, ittrtfi in - A■ 1 in v*lja v Man-lirri pušiljanja na
,.m M IM IM.i * p. - k. p..| Ma ..*„ — „ fctrt m* . I .
Pil   I Ml-.li
»« 1*1" 10 «1. pul M» . ft „ NM Mt« » •■
'Mto iu syw*IMi
na M.ilncni U*u (l>..ni plati) libila M. Ml.
OziiAnlla:
Za navadno ilrtstoprn vr.t« M pla.oj« r. kr , čf     natisne I krit, 5 kr. ti>ka skr.it,
* ki       r,fi liska Skrit ver* pismeitki* M plat'u-jrju po pronturu.
Za «.ak UmI U plia.iti kul. k i ,i.-in      i u 30 k.
K..k..|.i.i  sii lii* Haraj" il'ilii-i naj N liUgiivuljiiu frankujojo.
«t. 11.
V Vlai-lbovu iir>. aprila 18(>8.
TeoaJ I.
kaj pa potem ?
in su zopet za kulisami izginoli, da ae je Vay z veseljem vmeknol grotu Forgachu, in da je bil Majlath pravi predhodnik Deakov iu Drhal, ki je hotla pri zadnjem razsvetljenji v Beču HeustuI njegovega ministerstva, da se bo Deak z neizrekljivo radostjo konje izpreči in sebe vpreči, gotovo misli, da je on ustavo in li- vmeknil Tliiszi Kalinanu in ravno tako Thiua — Košutu. Reci-beralnost iznašel, in da ima izkljueivo privilegijo v Evropi nanjo, mo da bo delegacije izvrstne Beust-Deakove iznajdbe, zoper
To je bilo umetno narejeno navdušenje bornirane bečke mase , ki se hoče precej po konjski vpreči brez premisleka, kaj je Beust nekdaj bil in kaj ga še čaka.   Ta iz rok v usta živeča sodrga, kteri se o konkordatu ravno toliko sanja , kakor o koranu , ne v«J, da je bil Beust 13 let psevdo-ustavni minister Saksonske, da še ni bil Schmerling, nego pravi Bach (in biichsischer Taschcntbrmataus-I gabe), da je dajal liberalce in demokrate po trdnjavah zapirat, posebno trdnjava Konigstein bi vedela o tem govoriti, da je dajal na vseučiliščih  izobražene ljudi s palicami tepsti in šibati zarad političkih pregreškoV in prestopkov!   Da se je toliko časa tam vzdržal , bilo je samo mogoče pri takem „urgeniiithlich" ljudstvu, kakor so Saksonci, ki se na Nemškem v politički  potrpežljivosti h Knr-hesi skušajo.   Samo  iz teh premis njegovega poprejšnjega poli tiškega delovanja, v kterem je imel tako malo prilike se s pravo ustavnostjo spoznati, dade se psihologično raztolmačiti, da je na vrat na nos tako pogubno pogodbo z Madjari sklenol. Se oticiozni listi, ki so navajeni gumbe Beustovega fraka v sedma nebesa povzdigovati in vzviševati, so dandenes našega mnenja; stara „Preša", prvi matador iz „Pressbengelinstituta", — kakor „Politika" jako drastično ta nalašč Slovanom v zabavo ustanovljeni zavod imenuje I—   pravi, da je Avstrija (ktera ? ?) podobna strašno zveriženemu in grbastemu možu, kteri poleg vse liaraščene grbe le vendar živeti more. — Nekdaj je rekel car Miklavž anglijskernu poslancu £Scynionrju, da je Turčija bolni mož, mi bi pa rekli, dn je po stala Avstrija vsled dvalizma gobovi mož in da bo treba res evan-geljskih Čudežev, dn se kterikrat te nevarne bolezni reši. — JVii predpostavljamo, da je Beust gotovo pošteno za Avstrijo mislil, kedar je z Deakom pogodbo sklepal; vsled tega moramo logično sklepati, da Bi je v svoji doinišliji moral predstavljati, da bode Deak na večne Čaee ključ, s kterim se ura madjarskega ministerstva navija,  kakor je bil on 13 let v miru iu v božjem strahu premier zoper naročito voljo vseh saksonskih liberalcev,   Mož zna sicer jako energične diploinatiške note pisati, ali tega le vendar ni vedel, da so Madjari, ki se s slanino, papriko in guljašem hranijo , čisto drugi narod, nego evangeljski pohlevni Saksonci, ki mislijo, da bo v raji, kadar je miza polna čaja, redkvic in pa .Bulterbohmchen".   Beust ni vedel, da so grofovi Barkoczv in Anton Szeczen pred 8 leti v pomnoženem  „reiehsrathu" s pravim nesebičnim rodoljuhjcui pot pripravili kancelarju baron M. Vay-u
kteri izraz bi tudi vsi naj oficioznejši dunajski težaki protestovali; ali je njim življenje, vprašamo, za večne Čase zagotovljeno? Ali ne pravi madjarska ustava, da se vsaka točka ustave po postavnem pota, to je s sodelovanjem parlamenta in krone vred lahko preuaredi ali pa popolnoma odpravi?   V tem trenotji ni Košut Bcustu brez Perezelovih agitacij in Ž njimi vred Čisto nič nevaren, nego glavna nevarnost preti od madjarske na novo izvrstno v red postavljene kompaktne levice.   Njen program je znan: čista personalna unija v osebi vladarja z odpravljenjem delegacij in z vsta-novljenjem popolnoma nezavisne madjarske armade. Nevarnost od strani Košuta je šala za zdaj, ker se grozi s puntom; ali ogromen vihar se grozi od Thisze Kalmana, ki hoče vse to po ojstro postavnem potu doseči, še enkrat rečemo vihar, ki bo enak orkanu v Antilah vse umetno nasajene Beustove plantaže, ktere so zdaj v delegacijah komaj prve popke pognale, do zadnje koreninice izruval in razdjal. — Čem bolj se mescu septembru bližamo, tem bolj postaja temnejše Beustovo obnebje, ker septembra so na Ogrskem nove volitve za zbor. — Informirali smo se sami, kako stvari stoje in rekli so nam možje, ki okoliščine na tanko poznajo, da bode v madjarskih županijah med Donavo in Tiso, v Erdelji in pri vseh nemadjarskih narodnostih sijajno levica zmagala.   Perczelova sedanja od vlade naročena agitacija „proforma(> proti Košutu, v istini pa dela za program levice, in dogodki z Asztalosom v Felegyhazi bodo tudi svoje k zmagi pripomogli. Med ostalim bodi rečeno, da se še nismo nikdar tako Čudili in ob enem tako homerično smejali, ko je dunajski „Pressbengelinstitut" v vseh svojih organih donasal sežnje dolge telegrame o Perezelovih govorih, kakor da bi bil Napoleon s prestola,  ali naj manj Bismark v severno-nemškem zboru govoril.   Prepevali so mu diti-ranibc in himne, da hoče on Avstrijo rešiti. — poslušajte Cizlaj-tanci! — Perczel, ki jasno in natanko brez vsega okolišanja v vseh govorih grmi zoper delegacije in za samostalno madjar-sko armado, bo Avstrijo rešil ! Ako ni bil pri teh apologijah Per-czela to samo dober humor oticioznih rokodelcev, bila je to najveća pertidija za Avstrijo in za dinastijo. —
Ce na jesen levica veČino v ogrskem zboru dobi, bode na prvi mah delegacije odpravila, iu za strogo personalno unijo in za nezavisno madjarsko armado glasovala. Naravno, da se bo potem krona svojega ustavnega prava poslužila in bode zbor razpu-
O slo* niiMkfiii narodnem pcMeiiiNtvu »ploh, poučimo pa si'lk»»U«'ni.
(Konec).
bojeval proti Turkom. Od njega je dobil Vuk naj daljšo pesem, o ženitvi Maksima Crnojeviča, ki šteje 1120 vorsov. Popevul je mnogokrat pred knje-zotn Milošem. Vedel je pesmi praviti le če jih je pel; za petje so je pa .moral še posebej navduševati z žganjem« Ni mu bilo všeč, daje Vuk njegove pesmi zapisaval; naj lepših mu ali ni btel povedati, ali jih vsaj ni dal
. 'zapisati. Drugi je Tesan Podrugović, nekdaj hajduk, pozneje pa reven Neka posebna prikazen v srbskem življenji BO hajduki.   Nastalo je (ln.v.u.   ()u je /m[ ^ ko s(f> ^   ()d   .      .   ^ ^ .
bajdttštvo, kakor poje srbski narod, vsled nasilstva turškega, pred kterim je s{,n.io m    > . ge
vedno dosti junakov v samotne gore begalo, da so si življenje oteli, potem
pa pri vsaki priložnosti se nad svojimi nasilnika maščevali"; zato je bilo do-1 'hcii[ Je ml F >1' P Višnjić navadno „Filip sliepac" imenovan,
stikrat med hajduki najpoštenejših 'ljudi, in v početku vlade turške je gotovo,kcr Je       oslcl)il žc v mlildih lctih 0,1 divjih osepnic.   On ni samo znal med njimi prve gospode bilo, pa kadar se je enkrat človek odločil od ljudi mno8° starih l)esmi - 011 Jc tudi 8iim l)Csim" »Madal o junakih svojega časa, i nobenega doma, nobene lastnine večni imel, je bilo naravno, daje s časoma ki s0 sc bili kazali v zadnji vstaji proti Turkom.  Enkrat je vpričo Stojami
začel liudodelnik biti in silo delati no samo Turkom kteri so ga nasproti Turkom ljubili.
nipak tudi tistim, Capica pesem pel o bitvi, v kteri so jc bil ta junak izkazal, iu je dobil od njega zato belega konja v dar.   Imel je svoj voziček, v kterem ga je konji-
Vidi se, da so
,  , n   ...  .. < eek okoli po deželi vozil.   Povsod so ga radi spreieniali.
Sedaj haiduk ne pomeni veliko mani,  kakor ropar.   Po leti žive ,  1 ,       ° ». J
....     ., . .   ,     ..      i-i       i i *   i  »• .   i   prav priprosti tjudje razširjevavci prelepih pesmi.
hajduki po hostah m prihajajo k svojim podpornikom, od kterili živeža Qu-.J '   • J r    r i
bivajo.   Po zimi pa se razhajajo k svojim prijateljem, da pri njih prezimijoJ Ako se pri kteri pesmi praša, kedaj in kje da je nastala, da se težko
Prej se pa še zgovore, kje in kedaj da se hočejo prihodnjo pomlad zopet odgovoriti; ker narodu ni mar za taka vprašanja, tedaj od njega v tem ob-sniti. Po dnevi tu večidel pospavajo na hlevih in drugih stanili, po noči pa žiru ni moč nič izvedeti. Toliko pa je gotovo, da je vsaka junaška pesom se goste in pri tej priliki pojo vselej junaške pesmi poleg gosel; drugi pa precej potem nastala, ko se je to zgodilo, o čemur poje; zakaj le prvikrat, oblečeni kot prosti ljudje na straži stoje, da jih ne bi Turki zasačili, kterijkeil.tr človek kako važno dogodim čuje, vtisne se mu ona živo v dušo, potem vedno na nje preže.   Narod jih večidel skrha pred njimi. j pa vtis zmirom slabej&l prihaja; ako tedaj ta dogodim naravnega človeka ni
Tudi Vuk Stelanovič je naj lepše pesmi od slepcev in bivših hajdu- Pr^ceJ 0,1 k>'aJfl k P# FZ11,\K' Ba gotovo ni.
kov slišal in zapisal.   Med slepci in hajduki so nekteri vredni, da jih ome-i Uavno tako jasno je, daje pesem prvič nastala v tistem kraji, v
nimo, Tako starec Milija iz Kreegovine, ki se je v svojih prejnih letih hrabro(Jtt^rem se je prigodila njena dogodba; zakaj ono, ki so dogodbi naj bliže
Ljutomer od germanskega debla odkrušil. prikuba se ves srdit v prvi razred. |za oddajanje blaga; X vpeljati se imn splošna razredna (klasifikacija, blaga, kjer od k bolj prestrašenega učiteljn zahteva, da morajo slovenski j Vlada naj Ifl naprosi, da le v tekoči seji izdela predlog I tem smislu. Zbor-Otnci popoll......a nemški čitati znati. I dragem razredu /:,l,t, ...  popolno niea
znanje nemške slovnice!!! Prid« tudi v tretji ra/iv.l. kjer oči -lavni učitelj g. Postm/nik, v svoji tro. i izvrsten mož, dn mu jih jc na v lem Štajerskem mulo pum Pottrulnik dobi porcije, dn slovenščino mm izpitnje, dečki so izvrstno odgovarjali. Na to il dade g. svetovalec pokazati naj slabše učence celega razre.la, kt.ro 00 sam začne i/, nemlkegapitati, i* kicrega predmeta mu niso naravno nič kaj po volji odgovarjali. V realki, kjer seje v s., p., nemški motalo, sn pn med vsemi razredi naj slabše znali, tako da se je dotični učitelj lam izrazil, dn se ničesar dobrega ne nadja, češ da se iz tega močnika ne hode zanjga dobro peke. ali kako se realklni učitojj zavzame, ko dobi pohvalnico, g. PostrUŽnlk pn grajo, da nemščino zanemarja itd. Rat appUcatiol rečem še enkrat. -25. majn pote, pride dež. namestnik g. Meczerv sam se v tretji razred osvedočit. kaj jo vendar rosilice na leni. Ali mož kar ni mogel zapopasti, kje je takrat njegov nadzornik oči i., ošosn postil, kajti OO ni mogel napredovanja Postmžllikovill učen, r\ pivhvaliti. Vidite, taka vam je bila in bo OStaln naša birokracija, .'».maja vam isto stvar vso črno, 26, pa vso belo vidi. Vse vikanje za ločenjo šolo od cerkve vam je sam beški Humbog, mi preveč dobro vem... kam pes taco moli, namreč: da bi 86 birokracija v zve/i z bedastim in borniranim filistorstvom naših zakotnih trgov šol polastili, da bi BO lajšo germaniziralo.
Iz Transautlanije.     slov.nci se gotovo večkrat ozirate na nas Hrvate, ter s paznini okom spremljavate razvijanje naših političnih zadev.
Naravno, ker nase stanje je vsled dvalistične osnove .vlo analogieiio vašemu
\ Cissutlaoiji. Cujte tedaj. Lako je pri nas. \a našem političnom polji se rivate kakor pri vas dvestranki sem ter tje. Narodna in nenarodna. Hrvaška in inagjaronska. Sicer si tudi ni.igjuroiisku prideva epiteton narodna, pa verujte mi, vse drugo je, ali narodna ni.   ,.1'ozoi- ji jo tO /e do pičice
doka/al.   Ona je ravno tolil.....arodna,  kolikor je protivna  hrvaška stranka
linionistična. In čeravno liarodllfl stranka n;i glas kaže, da lioče unijo z Magjari, veijemite mi, to vondar ni ros. Pravemu hrvaškemu narodnjaku jo uborno malo mar za unijo z Magjari. Naj čistoji del hrvaške narodne stranke hrepeni po samostalni hrvaški državi, ravno kakor Magjari hrepene po samostalnom inagjnrskeni orsngll. Danas je inagjaronska stranka na vrbu. Narodno inteligencijo drži s strahovanjem, prosti narod pa s obatenjem na uzdi, in na tako se jej je pogodilo, da je svoje kandidate za naš /bor iz volilcev izrinola. Ta nas zbor ni pravo glasilo javnega mnenja na hrvaškem, on je kakor na Češkem umetno storjen. Kakor pa po vsaki nenaravni stvari rada glava boli. bo tudi po tem zboru magjaroiie prej ko slej »lava zabolela. Hrvaški pregovor pravi: vsaka sila do vremena! .laoh pa onda magjaroiioin, kadar zopet narodna stranka na vrh priplava. Vračala jim ho bogme nemilo za nedrago, in sicer po tisti meri, po kteri inagjaronska stranka narodnjakom danes jade in nevolje meri. To mngjaroni dobro vedo. in zato tako nevsmiljeiio divjajo proti vsemu kar je narodnega. Narodnjaci pa pravijo: neka nek. bolje nas bodo v blato tlačili, preje se bo.leino iz njega izkopali.
Bežali so mngjaroni že enkrat iz zemlje, pa boso potem pod egido Bachiznin
zopet povrnoli, ČO jih bo pa narodni ostrakizmus še enkrat izpodil, potem z Bogom na večne čase!   Znamenito je to. da so mnogi, ki so bili 1. 1848
naj bolj rudeči Ilirci zdaj naj hujši mngjaroni.  V toliko je pn vendar le
naše stanje lislod tlvaliziua na boljem, da se imamo samo z enim rogoboriti. Popreje smo se morali z dvema. Kadar so iz 1'ešte na nas udarili, zbežali smo na Dunaj, iu kadar so nas na Duunji vščipn.di. zbežali smo v 1'ešto . iu tako smo se zdaj temu zdaj onemu V naročje vrgli, čeravno smo dobro vedeli, da ne ta ne oni nam ni prijazen in iskren. Z enim očesom smo zmiraj morali na Testo, z drugim na Dunaj gledati, z eno roko smo se morali magjara. z drugo ..švabo" braniti. Ce smo se Dunaju bližali. 80 nas prijazno v Pošto vabikali in opet narobe. To cincanje sem ter tje je po dvalizmu nehalo. Mi moramo zdaj/. obema očesoma lin PoŠto paziti, z obema rokama se Makaroni braniti. Co bi kdaj še kakšna zapeljiva sirena na Duuaji nam pomaillljivo pesmice kakor leta ls|s pela, za take pesmice sm,i mi oglušili, in naš račun z Dunajem je svršen, za vselej svršen. Cela naša zdiijna situacija piči V delovanji legnikolarnili deputaeij. naše nainieč in niagjarske, ki se bodo te dni v niedsobne dogovore zastran tega spustile, kakšno stanje ima Hrvaška in Slavonija (o t nijedni kraljevini ni govora več) v obsegu ogrsko krone zavzeti. Kakor si ljudje po Zagorji na ušesa iiionui-rijo, je boje stvar že do pičico gotova, in itgnikolaini deputaciji drugega posla ne boste imele, kakor elaborate podpisati. Ce si bodemo znali sami pomagati, nam bo Bog pomagal. - K koncu dve smešne. Magjarsko finančno ininisterstvo je poslalo nekim linančiiim uradnikom \ Zagreb dekrete
v latinskem jeziku pisane. Blovanstvo: nolli oie taugerel To je ona sme* šiea. Druga je pa ta. da je kakor leta 1848 neka manija se pojavila, ki v tem zastoji, da se osebna imena pomagjarjajo. Ta manija je obsedla posebno ogrske ličnice in čitute. Tako se je nekdo z imeiioia Srlimi.lt pomagjaril. iu se zdaj imenuje Koviicz; in drugi, ki se je popreje /,\al (iotthard, se po niagjaren Z0V6 Bogdan. To niso nobeni bui'kolci, to je gola resnica, to sem jo bral \ slu/benili novinali,   Živili novi magjari Kovne/, in Bogdan.
Politični razgled.
V državnem /boru je izročil kupčjjskl minister natančen proračun državnega telcgralijsha z letnimi BOO.000 golil.: linančiii minister predlogo o nekterili prenienibali glede davščin pri konkurznih ravimvah . o kovu novega in vničevanji papirnatega drobiža, o pieineinbi davka na žganje iu pivo, 0 pogodbi z ogrsko vlado radi solnega monopola.
Skene poroča v imenu narodnogospodarskega odbora; promet po/e-
V diplom.itičuili krogih dunajskih si pripovedujejo, da je auglijska kraljica Viktoriji v obrambo miru poslal.i herolinskemn In pariškemu kabinetu prijateljsko pismo, v kterem VM svojo veljavo stavi na to. da 80 rtoloži se. lajna razdr.ižcnost. Avstrijski kabinet namerava po ravno tej poti gasiti nemir.
Po teh krogih se je razve.lelo neprijetno poročilu o nekih skupnih vajah na niorji, kterih se lio.le vdele/evalo roško in p r u s k o vojno b rodov je.   Pruski   admiral  princ   Albert   se   j.   /e   napotil  v  Klel, bro.lovje
vzlasti novostvorjeno oklepno fregato „Friedrteli Kari" ogledarnt. Ruska zbira iu ogleduje svoje bro.lovje pri Kronštatn.
V Pešti se posvetujejo ministri, posebno pozvani izvedenci in državni uradniki 0 hranibovskein in vojnem vprašanji.
V drž, zboru ogrskem se je potrdila postava o razglaševanji novih postav. Glede, narodnosti se je sklcnolo, da BO bo skrbelo za veljavne prestave v deželnih jezikih; postave se ne bodo vec razglaševalo po uradnem časniku . ampak v posebnem zakonskem listu.
Vladi iu zborovi večini protivni časniki imajo zdaj na Ogrskem neizmerno hude čase; kar se more storiti po zapečkarskih porotnikih in po dra-konični tiskovi postavi, stori se v nadlego iu vničevanje opozieijonahiega tiska.
K o s s u t h v Prečnji (Filnfkirchen) za poslanca izvoljen volitve ne bo sprejel. Razposlal pa je na zborovo levico pismo, v kterem se bere: ..Zapisima si na svoja bainlera: neodvisnost, ljudovla.lo in ljudsko omiko. Domovinu zamore Ig po Ijltdovladi biti neodvisna, vlju.lovla.la le po neodvisnosti mogočna, a viša ljudska omika se dade le doseči v neodvisni deželi". Pismo je neki med levičniki neizmeren hrup napravila in bi znala imeti nasledek, tki se združi in popolno porazume vsa levica v jedno stranko pod inie-111 > 111. ..u n «• i j 0 ii a 1 n o - d e m o k r a t i č na s t r a n k a".
..Dz. I.vvv piše o politiki poljskih državnih poslancev: Cela dežela prebri.lko čuti, da se dosedanje polit, pregrehe ne dajo več poravnati: tako daleč je prišlo, da celo liberalni nemški listi zanietiijojo poljsko delegacijo: Pravična kazen za prevzet je. nevednost in politično breztaktnost; pravična kazen, da Oališkfl ni pridobila nobene politične pravico, potem ko je nase prevzela grehe svojih poslancev in se ni mogla odpovedati politiki, ki ni bila niti narodu niti državi na korist Nesposobnost poljske delegacije na Dunaj! je V vseh poljskih deželah ime galiških državnikov ob vso veljavo iu zaupanje spravila.
Diplomatične vesti iz Pariza vsemu mirnemu prerokovanji vkljub trdijo, da se francoska bolj in bolj obrožoje, ter da poljski izselniki mnogo občujejo s tuilerijskim dvorom. Tirjanju dotičnoga odbora naj se z ogledom mi obljubljeni mir znižajo stroški v vojnem in brodarskom budgetu je odgovoril lloulier. da se tO ne more zgoditi, iu da se francoska orožja ne morajo dati iz rok, dokler se ne razorožijo druge vlade.
Letos je romunsko opravništvo v Heleingradu prvikrat slovesno obhajalo rojstni dan knjeza Kari lin, Knjoz Mibail ju pustil častitati mu, kakor je to v navadi pri godovnicah drugih vladarjev.
I) preganjanji Židov  na liimiuiiskcm  se ne zve nič zanosiji-a.   Gotovo je le to, da so se v Ja&si nameščeni konsuli v sklepu združili, po skupno pozvedati, koliko je na celi reči resnice, koliko ne.
V laški zbornici je nekdo nasvetoval, naj bi se s vsemi silami delalo za to, dn bi se v prihodnje nO bojevala ljudstva med seboj. Oarihaldi je prišel v Neapel. kjer je bil navdušeno sprejet.
,,I.a Presse" zopet pripoveduje, da se bo Viktor M m a n u e 1 tedaj vladanju odrekel, ko se bo oženil princ Humbort, Napoleon bi bil neki steni popolnem zadovoljen.
Razne novico.
Politika piše: Delj časa že teko med lin. ministarstvom in vojnimi u rudni jami obravnavo, ki se sučejo o tem, kako hi se zavoljo premnogih dolgov na davku na Češkem dali preskrbeti potrebni vojaki za eksekueijo. Kak., daleč to izvršivne priprave segajo, razvidi se iz zaukaza vojnega ministerstva, ki imenovano obravnave tako rekoč dovršiije in se takole glasi: Ker je šle vilo izvrševnili vojakov od lin. ministerstva zahtevanih preveliko, da bi ga bilo mogoče iz. služečih polkov izpolnoti, imajo se na prošnjo 0. kr. na-mestnije jemati izvršivni vojaki izmed odpustnikov (urlauberjev) čeških nabornih okrajev jemati, vendar se ima na to paziti, da vojaki ne ostanejo v istem polit, okraji.      Nova ..era" je jela lepo cvetje in sadje donašati!
— Državna vlada se ne vstavlja, da bi ne smeli ogrski polki nositi ogrskih kokar.l.
— Iz Šoštanja se nam piše: Ko bi naš trg imel tak cenzus, kakor Marenberg, gotovo bi ne bil voljen Sckmidt. Nevolja zavoljo nepravičnosti volilnega reda je bila vseobčna. Zato se je po dokončani volitvi dviguol vrli župan g. Vošnjak ter naznanil V imenu Kostaujčiiiiov protest zoper veljave Schraidtovc volitve, kteremu protestu so poleni tudi pristopili volilci iz Slov. Gradca".
— Politična pravda proti duhovniku Ogjiču v Zagrebu je prišla do zatožnega spisa: Med tožnimi točkami se bere: Ogjič je napil na blagor ruskega naroda iu cara. ker sta k razstavi v Moskvo potujoče avstrijske Slovane tako gostoljubno sprejela. Neka druga tožna točka se glasi; Ogjič je nazdravljal .lugoslovaiistv u. da se zedini.
Ze 24. le h r. je bil zginil tukajšnji klanitarski mojster.   Te dni BO ga našli v nerabljeni kleti obešenega.
I/. LjlltOlliern 21. aprila.   Zabava, ktera je  bila odred jena IM
letnicah se ima vrediti po sledečih pravilih: I. tarifi se i,„a,o zni/ati i„ biti ::. maja, preložena jo nn nelzveaten čas.  Kdaj da bode; dalo se bo na znanj«
kar je mogoče enakomerni; 2. določili se imajo pristranske davščine in jjta
v slov, časnikih.
Čitalnični o .1 b o r.
l/.hlolj iu odgovorni vmlnik Anton Tomšič,
Tihkur li.liim«1 Juii/lč,
HH
9^774^52
3185
WE
52
WW0
YJ6
J+3
9586
RY
89
758621
rviščn i" pot«, pn omikanih M pa kljuhu vsem nesrečnim razmeram in do-ltovo se smo umiti, đa je prinianjkljej voči. kakor ga navajajo razlogi denar-■odban stanovitno drži starili mest in stalili predolgih CCtt   Zgodovina <lo- -t v. nili postav, da toraj nove denarstveno postavi1 no bodo kos pripraviti rav-
nope/e v državno gospodarstvo.
Poštarina osnova o premoženji na davek ne namerava drmtegs, ka-
siloma  povišati  že obstoječe davke.   Z oz.irom na stanje države, na vi-
veškoga napredovanja spričujo ravno nasprotno. Stari običaji, zastarele navade in ras vade, zastarele misli se res dolgo dolgo ne umaknejo novi resnici, novim znajdliam : materijalna trgovin*, velika kupčija, denar, se pa zlasti med j/obraženimi narodi hitro hitro I nebi starih zavez, in poišče si novega, ol.il-nišega dobička.
Kak«, velika Ignba Iti narodno gospodarstvo avstrijansko zadela, kobi prirn- Rudolfovo železni.o .r./ Potabel po tuji zemlji sezidali, očitno kaže tudi neka okrožnica, ki jo je beneški prefekt Torelli i. julija 1867 poelal vsem prefektom beneških okrogov. „Gazzetta di Venezia" jo je (9. jul. 1867 Nr  183) priobčila.   Sprva razlaga velike koristi, ki jih je železnica .'rez Mre-
„er Benetkam prikljonila.  O princ Rudottbvi železnici pa pravi:
Neobhodno potrebno je mesto, v kterem se kaka železnica izteka, ki [kupčijo polajšuje in pospešuje; če ne si kupčija poišče drugih, če tudi neko-Diko daljših pot Naša država (Italija) zna sedaj oživiti nekdanjo našo kup-,ijo oh jadranskem morji; če zamudi sedanjo priliko, se bodo naši nasprotniki iAvstrijanci — Terzncani) polastili vseh koristi rečene trgovine.
T.) je jasno kot priino nebo. lirener je sedaj nam (Benečanom) odprl pot V olirtnijske dežele: v vzhodno Svajco, ktere kupčija z orijentoiu ali iishodninii deželami se ceni na milijone: njena vlada je dosti pred kol Italija sklenola z Japonci kupčijsko pogodbo. Dalje mun je sedaj odprta južna Nemčija, veliko olirtnijsko središče. Preme! po njenih žoleznicah tospričuje; [kajti njih lastni izdelki znašajo vsega prevoženega blaga; v Italiji pa .lastni pridelki iu izdelki znašajo le '/.., prevoženega blaga; raznu tega naše (italijanske) železnice počez ne prinašajo se pol toliko dobička, kakor nemške. To jasno kaže, koliko bi se vožnja po brenerski Železnici pomnožila, če kupčijo na našo stran zvabimo.
Naši kupčiji jako velika nevarnost proti, če bomo še dalje dremali. Ne zanašajnio se preveč na kratko cesto, ki nas sedaj veže z omenjenimi deželami. Ravno to nemarnost, to veliko pomoto je treba razjasniti. Crcz Bren. r ni jedina pot, ki pelje do središča Nemčije, ampak tje peljejo se druga pota. in ravno tu d Vil ga pota se Kodo odprla. Trst. za stran tega vse hvale vreden. BO na vse kriplje poganja, iu to po pravici, da bi princ Rudolfovn železnica kmalo narejena bila. Od l.inca do Beljaka je ona vštric z. Bronersko; le poteza od Beljaka do Gorice se ni določena. Pa Trst s to še ni zadovoljen, ampak poganja se še za drugo cesto od Beljaka do Mrik-seiia. po kteri bi iz. bronersko železnice naravnost k sebi dobiček vabil.
Enako srčne, da ne rečeni drzne načrte so že izpeljali. Treba je le časa iu Benečani morajo ta čas dobro porabiti. —
Italija bi znala sebi na dobro obrniti te tri ali štiri leta . \ klorili bi se le princ Rudolfovn železnica od Beljaka do Trsta sezidana bila ; ona bi znala šviearsko-nemško kupčijo k svojim železnicam privabiti, svojim lukam ob jadranskem morji naklonoti. Ce sedaj tega ne zmaga, jej bodo nasprotniki (Toržačani iu Avstrijanci) ves dobiček vzeli.
Potaju Torelli se navaja neko razpravo, v kteri je tržaški odbor za železnice   15. maja pnv.larjal veliko važnost princ Rudolfove železnice
za avstrijsko državo iu posebno za Tržaško Inku. Tako Italijan torelli. „Pred malo dnevi je znani grof Bombo v taisti „Gazzetti di Venezia" enako pi .1
i Dalje prih.)
\) opis i.
Iz Peterburga. (Dalje.) Železnice
o delajo. BO sledeče:
I/ Vitebskega v (Irel, ki bo mer; 30,000 delavcev. Dodelana bo do prihodu, Vojaškem obziru. 0 važnosti njeni za vojsko kupčijo  zadeva , je dosti, da omenim, da bo
ki
niso odprte, ampak
a 485 vrst. To železnico dela a jeseni.   Važna bo ta linija v
sem že nekaj omenil . kar pa peljala iz. naj roilovitnejših žit-
nih krajev do baltiškega morja. Se važnejša bode. kadar bo do Volge, kar se bo morebiti kmalu zgodilo. Bolj natnnjko Do jeseni ho zgotovljena tudi tista iz Kijeva v Ivin kem okraji je že popolnoma dodelana. Merila bo lin vrl. slanja ona iz Kijeva čez. Hr.ličev in Starokonstantinov do v ima tudi že dodelana biti. samo v slabih rokah j za vojsko in kupčijo.   Za vojsko posebno zbog li
11 gnjena celo o tem kasneje, ik,   \ borzniš-Na to se na-lliske meje . ki (Ibe I i železnici sle važni da bod.' ona iz. Kurska
Kijev . južno iu severno Rusijo vezala, ta iz Kijeva do galičke meje (v Volščik  ne  v   Brode) pa zato.  ker si bodo po njej trdnjava staiokonstanti-
novska in kijevski arsonali roko podajali. Kijev bo poslal stratogično važen. Sicer pa ima pričakovali mnogo od tega, da je tii naj veča božja pol celega liuskcga; Kijevu pravijo „ruski Jeruzalem"; Že zdaj se slovilo ruskih romarjev množi in mnogo Velikoi'USOV se sem naseljuje.
Linija iz Malte v Harkov, dolga 585 vrst, j o od Balto do Olviopola odprta, do ■lelizavctgrada do malega Zgotovljena, in bi vtegnila celo do Kromenčuga letos dodelana biti. Glede vojske bo ta železnica skoraj ravno to, kar bo ona iz Kurska v Kijev; v kupčijskem obziru bo posebno za Žito imenitna.
Iz BiiUe v Kijev bi bila lehko že pretočeno leto svršena, pn ni gotovo, če bo letos. Delajo tuje društvo, čigar skrivna naloga jo memla ta. sušenje te železnice , ki bi bila tako važna za lliisijo. ako bi rat s Tursko vnel se. odlašati, kar se da; drugač se njegovo ravnanje ne d;i več soditi. Naša vlada se je s tem društvom hudo spekla ; in če bi tisti, ki so krivi, da je tujim podvzotnikom V roke prišlo, grajanja, še kaj sramovali se, bogme, teh zaoa.li ijakov hi se morali sramovali. Domači podv/.etiiiki bi bili že dvakrat to delo dodelali in veliko ceneje. Ponujalo bo je mnogo domaČih pod-vzetnikov, pa jih vlada po nobeni ceni ni bolela. (D. d.)
Iz Dunaja. 22. aprila. Iz SkenejevegO poročila o davku ua premoženj.• smo povzeli sledeče točke: Dežele zastopane v državnem zboru ni majo  nikakoršne dolžnosti prejemati avstrijski prinianjkljej ideli.it i.   Za go<
sočino se.lajnih davščin iu na žrtve, kterih bo v kratkem potreba, da se v red spravi denarstvo, nikakor ni svetovati da bi se na ta način pomnožila dačua bremena, lz teh vzrokov sledi nasvet: Vladina osnova postave o pobiranji davka od premoženja naj bo zarrže. I/, dokazil naj posnamemo najvažnejša: Davek na premoŽenje je zarad gramjivega svojega značaja kot minljiva, izjemna naredba le tedaj opravičen, če se imajo ž njim državne denarne rane korenito iu za vselej odpraviti. Koliko znaša redni prinianjkljej; ali je tle-narstveni predlog po tem, da bi se ž njimi zmanjek stanovitno pobotal? Pri-manjkljej bo gotovo znašal milj. gold. Razvidno je, da denarstveni predlogi niso pripravni spraviti ravnopezo med stroške in dohodke, da toraj ta pol za nase zadeve ni na mestu, ker bi ostala brez vspeba.   Vladina kakor
dolžnost zbornic, je za zdaj obdačenih ne prenapeti, da bo o svojem času
kje jemali, s komur bi se denarstvo stalno vredilo. Ne da se tajiti, da bi si zaniogla država viših dohodkov priskrbeti, ko bi davke in sicer zeinljaščino, lohodnino in pridobnino razmerno vredila. Kakor pa se zdaj pobirajo davki, je njih breme pretežeče. V državi tako malo dogotovljeni, kakor je naša, v kteri so vladajoče doktrine ali tukajšno državino polovico hudo oškodovale, ali pa upornost raznih strank vzbudile in okrepile, ne more ljudi pomiriti povišanje davka, ki bi ljudstvo enostransko zadeval. To bi ravno nasprotno le. nezlogo sirilo, upornost množilo ter vladi velik kos one podpore odvzelo, brez ktere se ne umre krepiti parlamentarno vladanje.
V Belem gradu. 17. aprila. X. *) Zdi se nam. kakor da Turki ne mislijo mirovati in da se resnično pripravljajo za boj. Na Srbijo so že po-pred pazili, vendar ne toliko; ali zdaj od dne do dne čujemo kako novosl. klera zamore samo novo nezaupanje vzbuditi v srbskem žiteljstvu.
Tako čujemo od bolgarske strani: V Nižu je skupljeno 5000 vojni-kov — redilo v (rezerv.' i in basibozukov (nerednih); ti so vineščeni po kasarnah in po krčmah. Pričakuje se jih še več iz Solijo (Sredec). Leskovca in Prokupa, kjer se z.laj ravno popisujejo redili in bašibozuki.
Turki obkope kopajo se babajo krščanom, da mislijo na Srbe udariti i 11 se in obogatiti od plena; vendar jim to ne bo šlo tako lahko, kakor si mislijo.
(lavno tako kopljejo Turki novo obkope blizo sela Alove na Vidiuski ocsii. ne daleč od srbske meje; druge so že pobilježili.
V Niž. je prišlo 10 visih častnikov, ki so ogledavši trdnjavo in okolici odpolovali v Bosno; prišlo je ludi (jo o velikih topov iu 5 voz topovske potrebščine i praha, krog(d), a zmiraj več se še pošilja enacega blaga iz Ruš-Čuka. Na Balkanu sekajo drva. ktera pošiljajo v Vidin in nektera mesta, zopet v druga mesta kakor v Makovico na srbski meji se pošiljajo posade.
V Vidnu se Turki ravno tako pripravljajo na boj. Došlo je tje 200 topov, med temi trije, ki se od zadej polnijo. V Avstriji jc kupljeno za lopove mnogo konj; čistijo se ohkopi okoli trdnjavo; pričakuje se še več vojnikov in Onier pasa sam. ki bo ogledaval vojsko iu vojni materijal, kteri dohaja iz Huščuka.
od bosanske meje zopet čujemo: Po Bosni in Hercogovini se Turki k nečemu skrivaj pripravljajo.    V Sarajevu so  iznesli  na sobice puške, kar
0 jih oteli prošla leta od Krščanov; tu jih čistijo in podmazujejo. Iz. Više-grada bo prinesli \ Senico do ino lopat, krampov, rovnic iu motik, iu čuje Be! ''a .' bo še 500 tovorjev tega orodja prineslo i/ Sarajeva za Novovaroš, Sjenico in novi 1'azar.
Vse te vesli nam  niso porok mira, iu celo za (o vstvarjene duhove e bolj vznemiriti.   Gotovo Srbija tem vojnim pripravam ni dala povoda, ker jo ona \ normalnem stanji iu nikjer nikogar ue vznemiril je. Zelo se pa nam zdi. dn Turki lesko .akajo trenutka, ko bi mogli na Šumadijo vdariti, Bomo
videli, kaj se bo iz vsega tega spletlo.
Druga novost je ta, da bodo tukajšni Srbi inČohi napravili 16. maja ..besedo" na korist narodnemu gledišči v Pragi,
Naša vlada bo dala odpreti džamijo (mošejo) v Belemgradu za bosanske inosliine (ki so Srbi, dasiravno poturčeni), kteri dohajajo s trgovino v srbsko prest.dico. pa jim bo plačevala tudi hodža (duhovnika v islamu), lo je znamenj.', da želi srbska vlada ostati s svojimi sosedi v miru in da spoštuje vero in zakone vsake sekte.
Izpod Učke. s n. Kedar je človek jako Ion ali zaspan, ne briga se za vsako muho. |<i po obrazu šetati izvoli, ali. ako mu zaide vnos ali uho, tadfl gotovo se predrami in zapodi jo, Vidite, laka je pri nas v Istri, narod spi. njegovi voditelji pa .Ireinljejo. Maisikaka. talijanska muha se je ze širokoustila po naši grobljasti deželi, vendar nikdo se ni zmenil za njo. G. ViduUčeva pa je vendar v uho zašla   in  preveč disaceordno zabrenčala.
1 u in tam brišejo sj /e narodnjaki zaspane oči, opazili so. da se z dremanjem ne dojde k blagostanji. V veliko radost pozvonio, »hi se ježe odposlalo m kaj molbemedo državnega zbora, ktere nasproti Vidiiličovcinii predlogu prosijo za gimnazije slavjansko-taljjaiiske v Istri. Se ve da njihovo število je se malo, ali upajmo, z malega raste veliko. Vsaki začetek je težek, ali celina je že preorana; zato narodnjaci . krepko iu pogumno na noge! Bog in srca junačka ponioreta nam zmago v pravičnih iu poštenih naših tirjatvah!
Posebno opomniti moramo ...... znane narodnjake, ki govore, da nam to ne
ho nič koristilo, iu zato se ne ganejo iz svojega bezposlenega spanja! Ali bomo vslišani. ali ne. kdo zna.' a zato ni potreba še srca v pete poslati, upajmo! Kdor nič ne upa. poslovil se je ž.e s življenjem; trkajnio iu opet trkajmo, enkrat se nam bo odprlo! Premda tudi vslišani no bomo, saj objavimo svoje želje, saj pokažimo, da še živimo! Ako molčimo, ptujoc ho mislil da se pri mis med in mleko cedi. ko se nam v djanju kaj grenke sline cedo za stvari, kterih so se drugod že preobjedli.   Pa tudi pomislimo, da se mi
Ijo vred vrtimo, enkrat smo zgoraj, drugipot spodaj.   Akn smo zdaj i kvolits milu niunimiti svojo imtniiOiuo n.IruBO. Vro.l.
CLL
46
686219
13
GEL
3E
LK
CF
8502
28
564
4154
J6
5515
85
7671
Mila in nov« volitve razpisala. V kolikor nam jc trdokoroost in trdovratno«! Marijarov i/, rnnjkih Sioerlingovih časov znana, bode se potoni levica pomnožena v »bor vrnila. Krona bo s|»ct drugi, zbor raspustila, se \c z istim vspeboni; tudi tretjič jc še mogoče, ali četrtič zbor razpu-cati. bi bilo že precej nevarno, Sam Knrol 1. na Anglcžkcm jc parlament 11 krni razpustil; posledica tega je z. debelimi črkami V povestnici 1649. leta vpisana. Razpust zbora iu izpis novih volitev 30 pa ne naredi V »•nem mesci . nego to bi trpelo nekoliko let.    -  Kaj pa potem?   Tu  pride dilema. Kdaj
se bo skupni budgcl votirol? Ako ga naša cizlujtnnska delegacija, postane ona spet drugi. poboljšani in pomnoženi iztis Sinerlingo-vegn Širjega „RcicliSrata- in Ogri bi bili koiitumncirnni. Ako pn tudi cizlnjtanska delegaoija ta čas preneha, imamo za naj važnejše državne posle kakor: bttdget Za armado, za zunanjo politiko in za
skupne financije čisti absolutizem v nnj lepšem \.....ilndanjskcm
cvetji. Dunajski oficiozni mlatiči Slovanom in posebno Cehom na srce govore", da naj za božjo voljo opozicijo pn.tč, kajti sicer gotovo absolutizem nastani'. Vprašamo mi, ali bomo pri tacili okolščinali mi Slovani absolutizma krivi, ali tisti možje, kteri so Ciz- in Tralislajtanijo iznajdli? kuj V t V se dalje ozremo na posledice, ako na Ogrskem prihodnjega septembra levica zmaga, bode krona nazadnje sklep dozdaj še samo program večine zbora potrdila, potem je za večne čase po obliki in v djnnji zapečaten ,.tiuis Alt Stri ne", Ako hi so pa po vsej ceni branila to storiti in kaj tacegn nikdar potrditi, nastane osodopolno vprašanje, kaj pn potem? Ako bi po drugem ali tretjem razpustu zlima .M,uljari po stari navadi plačo davkov vstavili in se kaj druzega 48. in 41). letu podobnega zadeli, vprašamo, kaj pa potem? Ali računa Beč morebiti spet na Hrvate' Mi poznamo natanko mnenja iu mišljenja hrvaških strank iu za gotovo vemo, da je narodna ali tako imenovana „PoZOrOVa" Stranka za trdno sklenila nikdar več z. I!e-Ceni V noben pogovor in v nikakvo pogajanje se BpnŠčuti, nego z. vsemi silami težnje ogrske skrajne levice podpirati, da se čisto iu  popolliamn dežele tako imenovane ogrske krone „<ptnad
formam ct quoad retn" od Bečn odcepi jo.   Da hrvaški Madjaroni
starega iu novega datnina ne bodo z.a licčciii britkih solz pretakali, razumeva se samo ol> sebi. Ilrovaski narodu jaki popilliomu logično računajo, da bode voliko lože proti enemu samemu sovražniku se boriti, namreč proti PeSti, nego proti dvema, kakor jc bilo do zdaj. in to se proti tako perfidnomu, kakor jo bil vedno Beč nasproti Hrvatom. .Mi pa še enkrat vprašamo, ako se hudo dogodki tako razvijali, kakor Bino jili lit naznačili, kar ni lo samo verjetno, nego skoraj gotovo, in vprašamo posebno Dunajsko
BeUBtOVO gardo   kaj p« potem v
Nnroflno Rosportarslvo.
Ali ho sla princ Huaolfova Metntcu /»' slovenski tenuji nI! po fctSkil
i hulje.)
Voliko dobička nam obeta rečena železnica; So več ga nam bo pa dajala, ko bo narejena Podmv ka ali koroško-tirol ka med Beljakom in Brile-senom. Nepretrgana bo potem zveza črez Brenerjei prelaz po avstrijskem Bvotu i Jadran kini morjem s Trstom severno Tirolsko in Bvotoni ob bodeinskeiii jezeru. Sva ji o iu celo ju. a m Nemčijo.
Se bolj ralnfl za nas je pa poteza črez Predel, ker princ Rudolfa I železnica ilo zlate Prage izdelana bo b severnimi črtami frca Draldane, b.
' rolin. Stettin.   Hamburg iu Premen ve/ala tudi baltiško iu ->\erno ali neg >ko morji' z jadraiiskim-sieilozeiuskm morjem.   Princ Rodolfova železnica potem prava Nična žila velikanskemu premetu med srednjo Kvropo pa vshoiii. j in južno Azijo; ker gotovo se ho sueški prekop konec prihodnjega leta od peri velikim ladijam,  od otoka Cejlona tik predaje Indije se bo pot I molji  prek  sueškega priliva   v  primeri  k sedanji okoli Afriko do Trsta /, 1)0,260 milj skrajšala iu le 5220 milj merila: od ravno tam bo v laško me I Genova 5440, v francozki Mnrseille pa 5490 zemljepisnih milj.
S sueškim prekopom se bodo za Trst začeli zlati časi: pa čeravm ne zlati, vsaj sieberni bodo na-topili; seveda bodo morali Tržačani in , njimi vsi Avstrijanci poiskati vse koristi primorske lege Tržaškega mest., Italijanske Benetke so sicer za malo mornarskih milj bliže Aleksandri ji kot je nas Trat; vendev bi ia razloček nc dajal nikako prednosti Benetkom ko bi jim ne bila ž.ele/uica črez llrenerov prelaz odprla poti v srednji Kvropo. Zato je nam treba skrbeli, da zamujeno prihitimo, staro trgovino , napravo samostojno princ Rodolfove železnice (črez Predeli obdržimo in pomnožimo, in po novih morskih in kopnih potih si nove pridobimo. To se In pa le zgodilo, če napravijo princ lUldolfovo železnico od Tista po soški dolini črez Predel. Le potem se bomo z uspehom poganjali z Benetkami zi kupčijsko spredslvo. kar se razvidi i/, sledečega kazala:
Od Trsta
Od Bonetok
od Genove
Predel	PoUbel	ni',',,',,.,	■. Predil |.nj,|,.. „-I. iloOorioe	PoUbel	črez Hr.-n.-r	Predel	Pot" M	Brent
•)';\	milj 2H-!t	__	•II)	m i 1 j . 84*8		96	milj 90*8	
75'!	si-j	122	92*9	87*7	95*5	150*5	148*7	122'
104*2	100*5	164	1 21 -2	lin	187*5	178*8	1 72	164'
193-5	108*5	226	210*2	205	198*9	l2li7-,š	261	225
217*5	222*3	221*8	284*5	228	196*1	291*6	284*8	222'
Beljak Line . Prago
Navedena   števila   se sama tolmačijo, treba jih je le jedno drilgeiini
primerjati; hitro se pokaže, da je Trst po Rudolfovi železnici črez Predel izpeljani skorej vsem naštetim krajem — tedaj tudi dotičnim deželam — naj-bližniše mesto tik sredozemskega l jadranskega i morja. Ce se nam rečein železnica sezida. ne bomo več milo gledali, kakor zadnjič, ko je prva /. Vrthodno indijsko pavolo naložena. Lidija iz Por! Suida ob sueškem prekopu i Benetke prišla, in jo njene nešteviliie butare hlapon črez Brener odpeljal Potem našim (teržaškim) kupcem ne bo treba več pavole in južnega sadja po pravi toiniiiski bližnici iz Trsta crez Mreiierov prelaz pošiljati, kot ga sedanje leto pošiljajo. Nevarna kupčija! Koliko dobička je našemu mestu ušlo, ko so zadnje mesce na sto in sto centov bavarskega lesa ali brazilike , olja iu žvepla po morji pripeljali v Benetke in od tam črez Brener dalje posijali Po večeni je vse to slo popred skoz Tržaške roke. Nešteviliie butare kono polj bo zadnje tedne iz. Ankoiie. Itavene. Bologne iu Kerare črez. Brener od peljali. Iu vendev Se nisem omenil, koliko blaga: železnim- iu tkanine mi sin. vinskega cvetu ali žganja iu eukra je Italija zase iu za tujo kupčijo po Piener.ki železnici dobila iz Nvajee in Nemčije.
Na vse kriplje se je treba napenjati, da staro trgovino ohtanlmo in :,i še nova pota odpremo. Se celo tujci nam sovražni l.ahi —■ to očitne priznajo. Tako neki dopisnik, ki v Milanski „Perseveranz.i" t I. t. m.) o Predel ki in Potabelski potezi govori, med drugim pravi: ..Trst ima prav, da se n,i vso moč izkljui Ijivo poganja le za svoj dobiček. Benečanje prav nic zase ne store*; zdi Be mi, da jih stara osoda tlači. Kdo ima, kaj mislite, naj več dobička od železnice črez Brener? Morebiti Benetke? Nikakor ne; Trsi. Mislite, da -i bodo Benetke po odporu sueškega prekopa opomogle/ Ne Benetke, ampak Trst. Tudi sedaj kol oh času avstrijanske oblasti, plavajo vse velike Indijo v 'IV: i. od koder trabakelni in druge majhine ladije v Benetke prinašajo nekaj drobni ne,
Te besede po večeni res še veljajo, vendar bi se Trs! iu avstrijanska dada jako ogo^ufala, ko bi zadovoljna b sedanjostjo Italijanom prepuščala železnico črez l'otabi-Isl.o sedlo, Jako se slepijo lisli, ki sebe in druge tolažijo In h- po m.....likanih. -    sirovih deželah tergovina hitro zapušča svoja
st«
bili, gotovo je tudi naj bolj zanimala . ter se jim naj bolj živo v dušo vtisnila, tako da je mogltl kogfl napotili, da je zapel poselil o njej,   Naravno je
dalje tudi, da je lika pesem Izprva skoz in koz historično-resnična; to nam
potrjujejo srbske narodne p, mi naj novejšega ea a. ki bo hi torične pripovedke dotičnih dogode b, l'a potem, ko se dalje m dalje razširjajo v ustih naroda, oddaljujejo se .cm dalje telil vec od izvirne resnico, lako da sedajo
le še glavne Črtice dogodbo spoznati.
Kar se tiče velikosti posameznih pesmi, gotovo je, da so bih' od začetka, prvič izmišljene jako obširne: zakaj priprosti človek pripoveduje vse. kar je videl, slišal, iu čutil j ne loči bistvenih reci od nebistvenih, pač v toj reči Otroku podoben, ki vse kar misli, tudi izreče: ne govorenje, ampak molčanje stane naravnega človeka truda. Imamo še prav dolgih pesmi, ki obsegajo po 1.1)0 do 800 versov. naj dalja pa ima 1120 versov. Ha si tako dolgih pesmi naraven človek zapomni . pomaga mu raziin dobrega spomina tudi to, da so mu predmeti Be večidel znani in da se rabijo za iste misli večidel isti izrazi iu veisi.
Najstarejše pesmi so gotovo tiste, ki se poj.', o junaški dobi Dušana silnega, tedaj \ II. stoletje nazaj segajo. Po smrti slavnega Dušana bo nastale homatije na Srbskem, ker namestniki, ktere je bil Dušan z veliko oblastjo posameznim deželam nn čelo postavil, niso hoteli podložni biti mlademu nasledniku Uroša, ampak so svoje doželo vladali po svoji volji, o teh voli-kaših in njihovih vrstnikih poje mnogo pesmi.  Kden teh namestnikov, kralj
Vukašin imenovan, je ubil pozneje enkrat mladega .ara s svojo lastno roko'. On sam pn je padel 3 leta pozneje v boji proti Turkom. .Med njegovimi sinovi   je bil Marko, Kraljević imenovan, naj iineiiitiiejši.   Ta junak živi v ti-
soč in lisoe pesmih in pravljicah srbskega naroda, v kterih se slavi njegova moč, pogumnosl in drzovitost,
E.....lovina pa le malo o njeni ve povedati.
Po smili Vukašinovi so njegovi sinovi bili pregnani iz očetove dodano od Bvojih lastnih rojakov; zato so prestopili v službo turškega cara, od kteregn je Marko lep kos dežele dobil iu ga zato moral v vojskah spremljati. Pn da je v snu se vodno prijatelj Srbom ostal, je gotovo; zakaj v krvavi bitvi Rovinjski je kričal proti Vlahom. O Bog, pomagaj krščanom, in nnjjaz padem prvi v boji.   Kes je t„di ta dan bil ubit.    Po mislih srbskega
naroda pa je So vec stoletij dalje živel in še zdaj živi. pa skrit v hostah, prestrašen po iznajdbi strelnega praha, s kterim lahko vsak otrok naj mogočnejšega junaka pogubi. Zato ga vpletajo v različne pesmi . v kterih po zgodovinski resnici ne bi mogel imeti mesta.
\ sredi 15. stoletja je propala srbska svoboda. Ta žalostna dogodha .je nekim  prelepim  pesmam predmet.   Odsihmal pa potihnejo za dolga časa
velike bitvo proti nevernikom in nastt.....    neka nova vrsta junaštva, namreč
hajdušlvn. Mnogo hajdukov, med kterimi je, kakor je bilo prej omonjono, mnogokrat najpoštonojših Srbov bilo. se opeva v junaških pesmih, ki so iz 17. m ls. stoletja. Ko so se Srbi v začetku našega stoletja za „krst častni i svobodo zlatim" vzdigimli proti Turkom, rodila seje zopet obilna množica junaških pesmi, ki niso manj krasne od starejših; kar priča, da pevska žila Srbom se ni usahnola, iu da junaški duh še ni zginol iz njihovih gor.
1395
2946
A0
74
AK
A4
TPPW
95
4154
35
K0
YZ
V9YL
VJ
tuko globoko, dn iS dO na srednjo višino pogledati no smemo: napočila bo tudi M nas /arija, lada DOMO kazali M /ulje, ktere UM »itrpeti morali. N ktere smo prosili olajšanju. b idi>aiii nisi.m luli tedaj uaui 1"» brzeja m inilfja sreča. Nin s. dai.ouo mi OftAti inoiaino/ninaj trpim lioli pritiskanja k zidu bo enkrat k.....»C I   Ni        da ravno Slovan nuna /nmaj breme nositi.
i pri dobičku s sapo s,- mdoTorjitil Pom>I..... nam Utrijunom to trtbo pomisliti, ker vsakemu sns« jeGaribsldov govor, v kterem kaže, da InUjantl......u
vencu manjkajo še tri rožice, med njimi tudi l.tra. Ako so no .»glasimo proti nameram potalijamonja. kdo bo /nal. .la v Istri bira kteri Slovan? — Mar nam no proti otođs polftbskifa Slovanov, in v najnovejši dohi osodfl beneškich
Slovencev? Zato pozor In ti »pulcherriroa fUinrum Istriae", Liburnija, krona Primorja, ti sloviš /a čisto narodno brez peg, imaš poštenega okrajnega predstojnika, imaš lepo vTedjeno čitalnico, ima* posve narodu.' svečenike, kaži. da si dostojna glasa, o sobi naj so čuje ' !
I'olitirni razgled,
Zavoljo vesele dogodke v cesarski rodov ini, drž. zbor 22. t. m. ni zboroval.
V pododboru za pretresovanje vladinih dennrstvenih predlogov, so ni sprejel Skenejev nasvet, ampak s,, jesklenolo natančino posvetovanje. Dr.Bro-stel je i/rekel v njem. da sedajno ministentvo nikakor ne bode napovedalo
državno kride, ker se take nepravioi.....Če krivega storiti, tudi k posojilu no
more pritrditi, da ne hi se kedaj rekalo: Avstrija jo še dolgove delala, ko je bila /e na kantu. Ko lii pn večina poslancev menila, da se dado po kri.li pomagali avstrijskemu denarstVU, potoni bo ta večina pač med Beboj našla može, ki jej bodo vstrezuli iz vladinih klop (kot ministri), — Ni še dolgo let. ko je bil tedajni minister Plener odkrito i/rekel, da .je nemogoče nakladati nove davke. Zliornica mu je veselo ploskala; zdaj pa bo vendar nahajajo možje, trdeči,da država / davki ni še tako preobložena, da hi ne mogla v sili še nekaj več plačevati, Mod temi sta bila tudi Sehiiiillrr iu Kurandu. beremo da tudi Kuiserlehl.
llaznesli so se bili glasovi, kakor da hi nameravalo lninisteitsvo državni zbor domu poslati, ko bi ne hotel potrditi njenih predlogov: ali v ornih ni našel; kje bi tudi dobilo sedajno ministerstvo poslllžliojšo /borovo večino/
Politiki se piše i/ Dunaja: v dobro podučenih krogih si pripovedujejo, da se je niinisteistvii i/. 1'ešto naznanilo, nuj ne žuga, da ga je volja razpustiti državni zbor: kajti v tem bi se prehitevalo vladarjevim sklepom, in ministerstVO nima obetati, o čemur še krona ni govoriti izvolila.
Skupni vojni minister, vnet zagovornik arinadine jednoto, se hoče neki Časti odpovedati. — Nova oprava ogrskih polkov se je vstavila. Baron Mevsenborg iz. ministerstva zunajnih zadev pojdevRlm, „Volksireund" iz toga sklepa, da BeUSta ni zamenjavati s eislajtauskiin Ulinisterstvom. Bolj vrjetno je, da se hoče lieiist s klerikalno stranko pogajati, ila so ohrani v svoji časti.
Iz Ogrskega se poroča, da bi bilo mogoče, da zadobi pri prihodnjih volitvah levica večino. Da bi se moglo ministerstvo tudi pri taki večini v službi držati, hoče že zdaj predložiti zbornicam proračun prihodnjega leta. ki bo brž ko ne, tudi potrjen,
Ali vojska ali mir.' o toni neprenehoma besodujejo časniki: vendar ni nič povedati, kar bi pripuščalo definitivno razsodbo.
Na Italijanskem raste nezadovoljnost zarad novih davkov, iu bati se
jo po većih mestih enacogo nemira, kakoršen je bil v Bolonji, Florentinska vlada je neki zavohala potajno zaroto, ktera ima v kratkem na dan stopiti. Zarotniki ge hočejo sedajno vlade na vsaki na. iu polastiti iu potom 1'opilbliko razglasiti.
V severno-iiemškem zboru se je prejel Bismaik-ovita ugovorom vkljub dostavek k postavi o zvezinih dolgovih, po kterem bi bili uradniki odgovorni
za oskrbovanje /ave/uih ostal minister.
Ruski car je pol liki križ belega orlovego križ. vladimirovega reda. nega napredka v llusiji.
V angleški niži zbornici ni obveljal nasvet
Bismnrck je celo postavo nnzaj vzel
mil razen drugih gen.-lieut, Nikolaju PavloviČU V6-
>'da iu vojnemu ministru Dimitriju Miljatinu veliki Oba sta prijatelja Slovanstva inpospešitelja narod-
naj
smrtna
kazen. Proti nasvi
Stnail M111.
gosposka v Kočcvji je imela navado, da je bolnike iz Kočevskega na vozovih dala v ljubljansko bolnišnic, peljati, a to vožnino je potem vtaknila med stroške za potir (lob), ki od 1861. do 1868, leta znašajo okoli 500 gold. K,., i.i vožnja nikakor ni potir in se bolniki nikjer na str-.ške deželnega zakladi ne smejo v bolnišnice voziti ali iz. bolnišnic odpehavati, zahteva deželni
odbor povračilo t.di str,,,kov. Gosp. kaplan pl. Preinrrstein prosi, naj se mu podeli kanonika! ljubljanski, ki sta ga gg. Hachenlehl iu Tolvič ustanovila
za duhovne ple.....nitega stami in  kterega  oddaja deželni zastop; prošnja ta
se je izročila gospodu knezoškofa v presojo. — Šolska Schellenburgova ustanova je bila podeljena učencu Te.vterju v 1. gimiiazijahiemu razredu; ob enem pa je deželni odbor e. k. vladi željo razodel, naj se, dozdaj le na učence ki v Ljubljani gimnazijo obiskujejo, omejena Sehellenburgova ustanova, razširi tudi na druge kranjske gimnazije in sploh na sinove kranjskih staršev, kjer koli hodijo v šolo. — Služba sekundam v bolnišnici ljubljanski je bila kirurgu K. 1'eternelu podeljena. — Od Hartiiigcrjevih kmetijskih tabelj je deželni odbor naročil po dvoje od VsacegO dosihmal na svetlo danega iztisa.
„ Novice".
— C kr. centralna morska uraduija se bo popolnoma preinačila in nehala biti državna nradnija, kakor na pol pripoveduje „Tr. Ztg.u imajo se na njenem mestu napraviti tri razločene urudnije, za avstrijansko-ilirsko, za
ogrsko hrvaško in---za dalmatinsko Primorje.  Dalmatince bo to gotovo
posebno tolažilo, da jih pušča vlada tako samostojne, tretje v zvezi! Pa naj še kdo reče, da ni Avstrija v redu, če hoče, da se mu obesi pravda zavoljo kalenja javnega miru na vrat!   Kxempla uon tralnint!
— Nova politična organizacija Štajerske namerva mesto dosedajnih 63 okrajnih uradov, 15 okrajnih glavarstev iu sicer v Gradcu, Feldbachu, Hartbergu, VVeitzu, Sčavnici, Upnici, Bruku, Judenburgu, Muravi, Lietznu, (olji, Mariboru, Brežicah, Ptuji in Slovenskem (Jradci. Na želje Slovencev glede zedinjenJH v narodno celoto se ni kar nič gledalo.
— Vladika g. Strossmaver je zopet daroval hrvaškim ljudskim šolam 11.1)0(1 gld. in za Bolgare, ki se v Zagrebu šolajo, 9000 gld.
— Ljudska veselica blizo Gorico je imela slab izid. Pri povratku v mesto so jeli nekleri vrelokrvneži klicati: „Evviva Itulia". Vsled tega je prišlo do tepeža in boja z. noži, v kterem se jih je nekoliko rinilo.
— Sliši se glas iz Notranjskega, da je c. kr. planinska okrajna gosposka g. K. htela zapreti za to, ker jo kmetom prigovarjal, naj vsled §. 19. državnih osnovnih postav zahtevajo rabo slovenskega jezika. Ker so te postave po Njih Veličanstvu potrjene in delovanji! uradni j vtem smislu njihova dolžnost, vrh tega pa ima g. K. kot pobiratelj vžitnine svoje stalno stano-vališče na Notranjskem, nikakor ne moremo verjeti, da bi to resnica bila, ako ni kaj druzega vmes, da se je kaj tacega zgodilo. Želeti je, da dotična c. k. okrajna gosposka sama ne odlaša razjasniti to stvar, kteri se svet po pravici čudi.
— Štajerska kmetijska družba ho napravila letos v Srnarji v Murični dolini razstavo goveje živine. Lastnikom govedino najbolj pripravne za pleme in domačo rabo se bodo dajale nagrado (premijo). Razstava so prične '>">. avgusta iu je odločena za lili. avgusta ljudska veselica z. semnjem, godbo pod milim nebom, plesom, plezanjem iu drugimi burkami.
Iz vojaške granice se sliši žalostna pa gotova resnica, da jo poslednja dva mesca okoli 10.000 ovac zavoljo pomanjkanja klaje počepalo.
Presvitla cesarska rodovina se je pomnožila za jedno princezijo ktero so Njih veličanstvo presv. cesarica '.12. aprila oh 5, uri zjutraj srečno porodili.
Včeraj Be je vnel v Tekarjih blizo Celja hud ogenj. Pogorelo jo Več kol 10 hiš.   Kako se jo ogenj vnel, je še neznano.
Se.lajni deželnega glavarja namestnik v Istri, dež. poslanec dr Kr. Vidnlič, je imenovati za deželnega glavarja istrskega, in Jož. Parisini za njegovega namestnika.
18. aprila je umrl v Zadru znani nekdanji vojskovodja in predsednik senata črnogorskega, Gjorgje Petrovič v (iS, letu svoje starosti.
— Ljubljanski ..Sokol" ima 21. t. m. oh 8. uri zvečer svoj občni zbor v sokolski telovadnici,   Odbor razglaša raznu imenika sledeči program:
I. Nagovor staroste in sporočilo o novih pravilih. '2. Sporočilo taj-uikovo, Sporočilo blagajnikovo. I. Volitev siaroste. namestnika in sedem odbornikov. ,r». Predlogi dosedanjega odbora in sicer: a) o obleki, b) o v-topnini; c) o izletih; d) o zastopa Sokola pri velikem shodu slovanskih Šoki dov v Pragi.   (i. Nasveti posameznih udov.
Itazm- novici1.
.i r
dne
I/  Ljubljane,  ilz  seje deželnega  odbora Kranj
t. m.) naznanimo s temdo važnejše razprave. - Gosp. Fid. Terpinec, deželnega glavarja namestnik, je Njih Veličanstvo za zdravja voljo prosil izpusta iz. tega opravilstva: c. k. vlada naznanja deželnemu odboru, daje Nj. Veličanstvo v to dovolilo. — Soseska v OstrožllOUl brdu prosi, naj bi stroški za napravo mostu čez. Roko v Ostrožnem brdu, ki so cenjeni na blizo L400 gold. se plačali i/, deželnega zaklada. Odbor ni mogel v to dovoliti, ker po sklepu deželnega zbora se nuna iz. dež. zaklada le na pomoč priti cestnin in takim stavbam, ktere spadajo v tako imenovano skupne ali „kantonske" ceste iu so posebno važno in drage; ta most pa je le stavba, ki sosesko veže s sosesko. Županiji Dolenje vasi se od nekterih BOSeščailOV delajo zapreke zarad posipanja BOSeskilie poti od Rnkitllic do kočevske kantonske ceste. Da deželni odbor more pravično sodili o tej stvari, lula je e. kr. okrajna gosposka v Kočev ji naprošena , naj mu to reč razjasni. Nekoliko krčinarjev v Bistrici mi Notranjskem je odboru pritožbo podalo /oper sklep občine, po kterem se je 'JO odstotkov priklado naložilo na VŽitlUHO, Ker jo bila ta pri-kladav Občinskem odboru postavno sklenjena, deželni odbor pa spoštuje avtonomijo in pravice Občin, zavrgel je omenjeno pritožbo. Kavno tako je zavrgel tudi pritožbo nekterih BOSeščailOI /oper račun trga ribniškega, ker deželni odbor nima nikakor.siie podlage, dn bi pritrdil toživcem. — C. kr. okrajna
E /pra/n |< n« slu /iie,
Služlia kaneelistn v Ribnici na Kranjskem z letno plačo, 150 gld. oziroma 867 gld. 50 kr.; treba je popolno znanje slovenščine; prošnja pri kresii V Novem mestu.
Služba poštarja v Grabštajn-u na Koroškem, kjer se br o nova postarija ustanovila; kavcija znaša 200 gld. letna navpročina '20 gld. m letna plača 80 gld.; prošnja do 28. t. ni. pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu.
Osem slu/.eb profesorskih in 1 ravnateljska v Feldkirchu na Vor-arlberškem, kjer bo budi! z oktobrom gimnazija 2 reda z 8 razredi pričela; letna plača znaša 840 gld. oz. 945 gld., vsako 10. leto 106 gld. več; ravnatelj dobiva razun 940 gld. še lila gld. priklade.
Služba adjunkta pri ravnateljstvu pomočim si. dež. sodnlje v Gradcu z. letno plačo 830 gld. iu oziroma na povikšanje 735 gld.
SlužIm profesorju tilologije v Roveredi; letna plača 73f. gld. spovik-šanjein do slu gld; potrebno znanje hiškege jeziku.
Služba profesorja zgodovine i zemljopisjii v Trieuti' z letno plačo 840 gld. oziroma ll|."> gld.
•rečkanje 9». i, m. Dunaj: 73, 44, 14, 7, 66 Lino: 51, 78, 15, 88, 46
J/.bilcI) in odgovorni vrclnik Anion Tomšič
Tinkar I Id IIAI ll .1 uui.it.