toweh Dom je Amerikanskega Slovenca. Washington, D. C. 12 Sušca 1891. Prečastiti Gospod. Vaše prijazno naznanilo o novem slovenskem časopisu me je kaj iznenadilo. Neizmerno me veseli, da so naši možaki taki naprednjaki, Bog jih živi! Ali res mislite ze letos pričeti? Gotovo čem hitreje tem bolje; bajti amerikanski naši rojaki potrebujejo slovenski časopis. Dobro tudi veste, da sem jako navdušen za karkoli bi pospešilo večni in časni blagor naših bratov; in dasi je bil in j« še vedno slovenski časopis xa Ameriko ena mojih najlepših in najbolj resnobnih do-mišljij, vendar bi bil jaz v tej reči jako počasen. Če le pomislim kaj je vsega treba takoj v začetku ' zdi se mi, kot da bi me kdo z mrzlo vodo polil in moje navdušenje razkadi se mi pred mojimi očmij kot tisti balončki ali mehurčki, ki smo jih otroci iz milom ali Bi žajfenco delali, 1. Bi trebalo materij ala in delavcev: 2. Urednika, pisateljev indo-pisovaleev; 3- "Last but not least,." (slednje je še najbolj potrebno) naročnik'"'- T" vsako od teh treh pogoj spremljajo neznanske zapreke. A to je gotovo, dokler niso to tri pogoje uresničene, bo slovenski časopis umrl predno se •bo rodil. Toraj brez njih ■ bi jaz nikdar in nikoli ne začel slovenskega časopisa. ..;/ Pa oglejmo si te pogojo malo bližej. Najpoprej morali bi imeti slovensko tiskarnico; Prostor bi nam menda tolike preglavice ne delal. Ali prostor še ni vse, kje so stroji, mašine, in papir in t. d. potem delavci, eden strojevodja, mašinist, eden stavec iti sluge ali nekaj pomagačev. Stroj in druga • potrebna orodja in papir knpi se lahko v Ameriki, morebiti črke tudi, ravnotako lahko pomagače najameno, toda strojevodja in stavec morala bi priti dva prav dobra in zanesljiva moža iz Evrope, ker nevera čo s? kdo izmed naših fantov razume na to reč. Pa le pomislite koliko bo to stalo v^saj lahko preračunite, in kdo bo ves ta denar založil? Pa to še ni vse! Kje pa imate urednika? Seveda jaz s«m vedno tako mislil in bi od tega niti za las ne'odstopil: glaviii urednik mora biti vselej duhoven, zato da bomo gotovi, da bo list strogo katoliški. Dokler ste Vi v Tower-u ne potrebujemo druge glave.. Vendar bi aiiti Vi, niti kdor koli drugi duhoven ne mogel zadostiti, razun če bi ne imel druzega dela nič ali vtaj ne dosti; inzategadel bi potrebovali kakove-ga urednika-pomočnika. Jzobra- žon wta™e spravljal bi lahko oba posla. _ Kje so potem pisatelji:! Ki bi Vam od časa do časa pošiljali dobre članke, podučljivega ali razvedrilnega zwacaja. Za to bi Mi edini naši duhovniki /možni toda na. koliko ise jih zamorete zanesti? da bi pisali izvrstno slo-v«nšino in zraven nikdar ne mla-tl]i prazne slame. Nekaj svitiih zvezd vzhajati tudi vidim na ob-nebju prihodnjega roda mladih slovenskih duhovnikov. Nekaj j1« je sedaj še v semenišču in drugi naj še pridejo iz tvrope Toda predno bi list izhajati začel, morali bi imeti lepo število tacih člankov že v rokah vsaj za nekaj mescev naprej. Jn potem kje so dopisovalci? To bi bili naročniki lahko sami. Seveda te bi morali poiskati po celi Ameriki. To sem pa jaz tako-le mislil., Vstanovilo naj bi se podružnica našega društva Sv. Cirila in Metoda, kjerkoli je naj Slovencev in potem bil bi vsak ud ob enem naročnik, kajti list bi moral hiti društvena lastnina in društveno glasilo. Le tako bi se Vam naročniki zagotovili in žnjirai zagotovljen bil bi obstoj časopisa. In jaz mislim, če je sploh vredno da se kaj zida naj se zida na skalo, da nebo delo in trud zaman. Kako pa ustanoviti podružnice? Prav lahko: jaz bom imel letos skoraj tri mesece počit, nic. Ali bi ne mogel v tem času vse slovenske naselbine obiskati? Povsod bi me radi sprejeli, kamer bi prišel, ker potrebujejo duhovna, ki bi jih slovensko spovedal. Dal bi jim tedaj mali misijon, spravil jih z Bogom in v spomin zapustil bi jim in nam podružnico društva sv. Cirila in Metoda. (Izvrstna ideja-kar so ni zgodilo prvo leto, se zna še pozneje dovršiti, o. ured.) Če se mi je po Božji volji in z Vašo pomočjo posrečilo v Towor-n TrTv Ely. j u, IčSka]" b rsfe mi tudi drugod ne? Le vedeti bi moral kje da Slovenci stanujejo in nekaj denarja bi moral imeti za «ačettk. Potem ko bi Društvo štelo podružnico po celi Ameriki povsod koder so Slovenci, potem pravim, ne bilo bi težko začeti s časopisom. To je v kratkem moja misel in moj svet o slovenskem časopisu. Fr. Ks. Bajec. > Odgovor uredništva. v - Colnič "Amerikanskega Slovenca" je z brega po morju splaval, nazaj na breg ga ni moč vrniti. Stopimo torej skupno po bratovsko vanj, mirno in složno Sesljajmo in vodimo ga med šumečimi valovi, da se nezadeneob sive in silne morske skale in da ga valovi ne pogoltnejo, ampak da bo naša vožnja po morju tega življenja v zabavo in poduk, krmimo s zjedinjeno srčnostjo in pogumnostjo za pojasnenje in zboljšanje domačih naredb, dušnega in telesnega blagra. Nezaos-tanimo kakar ptujci tu na novem »vetra, ampak posnemajmo druge narode, ki hitro napredujejo na cerkvenem pozoru, imajo svoja društva, imajo veliko število časopisov, ki jim amerikanske zadeve pojasniijejo, nele samb o zadevi rokodelstva, kmetijstva in rudarstva, ampak tudi sporazumljajo .politiko in. dahdaiiešnozgodovino. Ako torej s zjedinjeno močjo delamo, ne bo težavno našega "Amerikanskega Slovenca izpeljati v varno zavetje, obloženega z rodovitnem bogastvom naravnem in nadnaravnem. Da bi pa bila njega stalnost gotova, naj "se ustanovi, kakor hitro mogoče družba sv. Cirila in Metoda po vsili naselbinah slovenskih v Ameriki, naj se vpelje, po osnovi č. gospoda Bajec-a iz Washington-«;, društvo, ki bi prervelo v last časnik v blagor slovenskega naroda, in stalnost" Amerikanskega Slovenca bi bila zagotovljena. Ker se pa ta osnova no da tako hitro izpeljati, je torej treba da naš "Amerikanski Slovenec" z 11. številko nadaljuje in obišče prvič vse tiste, ki so ga bili naročili, kakor tudi druge prijatelje, kolikor nam jn, je znano, ki ga bodo znabiti z veseljem sprejeli in ga tudi naročili, kakor hitro ga spoznajo. —Amerikanski Slovenec seje preselil iz Chicago v Tower, Minn., zavoljo bolehnosti poprej-šnega vrlega ureditelja g. Anton Murnik-a, kteremu bodi očitno izrečena zahvala za njegovo gorečo unemo za slovenski narod, ker on je bil prvi ki je ,, Amerikanskega Slovenca" sprožil. Kolikor bo toraj mogočo, pri naši slabi moči, bo "Amerikanski Slovenec navadno izhajal vsak petek in prinašal narvažnejši in za-nimljivši dogodbe vsacega tedna sicer pa bo obravnaval in predstavljal tudi druge podučjlive zgodovinske črtice in naredb«; nadalje bo objaval napredke našega 19. stoletja bodisi v cerkvenemali političnem oziru bodisi na domačem ali občnem polju v poduk in zabavo z vso resnobnostjo in samostalnostjo. * * Washiugton 7 Prosenca 1892. Ne-popisljivo ste me razveselili z novico da ste Vi prevzeli Amerikanskega Slovenca. Bog Vas živi da eto so potrudili za sveto narodno stvar. Res če bi časopis sedaj zamrl desetkrat težje bi ga bilo pozneje v Življenje poklicati inreklo bi-se lahko da naš nnrod 'oni zrel časopis. Fr. Ks. Bajec. pomanjkujo, vendar so poprime-rno dela s zaupanjem na pomoč od vnetih Slavije sinov, posebno pa od prečastitih duhovnikov in od ljubih poštenih rojakov. Da nam bodo postregli z dopisovanjem in pomogli z naročbo in da bodo prozrvali kake opovere radi Slovenščine, ki nam tukaj v mrzii severni Minnefloti ne teče tako gladko kakor našim rojakom ob bregovih Save in Soče v ljubi Kra.ijski domovini. Uredništvo. Amerikanske novice. V Ely, Minn, so jc 21. svečana v tretjem predorujtamošnega železnega rudnika ogenj vnel in z velikim plamenom švigal iz jame. Ko je bilo ravno nedeljo jutro, delavcov ni bilo ta čas v jamah. Pri gašenji se je nek finlandec ponesrečil. Rudniškim delavcem se je posrečilo z velikim trudom in večdnevnem naporom požar vsaj toliko ustaviti, da se ni razširil tudi po drugih predorih. Celi teden je divjal ogenj; zate radel je še sedaj veliko mož brez dela. Pozneje: Ogen je pogašea^in delo se zopet pričelo lahko oborožimo razven omenje nega števila izurjenih vojakov v v potrebi 8,567,258 mož. logašeiv^in^del Okusnega sadja in raznih slad-ci. Ko stopi in vidi svoje reči po tleh, obrne se proti tovarišema in jima reče sinoje; ,,Nikar vendar ne bodita tako neumna!" To je bila vsa njegova jeza. Ko je dovršil 1. 1846. bogo-slovske šole, poslali so ga škof za kapelana na Trebeljno, kjer je pobožni Lovrenec marljivo delal v vinogradu Gospodovem do 1. 1851. Ostal je goreči kapelan Trebeljčanom mnogo let v blagem spominu. Ko je bil že v Ameriki, spominjali so se ga še zmerom. S Trebeljnega je bil promeščen na Dobrovo. Tukaj je ostal do 1. 1854,, kjer je nekaj časa opravljal tudi službo učitelja. Z Dobrove je pisal dne 23- septembra svojemu prijatelju g. J. Vovku. Naj posnamem iz tega lista nekaj vrstic, ki kažejo njegovo pobožno srce. ,,Cas res hitro teče," piše, t MISIONSKO. Lovrenec Lav ti žar, apostolski misijonar med Imlijani v severni Ameriki. (Ponatis iz Drobtinic za leto 1891.) Ko sem nabiral pred leti gradivo za življenje misijonarja Fr. Pirea in lansko leto za p. Otono Skolo, ki sem ga priobčil v Cvetju, našel sem tudi marsikateri list iz peresa L, Lavtižarja. Jel sem se bolj zanimati. Res sem nabral toliko gradiva, da sem mogel sestaviti kratek pregled njegovega misijonskega delovanja po njegovih lastnih poročilih. Marsikatero črtico iz njegovega prejšnjega življenja mi je povedal tudi proč. gosp. kanonik Vovk. V porabo mi je izročil tudi nekaj listov, katere jo rajni misijonar pisal njemu in gosp. S. Wilfami, ki je bil takrat župnik v Kranjski Gori. Po vseh listih veje neka izredna ljubeznivost, ponižnost in pobož-nost. Potemtakem se ni čuditi, da je bil ponižni Lovrenec toliko naša dolžnost je grehu se'odpove- priljubljen svojim prijateljem, pa dati in Bogu se z vsim svojim ser- tudi drugim imenitnim gospodom, torn udati. Ako se nam to doz- ^kor bodemo videli. ,,žc je dve leti preteklo, kar sem na Dobrovi. Oj, v koliko rečeh bode treba že samo od teh dveh let odgovor dati! Ko bi Bog ne bil neskončno usmiljen, pač bi ne mogel upanja imeti, da pridem v nebesa k svetnikom, katerih življenje se ja na svetu svetilo v najlepših čednostih in dobrih delih. Sramota in velika žalost me spre-letujeta, kadar premišljujem te častitljive vzglede in pa svojo veliko pamanjkljivost. Nunc propria experientia edoctus sum, quam durum et difficile sit liomini, qui noil a teneris annis comitante gratia divina vitae vere christianae studet, serioribus annis perfectius Deo servire. (T j.: Sedaj me uči lastna izkušnja, kako trdo in teško je človeku, ki se ne trudi od mladih let s pomočjo milosti božje za res krščansko življenje, služiti še-le v poznejših letih Bogu z večjo popolnostjo.) Ni le izgubljen tisti čas, ki ga nisi obrnil v božjo čast, temveč tudi dušne moči os-labe; tudi Bog daje takim manj milosti, kakor pa onim, ki so vse življenje lepo njemu služili. So sicer nekatere izjeme, postavim sv. Avguštin, pa le redke. Morebiti mi bodeš odgovoril: Kaj misliš svetnik biti? To kaže duhovno prevzetnost. Vem, da se ne smem predrzniti biti takih mislij, da bi postal enak kateremu svetni- ■ * ku, toda vendar moram želeti, da bi tako živel, kakor na* uči sv ' evangelij, ker potem bodeiiwr so- -j jeni. Ne zameri, da Ti b takimi prav malo mikavnimi rečmi delanr te- t žavo. Dobro je otožnemu srcu, če | mOre dobremu, zvestemu in mol-čečemu prijatelju kaj potožiti. Kako si neki zvedel, da bom šel v Afriko?! Jaz reve«—v Afri- ■] ko! Se tukaj tako malo premorem, bodem pa tako častitljivo in tudi težavno delo prevzel? S ročen pač | res, kdor je od Boga v misijon poklican! Kar se meno tiče, resnično je samo to, da so mi Jeran jn še nekateri drugi prijatelji v Ljubljani rekli, naj grem tudi v Afriko. Jaz da nisem mogel reči drugega, kakor: Nisem za to! Bog daj »rečo vsem misijonarjem, molim« za nje . . . Sedaj sem od šolo odstavljen, dali so nam prav vrlega učitelja And. Praprotnika itd. Kakor kaže ta list, ni še mislil Lavtižar o tem cašu na to, kan je storil nekaj mesecev pozneje. Po štiriindvajsetletnem trurlia-polnem delovanju med Indijaniiv severni Ameriki pride ondaj Fr. Baraga, škof Amazonijanski iu apostolski namestnik na Michi-ganskem, zopet v svojo domovina iskat novih misijonarjev, ker je žetev velika, ali delavcev malo. V svoji obširni škofiji je imel le deset mašnikov. Za božjo čast in žveličanje duš ves vneti Lovrenec se sedaj odloči, za težko žrtev. Sklene dati slovo prijateljem, znancem in domovini,, da bi iskal duš za Jezusov hlev med divjaki—indijani. Dne 19, maja 1. 1854. že piše svojemu prijatelju A. Zamejcu, uredniku Zgodnje Danice, med drugim o Bvojem potovanju iz Pariza tako: Na Dunaj som prišel 10. maja po železnici. Ko> sem drugi dan opravil vse potrebne reči, priporočim se še Bogu in Maic.l Koži i v in odrinem zvečer proti Moravski in Ceski. Po tej železnici prideš najhitreje v Pariz. Skozi Moravsko sem se vozil po noči, zato nisem mogel viditi ne dežele, ne mest. Po dnevu sem pa ogledoval lepo tuje kraje, kolikor s« Y more iz voza. Češka dežela je tod, koder sem se vozil, videti lepa in rodovitna. Ni prav ravna pa tudi velikih hribov ni. Proti deseti uri sem bil v Pragi, glav- v nem mestu Češke. V tem mestu sta dva, tudi na Kranjskem znana in češčena svetnika pretrpela smrt za Jezusa.. Sv. Vaclav, ki je imel posebno-veliko ljubezen do Jezusa v sv.. Rešujem Telesu, pripravljal je-sam iz grozdja vino za sv. mašo* sam je pekel tudi hostije. Obiskoval je pogostokrat tudi v hudem mrazu cerkve. Če so bile zaprte, molil je pred vrati sv. Rešuje- Te-o. Zavoljo te gorečnosti mu je dal Jezus tudi krono mučeništva } To je gotova največje plačilo, ki ga more dati. Bog svojim ljubljen^ cem. Drugi itiučenik in varili Češke je sv. Janea Nep., ki je bil goreči pridigar ia izpovednik v Pragr.. Tega je, kakor je vsem znano-« elel vreči hudobni kralj Vaclav reko Veltavo, ki teče skozi mesto. Njemu na čast je postavljen posebno lep oltar v stolni cerkvi. Tudi njegov jezik, k£ ni strohnel, hrani se omdi. Iz Češkega smo prišli na Saksonsko. To je pač lepa (Mela, posebno okrog vellikega Dirazdan-skega mesta. Polje je vse ravno, J lepo. obdelano. Iz vsega so vidi, da ljudje tukaj lahko žive. Tukaj sem videl tudi prvič v sxojem življenju mline, katere goni veter; veliko jjh je po polju, mesto kole* imajo štiri zelo velike in široko lesene lopate, katere suče veter, kakor sicor voda kolesa. Ko sem z veseljem ogledoval lepe ravnine in zala polja, pogrešalo je moje oko nekaj drugega, kar dobrega kristijana posebno p<> Kranjskem, tolikanj razveseljuj?-(Dalje pri.) Amerikanski Slovenec." NAROČBA: Pervi in edini Slovenski časopis v združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Canada po $2.50 (dva dolarja inpol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gl, a. v. Znižana cena. Ako pa kdo denar za pet oseb J skupaj pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; tako, da za pet naročnikov se plača samo ?10.00 in za Europo $12.50 ali 25 gl. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej in jo koj z naročbo v pismo varčno pristaviti potem kolek ali stamps pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr. V. Rev. Jos. F. Buh, Amerikanski Slovenec, Tower, St. Louis Co., Minn, t. U. S. Ameriea. „U. S. Amerika'1 samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo. "Amerikanski Slovenec." The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2.50; for Europe $3.00. Cena naznanil in oglasov •a 12 vrstic "Brevier" (square 1} piilea): 50 lino leto 18-00 Pri večjih oznanilih (oglasili) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. ADVKHTI8ING-RATES. One "Square" (12 lines "Brevier" or li inches): One week *o to~ Tfiree months $0 '00 TWO weeks 1-25 Six months 11-00 One month 2 00 Nine months 15 00 "Two months 3 50 One Year 18 00 Considerable rebate on large advertise-me nts. All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Buh, Editor and Publisher. DOPISI. dokaž verne svestobe slovenskega naroda. Omenil je tudi slavna dela slovenskih škofov in rnisjo-narjev, ter je tudi ljudstvu čestital, da smejo milj. g. opata Bernard Ločnikarja prištevati mej svoje vrle rojake. Po pridigi šlo je 52 dečkov in deklic k sv. birmi.-- Birma pri sv. Štefanu. Kakor naglo našega ,,Slovenca" v roke dobim, brž pregledam, kje je kaj od Slovencev iz tu kajšne dežele ali iz naše stare domovine. Po sebi tudi druge sodim. Tedaj zopet nekaj i/. Slovenske naselbine v rodovitni Minnesoti. Zveseljem so Kranjci sprejeli novico, da milj. g. škof Zardetti pridejo k nam birmovat. Koj po sv. maši smo razdelili opravila pri ulovosnem sprejetji našega višjega ^pastirja. Možje in mladenči so postavljali slavoloke in maje žene in dekletaso. (pripravljale dobro južino pri cerkvi za ptujce in domačo nakatere dekleta so pa čedile in brhko venčale cerkev in altarje. Vsredo, 28 tega oktobra bilo je vse pripavljeno za sprejetje. Papeževe slovenske in amerikanske zastave so vihrale po visokih majih, cerkev je bila, kakor v enem vencu, možnarji so pokali, da se je vse treslo. Mladenči so tudi jahali milj. škofu 2 mile naprot; da so ga na lopo okrašenih konjih spremljali v našo naselbino. Vsa fara je pred cerkvijo v lepi vrsti - željno pričakovala svojega škofa in kleče sprejemala njegov blagoslov, ko je šel po sredi nastavljene skoz vrsto v cerkev. Tukaj so ga pevci in pevke pos-dravili z slovensko pobožno pesmico. Nato bila je slovesna sv. Maša z leviti pri kteri je milj. g. *kof asistiral na sedežu in zatem ginljivo pridigoval v nemškem jeziku. Dejal je, da se je kar začudil videti krasno sprejetje t tem jesenskem času in v tej majhni fari, in da je dobil zopet novi Pri kosilu so se pevci in pevke, kterih je veliko tukaj, skupaj zbrali in ginljivo slovenske narod ne prepevali kar je bilo priljudnemu škofu neizrečeno vseč. Popoldne smo še imeli slovenske Pete litanije, milj, g. škof so dali blagoslov z sv. Resnem Telesom in nato je po cerkvi mogočno zado-nela ,,Zahvalna pesen." Cerkvene petje so škof nazadnje še posebej pohvalili. Pri tej redkej slovesnosti so nam tudi pomagali sosedni duhovni, č. g. Nagel, češki gospod, č. g. Vincens O. S. B. slovenec, č. g. Anton O. S. B. in č. g. Kit-owski, poljec. Fara pri sv, Štefanu je nar starejša v Združenih državah, rase pa počasi, ker se večidel ljudje boje gozda se lotiti in z njega narediti rodovitno polje. Vendar imajo Slovenci malo kje po mestih lepše domovanje kakor naši boštarji. Res se v mestu nagliši kaj zasluži in se redoma ob cašu penezi dobe, pa so tudi stroški potem; naši kmetje samostojno obdelujejo pridno svoj svet, dofye pošten živež, zemlji pa pripavlja čas in delo večo vrednost. Vsaj pred nekaj leti nobeden teh našel n ikov ni nič imel sedaj pa imajo lepe kmetije, Trop živine v hlevu, tako da mirno in dovolj srečno žive z svojimi družinami. Možaki po zimi derva delajo za naprodaj, jih vozijo po 10 milj daleč v mesto St. Cloud, Spomladi in v jeseni se nad štori temljajo, po leti pa rahljajo zeruljCL. in spravljajo pridelke v žitnice. Ravno tukaj v fari sv. Štefana stanuje okoli 60 družin, imajo službo božjo v svojim jeziku vsake štirnajst dni, pa sedaj se pripravljajo farovž zidati, da bodo duhoven pri njih stanovali. Okoli naselišča pokupili so špekulantji zemljo, tako da aker oralo že pride na 9—do 12 dolarjev. Kakih 3-4 milj od cerkve stanuje nekaj Amerikancev, ki pa tudi počasi katoličanom svoje farme sprodajajo. Upam da bo vas sv. Štefan-a klubu trdemu dolu v boštu le narastla v veliko faro, tedaj svojim rojakom tukaj smem reči. Kranjc tvoja zemlja je zdrava, Za pridne, nje lega naj prava, P. C. Pomen Verske izreje ali odgoje. Prečastiti vladika Zardetti iz St, Cloud-a pri priliki Božičinih praznikov sledeče ogovarja. V spomin Deteta Jczus-a hočem Vam govoriti o keršanski iz-reji. Katolški vladiki pastirji črede Gospodove tako tudi njih sovražniki so veljavnost in tudi pomen keršanske izreje jako dobro špoznali: Pervi povzdigujejo svoj-glas, da verni imajo čuvati in svoje ljubljene otročiče rešiti; drugi pa se perzadevajo Keršan-stvo že v zibelki:to je všoli zatreti za to nar plemenitniši vprašanje našiga veka se bosta Kristus in Antikrist bojevala. Le samo temeljilo in bistveno keršanska izreja ukorenini in vtrdi deblo keršan-skega življenja. Ločiti pa vero od izreje je škodljivo in overg-ljivo. Poduk, brez verskih resnic ni prava izreja, ampak le košček izreje. Prava izreja je samo taka, katera dušo, serce in razumnost, t. j: vsega človeka oplemeni. Ker-šanstvo uči: da človek prerojen iz Vode in svetiga Duha postane Dete Božje, nadnaravno bitje, z zadevnim zmožnostim in dolžnostim. Kakor ud Kristusa sposoben za drugi, boljši svet, katerega posestvo si zamore s svojim sodeljanjem vlastiti. Pri brez-verski izreji se pa to vso opusti in zanemari. Opomnim pri tej priložnosti besede proč- Kardinala Manning; Ki pravi da sveti Oče vodno to temeljno resnico Keršanstva tdrijo, da svetni in verski poduk se ne smeta ražločiti niti pri ljudskih šolah niti pri vse-učeljistva niti pri revnrh niti bogatih učilnicah. Izroja nepo-meni samo zbiranje znanstev svetni učenosti ampak ima zobraziti vsiga človeka, njega um in voljo,, ponos in pamet, serce in dušo. Ako se ravno Politikarji in uradniki poganjajo za ločitev šole od Vere; Cerkev patega nikakor ne-more za pravo sposnati, ker poduk brez verske svetlobe človeka no more voditi po pravi poti k večni sreči, ampak ga omoti, da zgubi luč Božjega razodenja in mogla nevorstva ga obsenči, da keršans-tvo v njem ugasne in podoba Kristusova iz njegove duše zgine. Jednako se glasijo beseda Kardinala Gibbons. ,,Samo brati in pisati ni dovolj, temveč potreba je znati razloček med časom in večnostjo. Prav računiti z Bogom jo poglavitno. Mi smo ,,dolžni otrokam presker-beti izrejo, ki jim ne da samo učenosti, ampak tudi pobožnosti, da ne postanejo samo izurjeni posvetnaki ampak tudi pravični pošteni kristjani. Verska znan-stva iz sole izkluciti so pravi, v sveto voro iz sveta preganjati. Nevarnost našega veka je nagnen-nji k neverstvu. Vera pa, ako človeškega življenja ne .oživlja in nevodi je goljufljiva in hinavska. Nadalje. Zopet pokojni Kardinal Manning tako nadaljuje o šolski izreji; Nikar ne pozabimo ši dušice zavarovati, ki se v nevarnosti znajde, jo Svetna oblast preti Cerkvi, in ji odreče izrejo mladosti ter trdi. 1. Da izreja mladosti ima biti v oblasti svetne države. 2. Da šole ima svetna država vladati. 3. Da otroci so lastnina svetne države. 4. Da svetna država nima ni-kakoršne vere. 5. Da svetna država ima vtisniti ljudski značaj. C. Da učitelji se imajo ravnati po svetni državi. Da nobeden nima pravice ljudstvo učiti brez deržavniga dovoljenja ali pooblastenja. Vresniei mi smo jako gnani ■/. neko nepremagljivo močjo našega veka se takim okoljšinam udati da pri naši zaspanosti svetna vlada to doverši, kar zahteva, in cerkveni duh pri izreji mladosti odvzame. Katolška stranka pa trdi potrebo keršanske izrejo mladosti n, pr.: 1. Da otroci keršanskih staršev imajo pravico do keršanske izrejo. 2. Da keršanski starši imajo dvojno dolžnost v zadevi svojih otrok, naravno in čez naravno; in daje njih dolžnost tudi to pravo dedščino zavarovati. 3. Da keršanski otroci nikdar niso lastnino brezverske vlado ali države. 4. Da poduk in izreja se imate ravnati v keršanskem pomenu, da zavolj učenja svetnih reči se verske ali nebeške resnice ne sm«jo zanemariti. 5. Da pri volitvi učiteljev imajo predvsim keršanski starši dobro pravico govoriti, de vedo kakšnim nčenikom svoje otroke izročajo. 6. Da to bi bila strašna krivica, ubozim staršem pravila odreči ki jih bogati uživajo. Nedvomljivo te dve stranke se nedaste zjediniti. Ko hitreji spoznamo nevarnost, ki nam preti od svetne vlade o zadevi izreje mladosti, tolikanje bolje.za našo mladost in tolikanj bolj bomo vneti se; prizadevati katolško mladost ir.ro- MISCELLANEOUS SMEŠNO DOCTOR. Haloo Doctor! Hafoo Jezičnik! How do you do? What is the news? Have you seen the new newspaper? What is its name? ,,Amerikanski Slovenec." What does it mean? The Slovenic nation gets its American newspaper. What is the use of so many papers? To read them. I cannot read all the papers of the world. You do not need that, but read anyhow one or two more suitable for your state of life. But there are folks who never read any newspaper, but they do still make their living. Yes, you are right, they make their living, but a poor one, for instance: Our Indians never used to read, because they have no letters; therefore they remain always poor and ignorant and despised, not able to keep a store business and they cannot fill an office, Haloo, Haloo! not too quick, are there not a good many Indians in our days who can read and write as well ss you or I do? Yes sir, that is in our days, but not formerly, You understand, dear friend, that the natives had no literature of their own. What they know now they have learned from our missionaries and public or private schools. Now how is it, as we know, that the Indians have also their history, and in different parts of the country there are found marks of former culture and artificial constructions. For instance, at tl;e time of the Azteks in Mexico and Mound builders in the U. S, My friend, it is true that there arc some few relics of former races and of their works, but those are very scanty and quite limited, piincipally from Mound builders, Aiteks and other natives. Now you see there is some tr»th in it, is there not? O yes, but very little. What is a chim-iic)'to the size of the 1100 feet hijh Eifel tower of Paris? What is ft log cabin in comparison to thf Crystal palace of London? or, wlat's the difference between the poor Indian camp and the magnificent palaces of New York city, wierein moves nearly 3 millions inhabitants? Well, that moans any bow something, does it not? O yes! it means, that every burnim creature has reason and understanding, but this reason and understanding has to be cultivated and educated and guided properly to make it flourish and produce natural and artificial fruits. Now, do not the Indians produce such a fruit? O yes, but only the natural fruits of the reason and understanding; but we, the White race, in virtue of the culture and education, bring forth also artificial fruits developing all branches of science in human life; that's what makes the life precious, comfortable, rich and happy. But the poor Natives contrarily have to starve nearly all the year round for want of food, and freeze for want of cloth. All right, all right, good bye. JZGOVORNIK. Ilalo Doktor! Halo Jezičnik! II an du j u du? H vat iz djenjns? Hav jn siin dje liju njuspep- er? Hvat iz it's i\eem? ,,Amerikanski Slovenec." Hvat doz it mjin? Dje Slovenic neešen gets it's Ameriken njuspeper. Hvat iz dje juz of so mene pe-pers? Tu rjid tj"in. I kan not rjid aol dje pepers of dje verld. Ju du not njid t j at, bot rjid enji hau lion ortu mor sjutabl for jur steet of laif. Bot tjer ar fooks, hu never rjid eni peper, bot tjej du stil meek a living. Jes ju ar rajt, tjej meek tjer living, bot e pur uon, for instens; Aur Indiens never juzd tu rjid, bikoz tjej hav no letors: tjerfor tjej riineen aolwees pur end ig-norent end dspaizd, not ebl tu kjip o stor bizines end tjo kan not fil on ofis. Halo, Halo! not tu kvik, ar tjer not gud meni Indiens in aur dees, hu kan rjid end vrajt as uel az ju or aj du? Jes ser! tj at iz in aur dees, bot not formerle. Ju enderstend, dir frond, tjat dje Netivs had no lit-eratčer of tjer oon. Hvat tjej noo nau, tjej hav lernd from aur Mišenaris end publik or prajvat skills. Nau hau iz it, as vi noo, tjat dje Indiens or ne3tivs hav olso tjer histore: end iii (liferent parts of dje kontre, tjer found marks of former kultčer end artifišjel kon-strokšens, for instens; at dje tajm of Acteks in Meksiko end Mound bilders in IT. S. Mai frond, it iz tru, tjat tjer ar som fju reliks of former reeces, end of tjer works; bot tjos ar veri skaliti end kvajt limited, f. in. from Mound bilders, Acteks end otjer Ncetivs. Nau ju sij, tjer is some trutj in it, iz it not? O jes, bot veri liti: hvat iz a čiinne tu dje sajz of dje 1100 fiit haj Ajfel tauver of Paris? Hvat iz a log kabin in komparižon to dje Kristl palecs of London? Or livat's dje diferens bitwiin dje pur Indien kamp end dje magnifičent paleoses of Nju York siti, hverin muvs niirle 3 milion inhabitens? Wei tjat mjins enihau somtjing doz it not? O jes, it mjins, tjat everi jum-cn kritčer haz rijzn end ender-stending. bot tjis rijzn end ender-standing haz tu hi keltiveted end edjuketed end gajded properle tu meek it develoop, floriš end prod-jus netčerel end artifišiel fruts? Nau, du not dje Indiens prodjus soč a frut? O jes, bot onle dje netčerel fruts of dje rijzn end enderstend-ing; bot vi dje Iivajt roes in vcr-tčju of dje keltčer end edjukešen bring forts olso artifišiel fruts developing aol brenčes of sajens in j umen lajf; tjat's hvat meeks dje lajf prešics, komfortebl, rič end hapi. But dje pur Netivs kontre-rile hav tu starv niirle aol dje jir round for vont of fud, end frijz for vont of clooz. Aol rajt, Aol rajt. Gud baj! JEZIČNIK. Halo Doktor! Halo Jezičnik! Kako'se imate? Kaj je novega? ' Ali ste v idil i novi časopis? Kako mu je ime? ,,Amerikanski Slovenec," Kaj to pomeni? Slovensko ljudstvo dobi svoj Amerikanski časopis. Kaj je potrebra tolikanj časopisov? Da jih beremo. Jaz nemorem brati vsili časopisov sveta. Tega ti ni treba, pa vsaj beri enego ali dva bolj sposobnjiš.i tvojemu položaju v življenji. Ter so ljudje, kteri nikoli uebe-rejo časopisov pa vunder žive. Da, vi imate pravo, živijo, pa prav revno, na primer: Naši Indiani niso nikoli brali, ker nimajo črk torej ostanejo vedno ubogi in nevedni in zanič evani, niso zmožni teržiti uiti pisarti. Halo, halo! neprenaglo a veliko Indianov v naših dneh, ki znajo brati in pisati tako dobro, jako Vi ali jaz? Da Gospodine! to je dan dane-šni, pa ne popred. Vi razumete, dragi prijatel, da divjaki nimajo svoje lastne literature. Kar zdaj vedo, so se bili naučili od naših Misionarjev in v obečni ali privatni šoli. No kako jc pa to, ker vemo, da Jndiani ali domorodci imajo svojo zgodivino; in v raznih krajh, dežele se najdejo znamnja poprej-šino kulture in umetnih izdelikov, n. pr. iz časov Meknikanskib Actekov in Hribodelcov Združenih deržav? Prijatel moj, res je, da so sem tor tje nekteri ostanki, ali relikvije poprejšnih narodov, in njih delovanja, pa taiste so kaj po-mankljive, in kaj neodlične, n. pr. od Hribodelcov. No vidiš, da je vender kaj. resnice pri tem, ali mar ne? O da; pa prav malo, Kaj jc dimnik v priliki 1100 Čev. visokega Pariškega stolpa EifelV Kaj je kaka lesena bajta v primeri Kristalni palače Londona? Ali kakšna je razlika med revnim Jndianskim seliščom in krasnimi palačami Novo Jorškoga mesta^ kjer guglje blizo tri milione prebivalcev. Dobro, to vender ima kaj pomena, ali mar ne? Oda, to pomeni, da vsako človeško bitje ima razumnost in pamet, pa taista razumnost in pamet moreta biti obdelovana in odgojevana in vladami primerno, da se zamoreta vseliti, razcvetcti in obroditi naravni in umetniški sad. Ali mar divjaki ne prinesejo tndi taciga sadu? Oda, pa samo naravni sad pameti in razumnosti; mi pa Beli narod z močjo kulture in odgoje donašamo tudi umetniški sad, obravnavši vsakokterih zadev vednosti človeškega življenja; to namreč dela življenje nam drago, ugodno, bogato in srečno. Romi divjaki pa nasprotno imajo stradati skoraj celo leto zavolj pomankanja živeža, in prezebati zavolj pomankanja oblačila. Uže prav, uže prav. Z Bagom! jati v dobrih in zanesljivih keršanskih šolah, kjer pravi keršanski duh veje. Žalostno bi torej bilo, ko bi se ves keršanski duh iz publičnih šol izklučil, in samo sc še znejdeval v privatnim življenji posamesnih družin, tako bi vse keršansko življenje opešaol. Po čast. Dr. Bouquillon je sploš- no rečeno, čigava da je odgoja ali izreja, vedi, da odgoja ali izroja mladosti je osebična, naravna ali moralna, družinska državna in cerkvena, torej ne sliši samo ali edino k nobeni teh posameznih stranek posebaj, temveč vsim skupaj zbranim v mirnim in soglasnim delovanji, ker človek ni samo svojno ampak društveno bitje. • V tem mnenji se soglasno glasijo nar bolj i Bogoslovci dežele. Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljico nasproti ,,National Bank." Stric praša dečka: No Francelj, kako ti je vseč šola?—O« mogBog, povsodi je enako: doma semtepen v šoli pa tudi! vpliv VREME. Lunini spremeni imajo no vremenske spremene .po slavnem zvezdo slovečein T. W. Heršelji, na pr. Mesca Susča spada 1. Pervi krajec 5 dne ob osmih 20. m. zvečer, pomeni: dež ali sneg pri jugu ali zapadniku. 2. S če p ali polna luna 13 dne ob dveh 1. min. popolne. pomeni: lepo 3. Zadnji krajec 21 due ob šestih 22 m. zvečer pomeni: sneg in vihar. 4. Mlaj 28 dne ob dvek 23 m. zvečer. pomeni Lepo. POROČENIH Tower Ely .. UMERLO Tow< Ely . ZIMO Smo imeli tukaj v Minnesoti lepo in ugodno, no preveč snega samo poldrugi čevelj k večjimu. Vreme je bilo mehko, komaj nekoliko zmerzovalo, sedaj o svetim Matiju se sneg taja kakor spomladi, Vender celo nam zima ni prizanesla n. pr.: Mesca Listopada smo imeli mraza nektere dni celo 40 stopinj Falir. ali 36° Reo. torej menimo, da ta je bil nar morzlojši Listopad v spominu. Mesec Gruden ni bil ravno prehud, ampak je bil bolj ugoden njego druge leta. Mesec Prosinec je bil nekoliko bolj inerzel n. pr. v Tower, Minn 6. svetih treh kraljev dan bilo je 20 stopinj Far. ali 26° Reo. MRAZA, 7 F. 12° R. 22° 8 11 10 t t 21 9 u 0 11 1(5 10 It 3(5 32 11 (t 30 it 31 12 u 20 11 2« 13 t t 18 i ( 25 14 it 40 t. 3(5 15 (( 44 tt 38 16 u 20 tt 2(5 17 a 30 u 31 18 11 40 t i 3(5 19 i C. 50 11 41 20 i t 0 t; IG 21 ti 8 tt 20 22 t t (5 t1 19 23 u 10 t t 11 24 20 16 17 Amerikanski Slovenec se lahko kupi posamezno, to jo po 5 centov številke pri sledečih g. Mr. Nace Tancig v To ve Minn, z v Ely, Minn. LETA 1802. so sledeči Zakrament sv. Krsta prijeli v Tower. William II. Harrington, Ana Bajuk, Ana Kob«, Carol Clum, Maria Stankovič, William Sullivan. v Ely. Frank Faeber, Josef Klobučar, Anton Pal čar, Mary Prešini, John St. Joan, Maria Mušič, Matia Bartol, Leo M. Vail. Bog daj ljubim novo Keršče-nim in njih staršem ljubo zdravje in vesele dni vživati. 1892. Zakonsko zavezo do smerti so sklenili , v Tower. Jošo Pint in Katarina Plut, Anton Prijatel in Frančiška Mustar. Eranc Jndiliar in Marija Gorše. John Graliek in Marija Sulio-rcpec. v Ely 21. Svečana so bili poročeni: Janez Kuzma in Marija Krela Franc Mustar in Marija Rom-šek. Franc Adamič in Marjeta Mu-hovič. Blagoslov Božji in veliko srečo, in blagor na duši in telesu jim serčno voščimo. Uredništvo. Bolniki v Bolnišnici ležejo: Jan Brinec, zlomljeno roko in " Ivan Paki " Vitus Hribar v Cleveland, O. Rev. Jos. Zalokar v Red Jacket, Mich. In posamezne številko v Evropi se dobijo po 15 krajcerjevv Ljubljani pri Katolški Bukvami. TOWER, MINN. Chas, Bit'jVamara, prodaja po naj nižji ceni. Živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali. Potom jo bil mraz odlegal, bilo je ugodnjo vreme, in je le tolikanj zmerzovalo, da so ni tajalo. Svečana mesca je mraz zopet nekoliko bolj poprejel, posebno: 9 F. 20° R. 26° 10 u 0 ii 16 11 20 i i 26 12 t v 27 13 « 1(5 u 24 14 (l 20 It 26 15 tt 36 11 34 16 11 16 tt 24 17 ti 10 tt 21 18 ti 30 tt 31 Potem južno in sneg se je jel tajati, Mesca Marca imamo navodilo še nekoliko mraza in snega, pa ko hitro po 21. Marcu dan dalji ko noč prihaja se mraz pogubi, in gorkota kraljuje. Tako vreme imamo v zgorni ali severni Minnesoti, po druzih deželah Amerike tudi drugačnje vreme na stopa, n. pr. v Kaliforniji snega celo zimo navadno nič nimajo, v Teksas in Floridi tudi ne; v Kanada pa imajo še \ 'liko več mraza kakor mi in liliji in bolj trdo zimo. Cerkveni Zapisnik. Tower in Ely, Minn. Prebiva i nkuj kakih 500 do 800 rojakov r'lovencov, po letu več 'ko pozimi. LETA 1891. je bilo. KERŠENIH v Tower.................... 46 Ely...................... 2 Jakob Jerman, zlomljeno nogo. Martin Režok, omamljen od udarca sketča, kije nanj padel. Angelo Politti, zlomljeno nogo. Upanje je da .se bodo kmalo jozdravili. Pogovori z dopisale! in naročniki. Velecenjoni gospod urednik! Radostnim srcom pozdravljam izložno idejo Vašo, da ste ustanovili brači našej v dalnej tujini glasilo, katero naj jih bodri v teških trenutkih trpke vsakdaj-nosti. Tako bi mi ustregli, dragi rojak ako mi pošljete eno številko Vašega ,,Slovenca" na ogled. Lad osi av Ah at. Radosno vstrežemo Vam in tudi vsiin, ki želijo dobiti list na ogled. Urdništvo. PLATILI SO: Dulutli, Minil. Proč. Corbett Timothy Škof. Župnik ............$2.50 Connolley James.... 2.50 Tower, Minil. cenj. Murpliy J. D.......2-50 Ely, Minn. Cpt. Pengilly John........ 2.50 cenj. Zupan Mary........ 2.50 " GlobokarJan........ 2.50 St. Joseph, Stearns Co., Minn. cenj. Bernik G........... 2.50 Stein, Austria, Europe. Ilribar Martin............ 3.00 Priporočljive Knjige. za gospodarstvo in kmetijstvo itd.: Doleicc, Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtnanš ne more uničiti kr. 10 Dolenc, Sadjarstvo ali ovočar-stvo 1. del, Navod k umnemu vzgoje vanju lepega, krepkega sadnega drevja, s posebnim ozirom na osnovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. V pol platnu kr. 70. Katoliška Bukvama v Ljubljani založila je knjižico Duhoviia lekarna za vse, ki hočejo večno živeti. Podučua knjižica katero jo izdal Dr. E. M. Muller, škof Linški, Poslovenil Fr. Zbaš-nik, župnik. V Ljubljani 1889— Cena mehko vezani jo 20 kr. Vsebina: Predgovor.—Vvod. Kako je umeti naslov te knjižice? Zdravnik in bolnik. Iz česa je duhovna lekarna.—Prvi del. Branila proti dušnim boleznim: Ogi-bag se okuženja: Boj se ognja Čuvaj hišna vrata. Ogibaj se prepiha. Nebeška lestvica Zdravje bolnikov. Studenic življenja in zdravja.—Drugi del. Zdravila za dušne bolezni: Zdravilo zoper duhovno jetiko ali sušico. Zoper prostovoljko amahovanje. Zober mraz boječ; i *i pred ljudmi. Kako j«' sv. Ignf.cij Frančiška K-av. rešil posvetnega dnlia. Zdravilo za mrzlico lakomnosti Kako jo sv. Filip Nerij mladeniča ozdravil omotice častilakomnosti. Zoper J popade besnosti. .Zoper kodtno gnjilobo—ncvdščljivosti. Hfažilo za oči. Strup in pomoček zeper strup. Za take, ki imajo duhovno vodenico. Za mrtvoudne. Za srčnobolne. Domača zdravil« zoper strah pred smrtjo- Univerzalno ali občno zdravilo.—Sklep. Krščanska vodila za življenje. Obljube našega božjega Odrešcn-ika častilcem njegovega presitega Srca. Koreniti izkaz zdravilnih nasledkov duhovne lekarne. Zgledi lepe smrti. mw pozor i - w na Našo izverstno zalogo'in naj večji izbirko mešanego blaga. Mnogo narjenih GERMAN AMERICAN mesar, MEAT M. MAX SHAPIRO, prodaja Vsake sorte friško in soleno meso, kakor tudi ribe, perutnino in friške klobase po tako niski ceni, kakor drugod. Tam so občuje nemško. I Nar večji in boljši zaloga: Obleko, Obuval, Kovčeg in torb se dobi pri. I prazničnih in delavnih oblek klobukov, (kap) in vsako vorstnili obuval. cepic j Vse sorte srajco in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodaja po nar nižji ceni.. Pridite iu poglejto! Vse uljudno povMjivjemo. •T. .T. >II HMK & CO., Tower, Minn. CITY IMIE^T MARKET, TOWER, MINN. NAJ VEČJI ZALOGA MESA Vsakidan friško goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobaso in perutnino priporoča uljudno w. H. McQuade. C. H. OPPEL pridaja Manufakturno blago! Ac SONS, CHAS. I.ANO, Photograph, Tower, Minn. izdeluje Fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po niski ceni iii dovrši dobro delo. Ticket! Za vožno čez morje na Parnikih (morskih Barkah) Severo Ncmš-ega Lloyda prodaja po nar nižji ceni in tndi Pošilja denar na Austriansko jo 100 fl. za 42 dolarjev. EIST TULLBERfj, The Boston Clothing House. Duluth and Iron Range ŽELEZNICA: (lop. fas pop. Postaje 'Stations' 12:00 10:54 9:10 8:23 7:10 prill. Dulutli odh. •' Two Harbors " " Mesaba " Tower odh. Ely prill. 8:15 4:25 6:04 6:52 8:05 M. WEINZIERL & CO., Urar in tergovic z Veliko zalogo zlatnine^in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po niski ceni. EL\ , MINN. na debelo in drobno. Manufakturno blago! Obleko. obuvala. XXXXXXXXX Obilna zaloga za rudarje in drvarje. XXXXXXXXX v Čolne in Jndianske izdelke. pokrivala in: W. N. SHEPHARD & CO., _ PRODAJA. Železniuo n. pr. Peči, kuliinsko posodo, in razuoverstno orodju, pa tudi mize, stole, omaro in drugo hišno opravo. OKNA, VR^TA, STEKLO IN BARYE Zaloga v Peči, mnogotero Zeleznine, Kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsako vrstno sobno opravo Vam uljudno priporočamo. J. B. NOBLE, M. 1)., Z 1> R AVNI Offico nad Benson-ovo Lekarno. TOWER, - MINN- JAKOB SKALA, Towei*, - Minn. Veliko trvogina z meščanim blagom in Kuhinsko posodo. NISKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno povabimo Mestnane, Rudnikarje in Gostilničarje. Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav. Oskerbljuje rakev in vsili k pogrebu merličov potrebnih reči. Tower, Minn. Tower Meat Market. Tu prodajamo. Frišno in soleno Meso okusne Klobase in čisto mast, i. t. d. Pridite in poskusite ! L. M. CHRISTIAN. McUVNIS & KITTO, Zaloga VSAKOVRSTNEGA BLAGA posebno RUDARSKE OPRAVE. HOTEL SlIERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba. Zverstne jedila. Niske cene, uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE. First National Bank, TOWER, MINN. Glavnica, - $50,000. H. A. WARE, 1). H. BACON, President. ' Vice-Pros. G. A. WHITMAN, Chshier. Directors:--'-!). H. Uncoil, fMendeuliaN. H. A, Ware, A. IV Thomson, T. .1. Davis. Obresti se plaftijejo ob utisu od viuge. Menice se Splačujejo in vplačujejo- 1\ Vail, ELY, MINN. VALDKA ZALOGA. Y Zeleznine, lesenega in hišnega orodja Se dobi po naj nižji ceni: peči, Mlinska posoda, barve, okna, vrata, mize, stole, posteljo, omare in sploh vsih ruderjem in gojzdar-jem potrebnih orodij. Pa tudi oskerbljuje rakev in pogreb za merliče. IRON RANGE CASH STORE. si Zavarje ta Prostor.