SMUČINA
'elan
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVIII	MESEC MAREC-APRIL - 1988 ŠT. 2
Iz vsebine
Elan uspešen na olimpiadi In v svetovnem pokalu 1987/88 Naši dosežki v Planici Politika Elanove kvalitete Novo v navtičnem programu Mednarodni športni sejem »ISPO« 25 let Gimnastične zveze Slovenije XXV. jubilejna »lesariada«
Branko Mikulič s soprogo v razgovoru s podpredsednikom firme Elan Monark v Ameriki Hermanom Poklukarjem v našem centru v Calgaryju.
Mateja Svet — olimpijsko srebro v slalomu
Zmagoviti skok Primoža Ulage
Matjaž Debelak — olimpijski bron na veliki skakalnici
Svetovni pokal 1987/1988
Elan predstavlja najuspešnejšo sezono svoje mednarodne tekmovalne ekipe:
— Zlata kolajna: svetovni pokal v veleslalomu za ženske - MATEJA SVET (JUG)
Zlata kolajna: svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstdorfu — OLE GUNNAR FIDJESTOL (NOR)
— Srebrna kolajna: svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstdorfu — PRIMOŽ ULAGA (JUG)
— Bronasta kolajna: svetovni pokal v smučarskih skokih — PRIMOŽ ULAGA (JUG)
— Zlata kolajna: svetovno mladinsko prvenstvo — veleslalom — GREGOR GRILC (JUG)
— Prvo mesto — Vasalop-pet: ANDERS IN ORJAN BLOMQVIST (ŠVED)
— Prvo mesto — Marcia-longa: ALBERT WALDER
Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske: SPET POPOLNA UVELJAVITEV V SVETOVNEM VRHU
Mlade članice Elanove damske ekipe smo v 22. sezoni svetovnega pokala pogosto videli na podestu za najboljše!
Tri zmage je dosegla Mateja Svet (Jug) — v Kranjski gori v slalomu in veleslalomu, v Saalbachu v veleslalomu. Kot edina dvakratna veleslalomska zmagovalka sezone je osvojila kristalni globus v tej disciplini: Mateja Svet je dosegla tudi 2. mesto v slalomu in superveleslalomu v Sestrieru.
Camilla Nilsson (Šved) druga v slalomu v Leukerba-du.
Veronika Šarec (Jug) —
tretja v slalomu na Pianca-vallu.
Mateji Svet je pripadla čast, da je dosegla stoto Elanovo zmago v svetovnem pokalu, nato pa nadaljevala s 101. in 102.
Svetovni pokal v smučarskih skokih: ENA NAJMOČNEJŠIH EKIP NA IZVRSTNIH SMUČEH!
Elan je štartal v 9. sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih z eno najmočnejših ekip na svetu. Vidni rezultati niso izostali, še več, bili so še večji, kot je bilo pričakovati. Nadvse uspešna sezono je rodila tudi novo zvezdo, Erika Johnsena z Norveške.
Erik Johnsen (Nor) — zmagal v Meldalu in Hol-menkollnu.
Primož Ulaga (Jug) — zmagal dvakrat v Planici. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala je jugoslovanski re-
prezentant osvojil bronasto kolajno.
Elanova falanga je na skakalnicah v boju za svetovni pokal dosegla tudi vrsto sijajnih drugih mest: Primož Ulaga v Bischofshofnu in Galliu, Jan Boklov (Šved) dvakrat v Lahtiju, Rajko Lotrič (Jug) v Planici, Miran Tepeš (Jug) pa v Gstaadu.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih: ELANOVCI NAJDLJE V ZRAKU Nastop Elanovih tekmovalcev na jubilejnem 10. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih je bil popolen posamični in ekipni uspeh. Oba najboljša Elanova tekmovalca, junaka šampiona-ta, sta na Klopferjevi skakalnici v Oberstdorfu letela najdlje, pri njunih najdaljših dveh skokih sta bila skupno v zraku le nekaj manj kot štirinajst sekund.
Ole Gunnar Fidjestol (Nor) — zlata kolajna.
Primož Ulaga (Jug) — srebrna kolajna.
Množične prireditve v smučarskih tekih: NAJHITREJŠE SMUCl MED DE-SETTISOCl Na dveh velikih prireditvah v smučarskih tekih je bilo najuspešnejše Elanovo zastopstvo.
Marcialonga 1988 v Val di Fieme v Italiji — zmagovalec Albert Walder (It).
Vasaloppet 1988 v Salen Mori na Švedskem — zmagovalca med 9.922 udeleženci brata Orjan in Anders Blomquist (Šved).
Mladinsko svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah:	VRATA	V	VISOKI
SMUČARSKI SVET Elan nikoli ne zanemari tudi tekmovalnega naraščaja, nenehno skrbi, da bodo mladi tekmovalci lahko zasedli izpraznjena mesta v ekipi. Tako so se na evropskih in svetovnih mladinskih prvenstvih v alpskih disciplinah z naslovi prvakov uveljavili:	Ingemar	Sten-
mark, Bojan Križaj, Boris Strel, Robert Žan, Andreja Leskovšek, Mateja Svet.
V	Madonni di Campiglio pa je postal svetovni mladinski prvak v veleslalomu Gregor Grilc (Jug).
Ena izmed najmočnejših slalomskih ekip: SLOVO BOJANA KRIŽAJA Iz ene najmočnejših slalomskih ekip na svetu se je zaradi težje poškodbe moral posloviti osemkratni zmagovalec slalomskih tekem svetovnega pokala Bojan Križaj. Toda ostaja steber ekipe, legenda svetovnega alpskega smučanja, Ingemar
Stenmark, za katerega bo svetovno prvenstvo v Vailu prihodpjo sezono nova velika motivacija.
Armin Bittner (ZRN) se je kljub temu, da mu sreča ni bila mila, ko mu ni prizanašala bolezen, obdržal v svetovnem vrhu.
Osnova odličnih rezultatov Elanove tekmovalne ekipe v vseh treh smučarskih disciplinah je vsekakor odličen material. Smuči, na katerih so Elanovi tekmovalci v tej sezoni nastopali, so rezultat neprestanega razvojnega dela in novega sistemskega dvostopenjskega testiranja tako s skakalci, tekači in alpskimi smučarji.
Finale
V	predzadnjem tednu v marcu so se v Saalbachu odvijale zaključne tekme v svetovnem pokalu in same finalne tekme s kombiniranim (moškim in ženskim) paralelnim slalomom v nedeljo 27. marca. Saalbach je oddaljen slabih 20 km od Zeli am See-ja, tako da ni več kot tri ure avtomobilske vožnje iz Kranjske gore.
Za finalne svetovnega pokala v Saalbachu je bila značilna predvsem negotovost o končnem zmagovalcu pri moških, kjer je šele sobotni slalom pokazal, da je v sezoni 1987/88 Švicar Zurbriggen boljši od odličnega italijanskega slalomista Alberta Tombe. Druga značilnost finala je bila dokajšnja nezainteresiranost ostalih tekmovalcev za končne boje, ki je rezultat dejstva, da je olimpijada, ki je bila vrh smučarske sezone, že daleč za nami. Tretja značilnost pa je bil dokaj skromen uspeh jugoslovanske reprezentance. Prav gotovo pa je bila tudi poslovitev A. Wenzla in B. Križaja od tekmovanj za
Tudi ob zaključku letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih smo z uspehi tekmovalcev na naših smučeh prav lahko ena-
1. stopnja — Elanov kine-ziološki model testiranja alpskih smuči s tekmovalci je prvi te vrste v svetu in omogoča tekmovalcem in Elanovim strokovnjakom kar se da optimalno izbiro smuči.
2. stopnja — vsakokratna testiranja pred samimi tekmovanji pa pomenijo nov situacijski pristop za izbiro optimalnih smuči za specifične pogoje posamezne tekme.
Elan želi v prihodnji sezoni svoji mednarodni tekmovalni ekipi in celotni Elanovi družini, v katero štejemo tudi vas, še več uspehov!
v alpskem smučanju oziroma zaključek brez konca
Ob zaključku v Planici
svetovni pokal ena izmed značilnosti. Prisotni gledalci so oba nagradili z aplavzom in lahko trdim, da sta se res dostojno poslovila.
Organizacija finala svetovnega pokala je bila na višini, ki jo lahko pričakujemo od Avstrijcev. Res jim je sicer malce nagajalo vreme, vendar je celoten vtis precej boljši od lanskoletnega v Sarajevu. Nedeljski paralelni slalom je bil več ali manj formalnost. Zmaga A. Tombe je navdušila mnogoštevilne navijače iz Italije.
Finale svetovnega pokala smo istočasno izkoristili tudi za intervju z Matejo Svet za SKY CHANNEL in skupinsko fotografiranje Armina Bittnerja, Ingemarja Stenmarka in Mateje Svet. Poleg tega smo opremili tiskovni center z Elanovimi propagandnimi materiali.
Za konec lahko zapišem, da so se tekmovanja za sezono 87/88 končala, vendar se je za tekmovalce, organizatorje in sponzorje že začelo delo za novo sezono 88/89.
Miran Lakota
ko zadovoljni kot v pretekli sezoni, ko smo z Opaasom osvojili prvo mesto. Rezultati so z našega domačega stališča še toliko bolj vzpodbud-
Calgary 1988
ni ob izjemnih uvrstitvah Jugoslovanov od Calgaryja preko Oberstdorfa do Planice. Zadovoljstvo ob rezultatih Jugoslovanov je tem večje, ker dokazuje upravičenost našega vlaganja in podpore skakalnemu športu, ki jo dajemo v obliki smuči, servisa in druge opreme vsem selekcijam skakalcev.
Na področju opreme so novosti redkejše in vedno bolj neopazne, ker je FIS z zaostritvijo pravil omejila možnosti za revolucionarnejše spremembe.	Navzven
neopazne korekcije smuči v smislu teže smuči, položaja težišča ali kvalitete drsne obloge so vedno bolj že v funkciji prilagajanja specifičnim zahtevam posameznih vrhunskih tekmovalcev in njihovi tehniki. Tudi na naših smučeh smo v letošnjem letu testirali nekaj novosti, od katerih je najpomembnejša uporaba satovja za sredice tekaških smuči tudi
v	sredici skakalnih smuči. S tem smo uspeli še za nekaj gramov zmanjšati težo smuči in s tem posredno omogočili predvsem lažjim skakalcem uspešnejše skoke.
Zelo pomemben faktor skokov je hitrost, ki jo skakalec doseže na odskočnem mostu. Ta je sicer v največji meri odvisna od skakalca samega, od način vožnje in telesne teže, vendar pa so prav tako pomemben element drsne lastnosti smuči. Te pa so odvisne od zgradbe smuči, drsne oblQge in priprave drsne obloge. Pri skakalnih
smučeh je dokončno prevladala elektra drsna obloga zaradi zelo širokega spektra snežnih pogojev, v katerih z ustrezno pripravo smuči dobro drsijo. Seveda je to s stališča proizvajalcev smuči slabša varianta, ker se zmanjšuje možnost atraktivnega reklamiranja v fazi leta, kar skušajo različni proizvajalci smuči reševati na različne načine, od katerih je naša rešitev zaenkrat še najbolj opazna.
Poleg izdelave dobrih smuči je seveda zelo pomembna faza priprave smuči za tekmovanje, ki jo opra-
vi	serviser firme smuči ali serviserji posameznih večjih reprezentanc.
Ko pogledamo rezultate hitrosti, ki jih merijo na vseh tekmovanjih, ugotavljamo, da so naše smuči vedno med najhitrejšimi. To pomeni, da smo lahko zadovoljni s kvaliteto dela ljudi, ki se ukvarjajo z izdelavo in pripravo skakalnih smuči v Elanu.
Pomembna novost, ki se pojavlja ob koncu letošnje sezone, je namera Kneissla, da se umakne iz skakalnega športa, kar je povečalo pritisk skakalcev, da bi uporabljali naše smuči. Glede na to, da z obstoječimi kapacitetami izdelave in servisa lahko pokrivamo le toliko skakalcev kot do sedaj, smo se odločili, da na tem področju ne bomo širili števila tekmovalcev in držav, s katerimi sodelujemo.
Primož Finžgar
RON HANSON — skakalec reprezentance ZDA je zaradi posrečenega skoka na olimpiadi v Calgaryju prišel na prve strani večjih časopisov.
(posnetek — naslovnica CALGARY HERALD)
Primož Ulaga dvakrat prvi
RON HANSON na obisku v Elanu
ISPO
prostor, kjer se formirajo prodajni trendi
Panoga prostega časa, od katere smo tudi v Elanu življenjsko odvisni, ima obetajočo prihodnost.
Kljub slabi zimi je bila vedno večja sejemska kvadratura v Mimchnu v celoti razprodana. Očitno je, da je prosti čas vedno večji magnet za poslovni svet. Vedno novim konkurentom se ni lahko upirati, saj napadajo neobremenjeni s preteklostjo, polni novih, svežih idej. Ta pojav seveda ni najmočneje prisoten med proizvajalci smuči, ampak v ponudbi za prosti čas nasploh.
To nam seveda narekuje zahteve po neprestani budnosti, ki bo v bližnji prihodnosti morda zahtevala od nas tudi določene spremembe v strukturi ponudbe, saj se zahteve potrošnikov neprestano spreminjajo.
V	Elanu se dokaj uspešno borimo s temi dogajanji in konkurenco, seveda pa je naš uspeh v največji meri odvisen od nas, naših sposobnosti, znanja in vloženega dela.
Letos smo našo zunanjo podobo na sejmu spremenili in odziv vseh naših partnerjev je bil zelo pozitiven. Brez dvoma — velik korak naprej. Ker pa smo tudi zelo samokritični, vemo že sedaj, da bo naš nastop prihodnje leto še boljši.
Najpomembnejši za Elan so doseženi prodajni rezultati. Le-ti so kljub letošnji zimi zelo dobri, pomembnejše pa je dejstvo, da smo s Compre-xom močno povečali prodajo v tržnem segmentu dragih smuči, kjer je tudi iztržek največji. Inovacija in konstrukcija je dala velik prodajni učinek. Potrebno bo čim preje narediti radikalnejše korake naprej tudi v proizvodnem procesu. V naši branži še vedno ni tistega, ki bi naredil radikalen korak naprej v proizvodnji — to bi moral biti za nas še poseben izziv.
V	naslovu sem obljubil prodajne trende!?
Kljub dejstvom, da si vsi smučarski proizvajalci priza-
devamo, da bi pridobili kvalitetne tekmovalce in bili člani določenega števila smučarskih poolov, postaja to izredno draga oblika graditve ugleda. Potrošniki, oz. vse večji del le-teh se vedno bolj odloča za nakupe na osnovi drugačnih kriterijev. Kateri so ti kriteriji, to je vsekakor vprašanje, na katerega bo čim preje moral odgovoriti naš marketing. Smučar devetdesetih let bo vsekakor drugačen kot današnji.
Vsekakor drži ugotovitev, da se tudi nivo smučarskega znanja zelo hitro dviga, in je zato treba pričakovati vedno bolj izobraženega kupca, ki bo dobro vedel, kaj hoče.
Zelo pozitivno za Elan v trendih devetdesetih let je, da smučanje, tako alpsko kot tudi teki, ostaja šport, ki ga bodo ljudje še naprej gojili. Poleg tega se pričakuje, da se bodo v pozitivni smeri razvijali tudi golf, tenis in squash kot tudi hoja, tek in kolesarjenje.
Zelo pomembna je ugotovitev, da se bodo aktivnemu udejstvovanju v športu pridružile tudi ženske, ki predstavljajo nov segment kupcev glede na posebne zahteve.
Vsi smučarji pa naj bi v prihodnosti vedno večjo pozornost posvečali zabavi oz. sprostitivi v času smučanja, kar pomeni, da napeto nabiranje kilometrov ne bo imelo takega pomena, kot se nam je zdelo do sedaj.
Prvi korak v smeri devetdeseta leta je torej narejen
— vemo, da bomo morali marsikaj spremeniti in to na vseh področjih. Poleg rivalstva s konkurenco moramo začeti tudi rivalstvo znotraj Elana, kdo bo prvi pripravljen na naslednje desetletje
— razvoj, proizvodnja ali marketing?
Žal bomo tudi tokrat vsi odvisni od tistega, ki bo v tem boju zadnji.
Uroš Aljančič
Elanov razstavni prostor na sejmu ALPE — JADRAN 1988
Novo v Elanovem navtičnem programu
ELAN P 35 POWER
V	prototipni delavnici na Fortuni smo pričeli z izdelavo modelov in kalupov za novo ELANOVO jahto P 35 PO-WER.
Projekt za jahto sta pripravila brata Jakopin.
kabine so odlagalne police in omarice.
Desno od vhoda je omara s pultom in barom. Pred njo je ob desnem boku kuhinja z vsemi elementi (dvoplamen-ski plinski gorilnik s pečico, dvojno pomivalno korito,
ELAN 35 P FLY
Trenutno se pripravljajo orodja za dve inačici: patrol-no in charter verzijo.
NAMEMBNOST
Motorna jahta ELAN 35 P je namenjena za daljše počitnice šestih oseb na morju. Poleg vsestranskega udobja, nudijo tri kabine posadki tudi dovolj zasebnosti. Zadnji kabini jahte imata stojno višino, vgrajeno večjo omaro in dvojno posteljo. Ob boku
hladilna skrinja in hladilnik). V jahti sta na razpolago hladna in topla sladka voda, ravno tako pa tudi priključek za slano vodo. Rezervoarja za sladko vodo imata kapaciteto 240 litrov.
Na drugi strani je velika miza, za katero lahko sedi do 8 oseb, ob bokih pa so odlagalne police in omarice.
Spredaj na desni strani je prehod v prostorno kopalnico s straniščem. Poleg umi-
valnika je v kopalnici tudi tuš.
Ves sprednji del jahte zavzema kabina, ki je zelo prostorna, ima stojno višino, dvojno posteljo, več odlagalnih polic in omaric, sedež in visoko omaro za obleke.
Linije trupa jahte so oblikovane tako da omogočajo drsenje plovila z dvema motorjema moči 2 x 140 do 2 x 350 KS turbo diesel od 30 do 40 vozlov na uro. Trup jahte ima globoko V dno, kar
ji omogoča visoke hitrosti tudi na vzvalovanem morju.
Verzija s spremenjeno notranjostjo in močnejšimi motorji pa bo namenjena za pa-trolne vožnje po morju. Tehnični podatki:
Dolžina 10.50 m
Širina 3,55 m
Teža ca. 4500 kg
Motor 2 x 140 do 2 x 350 KS
Ležišč 6 do 8
Hitrost 30 do 40 vozlov
Tadej Lazar
ELAN 35 P CHARTER
Program plastike
pred velikimi nalogami v letu 1988
Leto 1987 je program Plastika zaključil z velikimi razvojnimi uspehi. Na sejmu v Genovi smo predstavili nov družinski motorni čoln GT 450-F, ki je naletel na zelo ugodne ocene kupcev in uspešno zamenjal čoln GT 435-F. Največji interes za čoln je pri italijanskih kupcih.
Kalupi E-31 so bili že iztrošeni, saj smo naredili čez 300 bark, zato smo morali narediti nove kalupe. To priliko smo izkoristili za to, da sta brata Jakopin barko temeljito revidirala in prinesla novo izpopolnjeno jadrnico E-33, ki nudi kupcem znatno več. Več je prostora v cockpitu, zelo lepa je rešitev za kopanje in vračanje na barko, najbolj bistvena novost pa je povečanje »stojne« višine v barki. Notranjost je doživela manjše spremembe, predvsem samo vpenjanje pripon, in novo notranjo lupino, ki je nadomestila lesena rebra. Zelo pomembna sta nova kobilica in novo krmilo, ki barki zagotavljata boljše jadralne lastnosti.
Prva predstavitev te nove uspešnice bratov Jakopin je v Kopenhagnu navdušila naše zastopnike in privabila veliko število kupcev. Podobno je bilo tudi na ostalih sejmih. Rezultati se kažejo v naročilih, ki jih imamo toliko, da do poletja vsem niti ne moremo zadostiti.
Vpeljevanje E-33 v proizvodnjo je povzročilo nekaj težav predvsem v prvih dveh mesecih. Marca meseca je proizvodnja dosegla polni tek. Veliko zaslug, da pri prehodu na novo barko ni prišlo do večjih zastojev, imajo predvsem požrtvovalni posamezniki v oddelku proizvodnje E-33.
Da bi kupce vsaj nekoliko zadovoljili, smo pristopili k organizaciji dodelave kitov E-33 v končne barke v skladišču športnega orodja. Tudi s temi aktivnostmi so bili poleg športnega orodja v precejšnji meri obremenjeni oddelek proizvodnje E-33 in strokovne službe Plastike.
Prve barke so uspešno narejene, upamo, da bomo z velikimi napori v športnem orodju in plastiki tudi to dodatno obvezo do kolektivnega dopusta uspešno izpolnili.
Nadomestilo izpada proizvodnje v januarju in februarju bo spričo zelo napetega plana mo-
goče le, če se bomo za to vsi zaposleni v proizvodni verigi od priprave materiala do montaže E-33 maksimalno angažirali. Jasno je, da bo ta naloga uresničljiva tudi pod pogojem, če bo preskrba z lesenimi deli iz športnega orodja kot tudi z vsem drugim materialom s strani nabave potekala nemoteno.
Velike težave v lanskem letu pri začetku osvajanja proizvodnje E-43 kot posledica dela v neprimernih prostorih, z neizkušenimi ljudmi in ob pomanjkanju predvsem mizarjev so sedaj končno za nami. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so narejeni veliki premiki na področju kakovosti izdelave bark kot tudi pri količinah, saj trenutno delamo planirane tri barke E-43 na mesec. Tudi ta barka je po mnogih ocenah zelo uspešno načrtovana, predvsem vodna linija in paluba, ki zagotavljata barki hitrost in eleganco ter funkcionalnost. Zaradi tega je tudi za to barko veliko povpraševanje. Poleg osvojene proizvodnje E-43 v inačici čarter nas čaka še težka naloga osvajanje ostalih inačic. Prvo kombinirano barko moramo narediti še pred kolektivnim dopustom, kar bo zahtevalo izreden angažma in brez dela »na čez« vseh prizadetih delavcev v Plastiki in Športnem orodju ne bo šlo. Proizvodnja je trenutno organizirana tako, da potekajo določene faze po »boksih« in vsak zastoj v enem »boksu« povzroča zastoje v drugem, tako da se podaljšani časi multiplicirajo. Zaradi tega inačice E-43 ne bomo mogli delati v redni proizvodnji.
Za uspešno osvajanje in vpeljevanje proizvodnje E-43 ima največ zaslug Jože Benedičič, ki je to najbolj nehvaležno delo že opravil pri barki E-31. Jasno, da gre ob Benedičiču vsa pohvala strokovnim delavcem plastike in delavcem, s katerimi je že skupno realiziral projekt E-31 ter si jih je izbral za sodelovanje na E-43. Žal jih je bilo premalo, da bi to osvajanje proizvodnje potekalo hitreje.
Proizvodnjo malih plovil je v lanskem letu popestrila velika fluktuacija delavcev. Situacija še v letošnjem letu ni povsem zadovoljiva. Z osvajanjem proizvodnje novega čolna 450 ni bilo večjih težav, težave pa so s pla-
niranim večjim številom izdelave teh čolnov na račun zmanjšanja naročil streh VW. Proizvodnja streh VW v lanskem letu je bila kakovostno na zadovoljivi ravni, količinsko pa ni bilo težko zadovoljiti kupca, obratno, problemi so nastopali pri nas zaradi tega, ker je kupec sredi leta bistveno zmanjšal količine, ki so pod našim optimumom.
Izredne razvojne aktivnosti Plastike zadnjih let se tudi v letošnjem letu nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. Kljub povečanju števila delavcev, ki delajo na področju razvoja novih plovil (Fortuna), pa zahtevam, odnosno potrebam tržišča nismo kos. Največji projekt, ki ga moramo v letošnjem letu realizirati, je E-35 P — hiter motoren čoln, namenjen predvsem za križarjenje in čarter kot tudi za potrebe pomorske milice. Čoln naj bi bil našim kupcem predstavljen na sejmu v Genovi meseca oktobra. Sočasno s tem velikim projektom poteka v tovarni delo na motornem čolnu GT-495-S, ki smo ga že pred časom obljubili našim kupcem, predvsem v Srednji in Zahodni Evropi. Ta čoln izdelujemo z delavci, ki bi morali skrbeti za redno vzdrževanje kalupov in izdelavo manjših kalupov za tekoče potrebe proizvodnje. Že zopet razvijamo nove stvari na račun potrebe redne proizvodnje. Tudi ta čoln želimo kupcem predstaviti na gorenjskem sejmu, pred sejmom pa bi ga morali še testirati.
Ob velikih razvojnih projektih na področju čolnov moramo omeniti tudi delo na projektu DG-500 ELAN — dvosedežnem jadralnem letalu, ki neprekinjeno poteka že dalj časa. V projekt smo vložili veliko časa in ne moremo biti zadovoljni s stanjem, v katerem je. Problemov na samem projektu je več, vsekakor je nekaj strateških napak pri realizaciji samega projekta, med njimi odločitev, da se uporabi stari pomožni kalup za izdelavo prvega prototipa kot tudi obveza, da se za potrebe JLA izdela jadralno letalo do roka, do katerega nismo bili sposobni izdelati pravih kalupov in rešiti vseh problemov. Tako smo bili prisiljeni za vojsko izdelati še en prototip, ne da bi ob tem lahko (iz časovnih vzrokov) reševali tudi potrebe po orodjih in pripo-
močkih za redno proizvodnjo. To sedaj delamo pri tretjem prototipu. Zlomni preizkus krila v prvi fazi ni uspel in smo morali delati nove. Ravno tako prvi obremenilni poskusi trupa niso dali ustreznih rezultatov. Trenutno pripravljamo vse potrebno, da bi tretji prototip izdelali in orodja za serijo. To letalo bo 22-metrsko z motorjem in bo namenjeno predvsem poletom s kupci. Interes kupcev je kljub našim časovnim zapletom velik. Izreden interes je za verzijo Trainer, k razvoju katere bomo morali pristopiti v naslednji fazi.
Problematika prodaje in proizvodnje letal DG-300-ELAN je spričo ostre konkurence drugih proizvajalcev težka. Nekoliko lažja je situacija vsled naše odločitve, da gremo v poenostavljeno verzijo club. Ta poslovna poteza nam je zagotovila naročilo za prvo polletje letošnjega leta, nekaj letal je naročenih že tudi za naprej. Ostale kapacitete bomo pokrivali z letali DG-500-ELAN.
Medsebojni odnosi so se v Plastiki v zadnjem času nekoliko izboljšali, kar se kaže tudi v rezultatih dela, vendar s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Glede kvalitete smo si začrtali take cilje, da bi morali biti rezultati ob koncu leta boljši kot v preteklem letu, kar bo zahtevalo dodatne napore vseh zaposlenih. Eden od glavnih problemov Plastike še vedno ostaja pomanjkanje strokovnih kadrov. Če za oddelek letal ugotavljamo, da so s strokovnimi kadri zadovoljivo pokriti, pa tega na področju čolnov ne moremo trditi. Razvoj je znatno hitrejši kot naše pridobivanje novih strokovnih kadrov. Veseli smo lahko, da sta se dva nova sodelavca, ki smo ju v zadnjem času pridobili, zelo uspešno vključila v krog že starih, pridnih, prekaljenih strokovnih delavcev Plastike. Da bi bili nalogam, ki so pred nami, kos, moramo pridobiti še nekaj strokovnjakov, predvsem s področja tehnologije in konstruiranja (za Inštitut).
Ob velikih proizvodnih obveznostih, ki nas v letošnjem letu čakajo, in velikih razvojnih na-
(Nadaljevanje na 6. strani)
logah, ki jih imamo, je pred nami še ena pomembna naloga prenosa proizvodnje E-33 v kooperacijo, da si na ta način zagotovimo prostorske in kadrovske kapacitete za osvajanje proizvodnje E-35-P.
Povečana proizvodnja v Plastiki in velike razvojne obveznosti postavljajo velike zahteve tudi pred spremljajoče službe v Elanu. Nabava z velikimi napori sledi našim potrebam in kljub trudu, ki ga vlagajo, da vsled težkih razmer, ki vladajo na nabavnem tržišču, v naši proizvodnji ne prihaja do večjih zastojev. Podobno velja tudi za Športna orodja, od katerih smo danes vedno bolj odvisni, saj so količine lesenih elementov, ki jih vgrajujemo v barke, že kar velike.
Tudi v Športnih orodjih delajo v izredno težkih pogojih in le z maksimalnim angažiranjem posameznikov lahko izpolnjujejo naše potrebe. Najhujši problemi nastopajo zaradi pomanjkanja mizarjev, ravno tako kot pri nas, in pa zaradi ozkega grla v lakirnici. Pričakujemo, da bo kadrovski službi uspelo pridobiti še nekaj mizarjev za naše potrebe in potrebe športnega orodja, tako da bo proizvodnja tudi pri njih potekala nemoteno in brez v zadnjem času stalno prisotnega dela »na čez«.
To je tudi pogoj, da bomo lahko izdelovali po 4 komade E-43 na mesec.
Pred kratkim je bila v MARINI PORTOROŽ predstavljena izboljšana inačica jadrnice ELAN 31, ki smo jo poimenovali ELAN 33 S. Bistvene spremembe od že dobro poznane »enaintrideset-ke« so predvsem v sledečem: trup jadrnice je povišan za 2 cm, dno pa spuščeno za 3 cm, s čimer smo pridobili na stojni višini v salonu in zadnji kabini.
Trup jadrnice je bil podaljšan za ca. 60 cm, tako da je sedaj celotna dolžina jadrni-
Kakorkoli imamo redno manjše probleme v sodelovanju z Vzdrževanjem, pa moramo posebej poudariti, da se reševanja ključnih problemov lotevajo z maksimalno resnostjo in da nam omogočajo realizacijo naših razvojnih nalog, s tem da v terminsko določenih časih naredijo izredno veliko delo proizvodne priprave — kalupe. Ne nazadnje moramo omeniti tudi delo Inštituta, ki ga vedno zapostavljamo, vendar je krog nalog za potrebe Plastike toliko velik, v Inštitutu pa tako malo delavcev, ki delajo za Plastiko, da je povsem razumljivo, da vsem potrebam niso kos. Upajmo, da bo situacija s kadrovsko okrepitvijo boljša in da bomo kronično zaostajanje v pripravi dokumentacije končno presegli.
Nazadnje postavljam sodelovanje s prodajo, ki povzroča proizvodnji velike probleme in ki ga moramo z intenzivnejšim, pravočasnim pretokom informacij pripeljati na tako raven, da ne bo več moteči faktor za proizvodnjo.
Tem velikim obvezam v programu Plastike bomo vsi skupaj kos samo v primeru dobre volje in pripravljenosti na maksimalno angažiranje za reševanje problematike.
Le tako si bomo zagotovili možnosti še za nadaljnji intenziven razvoj plastike in preboj v krog pomembnejših evropskih proizvajalcev plovil za prosti čas.
Peter Petriček
ce 10 m. Podaljšek trupa ima obliko predhodnega spoiler-ja, spoj med palubo in trupom pa je izveden enako, kot je to primer pri ELANU 43. S tem smo pridobili na komo-diteti krme (vstop v morje, kopalne stopnice, prostor za plin itd).
Dno trupa jadrnice je na mestu vpetja kobilice poglobljeno v profil kobilice. Ta poglobitev nam služi kot ojačitev vpetja, istočasno pa kot kaluža. Dno jadrnice z notranje strani je do višine vodne
linije dvojno in je oblikovano tako, da se lažje pozicio-nirajo predelne stene in da ima na mestu vpetja kobilice vgrajene ojačitve.
Kobilica jadrnice ima novo obliko, ki temelji na novi seriji profilov NACA z izredno nizkim težiščem, s čemer smo bistveno pridobili na stabilnosti jadrnice (pri 30 % nagibu se stabilnost poveča za 15 %).
Poleg navedenega je bilo na jadrnici izvršenih več izboljšav in sprememb na notranji opremi.
Zaplula je jadrnica ELAN 33 S
Splovitve nove jadrnice v Portorožu se je udeležilo okrog 30 novinarjev jugoslovanskih časopisnih hiš in več predstavnikov charter-skih firm iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Vsi so imeli možnost da so jadrnico v njenem elementu tudi preizkusili.
Kot zanimivosti naj omenimo, da smo proizvodnjo »enaintridesetke« prekinili pri 333 izdelanih jadrnicah. Upamo, da bo tradicijo in popularnost dostojno nadaljevala ELANKA 33 S.
Tiskovna konferenca ob splovitvi jadrnice ELAN 33 S
6 SMUČINA
V	četrtek, 10. 3. 1988 je bila v Elanu na obisku 9-članska delegacija sindikalne konfederacije CGIL — CISL — UIL Fur-lanije-Julijske krajine v spremstvu predstavnikov republiškega sveta ZS Slovenije
25 let Gimnastične zveze Slovenije
V	dneh od 2. do 10. aprila je v Ljubljani potekal TEDEN GIMNASTIKE v počastitev 25-letnice Gimnastične zveze Slovenije in 10-letnice Ljubljanske gimnastične zveze.
Glavni prireditvi tega tedna sta bili: slavnostna proslava 6. aprila v Cankarjevem domu pod naslovom »Gimnastika z vami in z nami« in XVIII. mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni gimnastiki 9. in 10. aprila v dvorani »Slovan« na Kodeljevem.
Elan, ki je praktično že od svojega rojstva sopotnik razvoja marsikaterega športa, je tudi razvoju gimnastike prispeval pomemben delež. Tako smo bili prisotni tudi na prireditvah ob jubileju Gimnastične zveze Slovenije, kjer smo edini od DO dobili priznanje GZ Slovenije za dolgoletno sodelovanje in pomoč.
Ob tej priliki ne bi navajal, kaj vse je bilo od tiste prve telovadnice za TVD PARTIZAN Vrhnika, ki smo jo opremili leta 1951, pa do opreme na univerziadi v Zagrebu v preteklem letu narejenega za razvoj »telovadbe«. Pač pa želim nekaj povedati o delovanju Gimnastične zveze Slovenije.
Gimnastika kot olimpijska panoga je panoga, ki ima pri nas bogato tradicijo. Dediščina predvojnih in povojnih generacij do 70 let se še danes kiti kot panoga z največjim številom osvojenih olimpijskih kolajn. To so bila obdobja, ko tudi drugje po svetu niso imeli bistveno boljših pogojev kot pri nas. V sedemdesetih letih, ko je po-
stal razvoj gimnastike v svetu še intenzivnejši pri nas pa je žal prišlo do padca. Zanemarili smo tako razvoj materialnih pogojev — gimnastičnih dvoran in orodja kot šolanje strokovnih kadrov. Tudi družbena klima s polemiko o škodljivosti ukvarjanja s športno gimnastiko, slabšanje na področju organiziranosti — odvrnitev Partizana od bazičnih panog in Portoroški sporazumi, so prispevali svoje.
— Gimnastična šola 1—4
se odvija pri gimnastičnih klubih in društvih. Otroci se kadrirajo po svojih sposobnostih iz animacijskega programa v vrtcu ali pa iz prvega letnika športnega razreda. Tu se dečki in deklice že ločijo, pri deklicah je delitev tudi na športno gimnastiko in na ritmično gimnastiko. Z nadaljevanjem šolanja prehajajo v pionirsko, mladinsko in končno člansko selekcijo.
— Množična gimnastika
za vse tiste, ki nimajo velikih tekmovalnih ambicij, se pa želijo ukvarjati z gimnastiko. Zajema naslednje panoge:
— moška športna gimnastika
— ženska športna gimnastika
— športno ritmična gimnastika
— akrobatika
— prožna ponjava
— skupinske sestave. Množična gimnastika je
lahko organizirana v okviru ŠŠD, Partizana ali klubov. Za vse te panoge so organizirana tekmovanja.
Gt/NASltN*
— Korektivna gimnastika
je organizirana kot pomoč za vse tiste, ki imajo določene motnje v rasti in razvoju in po oceni zdravnika rabijo tako vadbo.
Projekt GIMNASTIKA 2000 se v letošnjem letu že izvaja v programih:
— množični
— animacija deklice, dečki
— športni razred 1., 2., 3.
— gimnastična šola 1
Program naj bi se uvajal
postopoma. Najprej poizkusno, nato se korigira in vpelje kot sistem.
Zadnjih nekaj let, nekako od leta 1980 ko se je naša družba začela zavedati, da je potreben proces skladnega razvoja telesne kulture v SR Sloveniji, je tudi gimnastika doživela ponoven vzpon. Povečan interes mladih za to športno panogo je zahteval primerno angažiranost in strokovni pristop k usmerjanju interesa mladih.
Gimnastično zvezo Slovenije sestavlja danes 30 osnovnih organizacij — to so klubi, društva Partizan in območne zveze. Najvišji organ GZ Slovenije je skupščina, njeno upravno telo je predsedstvo, izvršilno pa sekretariat. Za strokovna vprašanja so zadolženi strokovni odbori (moška, ženska in ritmična gimnastika), odbor za množično gimnastiko in gospodarski odbor. Sodniške komisije so v sklopu strokovnega odbora posamezne gimnastike.
V	preteklem letu je Gimnastična zveza Slovenije pristopila k izdelavi projekta GIMNASTIKA 2000.
Iz spoznanja da ima skladen telesni razvoj človeka in njegovih psihofizičnih sposobnosti gimnastika izredno velik pozitivni učinek, ki se lahko primerja le še s plavanjem in atletiko, je bilo nujno izdelati program dela za vsa področja delovanja osnovnih nosilcev dejavnosti od vrtcev, šol in klubov, ki se združujejo na področju gimnastike.
Tako projekt GIMNASTIKA 2000 zajema od najnižje stopnje navzgor:
— Animacijski program:
ki je namenjen najmlajši starostni skupini v vrtcih in malih šolah in njihovim staršem. V tej skupini ni tekmovalnih ciljev, namenjena pa je odkrivanju primernih otrok za nadaljnje programe.
— Športni razred 1 — 4
zajema otroke v nižjih razredih osnovne šole, ki so se skozi animacijski program pokazali kot primerni ali pa so bili drugače izbrani. Tem razredom šola omogoča dnevno eno uro telovadbe.
V	okviru projekta je bil izdelan tudi program izdajanja strokovnih priročnikov in učbenikov za vsak program posebej kot tudi za izobraževanje strokovnega kadra.
S Fakulteto za telesno kulturo, ki je s projektom GIMNASTIKA 2000 tesno povezana, je bil izdelan tudi program izobraževanja trenerjev za potrebe gimnastike.
Iz te kratke predstavitve projekta je razvidno, da bo njegova realizacija zelo obsežno delo, ki na nekaterih področjih zahteva korenite spremembe v razvoju telesne kulture.
Projekt GIMNASTIKA 2000 je ena redkih konkretnih akcij, ki bi s tem, če bi prerasla v sistem, resnično prispevala k razvoju slovenskega naroda v športni narod. Naloga ni majhna in bo zahtevala sodelovanje prav vseh, ki v procesu razvoja naših otrok kakorkoli sodelujejo, od vzgojiteljic v vrtcih do trenerjev in funkcionarjev po klubih ob moralni in materialni podpori celotne družbe.
In kje naj bo, oz. je ob vsem tem Elanovo mesto? Predlagam, da naj bo to tema drugega prispevka.
Lojze Pintar
PROJEKT GIMNASTIKA "20OO"
I
ANIMACIJSKI PROGRAM
SPLOSNI
PROGRAMI
POSEBNI
PROGRAMI
MNOŽIČNA
GIMNASTIKA
KOREKTIVNA
GIMNASTIKA
ŠPORTNI RAZRED 1 - 4
GIMNASTIČNA SOI A 1-4
PIONIRSKA
SELEKCIJA
riOSKA Š<3 ŽEII2»A id
. 1
MLADINSKA
Li
Sl I EKCIJfl
lFORTMO-RITMIČNA PROŽNA PONJAVA
ČLANSKA
SELEKCIJA
ArROinT I Km
S KVALITETO V
POLITIKA ELAN'
Elanu smo si zastavili zelo zahteven strateški cilj — S KVALITETO V SVETOVNI VRH.
Od štarta do cilja je pot zahtevna, pomembno pa je, da je pravilno TRASIRANA, če uporabimo kar izraz iz smučarske terminologije. Pred seboj imamo osnovna pravila in napotke, kako priti do cilja. Priporočam vam, da jih preberete in pričnete uresničevati. Le tako bomo v najkrajšem času dosegli optimalni končni cilj — 100 % KVALITETO.
Naredimo kar največ tudi v tej smeri za naš ELAN.
Uroš Aljančič
1	Temeljni cilj Elana je proizvodnja in prodaja izdelkov ter opravljanje storitev na svetovni ravni produktivnosti in ekonomičnosti. Za doseganje tega cilja sta potrebni visoka kvaliteta in zanesljivost, ki bosta zadovoljili zahteve kupcev na vseh trgih, na katerih se Elan pojavlja.
2	Dolgoletne izkušnje v pristopu h kvaliteti morajo postati temelj Elanove prihodnosti. Tradicija Elanove poslovnosti temelji na poštenem odnosu do kupca. Kupec mora dobiti natančno to, kar smo mu obljubili: brezhiben izdelek, pravočasno opravljeno storitev, ustrezno informacijo, učinkovit servis.
•
Vsak delavec DO Elan je odgovoren za kvaliteto svojega dela.
Poslovodni odbor DO mora ustvarjati potrebne pogoje za realizacijo politike kvalitete.
Vsaka organizacijska enota mora na svojem področju dosegati cilje politike kvalitete. Vodje organizacijskih enot morajo ustvarjati pogoje za doseganje ciljev v svojih enotah, se dogovarjati in izvajati potrebne aktivnosti med organizacijskimi enotami.
Za koordinacijo ukrepov, ki vplivajo na kvaliteto ter za nadzor kvalitete je odgovorna nevtralna organizacijska enota, sektor kontrola kvalitete.
Erik Johnsen — srebrna v skokih na 90 m
OLIMPIJSKO POROČILO
Švica — srebrna nord. komb. ekipno
Jugoslavija — srebrna v ekipnih skokih
Mateja Svet — srebrna v slalomu
Matjaž Debelak — bronasta v skokih na 90 m
Norveška — bronasta v ekipnih skokih
v
Sest elanovih kolajn v calgaryju
Elanova mednarodna tekmovalna družina doslej na največjih tekmovanjih še ni dosegla tolikšnega uspeha! Šest kolajn na 15. zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju:
Tiskovna konferenca z Bojanom Križajem
Pi
RISRCNA OLIMPIJSKA ATMOSFERA
V	olimpijskem mestu Calgary, v katerem je skoraj milijon prebivalcev živelo za svoje zimske olimpijske igre, je bila nadvse prisrčna atmosfera svetovnega športnega veledogodka. Mesto se je navduševalo za svoje igre. Srca Calgaryjancev, prebivalcev Alberte in sploh vse Kanade so bila v olimpijskem utripu. K splošnemu športnemu ozračju je seveda svoje prispeval tudi Elan.
Za našo športno tovarno, ki se je vse olimpijske dni predstavljala v okviru YOP (Yugoslav Olympic Meeting Point) v središču olimpijskega mesta, je bilo od dne do dne več zanimanja. »Jugoslovanska hiša«, ki je bila znamenito zbirališče tekmovalcev, funkcionarjev, novinarjev, poslovnežev in prominentnih gostov z vsega sveta, je bila v znamenju Elana. V tej hiši se je govorilo v Elanovem jeziku.
Vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gaser v pogovoru z Matjažem Debelakom
Priprava smuči na prizorišču alpskih tekmovanj v Nakiski
V	Elanovi tekmovalni servisni ekipi je bilo med olimpijskimi igrami devet ljudi.
Zaradi specifičnih razmer na progah za vse discipline je začela Elanova ekipa serviserjev delo za izbiro drsnih oblog in maž že deset dni pred prvim poveljem za štart na olimpijske proge.
Vrhunec dela te ekipe pa so bili še zadnji situacijski testi uro pred štartom v posameznih disciplinah. Na tako organiziranem delu so temeljili tudi odlični rezultati tekmovalcev in tekmovalk. O tem govore tudi številne izjave neposredno po tekmovalnih uspehih.
E
LANOV SERVIS NA PROFESIONALNI RAVNI
Taka služba rodi SADOVE
»Tako je treba delati. Zadnji testi so nadvse pomembni. Smuči so bile izredno pripravljene,« je pohvalno vzkliknil direktor jugoslovanskih alpskih reprezentanc Tone Vogrinec, ko je mlada reprezentantka Mateja Svet v slalomu osvojila srebrno kolajno.
Mario Cotelli intervjuva Toneta Vogrinca, direktorja jugoslovanskih alpskih reprezentanc, za italijansko televizijo
nvtb
pr
Matjaž Debelak (Jugoslavija)
ki je trem kolajnam s svetovnega prvenstva v Crans Montani dodala še srebrno olimpijsko.
»Svoje veselje delim tudi z našim Elanovim serviserjem Tonijem Justinom in sploh celotno Elanovo tekmovalno službo, ki nam je vselej priskočila na pomoč, celo bolj, kot je bila njihova poklicna dolžnost,« je bil poln hvale jugoslovanski reprezentant Matjaž Debelak, ko je na 90-metrski olimpijski skakalnici čsvojil zgodovinsko kolajno, prvo v zgodovini jugoslovanskih smučarskih skokov. Prav zato je bila bronasta kolajna vredna tem več, domala kot zlata, tako jo je imenoval tudi jugoslovanski tisk.
Podobnega mnenja so bili po ekipni tekmi, v kateri so osvojili srebrno kolajno, tudi vsi jugoslovanski skakalci, prav tako pa tudi direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc in trenerja Danilo Pudgar in Luka Koprivšek.
»Ob svojem uspehu ne smem pozabiti tudi vseh tistih, ki so imeli na skrbi moje smuči. Moram se jim posebej zahvaliti,« je menila še na cilju pod slalomsko areno v Nakiski jugoslovanska tekmovalka Mateja Svet,
Mateja Svet (Jugoslavija)
Norveški reprezentant Erik Johnsen, ki se je na veliki olimpijski skakalnici v Calgaryju proslavil s srebrno kolajno, je po svojem uspehu izjavil: »Čeprav nas ni malo, ki skačemo z Elanovimi smučmi, smo vsi deležni velike pozornosti, ne le dolžne skrbi, temveč tudi človeške topline.«
Erik Johnsen (Norveška)
v
ETERAN JE POKAZAL ZOBE
Z nami sta bila v slavnostnih olimpijskih dneh tudi najstarejša Elanova tekmovalca, švedski as Ingemar Stenmark in jugoslovanski slalomski mojster Bojan Križaj.
Fredy Glanzmann (Švica)
Stenmarka je prva
pot v olimpijskem mestu pripeljala prav k Elanu, kjer je poudaril, da se še čuti sposobnega vmešati se v boj za olimpijske kolajne.
Ingermar Stenmark (Švedska)
To je tudi dokazal z najboljšim časom na drugi slalomski progi, vendar je le eno samo uro prepozno pokazal zobe. Drugače bi se tudi iz Calgaryja zmagoslavno vračal s kolajno.
Bojan Križaj pa je zaman čakal na svojo olimpijsko priložnost. Nesreča med slalomsko vadbo ga je že pred štartom izločila iz olimpijskega boja.
ELMSl
ZASTOPSTVO
FOTO: HERDT B„ REBERŠAK J., 2EROVNIK M DESIGN: ELAN TISK: GT
SVETOVNI VRH
3VE KVALITETE
4 Pravo merilo o kvaliteti izdelkov in storitev je ocena, ki jo daje tržišče. To pomeni, da so izdelki in storitve res kvalitetni takrat, ko izpolnjujejo določene zahteve, potrebe in pričakovanja kupca. Da bi zadovoljile zahteve kupcev, morajo organizacijske enote za trženje, raziskavo in razvoj ugotoviti zahtevane karakteristike izdelkov in storitev za vse segmente tržišča. Ugotovljene karakteristike je treba v celoti upoštevati pri izbiri materialov, konstruiranju, proizvodnji ter kontroli izdelkov.
5 Kvaliteta, ki jo Elan daje na trg, mora ustrezati kriterijem tržno sprejemljive kvalitete za določen cenovni razred izdelkov. Nivo kvalitete mora biti višji od nivoja večine proizvajalcev, oz. najmanj enak nivoju najbolj znanih konkurentov.
6
Aktivnosti v DO morajo biti usmerjene k realizaciji naslednjih ciljev politike kvalitete: naši izdelki morajo imeti v celoti izpolnjene zakonske normative in standarde
naši izdelki morajo biti glede varnosti in zanesljivosti vodilni na tržišču
oprema, ki je sestavni del naših proizvodov, mora ustrezati Elanovim standardom kvalitete izdelki iz dopolnilnega programa, ki imajo oznako Elan, morajo imeti tako kvaliteto, ki ne bo škodovala ugledu podjetja
izdelki, namenjeni vrhunskemu tekmovalnemu športu, morajo biti boljši od konkurenčnih izdelki, za katere obstaja tudi minimalna možnost, da bi škodovali ugledu Elana, se ne smejo pojaviti na tržišču storitve Elana morajo biti pravočasne in učinkovite
7
Težišče aktivnosti za zagotavljanje zahtevane kvalitete mora biti preprečevanje napak, distribucije nekvalitetnih izdelkov ter nekvalitetnih storitev.
Preventivno delovanje mora onemogočiti ponavljanje starih in pojavljanje novih napak.
Pri reševanju problemov kvalitete je treba upoštevati naslednji vrstni red:
a) varnost in odstopanje od zakonskih predpisov
b) uporabnost izdelka in njegova prehitra obraba
c) visoki stroški v garancijskem roku
d) visoki stroški zaradi slabe kvalitete v proizvodnem procesu.
8 Odgovorni morajo nenehno spremljati, kako se uresničujejo postavljeni cilji politike kvalitete, odstopanja pa morajo takoj odpravljati. Nekvalitetni izdelki z Elanovim imenom se ne smejo pojaviti na tržišču. Kvaliteta storitev Elana ne sme zaostajati za kvaliteto njegovih izdelkov.
Elan na uspešni poti izgradnje
informatike
V mnogih okoljih je še vedno globoko zakoreninjeno prepričanje, da je informacijski sistem podsistem poslovnega sistema; to je njegov relativno izoliran del, ki obsega računalniški center. Ker računalniški center ne proizvaja »pravih« informacij, pripisujejo manjšo uspešnost celotnega poslovnega sistema prav informacijskemu podsistemu. Zato uporabniki vidijo (edino) rešitev v popolnem informacijskem sistemu.
V takem okolju informacijskega sistema ne gradijo upravljalci poslovnih funkcij, ampak računalničarji. Gre za vase zaprt koncept, prilagojen predvsem lastnostim računalnika. Tako zastavljeni informacijski sistemi niso nikoli izdelani, upravljalci (uporabniki) z njimi niso zadovoljni, še manj pa jih upravljalci štejejo za svoje.
Uspešni v razvitem svetu vidijo informacijski problem drugače. Informacijski sistem smatrajo le kot en od vidikov celotnega poslovnega sistema, zato si informa-
Rekli so
O teamskem delu
Dušan Plohl (svetovalec RAF): »V hierhijah je osnovni problem (skupinskega dela) upati si, ne se bati, če imaš drugačno mišljenje kot tvoj nadrejeni. V tujini pravijo: najbolj nevarni so tisti, ki kimajo. Taki ne prinašajo napredka.«
Iz. RR štev. 2 1988, str.: 10
dhkk,vrbti l&btutho at/- dmumu ¥ llotmA, OS Rccju/nju
S '
*
cijski sistem gradijo upravljalci poslovnih funkcij sami. Proces gradnje informacijskega sistema je stalen proces. Upravljalci poslovnih funkcij ugotavljajo pomanjkljivosti v organizaciji poslovanja in, kadar je smotrno, pomanjkljivost odpravijo z dopolnitvijo informacijskega sistema. Raziskave v razvitem svetu so pokazale, da je najuspešnejši tisti, ki je najprej korenito prenovil upravljalni proces (organizacijo). Invoacije v informacijskem procesu so temu šele sledile. Uspešni za vsak element upravljanja ugotavljajo smotrnost računalniške podpore. Računalniško podporo si zgradijo le za tisti del, ki pripomore k uspešnosti poslovanja.
Z optimizmom lahko ugotovimo, da upravljalci v Elanu, tako poslovodni odbor kot direktorji programov in sektorjev, dajejo velik pomen prenovi upravljalnega sistema — organizaciji dela, ter se vse bolj postavljajo v vlogo graditeljev računalniško podprtega informacijskega sistema.
Franc Rozman
crans-montana 87
CHAMPiONNATS DU MONDE DE SKI ALPIN ALPINE SKI WELTMEISTERSCHAFTEN ALPINE WORLD SKI CHAMPIONSH1PS
251.1987
m
Cram^MontenaArr^jiona
8.2.1987
(Hceriti (**» th*
tkUvnai M fnrtkp*t*xf *< >
Fifr	istfd	Mteftafe
tor ***	snd	*Montom
/tovwuxa /►j-vmI.
Guy Ptapian
IjmHbM
■m-mm
;.<> 5,	S?
: *
Dr. Štefan Kajzer:
»Je že tako: čim bolj pametno je orodje, tem več mora biti v glavi tistega, ki ga uporablja. Zelo inteligentno orodje namreč bedakom omogoča, da bodo še učinkoviteje počenjali še večje neumnosti. S CAD ne bomo imeli kar čez noč izdelkov, za katere se bo pulil ves svet, ampak bomo delali izdelke, ki jih zdaj nihče noče imeti, veliko bolje, kakovostneje. Če je to tisto pravo, je pa seveda vprašanje.« Iz: RR št. 2 1988, str.: 9
Dr. Štefan Kajzer:
»Znameniti Bertolt Brecht je že pred več kot pol stoletja za tiste čase zares hrabro zapisal to-
le: »Tisti, ki se želi danes boriti proti laži in neznanju in ki želi pisati resnico, mora premagati najmanj pet težav:
— mora imeti pogum pisati resnico, čeprav je povsod zamolčana;
— mora imeti modrost prepoznati jo, čeprav jo povsod prikrivajo;
— mora jo znati pretvoriti v orožje za boj;
O planiranju
Dr. Ermin Kržičnik:
»Racionalno deluje le sistem, kjer odločevalci materialno in politično tvegajo, torej sistem nenehne dinamike, kjer sposob-
— mora točno presoditi, v čigavih rokah bo učinkovita;
— mora biti dovolj zvit, da jo bo uspel razširiti med take.
Smo danes še sposobni česa vsaj približno takšnega? Ali to zares tudi hočemo? Smo še dovolj pogumni, modri, vešči, razsodni in zviti?
Iz: Zbornika referatov 4. posvetovanja za poslovodne delavce str. 19
nejši napredujejo, preživeli in šibkejši pa se jim pripajajo ali propadejo.«
Iz: Zbornik referatov XIV. posvetovanja o planiranju, str. 24
O inovativnosti
Dr. Janez Jerovšek:
»Ker pa je danes podjetje tržno in konkurenčno sposobno samo v primeru, če producira inovacije, če ima inovativne, avtonomne in motivirane posameznike, mora rešiti problem
O investiranju
P. Senčar:
»Investicije so sredstvo za doseganje razvoja organizacije. Zato moramo investicije razlikovati od razvoja in razvojno politiko organizacije od investicijske politike. Nazorno je mogoče to podkrepiti s tem, da vse
decentralizacije tako, da ta sega do posameznika. To pomeni, 'da je podjetje veliko, vendar deluje tako kot da bi bilo istočasno majhno'«.
Iz: Zbornik referatov XIV. posvetovanja o planiranju, str. 197
investicije ne vodijo v razvoj. Take so n. pr. zgrešene investicije, proti katerim nobena družba ni imuna.«
Iz: Organizacija in kadri št. 1-2 leto: 1987
Izbor pripravil:
M. Čučnik
Veleslalom za moške
10, da vsi udeleženci ne bodo pravočasno prišli na Koblo, kar bi utegnilo precej zavleči tekmovanje. Očitno pa so na slabe ceste računali tudi ostali udeleženci, ki so se zato prej odpravili od doma in vsi pravočasno prispeli do
11. postaje na Kobli, kjer smo jim razdelili štartne številke. Kljub sorazmerno slabemu vremenu so vsi udeleženci pravočasno prispeli na start, ki je bil za veleslalom ob 10. uri, za smučarske teke pa ob 13. uri.
Sneženje in občasno gosta megla nista preveč motila tekmovalcev v boju za čim-boljšo uvrstitev. Lesariada kot tekmovanje reprezentanc delovnih organizacij, združenih v sindikat dejavnosti, ima poleg družbenega značaja prireditve močno poudarjen tekmovalni značaj, saj za reprezentance svojih podjetij nastopa vrsta bivših, pa tudi še aktivnih športnikov, ki so svoje čase nastopali tudi v državnih reprezentancah. V bitki za prestiž je letos Elanova ekipa kot celota potegnila krajši konec, saj sta jo v skupnem seštevku premagali ekipi LIP-a z Bleda in Alplesa iz Železnikov, so pa naši tekmovalci dosegli tri posamične zmage in sicer Marko Kravcar in Miha Zupan v veleslalomu ter Tine Zupan v smučarskih tekih.
XXV. lesariada — zimska »olimpiada« gozdarjev, lesarjev in lovcev
»Za rekreativce je tekmovanje približno to, kar je za kmete žetev — vsi pa vemo, da brez setve ni žetve.
Ko vam čestitam k doseženim uspehom — čestitam kajpada vsem, kajti pri rekreaciji gre za sodelovanje, za udeležbo, in ste potemtakem vsi zmagovalci, vam želim, da bi bili ob letu še boljši, bolj zdravi in dobre volje.«
Prof. dr. Drago ULAGA
Uradni pričetek XXV. le-sariade je bil v petek, 4. 3.
1988, ob 18. uri v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. XXV. lesariado je odprl predsednik organizacijskega odbora tov. Uroš Aljančič, ki je pozdravil vodje ekip ter jim zaželel obilo tekmovalnih uspehov in ugodno počutje med nami.
Na sestanku so vodje ekip izvolili častno razsodišče ter sprejeli nekaj dopolnil k pravilniku tekmovanja, nakar je tekmovalno razsodišče začelo z žrebanjem štartnih številk, kar je bilo ob 490 prijavljenih tekmovalkah in tekmovalcih v 16 različnih tekmovalnih kategorijah kar dolgotrajen posel. Zaključek sestanka vodij ekip pa seveda ni pomenil tudi konec dela za organizacijski odbor, saj je bilo treba natiskati štartne liste ter štartne številke razporediti po ekipah, da bi zjutraj razdelitev potekala kar se da hitro in brez zastojev. Zaradi slabe vremenske napovedi smo se v soboto zjutraj kar malce zaskrbljeni podali na Koblo.
Predvsem so nas skrbele slabe ceste in pričakovati je bi- »Trije asi« pred tekmo
Predsednik PO Uroš Aljančič pozdravlja vodje ekip	Ekipa	Brnce
Rezultati XXV. lesariade
Okrepčilo med tekmo
TOF »strokovno« komentira rezultate tekmovanj na lesa-riadi. Ugotovil je »absolutno premoč Elanovih smuči« na Lesariadi?!
bolj zaupajo trdemu delu in se ne zanašajo na srečo, saj kljub lepim dobitkom, med katerimi je bilo poleg Elanovih izdelkov precej dobitkov, ki so jih prispevali naši poslovni partnerji, ni bilo pretiranega zanimanja za nakup srečk.
Razprave ob kozarčkih pa so od razglabljanj o uspelih vožnjah, o igubljenih stotinkah, ki so druge delile od medalj, kaj kmalu prešle na nič kaj rožnat položaj dejavnosti v tudi siceršnjem gospodarskem sivilu, a nazadnje smo se vendarle vsi optimistično razpoloženi razšli z zagotovilom, da se ob letu ponovno srečamo na XXVI. lesariadi.
Tone Jošt
VELESLALOM - ŽENSKE - L KATEGORIJA - DO 25 let
1. UNTERVVEGER ANNI
2. WIEGELE ANNI
3. ZUPAN LIDIJA 5. ANKELE TJAŠA
22. ŠIMIC JOLANDA
ELAN BRNCA AVSTRIJA	42.02
ELAN BRNCA AVSTRIJA	42.16
LIP BLED	42.76
ELAN BEGUNJE	45.51
ELAN BEGUNJE	52.50
PRIJAVLJENIH: 32, ODSTOP: 1, DISKV.: 1, NI STARTALO: 4
VELESLALOM-ŽENSKE - II. KATEGORIJA—OD 26 DO 35 LET
Smit Vito prejema pokal za III. mesto ekipno
Ob koncu tekmovanj pa nas je najbolj veselilo dejstvo, da ob tolikem številu tekmovalcev kljub slabemu vremenu ni bilo nobene poškodbe.
Ob povratku s Koble je močno sneženje sicer povzročalo nekaj težav voznikom, nikakor pa ni toliko oviralo, da po koncu tekmovanj ne bi prispeli na zaključno prireditev XXV. lesariade, ki je bila v Kazini Park hotela na Bledu. Čakanje na razglasitev rezultatov in razdelitev priznanj, medalj in
Pozdrav predsednika organizacijskega odbora tov. Aljančiča
1. URH META
2. ORAŽEM MILA
3. KOLAR IRENA
4. KUNČIČ KRISTL
7. RAVNIK MARJETA 10. KOKALJ BOŽENA
ALPLES ŽELEZNKI	42.71
SOZD GLG BLED	44.73
LESNA SLOVENJ GRADEC 45.21 ELAN BRNCA AVSTRIJA 46.04 ELAN BEGUNJE	46.87
ELAN BEGUNJE	47.55
PRIJAVLJENIH: 38, ODSTOP: 5, DISKV.: 0, NI STARTALO: 3 VELESLALOM -ŽENSKE - III. KATEGORIJA- OD 36 DO 45 LET
1. OKORN ANICA
2. URANKAR MARIJA
3. ŠMID VERONA
7. BREJC ANA
8. RAZINGER OLGA
STOL KAMNIK	46.03
LIP BLED	47.06
ALPLES ŽELEZNIKI	47.14
ELAN BEGUNJE	49.64
ELAN BEGUNJE	49.77
PRIJAVLJENIH: 29, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 6 VELESLALOM - ŽENSKE - IV. KATEGORIJA - NAD 45 LET
1. AŽMAN VIDA
2. ŠTURM FRANCKA
3. PENIČ NUŠA
4. PODLIPEC MALČI 13. KOŠIR MAJDA
GG BLED	45.91
ALPLES ŽELEZNIKI	46.32
LIP KONJICE SLOV. KONJICE
47.65
ELAN BEGUNJE	47.70
ELAN BEGUNJE	56.22
PRIJAVLJENIH: 19, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 1 VELESLALOM - MOŠKI - I. KATEGORIJA - DO 25 LET
Profesor dr. Drago Ulaga je čestital udeležencem za lepe športne dosežke
pokalov so nam popestrili gostje, med katerimi je bil tudi profesor doktor Drago Ulaga, ki je udeležencem dal nekaj zanimivih in koristnih napotkov za rekreativno vadbo. Obilo smeha je udeležencem izvabil Tone Fornez-zi-Tof s svojevrstnim komentarjem rezultatov lesariade.
Gozdarji, lesarji in lovci so ob zvokih glasbe ansambla Rž dokazali, da niso le navdušeni športniki, ampak tudi spretni plesalci.
Ob srečolovu so udeleženci dokazali, da vendarle naj-
1. UŽAR BOŠTJAN
2. ŠTULARMIRO
3. MANDL ERWIN 7. MALI BOŠTJAN
28. URSCHITZ MARKUŠ VARL ROBERT
ZLIT TRŽIČ	47.31
JELOVICA ŠKOFJA LOKA 47.92 ELAN BRNCA AVSTRIJA	48.97
ELAN BEGUNJE	51.14
ELAN BRNCA AVSTRIJA	57.62
ELAN BEGUNJE	'ODSTOP
PRIJAVLJENIH: 59, ODSTOP: 16, DISKV.: 0, NI STARTALO: 3 VELESLALOM - MOŠKI -II. KATEGORIJA - OD 26 DO 35 LET
1. KRAVCAR MARKO	ELAN BEGUNJE
2. ROZMAN MILAN	GG KRANJ
3. ŠEMRL JANEZ	GG BLED
11 OBILTSCHNIG JANEZ	ELAN BRNCA AVSTRIJA
24 UNTERWEGER HUBERT ELAN BRNCA AVSTRIJA ŠKOFIČ PAVEL	ELAN BEGUNJE
47.53
48.32
49.33 52.74 55.46
‘ODSTOP
PRIJAVLJENIH: 71, ODSTOP: 19, DISKV.: 0, NI STARTALO: 4 VELESLALOM-MOŠKI - III. KATEGORIJA - OD 36 DO 45 LET
1 ZUPAN MIHA	ELAN BEGUNJE	47.30
2. KLINAR ANDREJ	GG BLED	49.79
3 KRIVIC JANI	ELAN BEGUNJE	49.80
23. WROLICH CHRISTIAN ELAN BRNCA AVSTRIJA 56.44 PRIJAVLJENIH: 68, ODSTOP: 4, DISKV.: 0, NI STARTALO: 5
VELESLALOM - MOŠKI
1. PLESEC FRANC
2. ŠMID JANČE
3. BOHINC JANEZ
4. MOSCHITZ WILLI 42. VALTEJOŽA
LEGAT MARJAN
IV. KATEGORIJA - NAD 45 LET
LESNA SLOVENJ GRADEC	38.94
ALPLES ŽELEZNIKI	40.24
ELAN BEGUNJE	40.99
ELAN BRNCA AVSTRIJA	41.42
ELAN BRNCA AVSTRIJA	50.23
ELAN BEGUNJE
•ODSTOP
PRIJAVLJENIH; 63, ODSTOP: 3, DISKV.: 0, NI STARTALO: 8
TEKI - ŽENSKE - I. KATEGORIJA - DO 25 LET
1. RAKUŠ JELKA	LIP BLED	11.43.2
2. PREZELJ MAJDA	ALPLES ŽELEZNIKI	14.52.8
3. ČESNIK MILENA	GG POSTOJNA	15.19.9
4. ZUPAN HERMINA	ELAN BEGUNJE	15.29.9
5. KELIH FRANKA	ELAN BEGUNJE	15.54.8
PRIJAVLJENIH: 8, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 1
TEKI — ZENSKE — II. KATEGORIJA - OD 26 DO 35 LET
1. BIZILJ ALENKA	GG BLED	14.03.7
2. SKRTMETA	ALPLES ŽELEZNIKI	14.50.4
3. ŽVAN DARINKA	ELAN BEGUNJE	15.12.3
4. PFAJFAR ANICA	ELAN BEGUNJE	15.18.9
PRIJAVLJENIH: 7, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 1
ŽENSKE - III. KATEGORIJA - OD 36 DO 45 LET
LIP BLED	10.59.1
ELAN BEGUNJE	14.45.2
ALPLES ŽELEZNIKI	15.08.5
ELAN BEGUNJE	15.48.8
TEKI
1. CERKOVNIK IVANKA
2. VAVPOTIČ OLGA
3. ŠMID VERONA
4. ŠIMIC SILVA
PRIJAVLJENIH: 7, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 2
TEKI - ŽENSKE - IV. KATEGORIJA - NAD 45 LET
1. RISTIČ ALBINA	LIP BLED	13.54.5
2. ŠTURM FRANCKA	ALPLES ŽELEZNIKI	15.22.5
3. LAKOTA MAJDA	TRIGL. NAR. PARK BLED 17.06.5
7. ŠUBIC IVANKA	ELAN BEGUNJE	19.38.3
PRIJAVLJENIH: 7, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 0
TEKI - MOŠKI - I. KATEGORIJA - DO 25 LET
1. ZUPAN VALENTIN	ELAN BEGUNJE	16.54.1
2. KOSMAČ JANEZ	LIP BLED	17.53.1
3. NASTRAN TONE	ALPLES ŽELEZNIKI	18.29.6
4. GOMILAR BRANKO	ELAN BEGUNJE	18.43.2
PRIJAVLJENIH: 19, ODSTOP: 3, DISKV.: 0, NI STARTALO: 1
TEKI - MOŠKI - II. KATEGORIJA - OD 26 DO 35 LET
1. ROZMAN MILAN	GG KRANJ	16.50.4
2. RODMAN ROMAN	ELAN BEGUNJE	17.25.7
3. DJURIČIČ VOJKO	LIP BLED	18.05.3
5. BOŽIČ VILIJEM	ELAN BEGUNJE	18.40.1
PRIJAVLJENIH: 22, ODSTOP: 1, DISKV.: 0, NI STARTALO: 1
TEKI - MOŠKI - III. KATEGORIJA - OD 36 DO 45 LET
1. MALEJ JANEZ	LIP BLED	09.03.0
2. KOBILICA PAVEL	GG BLED	09.37.2
3. ANDREJČIČ ZVONE	ELAN BEGUNJE	10.20.7
17. PRETNAR MIHA	ELAN BEGUNJE	14.03.7
PRIJAVLJENIH: 20, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 2
TEKI - MOŠKI - IV. KATEGORIJA - NAD 45 LET
1.	AHAC BORIS	GG BLED	10.10.2
2.	LAPAJNE FRANC	LIP BLED	10.37.3
3.	KALAN JOŽE	ALPLES ŽELEZNIKI	10.40.2
7.	JERALA VINKO	ELAN BEGUNJE	11.54.6
9.	HROVATJANEZ	ELAN BEGUNJE	12.27.6
PRIJAVLJENIH: 21, ODSTOP: 0, DISKV.: 0, NI STARTALO: 1 VELESLALOM - ŽENSKE — EKIPNO (7 KOMPLETNIH EKIP)
1. ALPLES ŽELEZNIKI	1. PREZELJ	43.18
	2. URH	42.71
	3. ŠMID	47.14
	4. ŠTURM	46.32 02.59.35
2. LIP BLED	1. ZUPAN	42.76
	2. ŠIFRER	47.43
	3. URANKAR	47.06
	4. VEBER	48.27 03.05.52
3. ELAN BEGUNJE	1. ANKELE	45.51
	2. RAVNIK	46.87
	3. BREJC	49.64
	4. PODLIPEC	47.70 03.09.72
VELESLALOM — MOŠKI —	EKIPNO (22 KOMPLETNIH EKIP)	
1. ELAN BEGUNJE	1. MALI	51.14
	2. KRAVCAR	47.53
	3. ZUPAN	47.30
	4. BOHINC	40.99 03.06.96
2. LESNA SLOV. GRADEC
1. ROŠER
2. PUSTOSLEMŠEK
51.92
	3. SREBRE	51.17	
	4. PLESEC	38.94	03.11.69
3. GG BLED	1. KOŠIR	50.53	
	2. ŠEMRL	49.33	
	3. KLINAR	49.79	
	4. LAKOTA	42.09	03.11.74
6. ELAN BRNCA	1. MANDL	48.97	
	2. OBILTSCHNIG	52.74	
	3. VVROLICH	56.44	
	4. MOSCHITZ	41.42	03.19.57
TEKI - ŽENSKE - EKIPNO (3 KOMPLETNE EKIPE)			
1. LIP BLED	1. RAKUŠ	11.43.2	
	2. ŠIFRER	15.32.2	
	3. CERKOVNIK	10.59.1	
	4. RISTIČ	13.54.5	0.52.09.0
2. ALPLES ŽELEZNIKI	1. PREZELJ	14.52.8	
	2. SKRT	14.50.4	
	3. ŠMID	15.08.5	
	4. ŠTURM	15.22.5	1.00.14.2
3. ELAN BEGUNJE	1. ZUPAN	15.29.9	
	2. ŽVAN	15.12.3	
	3. VAVPOTIČ	14.45.2	
	4. ŠUBIC	19.38.3	1.05.05.7
TEKI - MOŠKI - EKIPNO (8 KOMPLETNIH EKIP)			
1. LIP BLED	1. KOSMAČ	17.53.1	
	2. DJURIČIČ	18.05.3	
	3. MALEJ	09.03.0	
	4. LAPAJNE	10.37.3	0.55.38.7
2. ELAN BEGUNJE	1. ZUPAN	16.54.1	
	2. RODMAN	17.25.7	
	3. ANDREJČIČ	10.20.7	
	4. JERALA	11.54.6	0.56.35.1
3. ALPLES ŽELEZNIKI	1. NASTRAN	18.29.6	
	2. FAJFAR	20.40.9	
	3. LOTRIČ	10.22.3	
	4. KALAN	10.40.2	1.00.13.0
VSL ŽENSKE — VSL MOŠKI — TEKI ŽENSKE -		- TEKI	MOŠKI
1. LIP BLED	VSL ŽENSKE 42.76	98.21	
	VSL MOŠKI 44.76	0	
TEKI ŽENSKE	10.59.1	100
TEKI MOŠKI	9.03.0	100	298.21
2.	ALPLES ŽELEZNIKI VSL ŽENSKE	42.71	100
VSL MOŠKI	40.24	100
TEKI ŽENSKE	14.50.4	0
TEKI MOŠKI	10.22.3	0	200.00
VSL ŽENSKE	45.51	0
VSL MOŠKI	40.99	82.22
TEKI ŽENSKE	14.45.2	2.25
TEKI MOŠKI	10.20.7	2.01	86.48
3. ELAN BEGUNJE
49.66
ELkN
Živite s časom, poslujte s tekočim računom
Od leta 1976 dalje že v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, vodimo za občane, ki imajo redne prejemke (osebni dohodek ali pokojnino), tekoče račune. Ker pa še vedno velika večina zaposlenih prejema osebni dohodek na hranilno knjižico, vas želimo seznaniti s prednostmi tekočega računa.
1. Glavna prednost tekočega računa je brezgotovinsko poslovanje. Čeki, ki jih prejmete takoj, ko prispe na račun prvo nakazilo, nadomeščajo gotovino. Drugo obliko brezgotovinskega poslovanja predstavljajo trajna pooblastila za plačevanje rednih mesečnih obveznosti (naročnine, obročna odplačila, stanarine ...).
2. Za razpolaganje s sredstvi na tekočem računu lahko pooblastite tudi drugo osebo (pooblaščenecPooblaščena oseba tudi prejme čeke in izkaznico in povsem samostojno razpolaga s sredstvi na tekočem računu.
3. Čeprav je tekoči račun namenjen predvsem za plačevanje vsakdanjih izdatkov, je z njim mogoče tudi varčevati. Banka obrestuje sredstva na računu po enaki obrestni meri kot hranilno vlogo na vpogled, pri tem pa je ves denar imetniku pri roki kadarkoli — z enostavnim podpisom čeka.
4. Pri vseh načinih poslovanja, ki jih tekoči račun omogoča, se marsikdo boji, da bi zgu-
bil pregled in porabil več ko ima. Seveda je bojazen utemeljena, saj je prekoračitev kritja na računu kaznivo dejanje in vse banke so obvezne kršitelje prijaviti sodišču.
5. Za lažje kontroliranje stanja sredstev na tekočem računu obvešča banka lastnika z izpiski. V teh izpiskih so zajete vse spremembe oz. vsi čeki, ki so že prispeli v banko ter vse spremembe, ki jih na podlagi pooblastila opravi banka. Izpiski so namenjeni predvsem za kontrolo lastne evidence.
6. Imetnik tekočega računa, ki dosledno spoštuje pravila poslovanja, lahko vloži v enoti banke, kjer ima tekoči račun, prošnjo za odobritev prekoračitve na računu. Znesek te dovoljene prekoračitve znaša sedaj 60 % povprečnega mesečnega priliva na tekoči račun oz. največ 300.000,— din.
Ker je v letu 1988 ena izmed aktivnosti Ljubljanske banke tudi usmerjanje poslovanja občanov na tekoče račune in zmanjševanje števila varčevalcev, ki prejemajo osebne dohodke na hranilno knjižico, želimo s tem prispevkom tudi delavce vaše organizacije navdušiti za poslovanje s tekočim računom.
V	vseh enotah naše banke smo vatfi pripravljeni svetovati in pomagati/
živite s Časom, poslujte S TEKOČIM RAČUNOM!
31. 3. in 1. 4. 1988 je bila v Elanu na obisku gospodarska delegacija iz Sovjetske socialistične republike Estonije. Gostje so se zanimali za nakup tehnologije za izdelavo tekaških smuči. Ogledali so si celotno Elanovo proizvodnjo.
Olga Petrovčič iz Škofje Loke — srečna dobitnica jadrnice ELAN 33 v akciji PODARIM-DOBIM
ELAN - BEGUNJE Priznanje za sodelovanje v pokalu .ZDRAVO" 87/88
Krvavec 3. IV. 88
Zahvala — zahvala — zahvala
Ob boleči izgubi dragega brata
FRANJA ANTUNOVlCA
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč sodelavkam in sodelavcem iz priprave elementov, sitotiska drsnih oblog, mokrega postopka ter čistilkam.
Žalujoča sestra Dunja z družino
Ob smrti drage mame
DORE GLOBEVNIK
se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebno pa se zahvaljujem sodelavcem lakirnice in končne delavnice za podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Žalujoči sin Darko z družino
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
JOŽETA TOROKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalja. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem polizdelka in skladišča smuči za denarno pomoč, sindikatu za venec in poslovilne besede. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoča žena Valerija hčerka Simona in sin Aleksander
EtAA/
Tine Zupan zmagal v Avstriji
KUNČIČ ANTON - športno orodje — predčasna upokojitev VVEITHAUSER AVGUST
— plansko analitska služba
— predčasna upokojitev BABIČ FRANC — športno
orodje — predčasna upokojitev
VSEM ŽELIMO ZDRAVJA IN ŠE DOLGO ŽIVLJENJE TER MIRU V ZASLUŽENEM POKOJU.
V Zgornji Avstriji, v mestu Barnkopf (medvedja glava) se je skupina naših tekačev na smučeh udeležila štafetnega teka »Dvanajst ur Barnkopf«.
ki. Tekmovalce je motilo sneženje, pihal je tudi močan veter, povrh pa so bile še nizke temperature. V teh težavnih razmerah je skupaj nastopilo 240 tekačev iz
Tine Zupan
Janez Janc — vodja skladišča smuči, predčasna starostna upokojitev
ZAHVALA
Zahvaljujem se sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov smuči in plastike ter prodaje za pozornost in darila ob odhodu v pokoj.
Janez JANC
Elanovo sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih za sezono 1987/1988
Zastopstvo dvočlanske štafete je doseglo lep mednaroden uspeh. Stane Stanovnik (Alpina) in Tine Zupan (Elan) sta zmagala in v 12-ih urah pretekla 203,4 km.
Drugo mesto je osvojila Nemška demokratična republika, tretje pa Avstrija.
Tekači so tekli po 4 km dolgi progi — v prosti tehni-
- JANEZ JANC (glej foto)
- MARJAN DOLŽAN
(glej foto)
- IVANKA SINOBAD -
gospodarski sektor, polna osebna upokojitev
- JOŽE JURGELE - delavec v programu smuči, predčasna starostna upokojitev
- CVETAN POTOČNIK
— program Vzdrževanje,
osmih držav.
Dan po dvanajsturnem teku je bil v St. Georgu še tek na 20 km v klasični tehniki. Tine Zupan je bil tretji s časom 59.33, Stane Stanovnik osmi (1,02.22) in Jože Stanovnik (serviser na 12-ur-nem teku) enajsti (1,05.00).
Tine Zupan
predčasna starostna upokojitev
- DRAGICA POGAČNIK
—	skladišče telovadnega orodja, invalidska upokojitev
- MARIJA MOHORIČ -
iz programa smuči, invalidska upokoiitev
MOHORIČ ROK — delovodja v sedlarskem oddelku športnega oddelka — predčasna upokojitev
Tekmovanje smo organizirali v soboto, 12. marca 1988 na Pokljuki, udeležilo pa se ga je 35 ljubiteljev smučarskega teka, ki so tekmovali v 5 kategorijah. Proga za tekmovalce je bila dolga 6 km, za tekmovalke pa 3 km.
Doseženi rezultati: Kategorija A — ženske nad 35 let:
1. Vavpotič Olga	7.33.26
2. Šubic Ivanka	8.35.40
3. Šimic Silva	8.39.15
Kategorija B — ženske do 35 let:
1. Zupan Hermina 7.28.03
Kategorija C — moški do 35 let: (11 tekmovalcev)
1. Zupan Tine	7.32.21
2. Gomilar Branko	8.24.15
3. Božič Viljem	8.57.96
Kategorija D — moški od 36—45 let: (14 tekmovalcev)
1. Andrejčič Zvone	9.37.00
2. Finžgar Primož	10.47.50
3. Pretnar Miha	12.47.50
Kategorija E — moški nad 45 let: (6 tekmovalcev)
1. Hrovat Janez	11.40.46
2. Jerala Vinko	12.02.10
3. Iskra Franc	14.52.33
4. Resman Andrej	15.43.55
5. Pogačar Franc	16.24.22
6. Zajc Bojan	20.00.65
Zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo medalj in priznanj ter žrebanjem skromnih nagrad za udeležence, je bil v gostišču Zadruga v Zgornjih Gorjah.
Ob tekmovanju velja omeniti še odlično organizirano sodniško in merilno ekipo, ki jo je vodil tov. PREŠEREN Jože.
Bojan Zajc
elKn
UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Šmit Vito, Jan Igor, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Bulovec Franc, Žerovnik Marjana.
Smučina šteje med proizvode 7. točke I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421-7-72); naklada: 1700 izvodov. Tisk:	Gorenjski
tisk, Kranj.
Marjan Dolžan — kontrola kvalitete, invalidska upokojitev
Upokojili so se
Elanovi tekmovalni uspehi v sezoni 1987/88
%>,*>.*• J* >
Čestitamo k 27. aprilu — dnevu OF in k 1. maju — prazniku dela
Orjan in Anders Blomquist — zmagovalca Vasaloppeta (90 km)
Ole Gunnar Fidjestol — svetovni prvak v smučarskih poletih — Obersdorf 1988
Camilla Nilsson — nekajkrat blizu zmage
Armin Bittner — kljub smoli s poškodbami ostal v svetovnem vrhu v slalomu
Albert VValder — zmagovalec Marcialonge (70 km)