline. Vsekakor je to edina atletska
steza v žalski občini, kjer je možno tekmovati
in dosegati dobre rezultate v^ tekih na kratke
proge. Prav na tem mestu pa namerava grad-
beni odbor za postavitev kegljišča graditi
4-stezno kegljišče! Vse kaže, da ima kegljanje
prednost pred atletiko . . .
V letu 195S je žalska mladina zgradila kvali-
tetno igrišče za košarko na istem telovadišču,
ki je pripomoglo k velikemu razvoju te dina-
mične igre med mladino. »Žalski tabor« je na-
grizel to igrišče, sedaj pa je na istem prostoru
predvidena lokacija za gradnjo telovandnice.
Torej je bilo zopet vso prostovoljno delo mla-
dine zaman . . .
Vse naprave, ki so še edine v 2alcn za pestro
vadbo na prostem, je koristilo tudi nad 1000
šolske mladine. Preden gradbeni odbori prično
z gradnjo novih objektov — naj pomislijo na
primernejše lokacije ali pa zagotovijo mladini
nove objekte za športno ndejestvovanje.
Ni prav, da mladina gradi športne objekte s
prostovoljnim delom, drugi pa ne znajo upo-
števati tega dela in jim te objekte podirajo . . .
Pregled nedeljskih športnih dogodkov
Tadi pretekla februarska nedelja in še dnevi
•red njo so bili bogati na športnih prireditvah.
V Domu JLA je polagal obračun letnega dela
Okrajni strelski odbor Celje. O tem pumebnem
zasedanju bomo prihodnjič napisali kaj več, saj
je strelstvo v našem okraju zavzelo že zelo
širok razmah. Povsod imajo strelci že organi-
zirane občinske strelske zveze, ki skrbijo za
■stanavljanje strelskih družin po podjetjih in
raseh.
Na celjskih šolah so v zadnjem tednu izko-
ristili lepe sončne dneve za športne dneve, ki
so bili namenjeni izletom in pohodom v bližnjo
celjsko okolico. Nekatere šole so odlično izko-
ristile ta dan, saj so ga povezale s pohodi po
zgodovinskih poteh I. Celjske čete in se sezna-
nile Ha Svetini z dejavnostjo Kozjanskega od-
reda. Pohodov se je udeležilo okrog 50000 pi-
onirjev in mladine.
AD Kladivar je v telovadnici II. osnovne šole
organiziral tekmovanja v pokritih prostorih, ki
je privabilo nad 120 mladih atletov in atletinj.
Žal, da prireditelj ni seznanil vse celjske pi-
oii''-';ke odrede o tem tekmovanju, saj bi bila
lahko udeležba rekordna. Marsikateri mladi
Ijuuje so užaljeni, da niso imeli prilike pome-'
riti svoje sile s sovrstniki iz drugih šol. Na'l
starta je bila namreč več ali manj zastopana'
III.osnovna šola. Rezultati so bili dobri ih nami
kažejo, da je v Celju kopica nadarjenih mladih^
ljudi za atletiko, ki doslej še niso imeli priliko"
pokazati svojih sposobnosti.
Pri članih je bil najboljši Kolnik, pri sta-
rejših mladincih Molk, pri mlajših mladincih
Avžner^in Fidler, pri mladinkah Silanova in
Lebanova.   pri   C   mladincih   so   bili   najboljši
2ekar, Tome in L^dnik, pri starejših pionirjih
Gajšek, llohnjec A. in Stopar, pri pionirkah pa
Gaber, špeglič, Šuhel, Jankovič, Jazbec in Stra-
šek.
Nogometaši kladivarja so v pripravah za spo-
mladanski del tekmovanja nastopili v nedeljo
proti Odredu v Ljubljni. V 1. polčasu je Kla-
divar močno mešal štrene v Odredu, saj je že ta-
koj v začetku igre prešel v vodstvo po Segi in
so igralci imeli tudi znatno premoč, ki jo niso
znali izraziti v večjem rezultatu. Tudi vratar
Odreda Muzetič je rešil svoje moštvo večje ne-
sreče. V nadaljevanju igre pa so domačini le
pokazali, da imajo več fizične kondicije. Ce-
ljani so močno popustili. Rezultat — 4 : 1 za
Odred!
Kegljači BETONA so gostovali v Ljubljani,
kjer so podrli 63'57 kegljev. Najboljši v ekipi
je bil Vanovšek z 842, nato pa Lubej 822 in Ma-
rinček z 812 keglji. Trenutno so Celjani na 5.
mestu v slovenski ligi. Upajmo, da bomo zlezli
vsaj še za stopnjo višje.
Na kegljišču BETONA v Celju so v prija-
teljskem srečanju nastopili kegljaški klubi,
ELEKTRO, INVALIDI in KOVINOTEHNA. Naj-
boljše rezultate so pokazali kegljači KOVINO-
TEHNE.
Športniki iz Železarne iz Štor so se udeležili
zimskih metalurških iger na Jesenicah. V smu-
čarski konkurenci niso bili dorasli odločnim
nasprotnikom iz Jesenic, Raven in športnim
ekipam iz Avstrije. Uvrstili so se po točkah na
zadnje mesto. Nastop pa je vsekakor služil
mladim ljudem .za pridobivanje rutine in iz-
kušenj.
O nabiralni akciji za gradnjo odprtih igrišč
Pred dnevi je Svet za telesno vzgojo OLO
Celje na širši konferenci s člani okrajnega
zbirnega štaba za gradnje odprtih športnih ob-
jektov in občinskimi predsedniki Svetov za
telesno vzgojo razpravljal o letošnji akciji, za
katero je dala pobudo Ljudska mladina Jugo-
slavije in ki jo je sprejel jugoslovanski kongres
za telesno kulturo, da bi z zbiranjem sredstev,
materialnimi uslugami podjetij, prostovoljnim
delom in stičnimi prijemi zagotovili državlja-
nom kar največ odprth igrišč za telesno vzgojo
in šport. Konference se je udeležil tudi član
republiške komisije tov. dr. Danilo Dougan.
Uvodoma je predsednik Sveta za telesno vzgo-
jo OLO Celje tov. Karel Jug seznanil udele-
žence konference o pobudah okrajnega Sveta za
izvedbo te akcije v celjskem okraju in o ko-
ristnih predlogih novoosnovanega okrajnega
zbirnega štaba, ki mu predseduje predsednik
OK LMS tov. Knafeljc. Iz poročil predsednikov
občinskih Svetov je bilo razvidno, da v občinah
celjskega okraja (razen v Žalcu, Celju in Šo-
štanju) še niso pristopili k temu delu, saj ni-
majo še postavljenih obč. štabov niti niso Sveti za
telesno vzgojo proučili program gradenj od-
prtih igrišč. Ker je nabiralna akcija zamišljena
v glavnem tja do Dneva mladosti, je vsekakor
treba sedaj zavihati rokave in s polnim tem-
pom nadoknaditi že zamujeni čas. Na konferen-
ci _ so udeleženci sprejeli vrsto pozitivnih za-
ključkov, ki bodo ob realizaciji prispevali k
ngodnemn poteku te koristne akcije. Vsekakor
pa bo vsa akcija uspela le ob velikem razume-
vanju vseh državljanov za napredek telesne
kulture naših delovnih kolektivov, občin, pro-
svetnih delavcev, v veliki meri pa od mladine,
ki bo s prostovoljnimi delovnimi akcijami ob
zbranih sredstvih lahko gradila športne objekte
»dprtega tipa.
Viri sredstev bi se naj po priporočilu konfe-
rence stekali iz prodaje blokov in znamkic s
športnimi motivi in gesli, z materialnimi asl«-
gami delovnih kolektivov oz. patronati podjetij
nad posameznimi gradnjami, s prispevki držav-
ljanov na kino vstopnice in na vse športne pri-
reditve, določena sredstva bi naj namenili tudi
občinski ljudski odbori iz svojih proračunov,
nadalje iz »dve tretjine sredstev družbenega
standarda«, ker je tudi telesno vzgojo prištevati
med pomembne činitelje za standard naših ljudi,
iz določenih pristojbin na reklamo — diapozi-
tive pri kino predstavah, OZSZ iz sredstev za
preventivo in podobnimi akcijami. Vsekakor
spada med pomembne vire predlog, da bi t
zveznem merilu sprejeli odlok o »Tednu nabi-
ralne akcije za gradnje športnih objektov«,
kjer bi državljani prispevali določen delež t
poštnem in potniškem prometu. Skratka oblik in
možnosti je veliko ter jih občinski Sveti za
telesno vzgojo s svojimi štabi lahko ob iznajd-
ljivosti še bolj razširijo.
Po orientacijskih podatkih bi ob zbranih
sredstvih v našem okraju lahko letos izgradili
in uredili preko 30 igrišč, ki bi jih v jesenskem
obdobju že lahko izročili svojemu namenu.
Uspeh te velike akcije pa je vsekakor odvi-
sen od razumevanja vseh državljanov za velike
potrebe telesne kulture, saj bi le z izboljša-
njem materialne baze lahko tudi na tem po-
dročju dosegli znatno boljše rezultate. ^ _
KOŠARKA
V soboto 21. II. so bili košarkarji in košar-
karice celjske gimnazije v gosteh pri kranjskih
gimnazijcih. Dekleta se niso mogla upirati raz-
ijfranim domačinkam in so srečanje izgubile z
lezultatom 14 : 37 (7 : 14). Gimnazijci pa so
prepričljivo premagali vrstnike iz Kranja z re-
zaitatom 71 : 54. .
TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA«
LAŠKO
sprejme v službo
trgovskega pomočnika kovinske ali
mešane stroke.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pla-
ča po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošlji-
te do 8. marca 1959 na upravo podjetja.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR'SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR.— ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POŠTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME-
STx;i HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU .
SLAB OBČNI ZBOR NA TABORU
TVD Partizan Tabor je po prvem neuspehu
zaključeval delo preteklega leta. Občni zbor se
je vršil pred 22 udeleženci, nanj pa nista bili
povabljeni niti občinska ni okrajna zveza Par-
tizan.
Ugotovljeno je bilo, da tu sploh ni interesa za
šport. Društvo je močno nazadovalo od prej-
šnjih let. Le smučarji skakalci so še močno
razgibani in so v preteklem letu pokazali ve-
liko aktivnost, saj so redno vadili in se ude-
leževali vseh bližnjih skakalnih tekem.
Društvo tudi ni uspelo rešiti problema pred-
njaškega kadra kljub podpori Okrajne zveze v
Celju, ki je v zadnjem letu organizirala pred-
njaški tečaj v svoji režiji. Ob takem stanju si
mladin» pač išče vselej najboljše.
V nedeljo 1. marca ob 14.39
Nogometna tekma
»VARTEKS« (član II. zvezne lige)
»KLADIVAR« (liga)
TRGOVSKO PODJETJE »RESEVNA«
ŠENTJUR
POSLOVALNICA 14 »CENTRALA«,
sporoča, da je od 23. II. 1959 dalje velja-
ven nov žig, ki se glasi:
TRGOVSKO PODJETJE »RESEVNA«,
ŠENTJUR PRI CELJU, POSLOVALNI-
CA 2 »CENTER«
Prejšnjega izgubljenega preklicujemo.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM
LJUDSKEM ODBORU CELJE
razpisuje mesto
poslovodje uslužnostnega podjetja »Pralnica, kemična čistilnica In barvarna
Celje«
Pogoji: tekstilni teltnik barvarske stroke ali kemični tehnik ali mojster barvar.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij je
treba poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 9. III. 1959.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM
LJUDSKEM ODBORU CELJE
razpisuje mesto
direktorja Trgovskega podjetja na debelo »Merx« v Celju.
Pogoji: ekonomsko-pravna fakulteta in 5 let prakse na vodilnem položaju,
popolna srednja šola in 10 let prakse v trgovini na vodilnem položaju,
nepopolna srednja šola in 15 let prakse v trgovini na vodilnem položaju.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij je po-
slati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 9. III. 1959.
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZME-
RIJ PIVOVARNE LAŠKO
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. ANALITIKA,
2. ŠEFA STROJNEGA PARKA,
3. SALDAKONTISTA.
Pogoji: ad 1. Ekonomska fakulteta z dveletno prakso ali ekonomska srednja
šola € triletno prakso v gosp 'darstvu. ali strojni tehnik s petletno prakso,
ad 2. Strojni inženir z dve!et"o prakso
ad 3. Primerna izobrazba z znanjem strojepisja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Prijave sp:-ejemamo do 15. III. 1959.
objave in oglasi^objave in oglasi
v nedeljo. 1. marca 1959 ob 16. uri popoldne
bo v Celju (v gledališču, Šlandrov trg) gosto-
valo Kulturno prosvetno društvo gluhonemih
»Vita Zupančič« iz Ljubljane.
Program: »Folklora, balet, pantomima, rit-
mika in recitacije«.
Vstopnice se dobijo 27. in 28 II. t. L od 16.
do 18. ure ter dve uri pred predstvavo, t. j.
od 14. do 16. ure pri blagajni gledališča po 60,
80 in 100 din.
Vabljeni!
' STARŠI POZOR!
Odredba o obveznem cepljenju na območju
občine Celje.
V soglasju z Občinskim ljudskim odborom
Celje bo cepljenje proti kozam za otroke ro-
jene 1958 in proti davici ter tetanusu za otroke
rojene leta 1952, 1953, 1954, 1955, 1956 in 1957
po naslednjem razporedu:
Cepljenje proti kozam in davici istočasno:
SVETINA, cepišče ŠOLA, dne 9. marca 1959
ob 11. uri.
LJUBECNA, cepišče ŠOLA, dne 10. marca 1959
od 8. do 12. ure.
ŠKOFJA VAS, cepišče Posvetovalnica, dne
10. marca 1959 od 14. do 18. ure.
ŠTORE,   cepišče   Zdravstvena   postaja,   dne
11 marca 1959 od 7. do 13. ure.
Teharje, cepišče šola, dne 11. marca 1959
od 15. do 18. ure.
POLULE, cepišče ŠOLA, dne 12. marca 1959
od 8. do 12. ure.
ŠMARTNO v R. D., cepišče ŠOLA, dne 12. marca
1959 od 14. do 18. ure.
V MESTU CELJU LOČENO IN SICER:
Proti kozam za otroke rojene leta. 1958 in
starejše do treh let starosti, ki se jim koze
niso prijele. Cepljenje bo 13., 14. in 16. marca
1959 od 8. do 13 ure v prostorih OTROŠKEGA
DISPANZERJA, Gregorčičeva 4.
V kolikor ne bi prejeli posebnega vabila za
določeno uro in dan, pripeljite otroke brez po-
vabila v dnevih, ko bo cepljenje.
Dne 17 marca 1959 se bodo cepili zamudniki.
Proti davici in tetanusu bodo revakcinirani
otroci rojeni: leta 1957, 1956, 1955, 1954, 1953,
1952 po naslednjem razporedu:
>o-- od črke A—K dne 18. marca 1959
leta iw? -j.^^ ^^j.^^ j^-,
io^t. črke A—K dne 20. marca 1959
leta ifib ^ 21. marca 1959
io«<. iaiK od črke A—K dne 23. marca 1959
leta 1<»»5 ^ .j.^^ ^ marca 1959
i»fn ioKA    od črke L—Ž dne 25. marca 1959
leta if',* -j.^^ L_ž dne 26. marca 1959
od Črke L—Ž dne 27. marca 1959
leta 1V53    ^ .j.^^ 28. marca 1959
iaen od Črke L—Ž dne 30. marca 1959
leia i9->z vj.^^ 3j  j^^^p^
Cepljenje bo od 8. do 13. ure v prostorih
OTROŠKEGA DISPANZERJA, GREGORČIČEVA
ULICA 4.
Otroci, ki so že bili cepljeni proti davici,
bodo zaradi revakcinacije cepljeni le enkrat,
ostali pa dvakrat. S seboj naj prinesejo potr-
dilo o dosedanjih cepljenjih.
ZA CEPLJENJE PROTI DAVICI NE BO PO-
SEBNIH POVABIL.
Ce je v družini več predšolskih otrok, naj
privedejo starši k cepljenju vse otroke naen-
krat, ne oziraje se na posamezno letnico roj-
stva.
Proti staršem, ki ne bodo privedli svojih
otroii na cepljenje, bo uveden kazenski po-
stopek.
V dnevih od 9. do 12. marca bo posloval
OTROŠKI DISPANZER le od 11. do 13.50 ure.
V ostalih dnevih pa nemoteno kot doslej od
8. do 13.30 are.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
VPIS NOVINCEV V ŠOLO
Vpisovanje otrok, ki so rojeni leta 1952., b«
v ponedeljek in torek (2. in 3. marca) od 8. da
11. ure in sicer na I. in II. osnovni šoli v Celja
po do sedanjih okoliših.
K  vpisovanju  pripeljite otroke in prinesite
rojstne liste.
Uprave šol
V nedeljo 1. marca 1959 ob 9.30 uri dopoldne
bo v Žalcu (v kinodvorani nasproti kolodvori^
gostovalo Kulturno prosvetno društvo gluho-
nemih »Vita Zupančič« iz Ljubljane.
Program: »Folklora, balet, pantomima, ri^
mika in recitacije«.
Vstopnice se dobijo eno uro pred predstav*
pri kinoblagajni po 50. 60 in 80 din.
Vabljeni!
NOGOMETNO  DRUŠTVO   »KLADIVAR«
vabi   vse  člane   in   prijetelje   na   redni   letai
občni  zbor
ki bo v dvorani OZZ 1. marca ob 9. »ri.
RRAKTIKANTA(kinjo) za žensko krojaško ebrt
sprejmem. Naslov v upravi lista.
SPREJMEM starejšo gospodinsko pomočnico k
4-članski družini v Kopru. Nastop službe
lahko takoj. Naslov v upravi lista.
PRODAM motorno kolo znamke »PUCH«, 20«
ccm in gramofon. Vprašati: Helcl, Pokopa-
liška 5, Celje.
PRODAM srednje veliko posestvo z gozdom t
bližini Celja. Naslov v upravi lista.
PRODAM posestvo (srednje) s sadovnjakom ob
glavni cesti v Savinjski dolini, NasloT T
upravi lista.
PRODAM ugodno rabljene hmeljevke (5—6 met-
rov). Tratnik Antonija, Zg. Ložnica 2? pri
Žalen.
PRODAM nov moped. Naslov v upravi lista.
PRODAM enostanovanjsko hišo z malim po-
sestvom v bližini Celja. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno ali zamenjani komfortno sta-
novanje ob Ljubljanski cesti, za dvosobno v
mestu ali bližini. Naslov v upravi lista.
PRODAM motorno kolo »Sacks«. Špitaler Džoai,
»Avtoservis«, Ljubljanska cesta, Celje.
PRODAM moped »PUCH«, malo vozen ▼ brez-
hibnem stanju, Naslov v upravi lista.
HIŠO enostanovanjsko pri Celju, na lepi sončni
legi, prodam ah zamenjam za manjše po-
sestvo. Ponudbe poslati na upravo lista pod
šifro: »Ugodna prilika«.
KUPIM takoj (do 10 m3)borove deske suhe 9 cm.
Naslov v upravi lista.
KUPIM polovično violino. Naslov v upravi lista.
KUPIM hišico z nekaj zemlje v neposredni
bližini Celja. Ponudbe na upravo lista pod
»Mirna zakonca«.
KUPIM vseljivo enodružinsko hišo v Celju ali
v bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »Gotovina«.
SPREJMEM na stanovanje dve dijakinji od
14—16 let. Naslov v upravi lista.
DOBRO NAGRADO dam osebi, ki mi preskrbi
do spomladi prazno sobo ali manjše stano-
vanje v mestu. Pismene ponudbe na uprav«
lista pod šifro: »Zdravstvo«.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Škofji Loki
za enako v Celju ali okolici. Prevoz plačam
sam.
IŠČEMO dve podnajemniški sobi. Ponudbe na
upravo lista pod šifro »Soba 20-05«.
POGREŠAM psa (nemškega ovčarja) črnorjave
barve, sliši na ime »Boby« ali »Buc«. Poseb-
nost: močan in povešen rep, ki je nagnjen
na koncu na levo stran. Kdor karkoli ve •
njem, naj javi na naslov: Rudi Izlakar, Bn-
kovžlak 55, p. Teharje.
OPOZARJAM vsakogar, ki bi širil neresničnc
vesti o Puncer Zofki, Mozirje 175, da ga bom
predal sodišču. G. A. Strmec pri Celja.
ZAHVALA
Vsem, ki so darovali cvetje in spremili teto
MARTINI JOŽEFO
aa zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči ostali
ZAHVALA
V spomin za pokojnim Albertom Medvešekom
so stanovalci bloka Razlagove, Tončke Cečev«
in ulice XIV. divizije, preostali znesek od venca
1600 din poklonili RK I. četrti. Iskrena hvala.
Nadzorni odbor
Nedelja, 1. marca
12.00   Pogovor z državljani
12.10   Zabavna glasba; vmes objave
12.15  Želeli ste — poslušajtel
Ponedeljek, 2. marca
17.00   Celjska  kronika
17.10   Igrajo veliki zabavni orkestri
17.20  Športni tednik
17.50   Želeli ste — poslušajte!
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Torek. 3. marca
17.00 Celjska kronika
17.10   Glasbena medigra
17.15   »Komorni moški zbor iz Celja praznuje
10-letnico obstoja«
17.30  Želeli ste — poslušajte!
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 4. marca
17.00   Celjska kronika
17.15   Igra pihalna godba iz Velenja
17.30  Želeli ste — poslušatje!
17.45  Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 5. marca
17.00   Celjska kronika
17.10 Poje moški zbor »France Prešeren« iz
Vojnika in ženski pevski zbor »Svobode«
Štore
17.30   Želeli ste — poslušajte!
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 6. marca
17.00  Celjska kronika
17.10   Domači ansambli igrajo v plesaem ritmu
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
17.30  Želeli ste — poslušajte!
Sobota, 7. marca
17.M   Celjska kronika
17.10  Za vsakogar nekaj
17.30  Želeli ste — poslušajte!
17.45  Zabaraa flas^ vmes ebjaT«
Sreda, 4. marca: Slavnostni koncert Komornega
moškega zbora v proslavo 40. letnice ZKJ la
SKOJ. - Dirigent: Egon Kunej.
Sreda, 11. marca: III. abonma koncert — violi-
nist Igor Ozim.
Petek, 13. marca: Ponovitev koncerta komor-
nega moškega zbora.
Vsi koncerti so v Narodnem domu z začetkom
točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Glas-
beni šoli.
Abonente prosimo, da poravnajo zapadli
obrok.
KINO UNION, CELJE
Od 27. 2. do 2. 3., »Senso« (Občutje), italijanski
barvni film
Od 3. do 6. 3., »Montparnass 19«, italijansko-
francoski film
KINO METROPOL CELJE
Od 26. do 28. 2., »Moj drugi oče« italijanski
film
Od   1.  do 4.  3..  »Farma  prekletih«,  ameriški
barvni film
Od 5. do 8. 3., »Neznanec je prišel« ameriiU
film
kino»kino * kino * kino
zanimivosti
HALO!
HALO!
IZBERITE POPEVKO
V nedeljsko bitko med ra-
dijskimi poslušalci, publiko v
dvorani ljubljanske filharmoni-
je in med avtorji novih zabav-
nih popevk so posegli tudi
Celjani. Zaradi tega nekaj več
besed o tem zanimivem spo-
padu.
Dvorana filharmonije v
Ljubljani je bila podobna škat-
Iji sardin. Ljubitelji zabavne
glasbe, ki so si z vstopnicami
kupili tudi pravico odločanja,
so dvorano zasedli do zadnje-
ga rezervnega sedeža... .
Na odru je bila postavljena
»artilerija« šestih avtorjev, ki
so stisnjeni raed publiko in odr-
sko rampo z velikim naporom
premagovali zunanje znake
razburjenosti. Na kratko o top-
ništvu:  »Bojanove orgije« —
zabavni orkester RT Ljubljana,
poleg tega zbira trobent, tol-
kal in ostalih instrumentov, pa
so pripravljene stale vitke
»havbice«: Marjana Držaj, Beti
Jurkovič in Jelka Cvetožar.
Kot imamo v vsaki bitki tudi
»dvorezne nože», tako sta to-
krat te »ne rdeče« in »ne plave«
zastopala radijska napovedo-
valca Subičeva in Lavrenčič, ki
sta bila navidez nevtralni ose-
bi, v resnici pa v pomoč zdaj
avtorjem, zdaj kritikom.
Silno važno orožje v dvorani
je seveda bil aplavzometer. Ta
barometer navdušenja, ali rav-
nodušnost, je sila občutljiva
zadeva. V oblasti jo imajo po-
slušalci v dvorani. V boj pa so
posegli tudi neke vrste diver-
zanti, katerih vpliv je odločil-
ne moči. To so bili »telefonsk-
ocenjevalci«, oddaljeni nad 8C
kilometrov od prizorišča glav-
nega spopada — v Celju. Po-
leg teh pa so zakrknjeni v svoj
prav člani strokovne komisije
pri Celjskem tedniku sklenil'
ocenjevati  popevke neodvis"^
od mnenja publike v Ljubljani
in šestih someščanov v sosednji
sobi.
Tak je bil razpored sil pred
začetkom. Potem pa gong ...
Ura je bila osem in spopad se
je začel:
Kako je potekala ta bridka
bitka nima smisla ponavljati.
Poslušalci so ji sami sledili pri
sprejemnikih. Niso pa mogli
slediti napetosti v dvorani in
škoda, da poslušalci niso hkrati
videli obrazov avtorjev, ko so
prvič slišali svoje glasbene
proizvode v izvedbi najboljše-
ga slovenskega orkestra, iz grl
priznanih pevk, ko so v nape-
tosti sledili aplavzometru, navi-
dez nezainteresirano prisluhnili
točkovanju iz Celja.
Med posameznimi popevka-
mi, ki so jih uvrstili v tekmo-
valni spored, je mojster Ada-
mič z orkestrom in pevkami,
med temi je bila tudi še ne
sedemnajstletna Zdenka Vuč-
kovič, zaostroval kriterij na ta
način, da je predvajal priljub-
ljene skladbe iz repertoarja sve-
tovne zakladnice lahke glasbe.
Ob teh skladbah, se je ostril
posluh publike in ocenjevalcev
v škodo avtorjev, kajti če smo
odkriti, so nedeljske popevke
ob svetovno znani konkurenci
bile medle in blede.
Na koncu oddaje, ko je bilo
razglašeno tudi mnenje stro-
kovne komisije »Celjskega ted-
nika«, je v dvorani sicer zavr-
šalo. Odločitev komisije je pre-
senetila poslušalce v dvorani,
čeprav ni presenetila glasbenih
izvedencev z mojstrom Adami-
čem na čelu.
Bil sem iz Celja poslan, da
izročim nagrado tistemu avtor-
ju, katerega popevko bo komi-
sija našega lista ocenila za
najboljšo. Ko je bila izbrana
popevka »Nekdaj bila si...«,
ki jo je napisal inž. Metod Vid-
mar, sem se v hipu počutil kot
talec v sovražnem taboru. Ne-
prijetno je bilo čutiti v hrbtu
množico, ki je z aplavzom od-
ločevala drugače, ko sem stopal
na oder. V^endar je bila to ne-
krvava bitka in celjska darila
so hitro zaprla sapo navduše-
nim žvižgačem v dvorani. Čla-
nom orkestra so se ovlažile
ustnice, ko so slišali za darilo
Hotela »Evrope«, zaboj buteljk
štajerskega vina, Celjani pa so
bili gotovo veseli, da je orke-
ster prisiljen priti na gostova-
nje v Celje. Pevka obeh naj-
boljših popevk je dobila šopek
nageljnov — iz Splita, ker v
Celju še ne cvete pomlad.
Kako so se odrezali celjski
ocenjevalci? Sami ste slišali.
Najboljša je gotovo bila Metka,
ki je spravila pevsko bombo
Jurkovičevo v očitno zadrego,
kajti tako odločne oboževalke
v Celju gotovo ni pričakovala.
Priznane pevke, Marjana Držaj, Beti Jurkovič, Zdenka Vučkovič in Jelka Cvetožar:
prijazen nasmeh našim bralcem in ljubiteljem zabavne glasbe.
Ocenjevalci ob telefonu so bili darežljivi in zgovorni
hkrati: Igor Zupančič, Jože Vengust, Mija Zupančeva,
Metka Smehova, Vera Benedičičeva in Franc Belak v
družbi z reporterjema RT Ljubljana.
Strokovna komisija je imela res neodvisno mnenje. Njeni
člani: Drago Hribar, Edo Goršič, prof. Breda Rajhova in
dr. Bogomil Hrašovec.
Slučaj Erwina Schulza
3 30.000 JUDEŽEVIH SREBRNIKOV ...
Samo dva dni, je glasil Goringov rok, vendar je preteklo nekaj dni do
aretacije Ermina Schulza. Po kratkem zaslišanju so mu sporočili, da je prijet.
Erwina temna slutnja ni varala. Edindo zadovoljstvo v tej kaši je obču-
til ob dejstvu, da je žena dobila denar. No in ravno to mu je škodovalo. Ob
zasliševanju so že vse vedeli. Njegovo vožnjo domov so vzeli kot dokaz nje-
gove slabe vesti. Na kriminalni policiji so vedeli nedopovedljivo veliko o
njem. Vedeli so, da je služil v »stotisočglavi armadi« (pred nacističnim pučem
je smela Nemčija imeti le 100.000 mož pod orožjem), vedeli so. da je bil
zaradi nepokorščine iz te armade odpuščen. Na zaslišanju so ga spraševali
o orožju, s katerim se je pri vojakih spoznal. Schulze je navedel vrsto orožja,
le za ročne bombe je vneto trdil, da jih ne pozna, vendar mu tega niso hoteli
verjeti. Ce bi bil vedel, da bodo vse raziskali, bi priznal, kajti granate mu
niso bile tuje.
Zasliševali so ga večkrat na dan. Spomnili so se neverjetnih podrobnosti.
Da je jezljive sorte, nekje so izvrtali izjavo, da je ugriznil svojega svaka v
prst. To se je res zgodilo, toda v igrivi borbi doma za štirimi stenami.
Scuhlze se je zgrozil. Se je ves svet zarekel proti njemu? Od kod vedo
take nepomembne malenkosti. V tistem trenutku je Erwin z grozo pomislil na
30.000 mark, ki so bile obljubljene tistemu, ki odkrije atentatorja.
Tudi Judež je za trideset srebrnikov . ..
Vendar je bil njegov sum neupravičen. Policija je vse te stvari zvedela
zelo prebrisano. Z nedolžnimi pogovori, povpraševanji in podobnimi metodami
pri njegovih sosedih, znancih in kolegih.
— Zdaj pa se še pomeniva o vašem članstvu v komunistični stranki. —
"j f je preskočil Lehmann: — Mar boste tudi to zanikali? —
N      —Saj sem že leta 1932 izstopil! —
— Da. Toda s komunisti ste se še nadalje shajali, gospod Schulze! — je
pribil Lehmann.
Kaj naj bi Schulze k temu še pripomnil! Kraj, kjer je stanoval že dolgo
vrsto let, je veljal za izrazito komunističnega. Četudi je izstopil, v tem okolju
je le ostal. Toda mnogi njegovi tovariši so takoj po Hitlerjevem prihodu
oblekli rjave srajce. Erwin tega ni storil in zato je bil sumljiv.
Ko so ga pripeljali nazaj v zapor, je Schulze trepetal po vsem telesu.
Toda policaj, ki ga je spremljal, ga je vzpodbujal:
— Nikar se ne razburjajte. Tu na Aleksandrovem trgu vam nihče ne bo
skrivil lasu. Lahko ste veseli, da... —
Policist je umolknil. Kaj je hotel povedati? Da je Erwin lahko vesel, da
ga je aretirala kriminalna policija in ne gestapo? Tam v kleteh Coiumbia-Haus
na Tempelhoferškem trgu, tam pretepajo in mučijo. Jetniki v tistih prostorih
si od obupa grizejo ustnice in se z glavami zaletavajo v zidove. Pri zasliševa-
njih jih pripravijo do tega, da priznajo vse, kar od njih terjajo ...
HERMANN GORI N G SE JE OMEHČAL ...
Pleskar Erwin Schulze se ni mogel pritožiti nad ravnanjem v zaporu.
Niso ga pretepali niti mučili. Toda vsako zaslišanje je bilo zanj velika muka.
V svojem obupu je lagal pri vsaki, tudi najmanjši malenkosti. Svojih izjav ni
znal več kontrolirati in je prenekatero ob soočenjih s pričami spet zanikal.
Toda priznal ni.
Atentat na Goringa je postajal preteča nevarnost za kriminalnega svet-
nika Trettina, za prezidenta kriminalne policije Lewezova, postajal je prava
nesreča tudi za Arthurja Nebeja.
— Nesramno ste me povlekli za nos z vašim nasvetom, da naj prevzame
preiskavo kriminalna policija! — je kričal Goring nad Nebejem. — Krimi-
nalna policija se je podelala. Gestapu bi Schulze že zdavnaj priznal!
— To je morda res, je priznal Nebe, — toda pred sodiščem bi vse' skupaj
spet preklical! —
— Na to se požvižgam! — je tulil Goring.
— Toda tujim novinarjem ne bo vseeno, ga je opozoril Nebe.
Medtem ko je v nemških časopisih izšla komaj kaka borna vrstica o aten-
tatu, so angleški in ameriški časniki prinašali dolga in nadrobna poročila o
ugibanjih in poteku raziskav.
Toda ne samo ugibanja. V Berlinu akreditirani novinarji so bili o neka-
terih podrobnostih presenetljivo informirani. SA Grupenfiihrer Ernst je na
primer zagotavljal, da bomba ni bila namenjena Goringu, pač pa njemu sa-
memu. Toda ta je trdil, da atentator ni komunist, temveč Sonder abteilungi
(SA) nasprotujoča SS. Drugi so spet razvijali drugačno teorijo. Pisali so,
da je bila granata namenjena avstrijskemu industrijalcu Judu Oliverju Davidu.
Vodja SA Kari Ernst naj bi baje imel z Oliverjem preveč prijateljske odnose.
Vse to pa ni bilo iz trte zvito ...
— Ne moremo si privoščiti, da bi nekoga naredili enostavno za grešnega
kozla, je prepričeval Nebe svojega gospodarja Goringa. — Potreben nam je
jasen in neoporečen juridičen dokaz. To pa lahko doseže le kriminalna poli-
cija ... —
Toda če je kdo v letu 1934 pomahal Goringu z inozemskim tiskom pred
nosom, je mogočnež postal vedno mehak. Pozneje se je tudi na mnenje tujih
časnikarjev »podelaU.
In Erwin Schulze ni bil predan gestapu. Toda tajil je še dalje...
HITLER NI KAZAL NA V DUŠEN J A ...
Medtem je bil Goring vedno bolj prepričan, da s temi starimi uradniki
tipa Nebe in Dielsa na čelu, gestapo ne bo zlepa postal brezkompromisno po-
slušno orožje njegove moči. V teh dneh se je odločil, da bo vodstvo gestapa
izročil vodji nemške SS Heinrichu Himmlerju in šefu varnostne službe Hey-
drichu.
Toda Hitler nad to zamislijo ni bil navdušen. Za vsak slučaj je priporočit
šefu gestapa Dieslu, naj omehča Goringa:
— Zaradi Rohma {n njegovih pretepačev imam že itak dovolj uši v ko-
žuhu. Ce pa Goring misli, da mi bo navrgel še Himmlerja in Heydricha, potem
se prekleto moti! (V tistih letih je bilo med prvaki nacistične stranke hudo
tekmovanje za oblast. Op. prev.)
Ko je Goring izvedel za Hitlerjevo mnenje, je z vso naglico pridirjal v
avdijenco k njemu. Ob slučaju atentata je dokazoval Hitlerju, da bo gestapo
brez esesovskega vodstva ostal hroma tolpa. Povedal pa mu je še veliko veČ:
»SANJČEK« NA DIVJEM ZAPADU