Leto - Año VIII. No. 346 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena :tu eeus. Uredništvo In upravniStvo °aUe Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta 5 arg. 3.-leto $ 5.— celo i S M O u O < TARIFA REDUCIDA I FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Kakor jesensko listje po svetu razmetani Naši slovenski fantje in možje, dekleta in Zene, so kakor jesensko listje po svetu razmetani. da si v potu svojega obraza služijo vsakdanjega kruha, ki ga jim rodna gruda ni mogla dati. Pred nami na mizi ležijo pisma, ki nam jih Pišejo naši rojaki in rojakinje iz vseh delov sveta. V teh pismah je polno želja in upanja in tožb, kakor ptička na pjodu s polomljenimi Peruti. Prepričani so, da mi moremo, da jim zato lahko svetujemo in pomagamo, če le hočemo... Fant-vojak iz Afrike nam piše, piše tako. da razumemo in se nam smilij ker je tako mlad ln mora toliko gorja in trpljenja okusiti, za koristi, ki niso njegove V kljub temu je polu uPanja, da bo že bolje, saj je trdno prepričan, delamo na to. In ne samo on, vsi da so tega Prepričanja. . . Rojak in Francije nam piše o trdih delavskih razmerah, ki nekaterim da že še gre, medtem da je mnogim gorje. Končuje pa, da bo že bo-'ie' saj je prepričan, da vsi delamo na to in da Se tudi v S. T. lepo prikazuje nevstrašen boj 2a ljudske pravice. Tako in podobno nam pišejo naši rojaki iz Nemčije, Avstrije, Aleksandriju Jugoslavije in zasužnjenega Primorja, ter od vsepo-Vs°d, kjerkoli biva naš človek in ima stike z nami. Iz vseh teh pisem*veje toliko bratske ljubez-ni m zaupanja, da človeku postane nohote težko pri srcu in vlažno v očeh, vendar samo za kip, kajti sentimentalnost se mora umakniti tr-di odločnosti volje do dela in končne zmage. Se bolj pogostoma nam pišejo naši rojaki in Rojakinje iz raznih krajev Južne Amerike. sak, ki pošlje naročnino, zapiše zraven še par esed zadovoljstva z listom. Mnogi iščejo pri nasem informacijskem uradu nasvetov, ki jih tudi brez plačno in točno dobijo, kolikor je v naši moči. Marsikatero dekle je dobilo dobro službo po-111 našega posredovanja. I. Marsikateri- ki ga je usoda pahnila v brezde-da ni imel niti pesa v žepu, da bi se odpe-^ do kraja, kjer je slišal da se dobi delo, bo~ 1 v tovarni ali na kampu, se je zatekel s zad-nj0 igrico upanja na naše uredništvo, ki smo gotovo pomagali, dasi dotični gotovo ni * da mi sami nismo mnogo na boljem. Sa ta pisma naših rojakov razmetanih ši- rom po svetu, kakor tudi tistih, ki so v svobodni in zasužnjeni domovini, se kakor filmski trak vrstijo pred našimi očmi. Tedaj vidimo živo sliko našega naroda v tujini in doma. Pa se dobijo tudi redke izjeme, ki nam pišejo, da smo preveč rdeči in drugi, da smo premalo, in tretji, da smo premalo narodni, menda zato, ke ne pišemo, da se v Jugoslaviji cedi samo med in mleko, dasi smo točno Poročali, kakor hitro smo doznali» da so se pričeli kmetje organizirati, da ima to dobre posledice, ker se je gospodarski položaj kmetov malo zbolj-šal, medtem ko se je raznim "mešetarjem" poslabšal. Mi seveda smo bili in bomo vedno zagovorniki prvih in upamo, da vsaj večina nam tega ne bo zamerila! Tudi protiverski da smo, ker ne odobravamo katoliške politike in tudi točno povemo, zakaj da jo ne odobravamo. Ob priliki velikonočnih praznikih je neki londonski škof izjavil, da če bi danes Kristus živel in bi šel v Italijo ter rekel, da ni krščansko rabiti strupene pline in sipati ogenj na nedolžno ljudstvo, bi ga brez dvoma proglasili za izdajalca in ga križali. Enako, je reke škof, bi napravili z njim v Nemčiji in tudi drugod, ker vsi narodi, ki se smatrajo za krščanske so napojeni sovražnega duha. Mi se popolnoma strinjamo s londonskim škofom, pa četudi se nas zato smatra za proti-verske. Glede zasužnjenega Primorja smo že toliko pisali in tudi žrtev doprinesli in smo trdno prepričanj da ne zastonj. Povedali smo tudi odkrito, kje naj Jugoslvija išče zaslombe, dasi to tudi sama brezdvoma ve, da bomo prej izvoje-vali zmago. Pa je že tako, da Jugoslavija nima posebnih delokovidnežev. zato se je zgodilo» da se je ljudem, ki se smatrajo za "politike" posrečilo umoriti kralja in tudi v parlamentu so se v nekaj letih že parkrat streljali. Brez godrnjanja vršimo veliko notranje in zunanje delo, ki je poedincu nevidno. Edino kar želimo je, da bi naši rojaki in rojakinje skušali to razumeti ter nas podpirati s tem, da pristopajo v naše vrste, če ne morejo več. naj vsaj z malenkostno naročnino podpirajo svoj tisk. Ali se ne zdi. da smo Slovenci vse preveč ravnodušni in brezbrižni? Številna pisma pa nam so podpisan dokument, da vsi niso taki, in to nam daje volje in poguma do dela. POLITIČNI POLOŽAJ V EVROPI Politični položaj v Evropi se je zasukal tako, da je Mussolini precej na boljem, kot je bil pred časom. Francija je pričela z nova simpa-tirizati z Italijo, ker se Anglija noče dovolj izrazito potegniti za njene težnje glede Nemčije v Porenju. Jugoslavija se bolj in bolj odteguje od Francije ter se nagiblje k Nemčiji in Anglji, ki pa s te moke gotovo ne bo kruha za jugoslovanski narod. Hitler bi rad s pomočjo Jugoslavije pridobil Avstrijo in on bi v zameno odstopil Koroško. To pa bi raztogotilo Mussolinija in bi gotovo ne držal križem rok. V tem slučaju pa bi bili Nemčija in Jugoslavija enotni, Anglija pa ti medtem gledala dobiti kaj v Afriki. Nemčija bi pomagala Jugoslaviji zavzet Primorje da pa bi biil tudi Ogri zadovoljni in držali z Nemčijo bi jim dali prosto luko na Reki in morda bi se le dalo pregovoriti Jugoslavijo, da bi odstopila nekoliko ozemlja Madžarski. S to politiko bi bila življensko prizadeta Čehoslovaška, ki ima radi varnosti pa z Rusijo precei dobre stike, tako da evropska politika ni nič drugega kot zelo zamotana štrena, ki se bo razmotala še le takrat, ko bo konec pretiranega nacionaliz- ma. Sovražne armade Medtem ko si stojita italijanska in angleška armada na sudanski fronti ena proti drugi, se na hajajo v enakem razpoloženju vojne ladje na Sredozemskem morju, in prav v takem razpoloženju si stojita nemška in francoska armada v Porenju. Diplomatje pa se med tem že bojujejo pri zelenih mizah in časopisje prinaša debelotiskana poročila o njih uspehih. Mussolini pripravlja svoje armade v Afriki, da zadajo smrtni udarec abesinski armadi ter se nekaj širokousti, da bo v treh tednih italijanski armada azsedla Addis Abebo. Mussolini hoče. da predno se bo pogajal za mir in bi rada tudi Anglija imela nekaj dobička od afriške aventure, da se prekliče sankcije, pri katerih imajo glavno besedo Angleži, medtem pa se pripravlja načrt za pomirjenje med Francijo in Nemčijo da tako tudi Eden ne bo zastonj mlatil diplomatske slame. OB 4 URI POP. Velika prireditev S. P. D. V ulici Alsina 2832 Italijanske čete se pomikajo naprej Italijanske čete so zasedle Dessie brez vsakega večjega odpora in je sedaj general Ba-doglio nameril svoje čete proti Addis Abéba, medtem Pa od južne strani prodira v isto smer general Graziani. Vojaški tehniki upajo, da se bosta v Dessiu kmalu združili severna in južna armada, ki jo' bo potem vodil general Bado-glio do končne zmage. Italijanska delegacija je že predstavila Društvu narodov, da je v vseh dosedaj zasedenih krajih odpravila suženstvo. Tega seveda niso nič povedali, da bodo pod fašizmom sedaj še večji sužnji. Mussoliniju je doslej šlo še vse precej posreči in mu je vspelo poleg zunanje politike tudi ljudstvo doma tolažiti z vedno novimi zmagami v Afriki. Posledice te vratolomne politike pa se bodo pričele prikazovati še le sedaj in smo popolnoma prepričani, kot smo Mli prvi dan, da fašizem v Italiji ne bo dolgo vzdržal. ženeva. — Rdeči križ iz Abesinije je sporočil Društvo narodov, da imajo dokaze, da so Italijani rabili strupene pline proti nasprotnikom, kakor tudi krogle dum-duto. OKNO V SVET Politični dogodki v Španiji Španija je v polnem političnem razmahu kot še ni bila nikoli. Vlada se prizadeva z vsemi silami, da obdrži red, ki pa se ji samo deloma posreči, kajti množice, ki so obljubile maščevanje svojim zatiralcem, je le s težavo krotiti. Desničarji, ki imajo tudi zastopnika v vladi, trdijo, da so prikrajšani za svoje pravice in da je treba vse levičarske provokatorje Pozapre-ti. Vodja socialistov Largo Cavallero je izjavil, da vlada nikakor ne sme odstopiti od svojega postavljenega si cilja in da se mora tudi cerkvi določiti njen delokrog, da pa nikakor ne misli s tem, da bi vlada pričela kako gonjo proti veri in cerkvi. Proti demonstrantom ekstremistov je nastopila policija, pri čemer sta bila dva delavca mrtva in so zato oklicali generalno stavko, in so pri tem požagli par samostanov ter razdejali uredniške prostore nekaj desničarskih listov. Inženerski pripravniki so tudi stopili v stavko. ker imajo francoski inženerji pravico prejemati vsako delo v ŠPanji. Dokler se tega ne prekliče, pravijo, da ne zapustijo šole, kamor so ze zabarakirali. Vsekakor bo preteklo še nekaj časa predno bodo nastopilo v Spanji normalne razmere, kar je popolnoma razumljivo. Rim. — Potniško letalo med Turinom in Milanom je treščilo na tla pri čemer je bilo sedem oseb mrtvih. Kampa Dzong. — Ekspedicija je odpotovala na goro Everest, ki se nahaja med Himalajskim pogorjem in je najvišja gora na svetu 8.840 m. nad morjem, bo menda kmalu dosežena, kar se do danes še ni nobenemu posrečilo. PARIZ. — 140 tisoč rudarjev bo stopilo v stavko, ako ne pride do sporazuma med njihovimi zastopniki in delodajalci. Rim. — Italija je poklicala pod orožje letnik 1915. ARGENTINSKE VESTI KONGRES ITALIJANOV V ARGENTINIJI IN URUGUAJU "Comitato d eg] i Italiani all'Estero contra la guerra in Abessinia" nam pošilja v objavo, da se bo vršil kongres za italijanske Protifašiste v Argentiniji in Uruguaju v Buenos Aresu in sicer 30 aprila in 2 in 3 maja. Ne dnevnem redu so razna protifašistična vprašanja o katerih bodo razpravljali različni govorniki. LETALI STA SE TRČILI Ta teden se je zopet pripetila velika letel-ska nesreča. Trčili sta se namreč dve letali pri čemer so bili štirje mrtvi. Letalske nesreče so tu skoro na dnevnem redu, zato je javno menje, da kogar se bi obsodilo na smrt, je najbolje da se ga pošlje k aeronavtiki. DEŠKI PEVSKI ZBOR Z DUNAJA Prejšni teden je prispelo iz Dunaja 18 mladih pevcev, ki zelo z velikim zanimanjem od strani Publike nastopajo v gledališču Colon. PATRONAT ZA FAŠISTIČNE ŽRTVE V CORDOBI Kot nam poročajo se je tudi v Cordobi ustanovil odbor v pomoč fašističnim žrtvam, kar nas zelo ve seli, in je treba vso korespondenco poslati na F. K. Pinzón, 441, Cordoba. Piše Zadr. GOSPODARSTVO V bližini Ajdovščine so odkrili aluminij Iz Gorice poroča U. P. z dne 6. t. m. da so, po dolgem raziskovanju, odkrili v bližini Aj dovščine ležišča aluminija, katera so izračuna'1 na več tisoč tonelat, ker da je žila dolga prl" bližno 9 klm. v notranjost Nanosa. To ni prvič, da so v Nanosu odkrili rude. Saj bo gotovo starim še v spominu, kako se je p°" kojna Austrija trudila, da istrga iz naše zeinl.]'' čim več srebra, železa in drugih rudnin, pa J1 je načrte prekrižala vojna. Bog zna kaj bo p3 sedaj prekrižalo talijanom račune, ali pa 1'°* do začeli črpati te bogate zaklade. Ako bodJ rudnike odprli, bo vsj nekaj dela, na kar ea* kajo že dolga leta iztradni vipavci, katerm1 vinska trta ne dá več lepega predvojnega življenja, ker je vinsko kupčijo uničila talijanskf konkurenca. Velikega upanja pa le ni, ker znano nam je, da je večina talijanskih kapitalistov poslala svoj denar na varno v inozemstvo, ta pa je neobhodno potreben za taka obsežna dela. VINO NAŠEGA KMETA BO NADOMEŠČALO BENCIN Trst. marca. — V uradnem listu Gazzett* Ufficiale" od 1. februarja t. 1. je bil objavlja0 kraljevi dekret zakon od 9. januarja 1936, ŠteV. 81, ki pomeni zopet nud udarec a naše itak zc gospodarsko povsem uničene kmetovalce v Ju' lijski Krajini. Po tem zakonu, ki ga je minister za poljedelstvo in gozdarstvo že predloži' senatu za pretvorbo v zakon, bodo morali vS1 vinogradniki odstopiti sorazmeren del vinskega pridelka iz leta 1935 za destilacijo v špirlt' Dasi je vsakemu otroku jasno, ^a hoče fašist1' čna vlada na ta način vsaj delo nadomeščati bencin čigar uvoz utegnejo poostrene sankcij docela onemogočiti, ki ga pa tudi drugače se' daj Italija le z največjo težavo plačuje, je f3' šistična vlada utemeljila tu ukrep z navidezn0 veliko skrbjo a vinograde, češ da izredni virt' ski pridelek iz leta 1935 zahteva "nujno in absolutno rešitev". Ker je vina preveč za mačo rabo, ga je treba pač destilirati v špirlt' Vlada je tako iz potrebe znala napraviti Čed' nost: Pod pretvezo, da skrbi za dobrobit kme' PROTIFAŠISTIČNI KONGRES V PARIZU Agencija "Itapress" nam poroča, da se je vršil v Parizu velik kongres v pomoč fašističnim žrtvam na katerem so bili razni delegatje iz Anglije, Belgije, Holandije, §vice; Norveške kakor tudi več Francozov pacifističnih, verskih, demokratičnih in delavskih načel. Govorili so razni delegatje med katerimi sta bia dva abesinca. Na kongresu se je sklenilo, da bo treba veS aktivnosti v protifašističnem pogledu. Moskva. — Na ruskomandžurski meji se skoro dnevno vršijo spopadi med obmejnimi stražami. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUQ Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naš oddelek paroplovnih potnih kart, je najhitrejši in najcenejši Vrelec za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršno- koli linijo. Ne nasedajte nizkim ponudbam Ker bi bilo potovanje še dražje. Nikakih potežkoč Vam ne Povzroča pošiljati manjše svote iz kampa sem na nas. Vsak poštni urad Vam izpostavi POŠTNI GIRO na naše ime, tako da zamorete potom nas pomagati Vašim v domovini z denarnim prispevkom. Na isti način morete HRANITI s kojim si morete ustvariti temelj napredka ter se zavarovati za člasa morebitnega brezdelja. Naše urad,ne ure so: od 8]/2 do 7 zvečer, v sobotah do 12Vfc ure- — la- mu kratkomalo ukrade njegov vinski pri-delek da se tako deloma obvaruje pred učinki sankcij. Vprašanje pa j<* kako bo to prenesel vinogradnik, zlasti naš vinogradnik v Brdib, v Vipavi, na Krasu in v Istri. Poljedjelski minister Rossoni je že 3. februarja določil termin Za Prijavo vinskih zalog. Rok je bil izredno kratek, kajti v teku enega tedna po objavi, namreč najkasneje do 10. februarja so morali vinogradniki prijaviti množino vina na posebnih formularjih. Ker je bil rok vendar ptekra-tek, ga je minister podaljšal do 16. februarja, ^d prijave so bili oproščeni samo oni ki imajo manj kakor deset hektolitrov. Drugi smejo P° naknadnih interpretaciji, ki pa je izšla šele februarja, ko so naši kmetje že oddali svoje prijave, odšteti za vsakega družinskega čla-na po en hektoliter. Kdor ni v določenem roku predložil prijave ali je dal napačne podatke, se bo kaznoval z globo do 3000 lir. Se ve-cJa kazem je previdjena za one, ki so sicer pravilno prijavil vinsko zalogo, a bi se kakorkoli skušali odtegniti obvezni odstopitvi določene Množine vina, namreč globa do 500 lir in zapor do šest mesecev. Za naše vinogradnike je udar tem hujši, ker niso do danes radi splošne gospodarske krize utegnili prodati niti manjšega dela svojega pridelka tako da se jim bo določila množina vina, ki jo morajo odstopiti, po celotnem pridelku. Poljedelski minister ni še odmeril, koliki del vmske zaloge se mora odstopiti za destilacijo. v uradnem listu ni bila še razglašena taka naredba. Toda splošno znano je že, da vlada zahtevala petino vinske zaloge in da bo plačali! liter vina, ki ima predpisani odstotek alkohola. največ po 30 centezimov. Zanimivo je tudi da bodo prijave kontrolirali na njihovo verodostojnost podeštat skupno s krajevnim organop fašistične stranke. Tako Je odredil poljedelski minister. Kaj pomeni taka določba za našega ubogega kmeta nam je iz dolgoletne izkušnje predobro znano. Ne smemo Se tedaj čuditi, da je naš kmet izgubil že vso vero in vsako upanje. Njemu je danes že skoro Vseeno, kaj pride, da le nastane izprememba in sicer čimprej in da se reši sedanjega pekla. URUGUAJSKE VESTI Stavkovni val v Montevideu Po zadnji stavki stavbinskili delavcev v Montevideu, ki se je z uspehom končala in o kateri je S. T. svoječasno poročal, se je tu začelo močno sindikalno gibanje v vseh strokah. Zidarska zmaga je pomenila signal boja za vse kategorije. Pokazala ,ie pot izkoriščanim množicam in jim dala poguma za napad. Prvi o za-počeli boj elektricisti, ki so po 42 dnevnem štrajku popolnoma zmagali. Sledili so jim lesni delavci (mizarji), tekstilni delavci, čevljarji (Fabrica Nacional del Calzado), študentje, peki in drugi. Vse te stavke so se zaključile z zmago delavstva, razen čev-larjev, ki se še vedno nahajajo v boju svesti si zmage, kot prvi dan. Povdariti je treba razen gmotni, predvsem moralni pomen teh bojev. Po večini vse imenovane stavke so začele z neorganiziranim delavstvom. Sele tekom boja se je delavstvo organiziralo in častno stalo na svojem mestu. O stav-kolomstvu skoro ni govora. Zdramile so se kategorije, ki niso nikdar hotele nič slišati o or-j ganizaciji in baš zato bile najnesramnejše izko-rščane. Tako je treba predvsem omeniti osobje cestne železnice (tramvisti). Le ti so si ustanovili lasten sindakat, ki šteje danes tisoče članov in je morda številno najmočnejši. Že dejstvo sa.-mo, da so se začeli organizirati je tramvijsko družbo prisililo, da jim je dala nekoliko zboljšanj in je že sama v naprej določila, da se prvi maj proslavi z 2. minutnim odmorom, kar se že mnogo let ni zgodilo. Z veseljem je treba ugotoviti, da proletariat še ni izgubil zaupanja v lastno moč, kot se je to mislilo, zato stopa zopet trumoma v razredno stanovske organizacije, da tako brani svoje lastne interese in ,se usposablja za nove boje. Predpriprave za prvi maj Na pobudo Stavbinskega sindikata so v teku priprave za skupno proslavo delavskega praznika. 1. maja. Uruguajski proletarijat je razen na političnem polju tudi na strokovnem razcep- ljen. Ta razcepljenost seveda ne koristi niti enim niti drugim; v prilog je samo zatiralcem delavskega razreda. Izven avtonomnih šibkejših sindikatov imamo tri glavne centrale (o teli bom morda ob drugi priliki poročal), ki so do sedaj 1. maj vedno vsaka zase in po svoje proslavljale. V zadnjem času se opaža močno gibanje za združitev vseh teh sindikatov v enotno centralo, kar bi seveda bilo vsemu delavstvu samo v korist. Kot prvi korak je v programu, kot rečeno, proslava prvega maja. Več manjših sindikatov je že ugodno odgovorilo in upamo, da se bodo tudi glavne centrale povolj-no odzvale, tako, da bo letošnji prvi maj pomenil zbližanje n končno enotnost vsega delavstva v Uruguaju. Prvi ženski kongres Od dne 17.—22. aprila t. 1. se bo vršil v Montevideu prvi narodni (nacional) ženski kongres, katerega organizira Ženska Zveza proti vojni. To je prvi važnejši korak, ki ga storijo uru-guajske žene raznih pol. tendenc za priključitev ženskega spola v borbo za svoje ekonomske politične in socijalne pravice posebno pa, da dvignejo svoj glas proti vojni in za mir. Program kongresa je nadvse velike vainosti tako n. pr. bodo predavanja o: Politične in civilne pravice; Delavni pogoji za ženske; Socijalne razvade; Ženska in mir; Vzgoja in reakcija kot, faktorji vojne; Ženska, in demokracija; Vojna v Ameriki in Nevarnost nove svetovne vojne. Vsaki teli točk bodo sledile diskusije, zato bi priporočal Slovencem v Montevideu, da kdor more porabi to priliko in se kongresa udeleži. Vršil se bo v večernih urah v Ateneo de Montevideo (Plaza Libertad). PRED OBČNIM ZBOROM DRUŠTVA "IVAN CANKAR" V kratkem bomo imeli redni letni občni zbor našega, društva "Ivan Cankar". Kedaj in kako bo že odbor vsakega člana zasebno obvestil. Na ta občni zbor, ki bo letos posebne važnosti opozarjam že sedaj vse rojake v Mon-tevdeu tudi, če niso člani, da se istega, udeleže ter ako imajo kak poseben predlog, da to odboru nemudoma sporočijo, da se vključi v sicer običajni dnevni red. V zasebnih razgovorih se mnogo sliši o raznih željah posameznikov in nekli reformah, ki bi bile društvu v korist. Odbor bo vsaki pameten predlog upošteval in ne samo odbor, na občnem zboru bo vse članstvo, ki bo določilo kakšno pot naj društvo ubere za v bodoče. Zategadelj člani in ne-lan: oborožite se in pridite na občni zbor pripravljeni ! Deldop. NE DELAJTE ¡SKUŠENJ ampak bodite prepričani, da vam konvenira danes bolj kot kadarkoli: POSLATI DENAR vaši družini v Europo VLOŽITI VAŠE PRIHRANKE na dobre obresti KUPITI PREVOZNE KARTE z najboljšimi parniki po brezkonkurenčnih cenah pri Vašem starem prijatelji BANCO HOLANDES UNIDO SLOVENSKI ODDELEK CANGALLO No. 360 (med 25 de Mayo in Reconquista) BUENOS AIRES DOMAČE VESTI LEPA PRILOŽNOST Kdor želi lahko poravna jutri naročnino na prireditvi SPD. v ulici Alsina 2832- pri blagajni ali pri uredniku. ZA JAČENJE ŽIVCEV Železno vino za slabokrvne, pripravljeno na evropski način, dobite samo v naši slovenski lekarni FRANJA HUŠPAURA, calle F. QUI-ROGA 1441 na Dock Sudu, Buenos Aires. Steklenico stane 3 pese. pošilja se tudi po pošti, a je treba denar naprej poslati, v vsaki kraj Ar-gentinije. IŠČE SE Alojz Lozar sin Valentina Lozar iz Ozelja-na pri Šempasu, sedaj v Egiptu, išče svojega strica Janeza Lozar, ki je že pred vojno odpotoval v Argentinijo in ne ve nič o njem. Zato naproša* tem potom, kdor bi kaj vedel o njem, da proti povračilu stroškov javi na naše uredništvo. ali če bi morda sam čital te vrstice, naj se javi na našem uredništvu, ki mu bomo dali naslov od njegovega nečaka. A. B. Rosario. — Za vsako novico, bodisi od tukaj ali od doma, Vam bomo hvaležni. Kar poglejte kako je s prijavljenci in nam po možnosti pošljite novih. Pozdrav. V. L. Egipt. — Kot vidite smo Vaši prošnji ugodili. Sledi pismo. Pozdrav. M P. Mackena. — Ne zameri, da Ti še nisem odpisal. V pondeljek upam, da se Ti oprostim. Pozdrav vsem! Z A. Loma Negra. — V pondeljek Vam bomo vse natančno opisali kaj je potrebno in kakšna je cena. Pozdrav! Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO s krogi j iščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER i Restaurant "OSO RIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples. CENE ZMERNE — Prer-očišče po 70 cc-nt. Se priporoča lastnik PMiiio 2IVEC IZ VILLA DEVOTO Dne 24 maja praznuje G.P. D. S. v Villa Devoto svojo "Obletnico" v "Novem domu". Vspored se objavi pravočasno. NOVI NAROČNIKI IN PRIJAVLJENCI Marija Konic. Fonda Peter. Tilica Breščak, Anton Godler, Anton Hervatin, Butinar Roza, Butinar Alojzija. Butinar Josip, Merkulin Josip Franc in Anton krojačnica na Ituri, Družina slosel, Pavel in Ivanka. Iz uredništva in upravništva F. K. Cordoba. — Jug. patronatu za pom žrtvam Evrop. fašizma bomo sporočili, kot želite. Hvala za nove naročnike. Petelin Alojz in Mozetič Josip imata poravnano naročnino do konca marca 1937. Pozdrav. J. G. B, Aires — Za prihodnjo številko. Pozdrav! D.K.D. Ljudski oder. — Vaši prošnji bomo ugodili. Pozdrav! Franc. M. Rosario. — Brez priložene znamke informacijski urad ne odgovarja pismeno Plača je od 5 do 8 pesov, navadno pa na kon-trat. Nasvidenje! Franc. K. Banfield. — Menda nimamo pra vilnega naslova, ker nam je pošta parkrat list zavrnila, s pripombo, da Vas ne dobijo. Pozdrav! Cerkveni vestnik Zelo lepo je bilo na velikonočno nedeljo pri slovenski maši. Da še nikoli ni bilo v cerkvi toliko Slovencev zbranih v Buenos Airesu, tako drugi povedo. Jaz sem pa tudi videl,, da je bilo pri maši kakih 400 oseb pri popoldanski službi božji pa kakih 200. Posebno hvaležno pa je bilo sprejeto petje. In naj dam pevcem tudi jaz hvaležno priznanje za trud in žrtev, s katero so prihajali k vajam in za pesmice, ki so nam jih tako lepo zapeli da je vstajala pred nami Velika noč domače zemlje in nam je prihajalo kar toplo v srce. Le to prošnjo naj še pristavim, da bi se slišati in videti še velikokrat ali pa kar vsako nedeljo. Gospodu Cirilu pa še prav posebej toplo za- hvalo za trud in skrb in ljubezen in vnemo s katero se tako uspešno prizadeva za božjo čast-Na belo nedeljo je služba božja po navadi-Le potrudite se in pridite. Ime ima ta dan p° tem, ker so v prvih časih novokrščenci, ki so prejeli sv krst na veliko soboto, nosili do teg'1 dne belo obleko. V tem času, ki je za sveti krst posebno primeren so tudi tri Slovenčice prejele zakrament sv. krsta. Na samo velikonoč popoldne v cerkvi sv. Neže na Avalos. Bile so to Humarjeva Sonja-Jožica in dvojčki Diana-Cil-ka ter Lidija-Ivana Podgornikovi. Na sv. Jožefa dan smo pa Trampuževim krstili malega Janezka v cerkvi sv. Antona v Caseros. V petek je god sv. Jurija, mučenca, ki je v domovini znanilec pomladi. V sobota pa je god sv. Marka evangelista. Zopet se oglašam s prošnjo, da čim preje poravnate naronono za "Duhovno življenje". Samo en peso znaša. Kar bo kdo plačal čez to, bom pa hvaležno sprejel za tiskovni sklad. Nekateri so še za nazaj dolžni. Prosim, da tudi tisto urede. 18. aprila se preselim v župnišče sv. Antona Caseros 2730. Če je tam zaprto, pozvoni na Labarden 64 Telefon 61-1073. Doma sem navadno celo dopoldne, do 2 h. pop. in od 7 h-zvečer dalje. Hladnik Janez IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA OSORIO 5085 PATERNAL 6r HOTEL in RESTAVRANT "PACIFICO" Dalle CHARCAS 767 — BUENOS AIRES U. T. 44 (Juncal) 5406. Domača kuhinja: štruklji in kranjske klobase. Slovensko služabništvo. Lastnik: Anton Boianovic KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Rezultati v mesecu marcu: A. T. Blenoragija od enega dne, ozdravljena v 48 urah. N. B. Blenoragija trda, brez komplikacij, ozdravljiva v 6 tednih. K. L. Blenoragija z bulami, ozdravljiva brez operacije. Bule se igubijo v 5 dneh. N. K. Mehurni katar, ozdravljiv v 10 dneh. A. U. Orkitis podvojene, ozdravljive v 12 dneh. B. N. Kronifna prostatitis, ozdravljiva v 5 tednih. J. G. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar mehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri leta, se je pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravilno venerične bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v- Evrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Bra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Naš zavod je obiskovan od mnogih bolnikov s starimi boleznimi, nervoznost, itd. in je zelo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdrav-liško tajnost. Imámo zdravnike specijalizirane za vse bolezni. žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobe, zn ženske in za moške, s posteljnmi od nega pesa naprej nn dan. Daj amo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 idprto: od i)—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od i) do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 -- Dekliška Greda Balkanska žena V pretežni večini, bilo v Evropi ali Ameriki, Je zmagala ženska modernizacija. Ako pa bi hoteli stvar natančneje pregledati in pretresli, hi ugotovili, da, ta modernizacija, kakor tudi nobena druga, ni prinesla zaželjene sreče in blagostanja z ozirom na preprosti ali izgledni živelj balkanske žene, o kateri tu predvsem govorim. Ko človek prispe.iz naše divne Slovenije v nazadnjške balkanske kraje, kakor jih mi imenujemo, zadobi nekak čuden skoroda muSen ntis, ali ko se po par dneh nekoliko razgleda, zadobi čisto drugačn osliko. O splošnem razvoju makedonskega ljudstva, krajih in običajih hom morda enkrat pozneje spregovoril, za sedaj bom opisal samo to, kar spada v okvir lega članka. Naša severno evropska, modernizacija je za balkansko ženo zavita v tajnost. Niti se ne trudi za o spoznati. Menda nekako sluti, da bi ji ne prinesla sreče, da bi ji bolj gotovo uničila «e tisto trohico zadovoljstva, ki ga v svoji skromnosti nemoteno vživa. Ker živi v Makedoniji, na našem Balkanu, dve vrste ljudi, da je med njimi še več manjših skupin, k so si v veliki kontradiciji, je treba gledati dve sliki hkratu. Pretežna večina je pravoslavnih. Mohamedan-ske veroizpovedi po številu zavzemajo drugo mesto, ali turki, ki so se pred sto leti naselili v te kraje in so s svojim polumesecem tresli ves Balkan. Le ti zadnji so se naselili v skupinah in so si povsod postavili svoje "džamije" cerkve. V vsaki mohamedanski hiši se nahaja ženski harem, kjer je žena gospodar in kamor ne sme stopiti moška noga. V njem žena živi vse svoje življenje, ki ne pozna veselja, ne zabave in ne sme v moško družbo, četudi so gostje njene hiše, ne sme na sejme, sploh v nobeno čoveško družbo, nobeden moških jo ne sme videti o obraz, zato ga ima. vedno zastrtega s črno tančico. Ko dopolni deklica 12 let jo brž vtaknejo v harem in od tedaj malokdaj vidi božje solnce. Za očeta je prava sreča, če ima več lepih hčera, ker ko jih proda, priteče v njegov žep lep izkupiček. Dekleta prodajajo le v zla- tih turških lirah, lira je 250 dinarjev, ki o tur-čin zelo obožuje. Samo toliko denarja ima v papirju, kolikor ga rabi za vsakdanje potrebščine, vsega drugega ima zamenjenega v zlatih lirah shranjenega v nogavici ki jo vtakne v "čup", vre iz ilovice, ter vse skupaj zakoplje v zemljo. Še predno je deklica godna za ženitev, se oglasi kak kupec, očetov prijatelj, ki ima sina, ter zbarantata za hčer. Svota, ki je navadno od 30 do 120 lir je takoj izplačana očetu in je zaroka sklenjena brez, da. bi se mlada "zaročenca" videla ali poznala. Ko deček doraste in je goden za ženitev se vrši poroka. In še le po poroki vidi ženin nevesto v obraz, ko jo je pripeljal v svoj harem. Ako bi deček, lci je na ta način zaročen, umrl, bi imel nasledno pravico do bratove kupljene neveste njegov mlajši brat. Če pa umrje nevesta, tedaj oče kupec izgubi denar, češ, Alah hoče tako. Bilo je 27 leta ko sem se spoznal z nekim orožnikom, ki je služil na neki postaji blizu sv. Nikola v Makedoniji in mi je pripovedoval takole L "Doma sem iz neke vasi blizu Kumanova. Ko me je oče oženil sem imel 14 let, a nevesta pa 24. Sedaj imam 28 let in so mi umrle že tri FEODORA — Potegnil naju je, — vzklikne Foulton, — lopov je vedel, da je ta hiša prehodna, to se pravi, da v eni uliti lahko vstopiš, na drugi strani zopet lahko odideš iz nje. Tukaj je brez dvoma zopet odšel na ulico. •— Toda kam se je neki obrnil? — vzklikne obupano »'elaré, ko je gledal po ulici, ne da bi bil našel o Kitajcu kje kakšno sled. — Trdno sem prepričan, — reče Foulton, ko ,]e trenutek premišljeval, — da stavi Kitajec ni ravno brez Vzroka uporabil tega prehoda! Gotovo je hotel priti v ulico, kjer sva midva sedaj. Tukaj ima gotovo kakšno zavetišče. Nikar ne obupujte, Delaré, hodiva po ulici sem ter tja! Mnogokrat je človeku sreča ravno v zadnjem trenutku naklonjena, lco je že mislil, da je vse izgubljeno. ~~ Ali, jaz že res obupujem, — reče Delaré. — Vendar {'e pomislite, šest sto titoč frankov! In četudi bi moja tvrdka prebolela to vsoto, mar naj ''' pustil jaz kitajskega lopova nekaznovanega? Mar naj bi ti prokleti kitajski možgani triumfirali nad mojo inteligenco? Ali, glejte, kaj pa je to le tam? -t- spregovori hitro Arhibald Foulton in pokaže na neki temni predmet, ^i je ležal ob zidu, ki je obdajal dvorišče te hiše. — Tam je, — odgovori prav tako hitro Delaré, — n<1kdo brez dvoma izgubil svoj čevelj. Bes je, tudi ta čevelj je za naju izredne važnosti, odgovori Foulton zmagoslavno, odhitelje k zidu in pobral majhni predmet. — Ta ostudni predmet, ki ga držim v svoji roki, prijatelj, je pod gotovimi okolnost-1111 vreden šest sto tisoč frankov, kajti poglejte sem, to je kitajska sandala in stavil bi glavo, da je še Pred nekaterimi trenutki varovala majhno nogo poštena kitajca. 32. POGLAVJE. Prijazni gospod z kučmo Zares, ta sandala je Kitajčeva, — spregovori De-e veselo, približal se je in sandio iz bližine natančno P'emotril. Toda, dragi Foulton, kaj sklepate iz tega? ~~ Mislim, da je logični sklep popolnoma enostaven, odvrne Anglež. , kakšni priliki bi bil izgubil Yen-ho sandalo? uteui ko je hodil po ulici gotovo ne, prej bi se bi-tu zgodlo, ko je skušal splezati na zid in skočiti, pre-10 «joga. Toda poglejte tudi sem, Delaré, — odvrne veselo Foulton in pokaže z roko na zid, — vendar je včasih dobro, da si ljudje le malo umivajo roke! Poglejte, prijatelj, na zidu je izvrsten odtisek Kitaj-čeve roke, — sem se je prijel — tukaj se je podprl — povsod je pustil naravni odtis svoje roke. — Vi torej mislite, da je odšel v to hišo, katere stene vidiva tukaj? — Ne da bi to samo mislil, dragi prijatelj, o tem sem trdno prepričan! — Pojdiva torej v hišo in jo preiščiva! — To bi bilo najslabše, kar bi mogla v tem slučaju storiti, odgovori novinarski poročevalec. — Če je Yen-ho poiskal zavetja v tej hiši, tedaj ve, da je prišel k prijatelju. Prijatelj pa ga nama ne bo izdal, ves trud bi nama bil torej zaman. Če bi odšla v hišo, bi se s tem edino izpostavila nevarnosti, da bi naju tam umorili. — Mar naj bi tukaj prenehala z zasledovanjem? — vzklikne jezno mladi Francoz. — Ne, to ne more biti vaša volja, Foulton, kajti sedaj, ko veva kje je lopov skrit, gre samo za to, da ga poiščeva in zgrabiva! — Nadejam se, da bova to tudi storila, — odvrne Foulton — pri tem pa ne sme v a storiti ničesar nepremišljenega. # Povejte mi, dragi Delaré, ali ste kedaj prisostvovali lovu na lisice? Pri vas v Franciji je to seveda redkost, toda pri nas v Angliji lov na lisice jo zelo priljubljen. Kadar hočejo namreč uloviti lisico se lovci kar enostavno postavijo prod jamo in potrpežljivo čakajo tako dolgo, dokler se gospodu lisjaku ne zljubi priti na svetlo. V to svrho pa uporabijo tudi majhno sredstvo — jamo mu napolnijo z dimom. Pa tudi, če se to ne zgodi, se lisica vendar odloči k temu, da zapusti votlino. V trenutku pa, ko se pojavi pred votlino, se ji zaka-de v krzno krogle. — Kaj hočete s tem povedati, prijatelj? — S tem hočem povedati, da sva tudi midva sedaj na lovu za lisico in da nama bo Yenlio le težko pobegnil, če bova potrpežljivo čakala nanj. Splezajva na zid, postaviva se mimo na rob istega in mirno opazujva, kaj se za zidom dogaja. Stavil bi deset na onega, da ne bo minilo dolgo, ko se bo stari lisjak tam pojavil. — Tedaj pa? —• vpraša Delaré. — Tedaj bova uporabila svoja samokresa, — brez skrbi sva lahko, dosegla bova cilj. Sedaj veva, da je to tisti lopov, ki je ogoljufal tvrd- ko za šest sto tisoč frankov. Naprej, Delaré, — splezajva na zid, — mislim, da to ne bo ravno pretežko. Poglejte, tukaj je vdolbina, kamor človek postavi nogo, kar pa jo tudi pošteni Yen-ho storil. Ni treba posebej povdarjati, da sta bila v naslednjem hipu oba prijatelja na zidu,, ki je obdajal dvorišče, kamor je pobegnil stari Yen-lio. Pregnjani Kitajec je izbral to hišo, ker je vedel, da lio tukaj popolnoma varen. Bilo mu je namreč dobro znano, da je to hiša Armenca Kaluma, trgovca z dekleti. On pa je že daljo časa z njim trgoval. Ni mu bilo niti treba povedati, da je pred svojimi preganjalci ušel sem, dobri Yen-lio se je takoj napotil h Kalumu, da pregleda njegovo blago. Znano nam je, kaj se je tudi zgodilo, da je namreč Kaluin odpeljal Kitajca v podemeljski prostor, kjer so se nahajale ugrabljene deklice, in da je Yen-ho oli tej priliki odkril Feodoro, katere lepota ga je tako očarala, da je ugodil visoki Armenčevi zahtevi in mu takoj izplačal za deklico deset tisoč rubljev. Medtem ko sta Armenec in Yenho sklepala v podzemlju o tej ostudni kupčiji, sta Delaré in Foulton sedela na zidu in potrpežljivo čakala, da se bo stari Kitajec pojavil. Njuna potrpežljivost je bila zares stavljena na težko preizkušnjo, kajti pogajanje med trgovcem Kalu-inoni in starim Kitajcem je precej dolgo trajalo. Delaré je že dvomil o tem, da sta na pravi poti, da bi Kitajca zopet zasledila. Arhibald Foulton pa je bil železne narave in česar se je lotil, je tudi izpeljal. — Le ostaniva, prijatelj, — je dejal Delaróju tiho, kaj nama jo, če izgubiva kakšno uro? Jaz slutim, da ne sediva zaman tukaj na tej steni, temveč da--- —• Tiho, zašepeče v tem trenutku Delaré, — zdi se mi, da slišim, kako se nekje odpirajo vrata! -— Tako jo, zdi se mi, da so to vrata hleva, — odvrne Foulton. — Bodite popolnoma mirni, Delaré, orožje pa imejte pripravljeno! Trenutek pozneje sta zagledala Arhibald Foulton in Delaré tri osebe, ki so prišle na dvorišče. Siva megla je ležala na dvorišču, postave treh ljudi pa so se kljub temu popolnoma jasno održavale v njej. Delaré je takoj spoznal Kitajca, ki je s pomočjo nekega drugega moškega vodil neko žensko s seboj, ki pa je bila ograjena v širok plašč. — Hladnokrvnost, Dolaré, — zašepeče Arhibald Foul- Strana 6 No. 346 žene. Tudi starši so mi že davno umrli in precej veliko posestvo je ostalo meni. Radi trikratne ženitve sem prišel tako v dolgove, da se nisem mogel več ženiti, za prvo ženo sem'dal 110 lir, za drugo 70 in za tretjo 45. Na zadnje sem moral pustiti posestvo, da ga drugi obdelavajo in vživajo ter se podati v žandarmerijsko službo. Kakor hitro pretečejp tri leta in si bom tako prihranil nekaj denarja, se odpravim takoj domov, da se oženim z dekletom, ki bo stala najmanj 120 lir, bolj grde in stare nočem." Kje si kultura dvajsetega stoletja, sem tiho vzdilmil. Mnogo sličnih in tudi pestrejših sem slišal in videl. Mnogo bolj je svobodna žena pravoslavne veroizpovedi. Ni ji treba nositi zakritega obraza in tudi zaduhlega harema ne pozna. Jezdi konje, kar ji je v poseben ponos, pleše in poje s tovarišicami in tovariši v kolu, ki je vsako sredo popoldne kot običajen praznik. Kolo je narodn ples, ki ga plešejo vsi moški in ženske, stari in mladi. V kolu je pravzaprav zapopade-no vse veselje balkanske mladine. Na teh plenih se mladenič in mladenka spoznasta ter jima vzklije prva.ljubezen, ki je vseskozi poštena in idealna. Matere in očetje se ob strani :-a-djejo nad mladino ter se spominjajo svojih mla dih let. Vsaka vas ima svoj določen prostor, kjer se zbirajo ob takih prilikah. Vsaka vas ima poseben praznik na dan kakega svetnika, ki ga praznujejo že iz Pamtiveka. Dekleta se na ta dan na šminkajo, to je da si pobarvajo lase, ki se spremenijo za tisti dan v rujavordeče, kar je pri njih najbolj v modi. Najboljši plesalec ali plesalka se izbereta na ta dan, ki ga vsi nekako zavidajo in blagrujejo obenem. Ako je najboljši plesalec dekle, ji seveda ne manjka mla-deničev, ki ji šepetajo na srce sladke besede, ali ji v kolu glasno zapojejo: "... ne iskam da robotiš, mare, u mene če sediš". Macedónica je dobra gospodinja ter izdeluje s kolovratom in s statvami provrstno domače blago. Ona sploh ne pozna kupljenega blaga ali obleke. Nikdar jo ne boste dobili brez dela. Z veliko natančnostjo goji cvetlice ter zna pripraviti razne kuhane barve, kot bi bile narejene v kaki kemični tovarni. Ženitovanjski običaji so zelo obširni in jih radi pomanjkanja prostora ne moreni na tem mestu opisati. Omenim naj le, da veliko, sko-roda glavno vlogo igra — devištvo. Brez devi-štva je zakon neveljaven in navadno to imenujejo makedonci "blago rokipe". Ako nevesta ne prinese možu devištva, se ne pije rakija in to je dovolj poniževalno zanjo. Po prvi zakonski noči, če je bia žena nedolžna, se mladi mož ton svojemu prijatelju, — pustiva te ljudi, da liodo pri-šli eisto blizu, potem pa bova Kitajca--- Toda Foulton š-e ni fisto izgovoril svojega stavka, ko .jo Dolaré, ki se ni mogel več premagovati pri pogledu na lopovskega Mongola, divje zavpil: — Obešenjak, lopov, imam tc sedaj in ne boš mi ve«; pobegnil! Zamolkel krik, ki se je izvil staremu Kitajcu iz prsi, .jo bil divjemu Delaréju v odgovor, — tedaj pa se je zdelo, da so vse tri osebe začele po dvorišču hitro bežati, vsekakor so nameravale doseči vrata od lileva, da T j i se ponovno skrile v svoje zavetišče. Medtem pa je že odjeknil strel iz Delaréjevega samokresa. Tudi Arliibald Foulton je parkrat ustrelil, — tedaj pa je nekdo kriknil, da je trgalo srce. Dim od smodnika je napolnil dvorišče in tako zakril očem Delarčjn in Foultona vse, kar se je godilo na dvorišču. Tedaj pa--- Vemo že, da je Arliibald Foulton odkril strašno ros-nico, ko sta z Delaréjem zapustila svoje skrivališče. Opazila sta, da leži sredi dvorišča neka oseba, ki sta jo najprej smatrala za starega Kitajca. Konij pa se je Arliibald Foulton sklonil k njej in od-grnil plašč, ki je pokrival obraz, je obupano kriknil: — Grom in peklo, — Delaré, kaj sva storila? — Ne, ne to ni mogoče, to se ni moglo zgoditi, — in vendar ta obraz,..... usmiljeni Bog v nebesih, Delaré saj midva sva usmrtila Feodoro! Ni mogel razumeti, kaj se .jo zgodilo in že je začel misliti, da je vmes kakšna čarovnija. Pa tudi sam Anglež, — čeprav je sicer trezno mislil — vedno je tako hladnokrvno in mirno premišljeval, — si ni mogel sedaj pojasniti, kaj se je zgodilo. Bilo je in ostalo je jasno, da se je Feodora, ki sta jo v hiši trgovca Pristova zdravo pustila, naenkrat znašla v luknji, ki je služila staremu Kitajcu za zavetišče. Kaj je mogla imeti Feodora skupnega s starim Kitajcem in tistim tujcem, ki sta jo pripeljala na dvorišče? Tisoč zagonetnih vprašanj so je porajalo v dušah obeh, toda na nobeno si nista vedela odgovoriti. Vendar se je Arliibald Foulton s hitrim pogledom prepričal, dn je tukaj predvsem potrebna nujna pomoč, če je Foodorino življenje sploh še mogoče rešiti. Feodora, — zaječi Arliibald Foulton in jo pogladi z drhtečo roko po krasnih plavili toda razkuštranih laseh in .ji jih odstrani s čela, —ne, ne, nobena podobnost me ne more varati, — ona je — naša Feodora. Ah, prijatelj, midva sva jo morda usmrtila! — Toda ne, — zašepeče Foulton, — še je v njej živ- poda na dom njegove žene kjer ponudi rakij" najprej očetu in potem še ostalim, če ne pa iz-bije kozarcu dno in vlije v njega očetu pijačo, ki seveda teče na tla, to pa je očetu v največjo sramoto. Skoro v vseli slučajih tak zakon ne drži in se loči. Razmeroma je teh slučajev zelo malo, ker balkanske žene še ni objel duh "modernizacije ter je zato v svoji skromnosti in tihi sreči zadovoljna. Anton Podlogar POZOR — KROJAČNICA "I A CONFIANZA" naznanja, da se je preselila v nove in večji lokal v Avda del Campo 1306, (zraven elektr. železnice) Obenem sporočam, da sem dobil nove jesenske in zimske vzorce. ANTON KLINC Avda. DEL CAMPO 1306 Buenos Aires ljenja — samo ena krogla jo je zadela in kolikor morem sedaj ugotoviti, .jo je ta krogla zadela v prsi, toda ne daleč od srca. — Tedaj je izgubljena, — odgovori Delaré, ki je vil roke, — midva pa, Foulton, sva postala njena morilca! Ali, zakaj nama je prišla sploh ta nesrečna misel, da bi zasledovala tega starega Kitajca, kaj pomeni naposled šest sto tisoč frankov napram dragocenemu človeškemu življenju, ki sva ga morda z lovom na razbojnika uničila? — Ne pritožujte se, Delaré, ne jadikujte, — ga prekine Anglež, ki si je zopet pridobil svojo'prejšnjo hladnokrvnost. — Pomagajte mi, dn dvigneva Feodoro in jo čimprej odnesova iz te hiše, kajti pri Bogu, nekaj mi pravi, da si tukaj nisva niti varna svojega lastnega življenja! — Vi mislite, da bi nehali zasledovati tega lopova? — za škriplje Delaré z zobmi. Ra, sedaj bi tega lopova zadavil s svojimi lastnimi rokami, če bi ga mogel dobiti! — Naprej ga ne bova lovila, — odvrne Foulton in pritisne žepni robec na Feodorino krvavečo rano, da ne bi morda izkrvavela, — razen tega pa sem tudi trdno prepričan, da je Yen-lio že zapustil hišo skozi kakšen podzemeljski hodnik, — razen tega pa ste tudi sami dejali da je človeško življenje dagocenejše kakor pol-milijona tega Kitajca! Hitro, primite Feodoro in beživa! Mladi Francoz se je sklonil, s Foultonom sta odnesla Feodoro, katere obraz jo bil smrtnobled in ni izdajal več sledov življenja, z dvorišča in skozi odprta majhna vratica na ulico. — Kam sednj? — vpraša Delaré. — Domov? — Mislim, da bi je ne odnesla domov, — odvrne Foulton, — kajti s tem bi ji slabo pomagala, ker se mi zdi, da je takoj potrebna operacija, s katero ji bodo izrezali kroglo. Najboljše bi bilo, da bi Feodoro odpremila v kakšno bolnico, toda daleč naokoli ne vidim nobene kočije. — Ah, ko bi imela sedaj tukaj svoj avtomobil, — vzdihi« Delaré, — v nekaterih trenutkih bi bila Feodora v bolnici. Toda ostanite tukaj, Foulton, odhitel bom kar najhitrejše v prvo glavno ulico, morda se mi bo le posrečilo, da bom. prignal sem kakšnega izvoščka. — Hitite, Delaré, — reče Anglež, jaz bom medtem položil Feodoro tam preko v tisto vdolbino na oglu, kjer bo malo zavarovana pred vetrom. Toda prosim vas, poskrbite, da bi kočija čimprej prispela sem, kajti tukaj gre za dragocenost, ki si je niti predstavljati ne moreva! Medtem ko je Foulton to govoril, je bil bil njeg"v prijatelj že daleč, hitel je, kolikor so ga nosile noge v sosedno ulico. Sicer je bilo v njej mnogo kočij, toda v vsaki je sedelo po nekaj ljudi. Med velesojmom v Nižnjem Novgorodu je izredn" težko dobiti kakšno kočijo, kor so vse zasodene in !c> redkokdaj se posreči dobiti kakšnega kočijaža sanio z« visoko svoto da odpelje na željeno mesto. Delaré je zaklical nekaterim kočijažem. Ti pa so samo zmajevali z glavami in vsi so mu en11* ko odgovarjali: Naročeno! — To se more zgoditi samo v kakšnem ruskem n'e" stu, — vzklikne Delaré ogorčeno, — tam leži ranje"11 oseba, morda že umira, toda nihče teh obešenjakov noče peljati — ah, tam prihaja trojka, še tam boni p0' skušal svojo srečo! Samo za trenutek ustavi, kočijaž! — Mar ne vidiš, bačuška, — odvrne kočijaž, — da .le trojka zasedena, — že vozim nekega gospoda. In res, v trojki je sedel gospod, oblečen v bogato krZ" no, v katerega je globoko potisnil svojo glavo, čepi,(lV ni bilo zunaj tako mrzlo, dn bi bila potrebna taks"11 previdnost. Sedaj pogeda tudi gospod. Zdelo se je, da pripada boljšemu razredu. Njegov bi" di obraz je bil obrastel s črno sivkasto brado, izp' kučme pa so mu gledali skrbno počesani črni lasje Delaré je sklenil, da bo skušal gospodovo sočutje od Morda se mu bo posrečilo, da mu bo gospod prepust'' svojo trojka za kakšne četrt ure. — Bog moj, vend»r ne bo kristjan pustil ranjenega in umirajočega '>r