Terciarni sektor še vedno v krizi Premočeni prebežniki drgetali od mraza V Trstu pobuda Pijem kakovostno kavo
Primorski
dnevnik
št. 247 (21.180) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 23. OKTOBRA 2014
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
k\
□ Available on the
App Store

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Tistih 300
milijard evrov
Dušan Udovič
Morda je bilo v Renzijevih včerajšnjih izjavah v parlamentu nekoliko preveč trium-falizma in samohvale, ko je Italiji pripisal zaslugo, da je pravkar rojena Junckerjeva Evropska komisija prevzela obvezo o planu 300 milijard investicij za rast in zaposlovanje. Ampak vsak mora znati dobro prodati svojo robo in v tem je Renzi nesporno velik mojster. Res je tudi, da si je Italija, z njim na čelu, za ta cilj močno prizadevala in pokazala, da v Evropi noče igrati podrejene vloge in želi biti pobudnik sprememb toge politike strogega varčevanja, ki se ni obnesla in s katero so obsedeni nordijci.
Tudi Juncker je ob včerajšnji potrditvi v Evropskem parlamentu izrekel pomembne misli, med njimi ugotovitev, da ima Evropa zadnjo priložnost, kar še kako drži. Če ne bo pokazala dovolj poguma, da tudi v praksi izpelje napovedane spremembe, bo čedalje bolj žrtev politik raznorodnih evroskeptikov, ki gradijo na njenih očitnih šibkih točkah.
Vprašanje je, koliko bo tej komisiji, kateri vsi pripisujejo veliko pomembnejšo politično težo kot dosedanjim, uspelo kreniti na pot napovedanih sprememb. Njena sestava v tem smislu ne nudi velikih jamstev, saj so ekonomija in finance kot ključni resorji trdno v rokah »jastrebov« politike drastičnega varčevanja, med katerimi izstopa Finec Jyrki Katainen. Trda bo, to lahko kar pričakujemo.
kanada - Dan potem, ko je država sprožila alarm zaradi možnosti terorističnih napadov
Oborožen napad teroristov na kanadski parlament
Ubil vojaka in tudi sam padel pod streli policistov, njegova pajdaša sta na begu
strasbourg
Junckerjeva EU komisija potrjena
STRASBOURG - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu včeraj pričakovano s 423 glasovi za, 209 proti in 67 vzdržanimi potrdili novo Evropsko komisijo Jean-Clauda Junc-kerja. Poslance je pred glasovanjem nagovoril Juncker in napovedal še nekaj zadnjih novosti v sestavi komisije ter poudaril, da je ta ekipa »zadnja priložnost« za EU.
Na 11. strani
slovenija - Poplave po nočnem deževju
Najbolj prizadet osrednji del države
trst
Delavske zadruge se lahko rešijo
TRST - Če ne bo pristojni sodnik na ponedeljkovi obravnavi zahteval stečaja družbe Cooperative operaie, so zelo dobre možnosti za rešitev Delavskih zadrug. Delo začasnega upravitelja Maurizia Consolija, ki ga je imenoval glavni tožilec Carlo Mastelloni, je torej poglavitno. Nujno je prepričati dobavitelje in druge upnike, da obstajajo tudi poti, ki ne peljejo v stečaj, ker bi to imelo zelo hude posledice.
Na 4. strani
OTTAWA - V Ottawi je pri kanadskem spomeniku žrtvam vojne The Response tik zraven državnega parlamenta prišlo do streljanja. Po podatkih policije je oboroženi moški streljal in ubil vojaka, ki je varoval spomenik. Strelec je vdrl tudi v parlament, kjer je policija streljala nanj in ga ubila. Napadalca na j bi ubili ubili znotraj parlamenta, kjer je prišlo do močnega streljanja. Po poznejših navedbah policije so bili v incident vpleteni trije napadalci, eden od njih pa naj bi bil tudi na strehi parlamenta. Potem ko je ranil vojaka, naj bi se strelec po navedbah očividcev odpravil proti zgradbi parlamenta. Policija je zavarovala in zabari-kadirala parlament, v katerem se je nahajalo več kanadskih poslancev, vključno s predsednikom vlade, ki so ga spravili na varno.
Na 11. strani
Čarni varh dobil muzej blumarjev in vasi
Na 3. strani
Devin-Nabrežina: »hitri« davčni obrazci
Na 5. strani
V Ribiškem naselju še 8 azilantov
Na 5 strani
Nesreči v Ronkah in na Oslavju
Na 12. strani
Slovenci vedo, kaj je bil fašizem
Na 15. strani
gorica - Pobude ob 150-letnici rojstva arhitekta
Dijakom zaupali Fabianijev kip in maketo Trgovskega doma
GORICA - Maks Fabiani bo dobil doprsni kip. Bronasti spomenik bodo v goriškem Ljudskem vrtu postavili prihodnje leto, ko se bomo v Gorici, pa tudi v Ljubljani, Trstu, na Dunaju in v drugih krajih, kjer je pustil svojo mojstrsko sled, spominjali 150-letnice rojstva pomembnega arhitekta. Postavitev kipa v goriškem Ljudskem vrtu bo namreč le eden izmed členov mednarodnega projekta »2015 - Fabianijevo leto«, pri katerem sodelujejo številni partnerji z obeh strani meje. Kip in maketo Trgovskega doma pripravljajo dijaki umetnostnega liceja Fabiani iz Gorice (na fotografiji), ki je včeraj podpisal sporazum s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo.

9771124666007
2
Četrtek, 23. oktobra 2014
ALPE-JADRAN
/
slabo vreme - V noči na sredo ponekod v Sloveniji padlo izredno veliko dežja, višje predele pobelil sneg
Poplave prizadele velik del osrednje Slovenije
LJUBLJANA - Večji del Slovenije so v noči na sredo zajele močne nevihte z nalivi in vetrom. Zaradi velike količine padavin je najbolj prizadeta osrednja Slovenija, od Ljubljane do Polhograjskega hribovja ter Gorenjska. V vzhodnem delu države je težave povzročal predvsem močan veter. Posledice neurja odpravljajo tudi na Goriškem, Tolminskem in Idrijsko-Cerkljanskem.
Količina padavin je bila največja na območju osrednje Slovenije, torej v Ljubljani z okolico in na območju Škofjeloško-Polhograjskega in Cerkljanskega hribovja. Po podatki agencije za okolje je na tem območju padlo med 100 in tudi čez 200 litrov na kvadratni meter, kar je več kot običajno pade v enem mesecu. Sora je ponoči v manj kot treh urah hudega naliva narasla kar za tri metre.
Narasla Selška in Poljanska Sora ter manjši vodotok so poplavili številne objekte. Zaradi poplavljenih cestišč in zemeljskih plazov so zaprli precej cest, Žiri pa so bile nekaj časa odrezane od sveta, dokler do njih niso že zjutraj omogočili dostop po cesti iz smeri Logatca, nekaj ur kasneje pa še iz škofjeloški smeri. Toda nekateri kraji v Sorški dolini so bile še dalj časa odrezani od sveta, povsem odrezana pa je dolina Hrastnice, saj je cesto odneslo. Zaradi neprevoznosti cest je marsikje odpadel pouk, v centru Žirov pa je zalilo številne hiše in poslovne stavbe. K sreči narasle vode niso terjale smrtnih žrtev, so pa ponoči v Žireh eno osebo rešili iz vode in v Žirovskem Vrhu preselili petčlansko družino. Po prvih ocenah bodo posledice izredno hude, škode na panj bi bilo za 17 milijonov evrov.
Zaledne vode so ponoči poplavile tudi praktično cel ljubljanski Podutik in se zjutraj preko Brda, Vrhovcev, Dolgega mostu pomaknile na območje Viča. Na nekaterih ulicah prestolnice je bilo tudi do 50 centimetrov vode, zato so bile zaprte nekatere ceste, tudi ena največjih vpadnic v Ljubljano, Tržaška cesta.Zaradi nočnih nalivov in visoke podtalnice je voda vdrla v ljubljanske vrtce Najdihojca, Viški gaj, Mladi rod in Črnuče. Na Vrhovcih je večini zalilo kleti, na Viču je bil zalit del blokov ob Viški cesti. Zaprto je bilo tudi upravno sodišče, odpadla so tudi nekatera predavanja na biotehniški fakulteti.
Na srečo je popoldne začela voda že povsod odtekati, sledilo pa je črpanje vode iz kleti in čiščenje, pri čemer je pomagala tudi vojska, nato pa popis škode. Na terenu je bilo ves čas okoli 600 gasilcev in dežurnih služb komunalnih podjetij.
Tudi na Goriškem, Tolminskem in Idrijsko-Cerkljanskem so narasle vode ponoči ogrožale več stanovanjskih objektov, meteorne vode so zalile več kletnih prostorov. Nekaj dela so ponoči imeli tudi gasilci na Celjskem in Zasavju.
V	vzhodnem delu Slovenije je težave predstavljal predvsem veter, ki je rušil drevesa in odkril nekaj objektov. Sunki vetra so v večjem delu Slovenije dosegli med 60 in 80 kilometrov na uro, na Obali pa je tramontana zapihala do 90 kilometrov na uro. Prišlo je tudi do visokega valovanja morja. Zaradi udarov strel, podrtih dreves in poplavljene opreme je bilo kar nekaj težav tudi pri oskrbi z električno energijo, vendar so večino okvar delavci elektro podjetij že odpravili.V telekomunikacijskih povezavah pa zaradi ujme ni bilo večjih težav.
Vremenoslovci predvidevajo, da se bo danes spet pooblačilo, vendar večjih količin padavin ne pričakujejo. Opozarjajo pa, da lahko sunki severnega vetra od danes popoldne do petka dopoldne ponekod v severni in vzhodni Sloveniji presežejo hitrost 70 km na uro.
V	višjih legah pa je ponoči snežilo. Snežna meja je bila pri okoli 900 metrih
»Avtolomci« pod avtocestnim mostom na Viču v Ljubljani
nadmorske višine. Nevihte s sodro pa so pobelile tudi nekatere kraje na Notranjskem.
Poplave pa so spodbudile prodajo gumijastih škornjev in črpalk za vodo. Večje trgovine na ljubljanskem Viču so bile sicer slabo obiskane, saj je ceste in parkirišča poplavilo. Tisti, ki so se prebili do njih, pa so iskali posebno opremo: gumijaste škornje in črpalke za črpanje vode. Tako so v Intersparu Vič prodali skoraj vse gumijaste škornje, sredi dneva so imeli le še številko 36.
V FJK sneg na Višarjah
V Furlaniji-Julijski krajini je bilo zaradi vremena največ težav na Goriškem in Videmskem, kjer je probleme povzročal predvsem močan veter, ki je marsikje presegel hitrost 100 km na uro. Veter je podrl tudi veliko dreves, tako da so imeli gasilci
zelo veliko dela. Na srečo poškodovanih ljudi ni bilo, zaradi podrtega drevja pa je bilo precej škode na avtomobilih.
V višjih legah je zapadel prvi sneg. Tako je bilo tudi na Višarjah, ki so se v nov dan prebudile pod tanko belo plastjo svežega snega.
Hudo tudi na Hrvaškem
Minulo noč je močno neurje zajelo več območij na Hrvaškem. Gasilci so zaradi nevihte v Zagrebu posredovali več kot 150-krat. Na območju Osijeka na vzhodu Hrvaške je prejšnjo noč veter pihal s hitrostjo do 110 kilometrov na uro. Podrlo se je veliko dreves, poškodovana je bila tudi javna razsvetljava. Hrvaški avto klub pa je opozarjal na sneženje v Gorskem Kotarju, kjer je bila potrebna zimska oprema.
rtv slo Gradaščica se je na Vrhovcih iz nedolžnega potočka spremenila v veletok
Takšne so bile Višarje včeraj opoldne
slovenija
Cerar zdaj
• v v	I
isce dva nova ministra
LJUBLJANA - Violeta Bulc bo po imenovanju za evropsko komisarko odstopila z mesta ministrice brez resorja, pristojne za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Premier Miro Cerar bo DZ o njenem odstopu obvestil predvidoma v paketu z obvestilom o odstopu gospodarskega ministra. O slednjem mora DZ obvestiti do jutri. Jožef Petrovič je izjavo o odstopu z mesta gospodarskega ministra podal 17. oktobra, tako da mora premier Miro Cerar DZ o njegovem odstopu obvestiti do 24. oktobra. O predlogu novih ministrskih kandidatov še ne morejo govoriti, ker še ni odločitve glede imen, so dodali v kabinetu.
Obvestilo o odstopu ministra se na dnevni red seje DZ uvrsti najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministru funkcija preneha, ko se poslanci na seji DZ seznanijo z odstopom.
Evropski parlament je včeraj potrdil novo evropsko komisijo, v kateri bo mesto komisarke za promet zasedla Bulčeva. Po zakonu o vladi predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij niti opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.
trst - Italijanska vojska
Predstavitev koledarja in razstava o 1. sv. vojni
Debora Serracchiani in general Claudio Graziani na Velikem trgu
TRST - Komandant vrhovnega štaba italijanske vojske general Claudio Graziani je včeraj skupaj s predsednico FJK Deboro Serracchiani in podtajni-kom v obrambnem ministrstvu Dome-nicom Rossijem predstavil CalendE-sercito 2015. Gre za koledar, ki je posvečen dogajanju v obdobju med prvo svetovno vojno.
Včeraj pa so v Trsu na Velikem trgu odprli tudi potujočo razstavo, ki s pomočjo osemnajstih velikih razstavnih panojev razlaga zgodovino in razsežnosti svetovnega spopada pred stotimi leti,
pripravili pa so jo ob stoletnici italijanskega vstopa v prvo svetovno vojno. Razstava na tržaškem Velikem trgu, kjer je razstavljenega tudi nekaj orožja, je dejansko predpremiera razstave, ki jo bodo uradno odprli 12. januarja v Turinu in Palermu ter bo nato štiri leta »potovala« skozi 110 italijanskih mest. Kot je povedal vodja Zgodovinskega oddelka italijanske vojske polkovnik Antonio Zarcone, želijo s to razstavo predvsem pri mladih spodbuditi razmišljanje o dogodkih med prvo svetovno vojno in na splošno razmislek o vseh vojnah.
V Postojni bodo spet prešteli glasove županskih volitev
POSTOJNA - Postojnska občinska volilna komisija je ugodila zahtevi za ponovno štetje glasovnic, ki so jo zaradi tesnega izida vložili v volilnem štabu dosedanjega župana Postojne Jerneja Verbiča. Kot je pojasnila predsednica komisije Mateja Geržina, bodo pregledali vseh 30 volišč, s štetjem so že začeli, nadaljevali pa bodo danes. Geržinova je še povedala, da so se sprva odločili pregledati sedem volišč, nato pa sklenili, da bodo dokumentacijo pregledali na vseh 30.
V Postojni je bil izid nedeljskega drugega kroga županskih volitev najtesnejši med vsemi občinami. Kandidat skupine volivcev Igor Marentič je namreč dobil pet glasov več od Verbiča, prav tako kandidata skupine volivcev. Ko so v ponedeljek k izidom prišteli še glasovnice po pošti, se je razlika še zmanjšala in je Marentič župansko mesto osvojil le z glasom prednosti.
Policija opozarja na tatvine denarja iz bankomatov
KOPER - Policija je v zadnjem času obravnavala več primerov, ko so nepridipravi zmanipulirali bankomat tako, da oseba, ki je opravila dvig, denarja ni dobila. Tatovi praviloma v bližini čakajo, da se lastnik kartice odmakne od bankomata, in takrat poberejo denar, ki ga je ta dvignil. Prijavo tatvine iz ban-komata v Kopru so nazadnje dobili v torek zvečer, so sporočili iz koprske policijske uprave. Zato vse opozarjajo, naj bodo pazljivi, še posebej, če opazijo sumljivo osebo ali vozilo in naj banko-mata ne zapustijo, temveč naj pokličejo policijo na številko 113.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 23. oktobra 2014
gospodarstvo - Confcommercio je predstavil statistične podatke za tretje trimesečje hrvaška
3
Gospodarska kriza še naprej najeda terciarni sektor
Situacija je najslabša v goriški pokrajini - Vsi opozarjajo na prevelik davčni pritisk
TRST - Gospodarska kriza še naprej najeda terciarni sektor v Furlaniji Julijski krajini, ki že nekaj časa beleži upad števila podjetij, zaposlenih in dobička ter otežen dostop do posojil in podobnih oblik financiranja. Klima zaupanja v naši regiji je v prostem padu, so povedali na včerajšnji predstavitvi statističnih podatkov za tretje trimesečje v letošnjem letu. Najslabše naj bi bilo v goriški pokrajini, je sporočil Deželni permanentni observatorij, ki je anketo opravil meseca septembra, anketirali pa so 1536 podjetij.
To sta na včerajšnjem srečanju sporočila predsednik tržaške Trgovinske zbornice in stanovske organizacije Confcommercio Antonio Paoletti in predstavnik statističnega urada Pierluigi Ascani, ki sta omenila tudi nekaj novosti v zvezi z zbiranjem podatkov. Tokrat je urad prvič predstavil državne podatke, ki zadevajo »sodobne« nakupovalne navade po svetovnem spletu. Trend kaže, da veliko ljudi kupuje v spletnih trgovinah, kar pa še poglablja krizo tradicionalnih trgovin, ki bodo po mnenju nekaterih anketirancev postale »show roomi«. Velik del anketirancev je mnenja, da bodo preživele le tiste trgovine, ki bodo znale potrošnike prevzeti s svojo ponudbo. No, to je scenarij, ki ga lahko pričakujemo čez nekaj let, govornika pa sta včeraj orisala situacijo, ki trenutno vlada v terciarnem sektorju. Paoletti je poudaril, da v teh kriznih časih propadajo dobro strukturirana podjetja, odpirajo pa se podjetja iz obupa, ki jih odpirajo posamezniki, ki so ostali brez službe. Še vedno je negativno razmerje med novo ustanovljenimi in zaprtimi podjetji v naši regiji, ki se vrti okrog številke 1400. Do konca leta naj bi v naši regiji po napovedih zaprlo vrata 8000 podjetij, kar je zelo veliko. Po Paolettijevi oceni je ta podatek zaskrbljujoč, saj je terciarni sektor tisti, ki drži pokonci naš gospodarski sistem. Zato je Paoletti apeliral na Deželo, naj v bodoče pomisli, da bi bilo treba reševati tudi podjetja terciarnega sektorja in ne samo industrijskih obratov, ki proizvedejo »le« 25,7 % dodane vrednosti, medtem ko naj bi terciarni sektor pri nas prispeval 74,3% dodane vrednosti.
Deželni statistični urad se je osredotočil tudi na klimo zaupanja, krivuljo gospodarske konjunkture, povpraševanje in ponudbo posojil in - tokrat prvič - na
Od leve Guido Fantoni, Antonio Paoletti in Pierluigi Ascani
foto damj@n
davčni pritisk. Slednji je za vse anketirance prevelik, saj je kar 85,5% vprašanih odgovorilo, da se je davčni pritisk povečal. Skoraj 73% vprašanih se sooča s težavami pri plačilu davkov, 5,2% jih ni pla-
čalo obveznosti, peščica anketirancev pa ni imela težav pri plačevanju davčnih obveznosti. Zanimiva je bila tudi primerjava Italije z Nemčijo in Švedsko. V slednjih dveh državah delež BDP narašča,
davčni pritisk pa upada. V Italiji pa je situacija obratna; davčni pritisk se je dvignil v višave, BDP pa še naprej pada. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da napovedi za zadnje trimesečje v tem letu niso nič boljše. Klima zaupanja še naprej pada; le 27,5% vprašanih ima zaupanje v italijansko gospodarstvo. Podjetniki vedno težje prihajajo do posojil. Le štirim od desetih banke odobrijo posojilo; v tretjem trimesečju se je na banke obrnila skoraj tretjina podjetnikov. Posojilo so odobrili le 43% prosilcev, približno 20% se jih je moralo zadovoljiti z nižjim posojilom, 18,5% pa jih posojila sploh ni dobilo.
Statistik Pierluigi Ascani je včeraj postregel tudi s podatkom, ki zadeva sezonske razprodaje. Negativno bilanco so trgovci imeli tudi tu, saj so zabeležili 5% upad v primerjavi z enakim obdobjem lani. In če povzamemo včerajšnje govornike, so prav vsi kazalniki razpoloženja v terciarnem sektorju negativni ... (sč)
V desetih letih umorjenih 300 žensk
ZAGREB - Na Hrvaškem so v minulemu desetletju 300 žensk ubili njihovi soprogi, partnerji, sinovi ali člani družine, so povedali na torkovi konferenci o konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in v družini. Žrtve nasilja v družini pa so v manj kot desetih odstotkih primerov tudi moški.
Hrvaški predsednik Ivo Josi-povic je izpostavil, da se je črna statistika nekoliko omilila lani, ko je bilo v družinskem nasilju ubitih enajst žensk, v prvem letošnjem polletju pa tri. Izpostavil pa je, da se ne zmanjšuje število posiljenih žensk v zakonskih zvezah, ki se zaradi sramu in predsodkov v družbi redko odločajo za prijavo nasilja v družini.
Glas Slavonije je na svoji spletni strani poročal, da je bilo v zakonskih zvezah v preteklem desetletju posiljenih več tisoč žensk, a je tovrstna kazniva dejanja težko dokazati na sodišču. Domnevajo, da na Hrvaškem posilstvo v družini prijavi le ena od 15 žensk.
nadiške doline - V okviru evropskega projekta ZborZbirk o kulturni dediščini
Čarni varh dobil Muzej blumarjev
Posvečen je tradicionalnemu pustnemu liku, vendar pa ima v zbirki predmete in dokumente, ki govorijo o zgodovino te vasi
devin - Na pobudo Gabrovca in Ukmarja
Danes srečanje slovenskih javnih upraviteljev o deželni reformi krajevnih uprav
TRST - Danes ob 19. uri bo na sedežu pevskih zborov v Devinu seja slovenskih izvoljenih javnih upraviteljev v rajonske, občinske in pokrajinska sveta na območju Tržaške in Goriške. Informativno - posvetovalno srečanje sta sklicala deželna svetnika Igor Gabrovec (SSk) in Stefano Ukmar (DS), da bi skupaj s slovenskimi upravitelji razpravljali o vsebini osnutka deželne reforme krajevnih uprav s posebnim ozirom na vpliv, ki bi ga imela na upravljanje še posebej na območjih, kjer je priznana in zaščitena slovenska narodna in jezikovna skupnost. V začetku novembra bo pristojna deželna komisija začela z obravnavo zakona, ki naj bi nato še isti mesec pristal v Deželnem svetu.
O specifičnostih naših občin sta se Gabrovec in Ukmar že večkrat pogovarjala tako z odbornikom Pa-
nontinom kot s kolegi iz vladne večine. Dejstvo pa je, da v zakonskem osnutku deželne vlade zaenkrat ni nobenega jamstva, da bodo v zakonu upoštevane posebne potrebe in pričakovanja 32 občin vzdolž mejnega pasu od Milj do Trbiža. Deželna svetnika Gabrovec in Ukmar si zato prizadevata, da bi tudi v soglasju z zainteresiranimi teritoriji oblikovali in zagovarjali take popravke in dopolnila k zakonu, ki naj odgovarjajo črki in duhu zaščitnih določil, od deželnega statuta in italijanske ustave pa vse do mednarodnih sporazumov in evropske konvencije o zaščiti narodnih manjšin.
Današnje srečanje je namenjeno upraviteljem iz tržaške in goriške pokrajine, medtem ko bo podobno srečanje v Benečiji že prihodnji teden.
ČARNI VARH - Vas Čarni varh v občini Podbonesec v Nadiških dolinah je bila do leta 1959 dostopna samo peš ali z žičnico, saj so cesto zgradili šele tistega leta. To je samo eden izmed podatkov, ki jih obiskovalcu nudi nov muzej z info točko, ki so ga v okviru evropskega projekta »ZborZbirk -Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom« uredili v prostorih nekdanje šole in so ga uradno odprli v nedeljo. Namen projekta je strokovno obdelati, ovrednotiti in promovirati zbirke kulturne dediščine, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini.
Novi muzej v Čarnem varhu ima za zaščitni znak blumarje, prikazuje pa tudi zgodovino, ljudi in stare predmete, ki so zaznamovali življenje te vasi; spodaj predstavniki ustanov, ki sodelujejo pri projektu ZboZbirk
nm
Muzej blumarjev in vasi, kot so ga poimenovali, je posvečen tradicionalnemu pustnemu liku, prikazuje pa tudi zgodovino, ljudi in stare predmete, ki so zaznamovali življenje te vasi, ki je bila nekoč s 600 prebivalci največja v podboneški občini, danes pa v njej živi le še kakih 40 ljudi, je na otvoritvi muzeja povedal župan Camillo Melissa. Odprtje muzeja je za to stvarnost pomembna pridobitev, je še dejal in pohvalil njegove pobudnike. Z njim se je strinjal tudi komisar gorske skupnosti in župan v Ahtnu Sandro Rocco. Oba sta tudi
poudarila, da inštitucije in predvsem Dežela Furlanija-Julijska krajina ne smejo pozabiti na ljudi in upravitelje iz goratih območij, potrebne so investicije, da se vasi ne bi še bolj izpraznile.
O posebnosti blumarjev, o pomenu ljudskih navad in o samem muzeju je govoril Roberto Dapit z Univerze v Vidmu, ki je partner projekta ZborZbirk. Sam projekt, pri katerem sodelujejo tudi Občine Bardo, Tipana in Podbonesec, njegov »motor« na beneški strani pa je Inštitut za slovensko kulturo, pa je podrobneje predstavila njegova vodja Špela Ledinek Lozej (SAZU). Popisali so 34 zbirk, ustvarili čez-mejno mrežo, ki povezuje območja, ljudi, krajevne uprave, strokovnjake in raziskovalce ter povezuje preteklost s sedanjostjo in jo prenaša v prihodnost, je povedala. Evropski projekt ZborZbirk pa ima še to posebnost, da zbrane predmete in orodje hrani v krajih, kjer so jih uporabljali, tako da ostane ta bogata kulturna dediščina doma.
Pri Podbonescu so tako v zadnjem obdobju pridobili dva muzeja. Poleg tega v Čarnem varhu so v okviru projekta ZborZbirk odprli tudi muzej v Rakarjevem hramu v Bijačah. V Bardu v Terski dolini pa so preuredili muzej in ga obogatili z info točko za turiste. Vse zbirke bodo prisotne tudi na spletu in predstavljene v vodniku, saj je med cilji projekta tudi turistična promocija teh krajev.
Inštitut za slovensko kulturo je pravzaprav s tem projektom ustvaril neke vrste »razpršeni muzej«, kot je povedala direktorica Inštituta Marina Cerne-tig, ki je koordinirala vse partnerje in zbiratelje (vključene so namreč tudi zasebne zbirke) iz Italije. Zdaj bo treba poskrbeti za to, da bodo vsi ti muzeji, vključno s tistimi, ki še čakajo na uradno otvoritev, odprti, da bodo privabili obiskovalce in da se bodo tako ustvarila nova delovna mesta. Marina Cernetig je prav zato pozvala župana Melisso in druge upravitelje, naj v Špetru odprejo turistični urad za Nadi-ške doline.
V imenu skupine Blumarjev in vse vasi se je partnerjem projekta ZborZbirk zahvalil Graziano Specogna, praznični dan v Čarnem varhu pa se je nadaljeval s tradicionalnim Burnjakom Planinske družine Benečije in veselim vzdušjem, za katerega so poskrbeli tudi številni harmonikarji in folklorna skupina Živanit. (NM)
/	TRST	Četrtek, 23. oktobra 2014	4
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
coop - V ponedeljek bo sodnik odločal, ali zahtevati stečaj ali ubrati drugo pot
Delavske zadruge: dobre možnosti za rešitev
Če ne bo pristojni sodnik na ponedeljkovi obravnavi zahteval stečaja družbe Cooperative operaie, so zelo dobre možnosti za rešitev Delavskih zadrug. Delo njihovega začasnega upravitelja Maurizia Consolija, ki ga je imenoval glavni tožilec Carlo Mastelloni, je iz tega vidika poglavitno. Nujno je namreč prepričati dobavitelje in druge upnike, da obstajajo tudi poti, ki ne peljejo v stečaj, ker bi to imelo zelo hude posledice.
Predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani ter deželni podpredsednik in pristojni deželni odbornik Sergio Bolzonello sta izrazila »zmeren« optimizem in izjavila, da se deželna uprava v resnici ukvarja s tem vprašanjem že več kot en mesec, tj. še pred petkovim ukrepom tržaškega tožilstva. Njune besede kažejo na možno rešitev, pri kateri bodo imele po vsej verjetnosti glavno besedo potrošniške zadruge Coop Nord Est. Bivši generalni direktor Delavskih zadrug Pier Paolo Della Valle je namreč med zasliševanjem kot oseba, seznanjena z dogajanjem, razložil javnima tožilcema Federicu Frezzi in Matteu Tripaniju, kaj se je skrivalo za posojilom 8 milijonov evrov, ki so ga prejeli od zadruge Coop Nord Est. Načrte potrošniških zadrug Coop Nord Est za rešitev Delavskih zadrug je nato potrdil tudi njihov predsednik Paolo Cattabiani.
V primeru, da ne bodo Delavske zadruge vrnile denarja pred koncem leta, je bilo v pogodbi za posojilo v bistvu zapisano, da bodo imele potrošniške zadruge Coop
60-letnica
Svečano na Velikem trgu
Ob 60-letnici ponovnega prihoda Italije v Trst bo občinska uprava pripravila zajeten program spominskih prireditev. Osrednja svečanost bo na sporedu v nedeljo, 26. oktobra, pred in po tem datumu pa se bodo Tržačani lahko udeležili še drugih spremljevalnih dogodkov.
Nedeljska slavnostna prireditev se bo na Velikem trgu začela ob 9.45 s prihodom spominske štafete pod vodstvom tržaškega združenja ASD. Ob 10. uri bodo slovesno dvignili zastavo, ob 10.30 bo župan sprejel 8. regiment ber-saljerjev, 15 minut kasneje pa je predvidena izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili častno občanstvo prej omenjenemu regimentu.
Ta uradni del svečane prireditve bodo popestrili še drugi dogodki. V občinski poročni dvorani bo med 9. in 13. uro mogoče dobiti poštni žig, ki bo posvečen 60-letnici ponovne vrnitve Italije v Trst. Proslave ob okroglem jubileju pa se bodo začele že v soboto, 25. oktobra, ko bodo ob 15. uri v dvorani Tripcovich odprli fotografsko razstavo, ki jo pripravlja Anglo-ameriško združenje FJK. Na isti lokaciji bodo ob 18. uri predvajali dokumentarec Our American days, nato pa bo sledil še koncert ameriške glasbe, ki je nastala v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Za dobro vzdušje bo poskrbel Shipyard Big Band.
Nekaj dogodkov pa bo na programu tudi v ponedeljek, 27. oktobra (ob 17. uri), ko bodo v avditoriju muzeja Revoltella pripravili različna srečanja.
Varčevalci pred vhodom na županstvo
fotodamj@n
Nord Est prednost pri odkupu trgovskega centra Torri d'Europa. Predsednik Cattabiani je nato povedal, da je bil sploh namen potrošniških zadrug Coop Nord Est ustanoviti posebno nepremičninsko družbo, ki naj bi odkupila približno 25 trgovin Delavskih zadrug, se pravi nekaj več kot polovico. S tem denarjem (približno 60 milijonov evrov) naj bi Delavske zadruge krile dolgove in socialna posojila. Delavske zadruge bi nato za trgo-
vine, ki jih je odkupila Coop Nord Est, plačevale najemnino, medtem ko bi ostalih približno 20 trgovin, ki niso rentabilne, prodali ali zaprli. Poslovni načrt seveda ne bi zagotovil kritja vseh dolgov (socialna posojila so namreč vredna 103 milijone evrov), vendar je bil Cattabiani mnenja, da bi to dalo nov zagon Delavskim zadrugam, ekonomsko stanje pa bi se lahko z zdravim upravljanjem v nekaj letih izboljšalo.
Skratka, nekaj se je v zadnjih mesecih že premikalo, kot je to potrdila tudi Antonella Bressi iz sindikata Filcams-Cgil in dodala, da nudijo pomoč na sedežu sindikata Spi-Cgil v Ul. Pondares št. 8 od 9. do 12. ure in na sedežu Federconsumatori v Ul. Mat-teotti št. 3 (tel. št. 040773190). Na optimistične besede deželne vlade gre torej gledati z zaupanjem, saj ni glede na resnost problematike pojmljivo, da bi jih lahko javni upravitelj izrekel lahkomiselno. Poleg tega sta se predsednica Serracchianijeva in Bolzo-nello komaj sestala z glavnim tožilcem Ma-stellonijem, z upraviteljem Consolijem ter tožilcema Frezzo in Tripanijem. Na srečanju so se odločili za stalno sodelovanje z namenom skupnega nastopa pri postopku za izvajanje novega poslovnega načrta. Temu gre dodati, da ima svet italijanskih zadrug ves interes, da se zadeva reši, ker bi to drugače pomenilo konec socialnega posojila. Pričakovati je torej, da ne bodo ostali križem rok.
Sicer nam je pokrajinski tajnik sindikata Cisl za Tržaško in Goriško Fabio Kani-disek povedal, da predvideva načrt potrošniških zadrug korenito zmanjšanje števila delovnih mest, se pravi vsaj 25 odstotkov manj. Zdaj je vsekakor potrebna jasnost, za več informacij pa je treba počakati na ponedeljek, je dodal. Če se bo sodnik na zahtevo kakšnega upnika odločil za stečaj, se bo položaj zelo poslabšal. V nasprotnem primeru so, kot rečeno, dobre možnosti za nadaljevanje dejavnosti in za rešitev denarja varčevalcev.
A.G.
gospodarstvo
Češki podjetniki na obisku
Občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Edi Kraus je včeraj popoldne na tržaškem županstvu sprejel delegacijo podjetnikov iz Češke republike. Šlo je za gospodarstvenike, ki so bili v gosteh združenja špediterjev tržaškega pristanišča in jih je spremljal njegov predsednik Stefano Visintin.
Kraus je gostom predstavil tržaško gospodarsko stvarnost in mednarodno vlogo mesta. Posebej je izpostavil razvojne perspektive povezane s pristaniščem in logistiko. Obisk čeških podjetnikov s področja prevozov in logistike sledi podobnemu nedavnemu obisku zveze avstrijskih špediterjev z namenom promocije potenciala tržaške luke v srednjeevropskem prostoru. Ob institucionalnih srečanjih so gostje obiskali pristaniške infrastrukture, kjer so dobili neposredne informacije o nu-denih storitvah.
Na obisku nov deželni poveljnik gasilcev
Nov deželni poveljnik gasilcev inž. Roberto Catarsi je bil včeraj na predstavitvenem obisku pri županu Cosoliniju, ki mu je želel uspešno delo in mu zagotovil tesno sodelovanje z občino. Catarsi je v 80. letih že služboval v Vidmu, nato v drugih mestih v Italiji, nazadnje v Firencah. Povedal je, da mu je Trst naredil dober vtis, še posebno ceni dobro organiziranost tukajšnjega sistema civilne zaščite.
sindikati - Jutri stavka sindikata USB, v soboto demonstracija CGIL ter protesti SKP in SEL
Protest proti Jobs Actu
Osnovni sindikat USB je razglasil celodnevno splošno stavko, s katero namerava jutri protestirati proti reformi dela in proti stabilizacijskemu zakonu, ki ju pripravlja italijanska vlada. Celodnevna stavka bo na državni ravni, pobudniki pa napovedujejo nevšečnosti na vseh področjih, od javnega sektorja do šole in prevozov. Ob tej priložnosti bodo tudi demonstracije v vseh deželah. V Furla-niji-Julijski krajini bodo priredili demonstracijo v Trstu, in sicer jutri ob 9. uri na Velikem trgu.
V soboto pa bo, kot znano, protest sindikata Cgil, ki se ga bodo udeležili tudi člani sindikata kovinarjev Fiom-Cgil. Osrednja demonstracija proti politiki Renzijeve vlade na področju dela bo v Rimu, protest pa sta podprli tudi Stranka komunistične prenove in stranka Svoboda, ekologija in levica (SEL). SKP bo priredila tudi shod v Trstu, ki bo v soboto ob 10.30 na Borznem trgu, in ne izključuje možnosti sprevoda po mestnih ulicah.
Razloge za splošno stavko USB nam je povedal državni koordinator zveze USB Luigi Romagnoli, ki se je včeraj udeležil odprtja novega deželnega sedeža sindikalne organizacije v Ul. S. Lazzaro št. 9. Med glavnimi vzgibi za protest so ukrepi, ki jih predvideva reforma trga dela. Ta bo še povečala število prekernih delavcev, je dejal Romagnoli in poudaril poslednji udarec, ki ga bo prejel 18. člen delavskega statuta. Dalje je Romagnoli omenil negativne posledice stabilizacijskega zakona: že res, da je premier Ren-
zi obljubil, da bo znižal davke, je menil predstavnik USB. Toda to pomeni, da bodo krajevne uprave zaradi manjšega priliva denarja zvišale lokalne davke, ali pa bodo okrnile storitve.
Skupščina SEL
Renzijevi reformi trga dela nasprotuje tudi SEL. Stranka je to vprašanje poglobila na skupščini, ki je bila v torek popoldne na njenem sedežu. Uvodno poročilo in glavne razloge za sodelovanje na demonstraciji sindikata Cgil je posredovala pokrajinska koordinatorka Sabrina Morena, v kasnejši razpravi pa se je oglasilo približno dvajset ljudi. Na srečanju so ugotovili, da so stališča SEL in Cgil glede reforme trga dela precej podobna, začenši s spremembo 18. člena delavskega statuta. T.i. Jobs Act se ne bo v resnici lotil reforme trga dela, je bilo slišati, ampak predstavlja le nadaljevanje li-beristične politike, ki je prevladovala v Italiji v zadnjih 20 letih. Pripadniki SEL so zaradi tega izrazili globoko zaskrbljenost in izrazili upanje, da bo mogoče to reformo spremeniti v parlamentu, čeprav bo to v primeru, da vlada postavi zaupnico, zelo težko. Sicer je 18. člen dejansko že uničila nekdanja ministrica v Mon-tijevi vladi Elsa Fornero, so še povedali na skupščini. Toda Renzi ni spremenil smeri in nadaljuje na poti, ki pelje v vedno bolj razširjeno prekernost, medtem ko bi morali ovrednotiti delo in ciljati na kakovost, ne pa na golo omejevanje stroškov.
A.G.
Zgoraj: Romagnoli (za mizo) na novem sedežu USB. Spodaj: torkova skupščina SEL
/
TRST
Četrtek, 23. oktobra 2014
5
devin-nabrežina - Konvencija občinske uprave z novo zadrugo
Davčni obrazci hitreje na dom davkoplačevalcev
Težav, ki jih je imela devinsko-nabrežinska uprava z dostavo obrazcev za plačilo davkov na dom občanov, bo kmalu konec. Tako napoveduje občinski odbornik za proračun in finance Lorenzo Corigliano. Občina bo v ponedeljek podpisala konvencijo z zadrugo, ki bo skrbela za preverjanje plačevanja občinskih dajatev in bo tudi dostavljala davčne obrazce davkoplačevalcem.
Devinsko-nabrežinska uprava je imela zadnja leta, še za časa Retovega županovanja, velike težave z izterjevanjem občinskih davkov. V občinskem davčnem uradu je prihajalo do zapletov, kar je v številnih primerih izzvalo proteste občanov. Zato se je Kukanje-va uprava odločila za reorganizacijo davčne službe in jo v kratkem času -kljub nekaterim težavam - tudi izpeljala.
Davčni urad je bil lani postavljen na nove temelje, zataknilo pa se je pri dostavi davčnih obrazcev na dom. Občina se je obrnila na podjetje iz Pa-dove, to se je poslužilo uslug italijanske pošte, zgodilo pa se je, da se je po-
policija - Poziv
Pazimo na goljufe
Policija občane svari pred osebami, ki se predstavljajo kot tehniki in pozivajo ljudi, naj v svojem stanovanju namestijo napravo za ugotavljanje uhajanja plina, češ da je to obvezno ter od njih iztržijo precejšnje vsote denarja. Do dveh takih primerov je prišlo v torek in sicer v Ul. Rossetti, kjer se je nekdo predstavil kot tehnik komunalnega podjetja Acegas, in v Ul. Molino a Vento, kamor je prišla oseba, ki se je izdajala za uslužbenca podjetja, katerega ime se je že v preteklosti pojavilo v zvezi s podobnimi primeri. Policija pri tem opozarja, da namestitev naprav za ugotavljanje uhajanja plina ni obvezna, zato poziva vse občane, predvsem starejše in osebe, ki živijo same, naj v teh primerih, ki bi lahko predstavljali poskus goljufije, takoj pokličejo na telefonsko številko 113 ali se podajo v policijski urad.
Lažni preplah
Zaradi lažnega preplaha je v torek pozno zvečer policija ovadila 19-letnega kosovskega državljana A.I. s stalnim bivališčem v Trstu. Policijska izvidnica je namreč takrat posegla v Ul. San Servolo, ko je opazila ekipo gasilcev, ki so pred tem prejeli klic na pomoč zaradi domnevnega lonca, ki naj bi ga bili stanovalci pustili na prižganem štedilniku in zapustili stanovanje, pri tem pa pozabili ključe vhodnih vrat. Naposled je prišlo na dan, da je šlo za lažni preplah, za katerega je bil odgovoren omenjeni mladenič, ki si je tudi prislužil ovadbo.
Motor povozil pešca
V Ul. Giulia je včeraj okoli 13.10 prišlo do nesreče, ki pa hvala Bogu ni imela hujših posledic. Motor znamke honda SH je namreč povozil pešca, 35-letnega A.N. s stalnim bivališčem v Trstu, ki pa v nesreči ni bil poškodovan.
Lorenzo Corigliano
štna pošiljka z več sto davčnimi obrazci na relaciji Padova - Devin-Nabreži-na »izgubila.«
Občinska uprava je zato poiskala novo podjetje za upravljanje zalogaja davčnih obrazcev: zadrugo Cooperativa rete sociale tributi. Občinski od-
bornik Corigliano se je v preteklih dneh srečal z njenim pooblaščenim upraviteljem Michelejem Fappanijem, skupaj sta pregledala dogovor, in ugotovila, da odgovarja zahtevam občine. V ponedeljek bosta občina in zadruga podpisali ustrezno konvencijo o upravljanju davčne službe z zapadlostjo 31. decembra 2015 in možnostjo njenega podaljšanja.
Zadruga Cooperativa rete sociale tributi bo odgovorna za ugotavljanje plačila občinskih davkov in za njihovo izplačilo. Poleg tega bo poskrbela tudi za dostavo davčnih obrazcev na domove davkoplačevalcev.
Občina bo s to službo kar nekaj prihranila, je napovedal odbornik Co-rigliano in napoved podkrepil s primerom. Doslej je davčne obrazce dostavljala italijanska pošta. Občina je morala za vsak obrazec plačati 1,75 evra. Dostava zadruge pa job stala 1,65 evra. »Deset centov prihranka na obrazec sicer ni velika razlika, če pa upoštevamo, da je občina izdala kakih 3 ti-
soč obrazcev za plačilo davka na nedeljive storitve Tasi, je prihranek kar precejšen, saj znaša čednih 300 evrov,« je pojasnil odbornik Corigliano. »Vsako leto odpošljemo štiri tovrstne pošiljke, v primeru davka na odpadke Tari pa porazdelimo kakih 5 tisoč obrazcev. V tistem primeru znaša prihranek kakih 500 evrov. Vsota vseh teh prihrankov pa v tem času hude gospodarske krizne in klestenja državnih in deželnih prispevkov že nekaj pomeni: konkretno od 2 tisoč do 2.500 evrov,« je ocenil odbornik Corigliano.
Konvencija z zadrugo Cooperative rete sociale tributi bo omogočila še drugo, organizacijsko ugodnost. Obrazce bo na domove davkoplačevalcev dostavilo osebje zadruge. To bo - tako je bilo dogovorjeno - opravilo v vsega treh dneh. Na ta način se bodo izognili zamudam iz preteklosti, saj so morali občani v preteklih letih čakati na dostavo obrazcev za takratni davek na odpadke Tarsu cele tri tedne.
M.K.
prefektura - Srečanje o vprašanju azilantov
Ribiško naselje: še 8 beguncev Na Fernetičih 28 priseljencev
Desetim afriškim azilantom, ki so prispeli konec preteklega tedna v Ribiško naselje, se je v torek pridružila še skupina osmih afganistanskih beguncev. Vsi so nameščeni v hotelu-restavraciji Baia degli uscocchi, ki jo upravlja Zadruga ribe. Njen koordinator Luciano Marchesi je včeraj izjavil, da so tudi priseljenci iz Afganistana - kot Afričani iz Senegala, Toga in Gambije - zelo umirjeni. Med njimi sta tudi dva inženirja. Vsi čakajo na pridobitev statusa političnega begunca; tudi Afganistanci so izrazili željo, da po pridobitvi statusa azi-lanta zapustijo Italijo in odpotujejo v kako drugo države Evropske unije.
Skupino azilantov gostijo te dni tudi na Fernetičih, in sicer v tamkajšnjem avtokampu. Skupno jih je 28, je po včerajšnjem srečanju na tržaški prefekturi o vprašanju priseljencev sporočil re-pentabrski župan Marko Pisani. Begunci dejansko le prenočijo na Fernetičih. Čez dan jih pospremijo v mesto, kjer nekateri sledijo tečajem italijanskega jezika, drugi tečaju računalništva. Zvečer se nato vračajo na Fernetiče na nočitev.
Srečanje na prefekturi o beguncih je sklicala prefektka Francesca Adelai-
Marko Pisani
de Garufi, ob Pisaniju in repentabrski odbornici za socialne zadeve Roberti Škabar pa so se ga udeležili še devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, tržaški župan Roberto Cosolini in tržaška občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari ter izvedenci pre-fekture za vprašanja priseljencev.
Zadnje mesece se je število azi-lantov v mestu povečalo. Po dogovoru med konzorcijem za solidarnost in
tržaško občino so jih namestili v silos ob tržaški železniški postaji. Tam so jih v prejšnjih tednih gostili do 320. Zatem pa so jih začeli premeščati v druge kraje v Trstu in tudi v okoliške občine (v Ribiško naselje, na Fernetiče), ker je silos potreben preureditve. Na srečanju na prefekturi so župani izvedeli, da je v silosu nameščena le še peščica beguncev, tudi te pa bodo preselili, čim bodo oblasti dobile zanje drugo primerno mesto, in sicer v kaki zasebni strukturi, ker so vse zmogljivosti tržaške občine že izkoriščene, v okoliških občinah pa nimajo ustreznih javnih struktur. Župan Pisani je ob tem opozoril, da je treba - pri selitvi priseljencev - upoštevati število domačega prebivalstva, kajti majhna občina ne more sprejeti velikega števila beguncev.
Na srečanju so predstavniki oblasti naznanili, da še iščejo nekatere javne strukture, v katere naj bi preselili še preostale begunce iz silosa. Župan Kukanja je menil, da to zadeva prvenstveno tržaško občino, v kateri je številčno največ primernih struktur za sprejem azilantov.
M.K.
projekt adria a - Danes v Trstu zaključna konferenca
Predstavili bodo študije o čezmejni železniški povezavi
V	tržaškem hotelu Savoia Excelsior Palace bo danes zaključna konferenca - odprta javnosti - projekta Adria A »Razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja« (www.adria-a.eu), ki ga sofinancira Program za čezmejno sodelovanje Slovenija-Italija 2007-2013.
V	okviru projekta, ki poteka od 2010, so razvili tehnične študije o reorganizaciji dostopnosti in transporta na celotnem slovensko-italijanskem čezmejnem teritoriju od Jesenic do Kopra. Cilj je vzpostavitev integriranega sistema lahke železnice. Osrčje projekta je bila realizacija študij izvedljivosti za vzpostavitev čezmejnega sistema lahke železnice. Študije sta izvedla RFI - Rete Ferroviaria Italiana (italijanski železniški upravitelj) in zu-
nanji izvajalci slovenskega ministrstva za infrastrukturo in prostor. Vodilni partner Srednjeevropska pobuda (SeP) si je pri tem prizadeval, da bi projekt pripomogel k dopolnitvi infrastrukturnega načrtovanja na teritoriju severnega Jadrana.
Na zaključni konferenci bodo predstavili možne razvoje projekta, ki naj bi jih z evropskimi sredstvi financirala v naslednjem programskem obdobju 2014-2020. Dogodka se bodo udeležili predstavniki vseh 27 partnerjev pobude (župani občin, predsedniki ustanov, predstavniki ministrstev in rektorji univerz). Konferenca se bo odvijala danes od 9.00 do 14.00 v hotelu Starhotels Savoia Excelsior v Trstu.
RAI v Trstu: jutri srečanje v palači Gopčevic
V	okviru pobud ob 50-letnici sedanjega deželnega sedeža RAI v Trstu bo jutri ob 18. uri v dvorani Bobi Bazlen v Palači Gopčevic v Ul. Rossini 4 v Trstu javno srečanje o tem, kako nastajajo slovenska radijska poročila in televizijski dnevnik. Namenjeno je javnosti, zlasti pa višješolcem. Pozdravila bosta ravnatelj deželnega sedeža RAI v Trstu Guido Corso in glavni urednik slovenskega časnikarskega uredništva Ivo Jevnikar, nakar bodo v razgovoru sodelovali nekateri člani uredništva.
Projekcija dokumentarca Pisane družine
Danes ob 17.uri bodo v dvorani Bazlen, Muzej Schmidl v Palači Gopcevich predvajali dokumentarec Pisane družine (scenarij in režija Loredana Gec). Predvajanje sodi v sklop prireditev ob razstavi »RAI, ko zgodba postane zgodovina«, ki je v prostorih muzeja na ogled do 3.no-vembra. Vstop je prost.
NŠK: Pastirčkova razstava in predstavitev vodnika
V	Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu jutri ob 8.30 odprtje Pa-stirčkove razstave, na kateri bodo na ogled ilustracije, ki so se uvrstile v ožji izbor prispevkov za letošnjo platnico revije Pastirček. V ponedeljek, 27. t.m., pa bo v istih prostorih predstavitev vodnika Slovenija v žepu ob 10. uri.
Danes začetek del na Miramarskem drevoredu
Podjetje AcegasAps Amga sporoča, da se bodo v okviru posodabljanja greznične infrastrukture v Barkovljah danes začela dela na Miramarskem drevoredu na odseku med hišnima številkama 183 in 275, ki bodo trajala predvidoma 90 dni.
V	tem času bo vožnja možna le na dveh pasovih v obe smeri, prepovedana pa bosta parkiranje in ustavljanje. Informacije na spletni strani www.retecivica.trie-ste.it/infomobilita.htm.
Stavka avtobusov
Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da zaradi stavke, ki jo je oklical bazni sindikat USB, jutri lahko pride do težav bodisi kar zadeva vožnje avtobusov kot tudi delovanje uradov, odprtih za javnost. Sindikat USB je oklical 24-urno stavko jutri med 2. in 6., med 9. in 13. ter med 16. in 20. uro.
Dan vrnitve k zemlji
Ob dnevu mednarodnega soočenja o novih izkušnjah vračanja k zemlji, ki jo prirejata fundaciji Benetton in Alexander Langer, bo danes v dvorani Rosa Grande v Ul. Bottacin 4 v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu med 10. uro in 18.30 srečanje, na katerem bo govor o izkušnjah vračanja k obdelovanju zemlje na italijanskem severovzhodu in na obmejnih območjih bivše Jugoslavije. Gre za stvarnosti, kot so npr. t.i. razširjene kmetije in mestni vrtovi, pa tudi bolj tradicionalno kmetovanje in reja živine. O tem bodo med drugimi govorili tudi Vladimir Vre-mec iz zadruge San Pantaleone, vinar Sandi Škerk in rejec Lenard Vidali, v ospredju pa bo tudi izkušnja ponovnega kmetovanja in gojenja ajde v vaseh Osmače in Brežani v Bosni in Hercegovini po vojni, ki je v 90. letih opustošila tista območja.
Razstava Giuliane Martinz
V	občinski razstavni dvorani na Velikem trgu 4 v Trstu bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarke Giuliane Martinz Mythos & Miti, ki jo bosta predstavila Franco Rosso in Deziderij Švara. Razstava bo na ogled do 12. novembra ob delavnikih in praznikih med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro.
6
Četrtek, 23. oktobra 2014
KULTURA
/
kavarna san marco - Začetek pobude Pijem kakovostno kavo
Pet dni v znamenju širjenja kulture kave
V teh dneh se o kavi ne bo govorilo samo na sejmu TriestEspresso Expo, ki se začenja danes v starem pristanišču, ampak tudi v okviru manifestacije, ki bo potekala sočasno s tržaškim kavnim sejmom, namenjena pa je širjenju kulture priprave in pitja kakovostne kave tako med uživalci kot tudi med operaterji. Pijem kakovostno kavo je naslov pobude, v okviru katere bo v prihodnjih petih dneh v sloviti kavarni San Marco potekalo kar petdeset srečanj, delavnic in degustacij. Omenjena pobuda, ki je luč sveta zagledala pred tremi leti v Firencah, prvič poteka v Trstu in prav tako prvič se dogaja, da poteka kar pet dni, saj drugače traja manifestacija, ki vsako leto poteka v štirih italijanskih mestih (letos so poleg Trsta še Lecce, Milan in Rovereto), le en dan.
Pobuda Pijem kakovostno kavo se je začela včeraj popoldne z uradnim odprtjem, na katerem so njen namen in spored orisali upravnik kavarne San Marco Alexandros Delithanassis, v Samatorci rojeni in v Firencah živeči kavni izvedenec Andrej Godina in florentinski barman Simone Guidi, katerim se bodo v prihodnjih dneh pridružili še večkratni italijanski barmanski prvak Francesco Sanapo, svetovna podprvakinja Chiara Bergonzi in drugi. Šlo bo za pravo poljudoznan-stveno manifestacijo, ki pa je namenjena ne samo laikom, ampak tudi operaterjem oz. barmanom in kavarnarjem, saj je poudarek na kakovostni kavi: lahko se namreč zgodi, da dobi, podobno kot z vinom, ki dobi okus po zamašku, tudi kava slab okus, kar je posledica neustrezne priprave ali preprosto umazanega oz. nepravilno očiščenega aparata za kavo.
Po včerajšnjem popoldanskem začetku se bo pobuda nadaljevala od danes
Od leve: Andrej Godina, Alexandros Delithanassis in Simone Guidi na včerajšnji predstavitvi
foto damj@n
do nedelje, ko bodo v dopoldanskih urah na sporedu različne vrste zajtrka, dalje degustacije in delavnice priprave kave, pa tudi kosilo s testeninami Barone s kavo, popoldnevi pa bodo namenjeni predavanjem, srečanjem in razgovorom. Danes bodo npr. ob 17. uri predstavili knjigo Alessandra Marza Magna Il genio del gusto, jutri pa bo ob 16.30 Elena Guer-cia, ki pripravlja doktorat na tržaški univerzi, govorila o kemiji kave, medtem ko bosta ob 17.30 Massimo Chenda in Fabrizio Polojaz govorila o tehnoloških inovacijah na področju ekspresne kave. Med srečanji velja omeniti tudi tisto, ki bo v soboto ob 16.30, ko se bodo spomnili tržaških protagonistov na področju kave Alberta Hesseja, Prima Rovisa, Ernesta Il-lyja in Vinka Sandalja. (iž)
potomci izseljencev - Pobuda šole MIB
Mladi diplomiranci na delovni praksi v FJK
Štirinajst mladih diplomirancev iz Argentine, Brazilije, Urugvaja, Čila, ZDA, Kanade in Južne Afrike, katerih predniki prihajajo iz Furlanije, Trsta in Dalmacije, je v prejšnjih dneh začelo štirimesečno delovno izkušnjo v nekaterih pomembnih podjetjih naše dežele, kjer bodo pripravili projekte, ki jih bodo po nalogu istih podjetij uresničili v svojih državah. Gre za inženirje, arhitekte, ekonomiste, turistične operaterje, odvetnike, šolnike, novinarje in okoljske izvedence, ki se v naših krajih mudijo v okviru 14. tečaja, poimenovanega Porekla, ki ga prireja mednarodna šola za management MIB ob podpori Dežele Furlanije Julijske krajine in v okviru katerega so poleg delovne prakse v podjetjih predvideni tudi teoretski tečaji in obisk krajev, iz katerih izhajajo predniki tečajnikov. Le-ti so se v torek zbrali na sedežu Ljudske banke v Čedadu, kjer so jih nagovorili predsednik le-te Graziano Tilatti ter pooblaščeni upravitelj in ravnatelj šole MIB Claudio Sambri in Vladimir Na-nut, ob njih pa še koordinator tečaja Porekla Stefano Pilotto, ki so mlade spodbudili, naj v svojih državah postanejo ambasadorji proizvodov iz Furlanije Julijske krajine in poudarili, kako so cilji omenjenega tečaja spodbujanje sodelovanja med podjetji iz FJK in deželani v tujini, krepitev poklicnih in kulturnih vezi med po-
tomci izseljencev in izvornimi kraji, razvijanje pri mladih udeležencih novih kompetenc v vodenju podjetja in mednarodnem poslovanju.
kvestura - Novost
Potni list lahko dobimo kar na dom
Tržaška kvestura sporoča, da bodo s 27. oktobrom na vsem državnem ozemlju uvedli novo storitev - možnost dostave potnega lista na dom prosilca. Novo storitev uvajajo na osnovi pogodbe z družbo Poste Italiane. Na kvestu-rah in v poštnih uradih glavnih mest po državi, vključno s Trstom, bodo na voljo posebne kuverte z obrazci, ki jih bo treba izpolniti za dostavo potnega lista na dom. Storitev bo stala 8.20 evra, ki jih bo treba plačati, ko bo pismonoša dostavil na dom zavarovano poštno pošiljko s potnim listom. Izpolnitev obrazca za izdajo potnega lista z vsemi povezanimi obveznostmi, vključno s prevzemom prstnih odtisov, bo kajpak treba še naprej opravljati na kvesturi.
opčine - Nocoj predavanje v dvorani ZKB
Zdravnik zdravi, narava ozdravi
Drevi bo na Opčinah predaval o zdravljenju z rastlinami priznani slovenski fitoterapevt Jože Majes. Govoril bo o nabiranju, gojenju, sušenju, pripravi, hranjenju in uporabi zdravilnih rastlin ter predstavil svojo knjižno uspešnico Zdravnik zdravi, narava ozdravi - Medicus curat, natura sanat, ki je bila prodana v več kot deset tisoč izvodih in predstavlja nenadomestljiv vir informacij in nasvetov. Predavatelj bo odgovarjal na vprašanja publike in bo na razpolago tudi za individualna svetovanja.
Po izobrazbi je Jože Majes strojni inženir. Že od otroških let se je zanimal za zdravilne rastline in se učil te spretnosti pri babici in mami. V odraslih letih se je odločil, da se bo povsem posvetil fitoterapiji. Zeliš-čarsko znanje si je najprej nabral v samostanu v Stični kot učenec patra magistra Jožeta Kukmana, naslednika slavnega patra Simona Ašiča. Šolanje je nadaljeval na farmakološki fakulteti v Wiesu v Avstriji.
Danes je Jože Majes verjetno najpomembnejši in najbolj znan strokovnjak rastlinskega zdravljenja v Sloveniji. Redno objavlja svoje prispevke v specializiranih revijah in nastopa v radijskih ter televizijskih oddajah.
Med svojimi načeli uvršča spoznanje zdravnika in zeliščarja Hilde-garda von Bingena iz 15. stoletja, ki je zapisal: »Zdravite se z rastlinami, ki rasejo okrog vašega doma, kajti prišle so k vam, da vam pomagajo.«
Prav tako pravi, da nam Primorcem narava nudi obilo darov, dovolj je, da jih poberemo: rožmarin (pri nizkem krvnem tlaku, ima spodbujevalni učinek, hkrati tudi pomirja); pasijonka (za pomiritev); rožmarin s figami (za obolenja krvi); šent-janževka (najmočnejše naravno zdravilo zoper depresijo in tesnobo); regrat (korenina učinkuje zoper raka, listi - po cvetenju - odpravljajo težave z želodčno kislino, mleček v njih koristi diabetikom); oljka - listje in plodovi (zdravi previsok krvni tlak, krepi kri, koristi želodcu, prebavi, znižuje holesterol); gorski šetraj ali žep preprečuje napenjanje, na moške de-
Včeraj danes
a Čestitke
V Bazovici se je danes Abraham ustavil in slavljencu nazdravil. Nazdravljamo mu tudi vsi domači in želimo obilo srečnih, zdravih in veselih dni.
U Kino
luje kot afrodiziak); urhovka (jetra, žolč); koromač(preprečuje napenjanje in krče, koristi prebavi); artičoka (jetra); žajbelj (dihala, kašelj) in še mnogo drugih.
Predavanje bo v dvorani ZKB na ulici Ricreatorio 2 drevi s pričetkom ob 18.00. Vabljeni vsi!
Danes, ČETRTEK, 23. oktobra 2014
SEVERIN
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 10.35 - Luna vzide ob 6.52 in zatone ob 17.58.
Jutri, PETEK, 24. oktobra 2014
RAFAEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 1006,9 mb pada, vlaga 46-odstotna, veter 17 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE vabi na posvet o načrtovani šolski reformi in slovenski šoli v Italiji, ki bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 2. Uvodne misli bodo podali Igor Giacomini, Tomaž Simčič in Ksenija Dobrila. Sledila bo razprava.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2014/15 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Prošnje, opremljene z ustrezno dokumentacijo, je treba predložiti do 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102, tel. 040-2017375.
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »The Judge«.
ARISTON - 18.45, 21.00 »Class Enemy«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »El re-greso«; 18.00 »Halimun put«; 20.00 »Duni«; 21.45 »Amoreodio«.
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 17.50, 21.00 »Boyhood«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 19.10, 20.40, 22.15 »Buoni a nulla«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.40, 20.40 »Drakula: Skrita zgodba«; 9.15 »Jim-myjev dom«; 16.15, 18.50, 20.00 »Labirint«; 9.15 »Moje poletje v Provansi«; 17.00, 21.00 »Ni je več«; 16.40, 20.30 »Olivia«; 11.45 »Popotovanje tisočerih okusov«; 19.45 »Sprehod med nagrobniki«; 11.45, 16.10, 18.10, 20.10 »Vloga za Emo«; 17.00, 18.30 »Čebelica Maja«; 16.00, 18.00 »Čebelica Maja 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »La mo-glie del cuoco«; 20.00 »The Equalizer -Il vendicatore«; Dvorana 2: 18.10, 22.15 »Maze Runner - Il labirinto«; 16.30, 18.20, 20.10 »Tutto puo cambiare«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.45, 21.45 »Guardiani della galassia«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.15 »Soap opera«; Dvorana 4: 16.40, 20.30, 22.15 »Io sto con la spo-sa«; 18.30 »Amore, cucina e...curry«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00 »Maze Runner - Il labirinto«; 16.15 »I due volti di gennaio«; 16.10, 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«; 18.10 »Lucy«; 22.15 »... e fuori nevica!«; 20.05 »Tutto puo cambiare«; 16.20, 18.50, 21.20 »Guardiani della galassia«; 17.00, 19.30, 22.00 »Guardiani della galassia 3D«; 16.10, 18.55, 21.40 »The Judge«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Soap opera«; 16.10 »Boxtrolls - Le scatole magiche«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Guardiani della galas-sia«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »The Judge«; Dvorana 3: 17.40, 20.40 »Boyhood«; 21.30 »Guardiani della galassia 3D«; Dvorana 4: 18.00, 19.50 »... e fuori nevica!«; Dvorana 5: 17.20, 20.20 »Il giovane favoloso«.
ioi Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 26. oktobra.
Tel. 040-229439
[d Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino, vabita v prenovljene prostore osmice na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
Tel.: 040-820223. OSMICO sta odprla Nini in Stano v
Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. PRI KUSU Ul. Commerciale št. 180 je odprta osmica. Tel. št.: 040-414307.
/
TRST
Četrtek, 23. oktobra 2014
7
Glasbena matica s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Skupino 85
ter v sodelovanju s
Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij
sporoča, da bo
žalna seja v poklon prof. Pavletu Merkuju
danes, 23.10.2014, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu Ul. Filzi, 14
CI3 Lekarne
M Izleti
H Mali oglasi
IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 0038631354244.
POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250.
PRODAM avtodom, motorhome laika 57 S, letnik '91, opremljen z vsemi dodatki. Tel. št.: 333-4872311 (v jutranjih urah).
PRODAM peč na drva za centralno ogrevanje, unical, malo rabljena, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-225817.
PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov).
V BLIŽINI glavne univerze oddam obnovljeno stanovanje, primerno za dve osebi. Tel.: 327-6950659.
Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Oši-rek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 - 040 302303.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije OZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
prej do novice
DSMO K. FERLUGA prireja izlet v Pulj in obisk tamkajšnjega društva Slovencev SKD Istra, ki bo v nedeljo, 26. oktobra. Izlet predvideva voden ogled tamkajšnjih zgodovinskih znamenitosti, kosilo in obisk SKD Istra. Info in prijave 040-271862 (Vesna) ali 347-3438878 (Marina).
OBČINA DOLINA organizira v nedeljo, 26. oktobra, drugi brezplačni vodeni izlet »Zgodbe o vodi in življenju po strugi reke Glinščice«. Izlet traja približno 3 ure in je namenjen odraslim in družinam (otroci od 8. leta dalje). Štart ob 10. uri s Sprejemnega centra naravnega rezervata doline Glinščice. Za info in prijave izletov v italijanščini in slovenščini tel. 366-9571118 (ponedeljek-petek od 14. do 17. ure) ali info@riservaval-rosandra-glinscica.it.
SKD DRAGO BOJAN organizira tridnevno novoletno potepanje v Lovran pri Opatiji. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) najkasneje do petka, 31. oktobra.
ČAROBNI PREDBOŽIČNI DUNAJ -tridnevni izlet v organizaciji SKD Primorec, od 6. do 8. decembra: božični sejmi, koncert Straussovih in Mozartovih melodij, ogled rezidence Schönbrunn, voden ogled Musikverein - sedež Dunajskih filharmonikov in še marsikaj. Info na tel. 040-214412 (v večernih urah).
KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do anime-jev«, s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami, po praznično okrašenih ulicah in trgih. Informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.
Ü3 Obvestila
www.primorski.eu1
ANGLEŠČINA ZA MALČKE od 3. do 5.
leta. Informativno srečanje danes, 23. oktobra, ob 17.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131, Opčine. Info na tel. 040-212289 (po-nedeljek-petek 10.00-12.00).
MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na srečanje »Bog nežnosti« v okviru delavnice »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« danes, 23. oktobra, ob 17. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info tel. št. 040-421880 ali 340-3864889 (Branka).
PRAVLJIČNI GOST - Mladinski oddelek NŠO obvešča, da bo prvi pravljični gost Franko Korošec, podal zgodbo »Zvezdica zaspanka« ob 100-le-tnici rojstva Frana Milčinskega-Ježka danes, 23. oktobra, ob 17. uri v Narodnem domu Ul. Filzi 14. Toplo vabljeni!
PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI: bo danes, 23. oktobra, ob 18. uri v dvorani ZOB na Opčinah, Ul. iicreatorio 2. Predaval bo znani slovenski fitoterapeut Jože Majes ob predstavitvi knjige »Zdravnik zdravi, narava ozdravi«. Za dodatne informacije tel. 329-2010356. Vabljeni!
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 23. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku 159.
TKD PREGARJE organizira 25., in 26. oktobra 9. gobarski praznik na Pre-garjah. V soboto, 25. oktobra, bo igrala skupina Mambo kings, v nedeljo, 26. oktobra, bogata ponudba gobjih jedi, stojnic in razstavo gob. Ob 10. uri je gobarski pohod, ob 14. uri zabava z ansamblom Beneški fantje in humoristom gasilcem Sašom.
ROJANSKA SKUPNOST vabi na družabnost, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, od 16. ure dalje pri Aniti Perič, Ul. de-gli Olmi 23, pri Lajnarjih.
GLASBENA DELAVNICA - ŠC Melanie Klein organizira glasbeno delavnico za otroke od 4. do 8. leta. Delavnico, ki bo potekala ob sobotah zjutraj vodi prof. Tea Košuta. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org.
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z rdečimi vini iz Bordeauxa. Pokušnja bo v torek, 28. oktobra, ob 20.00 na Dolgi kroni v Dolini. Informacije in vpisnina: 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org.
NA BARKOVLJANSKEM POKOPALIŠČU, ob spomeniku padlih, bo v sredo, 29. oktobra, ob 15. uri polaganje vencev predstavnikov iepublike Slovenije, KD Barkovlje iz Zveze partizanov. Po starem običaju bo blagoslov grobov v soboto, 1. novembra, ob 14.30.
POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 8. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. Vabimo vaščane in vaš-čanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo v uradu rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali na tel. št. 040-225956 do 30. oktobra.
POKUŠNJA VIN - pobude v okviru praznika Sv. Martina na Proseku: rajonski svet za Zahodni Kras vabi pro-seške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 5. pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljavci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040225956.
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci vabi na počastitev padlim v NOB. Zbrali se bomo v soboto, 1. novembra, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Odšli bomo v povorki k vaškemu spomeniku na Dunajski cesti in nato na opensko pokopališče. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomenikih P. Tomažiča in tovarišev, 71 talcev, Rozalije Kocjan-Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Sodelujejo MoPZ Tabor in MoPZ Sv. Jernej, Kostanca Mikulus, taborniki in skavti.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Urniki odprtih vrat sejma: petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 8. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 9. novembra, od 10. do
12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org
SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da bo redni (volilni) občni zbor v četrtek, 6. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj, Vrdel-ska cesta 7. Vljudno vabljeni!
40 - LETNIKI (1974) se srečamo v Rep-nu v soboto, 15. novembra, ob 20. uri ob večerji z glasbo. Pridruži se nam! Pokliči najkasneje do sobote, 8. novembra, na tel. št.: 040-327115.
KRU.T obvešča, da bo v torek, 11. novembra, ob 15. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v drugem nadstropju, stekla delavnica »Od jeseni do zime: z barvami in podobami v svojo notranjost« s psihologinjo in psihotera-pevtko Jano Pečar. Dodatne informacije in obvezna prijava na društvenem sedežu tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it.
DO SVOBODNEGA GIBA - revija otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Rok prijave zapade v petek, 14. novembra. Info: 040-635626 ali in-fo@zskd.eu.
50 - LETNIKI z Opčin, Repna, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice se dobimo na večerji v soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Zaželena prijava do četrtka, 30. oktobra, na tel. 3406719437 (Dunja) in 348-2545082 (Tanja).
KRU.T IN SKD VIGRED sodelujeta pri solidarnostni akciji zbiranja oblačil, obutve in drugega materiala za centre Zveze prijateljev mladine Slovenije. Kdor želi pristopiti k tej človekoljubni pobudi, lahko odda zbrani material v Štalci v Šempolaju do 15. novembra, ob ponedeljkih med 16. in 17. uro ali po domeni na tel. 380-3584580. Podrobnejše info na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Prireditve
SSG IN SKD TABOR vabita na gledališko predstavo (v italijanščini) »Savi-na - Storia di una madre triestina de-portata nei lager nazisti« danes, 23. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani SSG-ja. Tekst in režija Giorgio Amodeo, igra Tatiana Malalan, glasbena spremljava Neva Kranjec.
SPD KRASJE vabi v petek, 24. oktobra, ob 19. uri v Trebče v Hiško u'd Ljenčkice, na odprtje razstave kamnitih izdelkov Miloša Ciuka »Razpoka v kamnu«. Razstava bo odprta tudi v soboto, 25., od 17. do 21. ure in v nedeljo, 26. oktobra, od 10. do 18. ure.
SPD MAČKOLJE prireja zgodovinski večer »Fantje na vojsko pojdejo«. O usodi Tržačanov na vzhodnih bojiščih prve svetovne vojne bo spregovoril raziskovalec in zbiratelj Roberto Todero. Vljudno vabljeni v petek, 24. oktobra, ob 20.00 v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah.
MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER -KATINARA prireja koncert ob priliki 10. obletnice ustanovitve MZ-ja v soboto, 25. oktobra, ob 18. uri v prostorih Športnega centra v Lonjerju. Nastopata MVS Anakrousis in PZ Tončka Čok. Toplo vabljeni!
ZSKD TRST v sodelovanju s Slovensko prosveto in v okviru 16. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, prireja »Srečanje mladinskih zborov«, ki bo v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri, v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Šti-vanu. Nastopili bodo: Young rose, MlPZ in Dekliški zbor Vipava. Uvodni pevski pozdrav bo podala MlPS župnije sv. Janeza Krstnika (Devin, Štivan, Medja vas). Vabljeni!
L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PRO-SEK KONTOVEL prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »El maggiordomo in giallo« v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni.
ODBOR ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V PREČNIKU vabi v nedeljo, 26. oktobra, ob 14.30 na proslavo ob 30-letnici odkritja spomenika padlim. Sodelujejo OPS Vigred, God-beno društvo Nabrežina in TPPZ P. To-mažič. Govornik: Peter Verč. Pri Sar-doču v šotoru bo na ogled razstava in videoposnetki »Prečnik skozi čas«.
UNINT - Umetniška šola (kulturni center F. Olivarez) prireja vodeni ogled razstave »Man Ray-a v Villi Manin v nedeljo, 26. oktobra. Info: 3383476253, 040-9882109, 040-2602395.
RAZSTAVA FRANKO VECCHIET »Poskusni odtisi in drugi capricios« v MIB - School of Management, Palača Ferdinandeo - Oširek Caduti di Nassiriya 1. Vabljeni v sredo, 29. oktobra, ob 17.30 na finissage. Razstava bo na ogledu do torka, 11. novembra. Vodeni obiski z umetnikom vsak torek od 17.00 do 19.00.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografskih razstav: v gostilni v Križu -Alessio Fiorentino »Skriti obrazi«; v gostilni pri Ferlugih - Marko Civardi in Tiziano Neppi »Naša ošterija danes in pred 100 leti«; v restavraciji v Prečni-ku - Miloš Zidarič »Pobiranje sivke«.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 31. oktobra, ob 20.30 na predstavitev knjige ob besedi in slikah. Avtor Berti Bruss »Tu, i miei occhi - io, l'anima tua«, z njim se bo pogovarjal Ladi Vodopivec. Glasbena kulisa Ženske vokalne skupine Barkovlje, vodi A. Pertot.
Prispevki
V	spomin predrage tete in sestrice imate daruje družina Kocjan 50,00
evrov za Združenje Volop - Opčine.
V	spomin na brata Dragota Grilanca daruje sestra Lojzka (Repen 133) 30,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Ines in Valterja Valič darujeta hči Anna in sin Iztok z družinama 25,00 evrov za TPPZ Pinko To-mažič, 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 25,00 evrov za župnijo sv. Jerneja z Opčin ter 25,00 evrov za Pevski zbor Vesela Pomlad.
V	spomin na dragega prijatelja Giannija Carlija darujeta Majda in Pavel Fachin 50,00 evrov za Samostan Frati Mi-nori Capuccini di Montuzza - »En kruh za reveže«.
V	spomin na Danilota Miheliča darujeta Rožica in Niko Pertot 50,00 evrov za Š.D. Sokol.
17. t.m. nas je zapustila naša
Vanda Starc vd. Starc
Od nje smo se poslovili na pokopališču v Celju v ožjem družinskem krogu.
Štore, Ljubljana, Kontovel, 23. oktobra 2014
23.10.2013
23.10.2014
Giovanni Calzi (Ivan)
Vedno v našem spominu.
Tvoja družina
8
Četrtek, 23. oktobra 2014
KULTURA
/
zgodovina - V skladišču idej predstavili dokumentarni film
Življenje Antona Ukmarja kot revolucionarni strel po Evropi
Ob filmu Maura Toninija pričevanja zgodovinarjev in hčerke proseškega antifašista
Na prelomu 20. stoletja, v času prežetem z zgodovinskimi, političnimi in družbenimi viharji, leta 1900 se je na Proseku rodil slovenski komunist in revolucionar Anton Ukmar-Miro. Omejiti njegovo osebnost zgolj na ti dve oznaki pa bi bilo zelo reduktivno. Njegova osebnost in življenje sta veliko bolj večplastna. Dokumentarni film Like a Bullet around Europe, režiserja Maura Toninija, ki je nastal v koprodukciji družb Quasar Multimedia iz Vidma in Casablanca iz Ljubljane, uprizarja s široko razsežnostjo Ukmarjevo življenje in delo. Pre-mierno so ga v okviru niza zgodovinskih srečanj Trst 1914 - Mesto in vojna, ki jih prireja Tržaška pokrajina, predvajali prejšnjo v soboto v Skladišču idej v Trstu.
O kompleksnosti življenja zavednega revolucionarja priča že dejstvo, da je dokumentarni film Maura Toninija nastajal v razdobju kar nekaj let. Zbiranje gradiva, sestavljanje vseh koščkov Ukmarjeve življenjske poti sta bili vse prej kot lahki nalogi. Pomemben doprinos sta v tej smeri dala zgodovinarja Sandi Volk in Marina Rossi. Posebno dragocena pa je bila pomoč Ukmarjeve žene in hčerke Dunje.
Fotografija, ki prikazuje še čisto malega otroka, okoli katerega stojijo še ostali člani številne družine, nas popelje nazaj v čas. Kot je filmski kameri zaupala Dunja Ukmar, se na tej sliki Anton Ukmar prikazuje z odločnim in ponosnim izrazom, kot da kljub rosnim letom že ve, kaj hoče. Podoben izraz ima na fotografiji fašistične policije, ki ga je zajela in mučila kot čla-
Režiser Mauro Tonini je v dvorani Skladišča idej nagovoril številno občinstvo, ki si je prišlo ogledat dokumentarni film o Antonu Ukmarju
fotodamj@n
na tajne organizacije Borba.
Z zanosom in trdnim upanjem v boljšo prihodnost je kot viden član italijanske komunistične partije več časa preživel v Moskvi, kjer se je izobraževal in koval v poklicnega revolucionarja. Prestajal je težka leta v vzdušju Stalinove stalne kontrole in nezaupanja nad komerkoli. Z elanom in zagonom tistega, ki se kljub vsemu vedno postavi na stran zatiranega, se je boril v Španiji proti vojaškemu udaru fašističnega generala Francisca Franca. Etiopija, kjer je je pomagal pri organizaciji upora proti fašističnim kolo-
nialnim silam in Genova, kjer je na čelu partizanskih enot v prvi osebi prispeval za osvoboditev mesta, pa sta le dve nadaljnji etapi burnega življenja Antona Ukmarja-Mira.
Po šestnajstih letih se je naposled tik pred osvoboditvijo vrnil v Trst. Kljub dolgoletni oddaljenosti in delovanju v italijanski partiji se je opredelil za Titovo Jugoslavijo. Kominform (1948) ga je postavil pred zelo trpka spoznanja: tisti, ki so mu bili še do prejšnjega dne tovariši, so ga sedaj pretepli in postavili ob rob. Nekaj časa je nato živel v Ljubljani, potem pa se je
pridružil družini v Kopru, kjer je umrl leta 1978.
Dodatni drobci odtenkov življenja Antona Ukmarja so prišli na dan na razpravi, ki je sledila projekciji dokumentarca in pri kateri so sodelovali zgodovinarji Marina Rossi, Sandi Volk, Nevenka Troha, Gabriele Donato ter hčerka Dunja. Njene besede pomenljivo podajajo njegov osebni duh in lik: »Oče ni bil terorist. Naredil je tisto, kar je bilo treba narediti. Odreagiral je z velikim čutom za dolžnost, trdno je verjel v enakopravnost družbe.«
(vpa)
v hiši filma
Tečaj za šesto nagrado Mattador
V mediateki Hiše filma na Trgu Duca degli Abruzzi 3 se bo jutri začel izobraževalni tečaj v okviru šeste mednarodne nagrade za najboljši filmski scenarij Mattador v spomin na prerano preminulega Mattea Caenazza, znanega z uporabniškim imenom Mattador, mladega tržaškega študenta kinematografije na beneški univerzi Ca' Foscari. Ob 16.30 bo Laura Cotta Ramosino govorila o pripovednih in produkcijskih izzivih priredbe fantazijske zgodbe za televizijo, medtem ko bodo ob 18.30 predstavili tretji zvezek iz zbirke Scri-vere le immagini, ki jo izdaja tržaška univerzitetna založba EUT v sodelovanju z društvom Matta-dor. Srečanji sta odprti za javnost, vodil ju bo novinar Pierluigi Sa-batti, prisotni pa bodo docent na univerzi Ca' Foscari Fabrizio Borin, predsednik gledališča Miela Fabio Amodeo, urednik založbe EUT Mauro Rossi, predsednik združenja La Cappella Underground Daniele Terzoli in predsednik društva Mattador Pietro Caenazzo.
Vedno jutri bo potekalo tudi prvo srečanje med štirimi letošnjimi nagrajenci in njihovimi turorji, drugače tokratna izvedba nagrade prinaša tudi novost, saj se je že obstoječim nagradam za najboljši scenarij za dolgometražni oz. kratkometražni film v višini 5000 evrov ter nagradi za najboljšo zamisel v višini 1500 evrov pridružuje nova, t.i. Dolly, posvečena ilustriranju zgodb za film, v višini 1000 evrov. Vse informacije o razpisu so na voljo na spletni strani www.premiomattador.it.
trebče - Jutri
Razstava Razpoka v kamnu
Slovensko pevsko društvo Krasje vabi jutri v trebensko Hiško u9d Ljenčkice na odprtje razstave kamnitih predmetov in skulptur mladega ustvarjalca Miloša Ciuka. Ustvarjalec sam pravi o sebi, da je redkobeseden človek in da se raje kot z besedami izraža s konkretnimi dejanji. Tako kot navdušenje za kolesarjenje, za fotografijo, za obdelovanje zemlje, za kuhanje (vse te so dejavnosti radodarnega samotarja), je oblikovanje kamna za Miloša način, da izrazi svoje misli in občutke.
S kamnoseštvom se ukvarja že več let. Kot prepričan oko-ljevarstvenik uporablja odpadni material, ki ostaja neizrabljen pri večjih kamnarskih delih in ga oblikuje v okrasne predmete - ki pa morajo biti vedno tudi uporabni - ali majhne skulpture, neredko prežete s melanholijo.
Mala trebenska hiša, ki je pravi biser vaške arhitekture, bo dragocen okvir za predstavitev Miloševih kamnitih izdelkov. Odprtje razstave bo jutri, 24. oktobra, ob 19. uri, dogodek bo obogatil glasbeni nastop Luke Carlija.
Razstava bo za obiskovalce na ogled tudi v soboto od 17. do 21. ure in v nedeljo od 10. do 18. ure.
predstavitev - Pesniški zvezek Tretji razred je izšel pri ZTT
Čustva so zaupali stihom
Predlanski tretješolci NSŠ sv. Cirila in Metoda so s pesniško besedo izrazili doživljanje svoje rane mladosti
Mlade pesnice in pesniki so na predstavitvi v oddelku NŠK za mlade prebirali svoje verze
fotodamj@n
Rana mladost predstavlja čas radostnega in včasih zapletenega prehajanja iz ene življenjske faze v naslednje kompleksno obdobje človeške biti. Čas nepozabnih prijateljstev, protislovnih čustev, prvih ljubezni, a tudi izražanja pomembnih vrednot, življenjskih vodil. Kakšen glas dobijo ti trenutki, ko se združijo s pesniškim izražanjem, nam priča pesniški zvezek Tretji razred, zbirka liričnih stihov nekdanjih tretješolcev šolskega leta 2012/13 Nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, ki je pred kratkim izšel pri Založništvu Tržaškega tiska.
Zbirko so predstavili v petek popoldne na oddelku Narodne in študijske knjižnice za mlade bralce v Narodnem domu. Mentorica ustvarjalno nadarjenih dijakinj in dijakov profesorica Sanja Širec je izrazila zadovoljstvo in ponos nad rezultati skupnega dela in izidom knjige. Zahvalila se je mdr. pesniku Marku Kravosu, ki je zapisal spremno besedo objavljenim stihom, profesorici Nadji Doljak, pod mentorstvom katere so nastale spremne ilustracije, ravnateljici Carolini Visentin, staršem in vsem, ki so bili v spodbudo njihovi kreativnosti. Delo je grafično oblikovala Ivana Soban. Kot je dejala predstavnica Založništva tržaškega tiska Alina Carli, je v avtoricah in avtorjih zrelih pesmi bilo začutiti željo, da po številnih uspehih dobijo njihove besede mesto tudi v knjigi.
Ester Ban, Roberta Sabba, Nathalie Zuppello, Martin Coretti, Desi-
ree Celin, Iris Vecchiet, Arianna Lo Pinto, Vida Skerk, Giulia Giusto, Raf-faele Ficiur, Clara Stagni, Anna Colia, Nicole Gustini, Elisa Porta, Maja Marsetti in Mitja Krizmancic so svoja čustva, doživljanje sveta, solze in smeh zaupali različnim pesniškim zvrstem, od soneta do japonskega nežnega haikuja, od kolaža do konsa po globokem zgledu Srečka Kosovela in še bi lahko naštevali. Nekateri izmed njih so na petkovi predstavitvi svoje izdelke tudi prebrali. Na dan so
prišli tako raznoliki aspekti mladih avtoric in avtorjev: o mislih, ki bežijo med spraševanjem, trenutkih občutene povezanosti z mamo, nemiru in žalosti ljubezenskega hrepenenja, gojenju prijateljstva, kako se kot nosači knjig vsak dan vozijo s prepolnimi torbami v polnih avtobusih v neprijetnem čakanju na preganjanje profesorjev, kako pesem »kakor drevje pomladi brsti/bela češnja, bela obleka neveste«. In še o svobodi kot majhni rožici (»Zgodovina te je gledala sko-
zi stoletja./Vsi bi te imeli,ampak uloviti te ne morejo«), skritih občutjih iz daljave, o ambivalentnosti samote (»Izhod iz tebe iščem neprestano,/a bojim se ga najti,/ ker mi je izven tebe vse neznano) ...
Poezijo Leseni planet, s katero je zmagala na Mladi Vilenici, je podala nižješolka Rebecca Ambrosini. Pesniška štafetna palica najstnikov Tretjega razreda se torej podaja naprej in spodbuja k gojenju poezije.
(vpa)
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 23. oktobra 2014
9
kobarid - Občinska priznanja
Nagrajen tudi Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra
Priznanje je v imenu Inštituta dvignil Giorgio Banchig
nm
KOBARID - Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Kobarid, ki tradicionalno poteka oktobra in je bila letos v znamenju 170-letnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča, »častnega patrona planinskega raja«, so podelili tudi vsakoletna občinska priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom in društvom ali organizacijam. Posebno priznanje Občine Kobarid je letos za ohranjanje slovenske besede in kulture ter povezovanje s Posočjem šlo Inštitutu za slovensko kulturo, ki ga je v Kobaridu zastopal podpredsednik Giorgio Banchig. V utemeljitvi je komisija pohvalila vse kulturne dejavnosti, ki jih izvajajo v Benečiji, od glasbe-
nih do gledaliških in tako naprej. Posebej je bila omenjena tudi vključitev Inštituta za slovensko kulturo v evropska projekta ZborZbirk in JezikLingua, ki sta omogočila odprtje novih muzejev, info točk in Slovenskega multime-dialnega okna. Vse to predstavlja veliko pridobitev za te kraje in novo spodbudo za razvoj, so še povedali prejšnji petek, v Kobaridu med podelitvijo nagrad. Delček bogate kulturne dediščine Benečije pa je zbranim v dvorani Kulturnega doma prikazala folklorna skupina Zivanit.
Glavno nagrado je letos prejel duhovnik in skladatelj iz Ročinja Avgust Ipavec. (NM)
ljubljana
Na sporedu bo od 26. do 30. novembra
Na jubilejnem knjižnem sejmu nova nagrada »knjiga leta«
LJUBLJANA - Na jubilejnem, 30. knjižnem sejmu, bodo podelili novo nagrado, poimenovano knjiga leta. Nagrado bodo podelili v dveh kategorijah - posebej za tiskano in elektronsko knjigo slovenske produkcije, ki je najbolj zaznamovala leto po mnenju strokovne javnosti in bralcev. Sejem bo v Cankarjevem domu (CD) potekal od 26. do 30. novembra.
Nagrada knjiga leta bo simbolne narave in jo bodo v obliki emblema »Knjiga leta 2014 - Velika nagrada SKS« podelili izbrani tiskani knjigi, v obliki posebnega priznanja pa elektronski knjigi, katere založnik bo lahko izdajo opremil z zapisom »posebno priznanje SKS za elektronsko knjigo«. »Tako je to sploh prvo priznanje, ki se bo podeljevalo elektronskim knjigam iz izvirne slovenske produkcije, in prva knjižna nagrada, ki sprejema in obravnava dvojnost knjižne forme, tako tiskane kot elektronske,« je v sporočilu za javnost zapisal predsednik upravnega odbora knjižnega sejma Luka Novak.
Nagrado knjiga leta so sicer v začetkih knjižnega sejma podelili leta 1972. Iz rok Josipa Vidmarja jo je prejel Lojze Kovačič za delo Sporočila v spanju, a se nagrada ni ohranila. Ob jubilejnem, 30. slovenskem knjižnem sejmu bodo nagrado ponovno obudili in jo, tako Novak, prilagodili duhu časa. Novak je dodal, da je to tudi prva nagrada, ki združuje strokovnost in priljubljenost, saj bosta v izbor vključena tako strokovna žirija kot bralstvo. Izbor bo potekal v dveh korakih. Najprej bo strokovna žirija opravila predizbor. Pri tem bodo žiranti upoštevali tako vsebino del kot tudi jezik ter celostno podobo dela, vključujoč
VREME OB KONCU TEDNA
Še nekaj oblakov, nato pa sončno z občasno šibko do zmerno burjo
Darko Bradassi_
Zadnje čase pogosto pišemo o ekstremih. Nekateri so ob opozorilih ob včerajšnjem prehodu izrazite severne hladne fronte vihali nos, češ da gre za pretirani alarmizem, za teroristične napovedi ipd. ARSO je objavil oranžni alarm, medtem ko sta avstrijska in hrvaška meteorološka služba objavili celo najvišjega - rdečega.
V	resnici je šlo za izrazito vremensko fronto, kakršnih na srečo ne vidimo ravno pogosto, pravzaprav jih že dolgo let ne pomnimo, kar je dogajanje tudi potrdilo. Nastala je nad arktičnimi predeli, poganjali so jo izraziti severni vetrovi, zato se je proti nam pomikala zelo hitro, na svoji poti pa je našla za ta čas zelo topel zrak.
V	preteklih dneh so bile temperature pri nas nenavadno visoke, v prizemlju pa se je zadrževal tudi zelo vlažen zrak. Udarec je bil zato silovit. Prišlo je do občutnega poslabšanja, nad Slovenijo, ki jo je oplazil osrednji del fronte, je prišlo do hudega razdejanja. Pojavljali so se močni nalivi, reke so poplavljale, močan veter pa je lomil drevesa in odkrival strehe. Marikje je tudi snežilo. Vse to le v nekaj urah, torej v razmeroma kratkem času, kar le dokazuje uničevalno moč. Naše kraje je, razen Goriške, kjer so bili pojavi ravno tako izraziti, oplazil le zadnji del fronte, zato so bili pojavi nekoliko manj siloviti, pa vendar, povsod smo namerili hiter in izrazit padec temperature, ki sodi v same zgodovinske ekstreme ter ob
vdoru mrzlega severnega zraka zelo močan veter.
V Trstu je deželna meteorološka opazovalnica Furlanije Julijske krajine še ob 3. uri zjutraj, ko je pihal okrepljen topel južni veter namerila za ta čas zelo visoko temperaturo 22,2 stopinje Celzija, ob 7. uri, ko je prehodno zapihala zelo močna burja, pa le 10,8 stopinje Celzija. Ozračje se je torej le v nekaj urah ohladilo za več kot 11 stopinj Celzija. Na Krasu pa je bila ohladitev še večja. V Zgoniku je bilo ob 3. zjutraj 19,1 stopinje Celzija, ob 6. uri pa le 6,5 stopinje Celzija. Zaradi hitre ohladitve je prišlo v hišnih prostorih in v avtomobilih do orosenja šip. Zelo vlažen zrak, ki se je že od preteklih dni zadrževal v notranjih prostorih, se je namreč na nenadno ohlajenih površinah zgostil v vodne kapljice. Tudi takega obširnega orosenja šip, kot je bilo današnje, pri nas že dolgo ne pomnimo.
Ob udaru mrzlega zraka je prehodno zapihala zelo močna burja. Deželna meteorološka opazovalnica FJK je na pomolu bratov Ban-diera med 4. in 5. uro zjutraj namerila najmočnejši sunek 146
km/h, le nekaj ur prej pa je še pihal okrepljen južni veter.
Za vremensko fronto se je ozračje občutno prečistilo in hitro umirilo. Ob severnih in severovzhodnih vetrovih se je v primerjavi s preteklim dogajanjem močno zmanjšala stopnja vlage, zato je bilo včeraj nebo sinje modro. Predvsem pa se je občutno osvežilo.
Danes bo občasno še vzvratno pritekal nekoliko bolj vlažen zrak, zato bo še precej oblačnosti in bo vreme spremenljivo. Tu pa tam bo lahko padla kakšna kaplja dežja. Od jutri do nedelje pa bo prevladovala severovzhodna vremenska slika s sončnim vremenom ob občasni šibki do zmerni burji. Še naprej bo razmeroma hladno.
Na sliki: za vremensko sliko se postopno krepi anticiklon, vlažen zrak pa se prehodno še zadržuje v naši bližini
fotografije in ilustracije. Na koncu bo žirija za nagrado nominirala pet tiskanih del, ki bodo razstavljena na knjižnem sejmu. Med njimi bodo nato obiskovalci glasovali za svoja favorita. O priznanju elektronski knjigi bo odločala samo žirija.
Podelitev nagrade in pogovor z nominiranci bosta na programu
predvidoma v nedeljo, na zadnji dan sejma.
Poleg nove velike sejemske nagrade bodo med novostmi letošnjega knjižnega sejma še kulinARTfe-stival in ARSov oder. Gostja letošnjega sejma bo Škotska, osrednja tema pa Kekec, saj letos mineva 130 let od rojstva Josipa Vandota. (STA)
Posnetek z lanskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani
PISMA UREDNIŠTVU
Včasih je treba tudi udariti po mizi
Odzivam se na pismo občinskega svetnika Davida Peterina, ker mislim, da je potrebno podati nekatera pojasnila. Strinjam se z njim, kjer pravi, da je potrebno konstantno in dosledno delovanje za udejanjanje zaščitne zakonodaje. Prepričan pa sem, da je včasih potrebno tudi »udariti po mizi« in to so lani poleti storili slovenski goriški svetniki v Gorici, ko so po dolgih zahtevah, prošnjah in pozivih odločno napovedali, da bodo od naslednje seje svoje posege podajali v slovenskem in italijanskem jeziku, kljub temu, da pravilnik goriškega občinskega sveta takrat in še danes tega ne predvideva. Tako se je tudi zgodilo dne 30. septembra lani, ko so trije svetniki SSk Walter Bandelj, Marilka Koršič in Božidar Tabaj spregovorili po slovensko in pri tem ni bilo posebnih težav. Prepričan sem, da bi na enak način ravnal tudi svetnik Peterin, ki pa je bil tisti dan upravičeno odsoten, sicer pa je svojo doslednost dokazal na sledečih sejah, ko je tudi on posegal v slovenskem jeziku.
Pojasnila je potreben tudi podatek o namestitvi prevajalskih kabin v dvorani goriškega občinskega sveta, ki so bile nameščene med županovanjem Gae-tana Valentija, torej še pred nastopom župana Vittorija Brancatija. V petletnem Brancatijevem obdobju je bilo nato narejenih kar precej stvari za izvajanje zaščitne zakonodaje iz zakona 38/01. Resnici na ljubo bi levosredinska večina v goriškem občinskem svetu lahko takrat poskrbela tudi za spremembo pravilnika in statuta, da bi se lahko slovenščino redno uporabljalo. Zal pa takratna pristojna občinska komisija tega ni izpeljala, kljub temu, da ji je predsedoval viden predstavnik goriških Slovencev.

Glede zadeve v tržaškem občinskem svetu pa me čudi zadržanje do ravnanja Iztoka Furlaniča. Kljub idejnim razlikam mislim, da si zasluži odločno podporo, saj gre za udejanjanje pravice preko zakona, ki je nad statuti in pravilniki. Popuščanje in neenotnost pa dajejo moč ravno tistim, ki so nasprotni prisotnosti slovenščine v tržaškem občinskem svetu.
Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk za Goriško
»Strankarska propaganda«
Aleksandra Furlana iz Barkovelj je prevzela cenzorska ihta in se huduje zaradi predstave Borisa Kobala „Po mojem, Slovenci...", ki jo je oddajala zamejska RAI, posebno še zaradi monologa „nekdo je bil komunist", češ da gre za strankarsko propagando.
Furlan očitno ne ve, da smo Ko-balovo predstavo lahko videli v zgoni-ški telovadnici, pa Kosovelovem domu v Sežani in širom Slovenije in da je njemu zoprni monolog v resnici le prirejena ponovitev podobnega monologa italijanskega kantavtorja Giorgia Gaberja, ki je očaral vso Italijo in gledalce v drugih evropskih državah. Lahko si ga ogleda na računalniškem spletu: Giorgio Gaber - Qualcuno era comunista -YouTube
www.youtube.com/watch?v=emo-Fu3iejiQ
Stojan Spetič
10
Četrtek, 23. oktobra 2014
KULTURA
/
gledališče - Tržaška Contrada odprla sezono
Lahkotna komedija z zgodovinskimi ikonami Trsta
Narečno komedijo napisal komik Alessandro Fullin, ki tudi nastopa ob Arielli Reggio
Tržaško gledališče La Contrada je v petek odprlo novo sezono s šaljivo komedijo Sissi a Miramar (Sissi v Mira-maru), ki se z marsikaterega vidika navezuje na tradicijo, s katero se je takoj na začetku prikupilo gledalcem svojega mesta: seveda gre za predstavo v narečju, kakršne so sploh vse Contradine otvoritvene predstave že od ustanovitve dalje, poleg tega se navezuje na zgodovinske like, ki so Tržačanom domači, kot da bi bili stari družinski člani, nekoliko posebni, tako da o njih krožijo duhovite anekdote še med daljnimi potomci, saj so ti liki nastopali bolj ali manj v ozadju Carpinterijevih in Faragunovih Mad-obrij, ki so na začetku delovanja prinesle skupini velik uspeh. Po svoje je podoben tudi pogled nanje, namreč z vidika preprostega malega človeka, le da tokrat ni niti sledu občudujočega spoštovanja: člani kraljevske družine se vedejo povsem enako kot meščanske gospodinje in celo kot njihove služkinje. Nov je v predstavi lahkotno porogljivi pristop, s katerim besedilo z nekakšno samoumevnostjo podira tabuje kon-vencionalnosti, še zlasti homofobijo, neodobravanje preveč svobodne spolnosti ali nespoštovanje mita nacionalnega heroja: to je prepoznavni znak avtorja Alessandra Fullina, ki se je uveljavil kot komik na vsedržavni ravni v kultni televizijsko oddaji Zelig, in sicer s skeči profesorice arheologinje Fullin, ki
je razvozlala jezik starega ljudstva Tu-skulancev - o slovnici jezika je komik objavil tudi uspešno knjigo. Kakorkoli že, Fullinov pečat v odčitavi ženskega lika je viden tudi v njegovi interpretaciji služkinje Otilije, ki je skupaj z Maksi-milijanovo vdovo Šarloto, ki jo igra Ariella Reggio, najzabavnejša oseba v predstavi.
Zgodbo je Alessandro Fullin najprej spisal kot gledališko besedilo, nato jo je spremenil v roman; knjiga v narečju je naletela na uspeh med tržaškimi bralci in tudi bralna predstava je bila Con-
tradinim gledalcem lani všeč, sedaj je naprodaj še nadaljevanje. Medtem so besedilo kot radijsko igro predvajali med italijanskimi oddajami RAIa in je sedaj končno pristalo na odru v priredbi, pri kateri je sodeloval Corrado Premuda. V njem nastopa Šarlota, ki po povratku iz Mehike, kjer je mož Maksimilijan v iskanju novega cesarstva našel tragično smrt, prebiva v miramarskem gradu v družbi ene same služabnice, ki mora poskrbeti za vse. Poleg turistov, ki prihajajo na ogled gradu in parka, jo obiskuje le samski doktor Mayer, dokler se ne-
pogovor - Gionata Mirai nocoj v Trstu
Publiko bom popeljal v svojo dnevno sobo
V tržaškem nočnem klubu Tetris (Ul. della Rotonda 3) bo drevi ob pol desetih nastopil kitarist Gionata Mirai. Član italijanskega rok ben-da II teatro degli orrori bo tokrat speljal koncert sam s svojo dva-
najststrunsko kitaro. Z glasbenikom smo se pogovorili o novem, samostojnem projektu in še o marsičem.
Kdaj ste začeli z igranjem kitare in zakaj ste se odločili za ta instrument?
S kitaro sem se začel ukvarjati, ko sem bil star deset let. Po pravici povedano bi bil raje igral na bobne, a takrat sem s starši živel v stanovanjskem bloku, zato so mi za rojstni dan podarili raje kitaro.
Na italijansko neodvisno sceno ste prodrli s skupino Super Elastic Bubble Plastic, z bendom Il teatro degli orro-ri pa ste zasloveli. Kako doživljate dejstvo, da ste danes član ene izmed boljših italijanskih rok zasedb?
Tako imenovani »uspeh« doživljam na zelo enostaven in umirjen način, sploh se ne zmenim zanj. Vesel bom, če bom s svojo glasbo pustil pozitiven glasbeni pečat, ali pa morda konstruktivno vplival na kakega novega, mladega rokerja.
Leta 2011 ste se odločili za samostojni glasbeni projekt in izdali instrumentalno ploščo Allusioni. Nenadoma ste se iz rokerja spremenili v »milega« glasbenika, ki na odru stoji sam s svojo kitaro. Kako je nastal nov projekt?
Samostojni glasbeni projekt je nastal na koncu takratne turneje s skupino Il teatro degli orrori, ko sem končno
imel nekaj časa na razpolago le zase. Mikalo me je nastopiti pred publiko sam, v bolj intimnem vzdušju. Ko koncertiraš sam je odgovornost veliko večja, a to me sploh ne obremenjuje. Uživam, saj lahko sam pripravim nastop in odločim kako bo potekal.
Album Allusioni je eden izmed najboljših akustičnih ploščkov zadnjih let. Mediji se pa za vašo ploščo niso veliko zmenili ...
Medijska in podobna priznanja me sploh ne zanimajo. Najbolj sem vesel, ko vidim, da ljudje uživajo med mojimi nastopi. Iz njihovih obrazov takoj razumem, če je koncert uspel ali pa ne.
Bo plošči Allusioni sledila nova? Boste v bodoče ob glasbi pisali tudi tekste?
Allusioni je bil poseben, instrumentalni glasbeni projekt, ki sem ga rade volje speljal do konca. Danes skušam pisati bolj »normalne« komade, s teksti vred, ne vem pa še kdaj bom izdal nov album ...
S katerim italijanskim ali mednarodnim glasbenikom bi radi sodelovali?
Ravno tu v Trstu se skriva eden izmed boljših italijanskih kantavtorjev. Toni Bruna je izredno sposoben glasbenik, ki zna na krasen in enkraten način opisati življenski vsakdan. V preteklosti sem z njim že sodeloval, rad pa bi stvar ponovil.
V sklopu vaše glasbene turneje boste drevi poleg komadov iz plošče Al-lusioni predstavili še druge?
Seveda, Allusioni je le del nastopa, predstavil pa bom še veliko drugih komadov in cover pesmi. Publika se bo nenadoma znašla v moji dnevni sobi, kjer bom jaz igral na svojo dvanajststrunsko kitaro ...
Rajko Dolhar
ssg - Nocoj
Savina,
zgodba matere v taborišču
V Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bo nocoj ob 20.30 premiera predstave SAVI-NA einund-neunzigtausend dreihundert neundzwanzig -zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču. Uprizoritev je avtorski projekt režiserja Giorgia Amodea in je nastala s sodelovanjem SKD Tabor. Avtor si je zamislil predstavo v italijanščini s prepričanjem, da bi morala širša javnost v državnem merilu spoznati zgodbo pogumne slovenske ženske, ki je prestala grozote druge svetovne vojne.
Približno pred dvema letoma je umrla Savina Rupel, ki se je rodila leta 1919 na Proseku in je delala kot cvetličarka pri Sv. Jakobu v Trstu. Leta 1944 so jo nacisti internirali v koncentracijsko taborišče Ravensbruck v Nemčiji, kjer je rodila sina Danila, ki je v taborišču tudi umrl.
Gledališka pripoved je sestavljena iz različnih intervjujev s Sa-vino, ki je čutila in razumela civilno in moralno dolžnost pričevanja. Zdaj, ko nas je zapustila, imamo pa mi dolžnost, da pričevanja tako grozljivih dejanj posredujemo prihodnjim generacijam. Vlogo Savine bo odigrala Tatiana Malalan (na sliki), glasbena spremljava pa je zaupana Nevi Kranjec.
kega dne na vratih ne pojavi svakinja Elizabeta, ki je po naključju ubežala atentatu v Ženevi, kjer je namesto nje umrla družabnica, in je izkoristila priložnost, da se skrije pred javnostjo. Sissino vsiljivost svakinja Šarlota težko prenaša, na njeno srečo se na gradu pred policijo skrije iredentist Oberdan, med njim in Sissi vzklije ljubezen, zato skupaj odideta v Istanbul. Šarlota in Otilija sta spet srečno sami, še doktorja Mayerja ni več, saj je tudi on odpotoval z bavarskim krajem ni Sissinem bratrancem Ludvigom.
Lahkotno predstavo, ki ji je cilj zlasti zabava in ji ni mar za morebitne sporočilne note, je režiral Alessandro Marinuzzi. Njena učinkovitost sloni zlasti na duhovito zasnovanih likih Oti-lije in Šarlote, ki jima Alessandro Ful-lin daje zabavno ljudskost. Cesarico Sis-si igra Marzia Postogna; Paolo Fagiolo in Francesco Godina sta doktor Mayer in iredentist Oberdan. Funkcionalno sceno in hudomušne kostume je ustvaril Andrea Stanisci, igrivo odrsko glasbo je komponiral Carlo Moser, mojster luči je Bruno Guastini, asistentka režije je Tina Sosič.
Kot je povedala predsednica gledališča Livia Amabilino, je predstava, kot tudi sezona, posvečena dolgoletnemu gledališkemu vodji Francescu Ma-cedoniu, ki je letos umrl. V tržaškem Bobbiovem gledališču bo na sporedu do 31. oktobra. (bov)
fNmi@pnmorski.eu
film - V Mariboru
Mladinski
festival
Enimation
V mariborskem kinu Udarnik bo konec tedna potekal 4. mednarodni festival otroškega in mladinskega animiranega filma Enimation. Poleg tekmovalnega programa za nagrado little elephant, za katero se bodo potegovali filmi, ki so jih naredili otroci in mladi z vsega sveta, bo med drugim ponudil seminar za učitelje o filmski vzgoji.
Po besedah programske vodje festivala Hane Repše želijo otroke in mlade tako spodbuditi, da spoznajo animirani film kot možen izraz svoje ustvarjalnosti. Za razliko od prejšnjih treh let, ko so na festivalu prikazali vse animirane filme, ki so prispeli na njihov poziv, so letos zaradi velikega števila prijav pripravili izbor. Na razpis je bilo prijavljenih 146 kratkih filmov iz 32 držav, mariborsko občinstvo pa jih bo videlo 51 iz 14 držav. Največ filmov je prispelo s Hrvaške in iz Slovenije, sicer pa bodo poleg evropske produkcije prikazali tudi produkcija iz držav, kot so Japonska, Argentina, Brazilija, Kanada in Hongkong.
Tekmovalni program, ki bo na sporedu v soboto, je razdeljen v tri starostne skupine: Mini z avtorji, starimi do 10 let, Midi z avtorji, starimi med 11 in 14 let ter Maxi avtorji, starimi od 15 do 19 let. Tričlanska mednarodna žirija v sestavi Maje Škorjanc, Diane Nenadic in Dejana Paske bo izbrala po en najboljši film iz vsake kategorije in glavnega zmagovalca. (STA)
GREMO V KINO
Boyhood
Režija: Richard Linklater
Igrajo: Patricia Arquette, Ellar Coltrane, Ethan
Hawke in Lorelei Linklater
ZDA 2014
Ocena: ★★★★★
Če realnost preraste fantazijo, nam režiser zgodbo ponudi v obliki filma in ji mi osuplo sledimo v skoraj tri ure trajajočem delu, lahko pri tem res govorimo o magični moči sedme umetnosti.
Za mnoge je Boyhood, ki je na letošnjem berlinskem festivalu prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo in nagrado Združenja nemških umetniških kinematografov, prava prelomnica v zgodovini filma. Ameriški režiser Richard Linklater je delo snemal več kot dvanajst let. Enkrat na leto je povabil pred kamero isto ekipo igralcev in ob opisovanju tega, kar se je sproti dogajalo, ustvaril zgodbo o odraščanju. V resnici se je režiser osredotočil točno na dvanajst dni, ki so se seveda zgodili v dvanajstih letih. Celotna igralska zasedba se je tako pred kamero starala in to njeno staranje je Linklater ovekovečil v celovečercu. Protagonist dela je Mason, na začetku šestletni deček, ki s sestro Samantho (igra jo režiserjeva hčerka Lorelei Linklater) doživlja ločitev staršev (Ethan Hawke in Patricia Arquette). Ob otrocih seveda sledimo tudi življenju očeta in mame, ki si vsak po svoje skušata urediti nov dan. Ob njih se stara vsa soseska hkrati pa se dogaja tudi zgodovina: naj bo to kulturna ali politična, ki nam jo Linklater predstavlja ob uporabi izredne glasbene kulise, kot tudi izvolitve predsednika Obame. Rezultat je seveda na platno projicirano življenje, odraščanje, dozorevanje in staranje vseh nas.
Masona naposled vidimo na univerzi, dvanajst let starejšega, a to se nam pred filmskim platnom ne zdi nič neverjetnega, saj je on, kot vsa njegova družina, postal že del tudi naših življenj. (Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 23. oktobra 2014
1 1
kanada - Med streljanjem ubita en vojak in en terorist
Teroristični napad na kanadski parlament
OTTAWA - V Ottawi je pri kanadskem spomeniku žrtvam vojne The Response tik zraven državnega parlamenta prišlo do streljanja. Po prvih podatkih naj bi oboroženi moški streljal in ranil vojaka, ki je varoval spomenik. Strelec naj bi vdrl tudi v parlament, kjer naj bi ga policija ustrelila in ubila.Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na kanadsko televizijo CBC in navedbe poslanca Maurica Vellacotta, naj bi strelca ubili znotraj parlamenta. Po poznejših navedbah policije so bili v incident vpleteni kar trije napadalci, eden od njih pa naj bi bil tudi na strehi parlamenta.
Potem ko je ranil vojaka, naj bi se strelec po navedbah očividcev odpravil proti zgradbi parlamenta. Policija je zavarovala in zabarikadirala parlament, v katerem se je nahajalo več kanadskih poslancev. Iz urada kanadskega premierja Stephena Har-perja so sporočili, da se je predsednik vlade v času streljanja nahajal v parlamentu, a so ga brž prepeljali na varno. Več poslancem pa so medtem zaukazali, naj ostanejo v zgradbi parlamenta. V notranjosti parlamanta je dvakrat prišlo do intenzivnega streljanja. Eden od teroristov je padel pod streli policistov, druga dva pa naj bi zbežala z avtomobilom.
Sinoči še ni bilo znano, kdo so bili napadalci, a je brez dvoma šlo za organizirano skupino. Policija je v mestu razglasila policijsko uro, medtem ko so iz previdnostnih razlogov zaprli in za-stražili vsa vojaška oporišča v državi.
Mimoidoči so policiji opisali enega od napadalcev kot temnolasega moža v civilni obleki, ki naj bi bil oborožen z lovko puško. V bližino parlamenta naj bi se bil pripeljal s črnim avtomobilom.
Incident se je zgodil le nekaj ur po tem, ko je Kanada povišala stopnjo teroristične grožnje zaradi namigov, da naj bi posamezniki ali skupina znotraj Kanade ali v tujini načrtovala teroristični napad. Pred nekaj dnevi se je sicer zgodil domnevni teroristični napad, v katerem je v mestu približno 40 kilometrov jugovzhodno od Montreala radikalni musliman povozil dva kanadska vojaka, eden od njiju pa je kasneje umrl.
Osumljencu v tem primeru, ki naj bi se pred kratkim spreobrnil v islam, so že pred napadom prepovedali potovanje na Bližnji vzhod, da bi mu preprečili pridružitev skrajnim skupinam. Policija ga je aretirala julija, ko je poskušal odpotovati proti Turčiji, ki je pogosto tranzitna točka za posameznike, ki se hočejo pridružiti džihadistom v Siriji. Odvzeli so mu potni list, a policija ni imela dovolj dokazov za ovadbo.
Kanadski premier Stephen Harper je napad opredlil kot gnusno dejanje. Dejansko se je napad zgodil le dan potem, ko je bil v državi sprožen splošen protiteroristični alarm.
Predsednik ZDA Barack Obama je imel telefonski pogovor s kanadskim premierjem in je napad opredelil kot »šokanten«. Obrambno letalsko poveljstvo severnoameriškega zračnega prostora (Norad) je odredilo poostren nadzor nad zračnim prostorom in ukazalo letalskim enotam, naj bodo v stanju pripravljenosti.
Uradno včeraj sicer nihče še ni govoril o terorizmu, vendar se je iz ure in ure krepila hipoteza, da je šlo za organizirano skupino napadalcev, od katerih so dva včeraj iskali s širokopote-zno akcijo po Ottawi in okolici.
Kanadska policija je za teroristoma na begu sprožila obsežno akcijo. Na fotografiji poslopje parlamenta v Ottawi
ansa
V Jeruzalemu voznik zapeljal v pešče
JERUZALEM - V Jeruzalemu se je zgodil domnevni teroristični napad, v katerem je voznik s svojim avtomobilom zapeljal v množico ljudi na postaji mestne železnice. V incidentu je bilo poškodovanih najmanj oseb ljudi, trimesečni dojenček pa je umrl.
Policija je voznika ustrelila in ranila. Po navedbah tiskovnega predstavnika izraelske policije Mikija Ro-zenfelda obstaja velika verjetnost, da je bil incident nameren in »teroristični napad«. Avtomobil je zapeljal v pešce na postaji Ammunition Hill, ki leži med zahodnim in vzhodnim delom Jeruzalema. Voznik naj bi poskušal peš pobegniti, a ga je ustrelila in ranila policija. Rozenfeld ni mogel potrditi poročil, da je voznik v bolnišnici umrl. Umrla pa je trimesečna dojenčica, ki so jo v kritičnem stanju pripeljali v bolnišnico.
Voznik naj bi bil po navedbah izraelskih oblasti član palestinskega gibanja Hamas, prihajal naj bi iz Vzhodnega Jeruzalema, v preteklosti pa je zaradi z varnostjo povezanih kaznivih dejanj prestajal zaporno kazen v izraelskem zaporu.
strasbourg - Z glasovi Ljudske stranke, Socialistov in Demokratov ter Liberalcev
Evropska komisija potrjena
Novi predsednik Jean-Claude Juncker napovedal investicijski program za 300 milijard evrov, ki naj bi ga sprejeli še pred koncem leta
STRASBOURG - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu včeraj pričakovano s 423 glasovi za, 209 proti in 67 vzdržanimi potrdili novo Evropsko komisijo Jean-Clauda Junckerja. Poslance je pred glasovanjem nagovoril Juncker in napovedal še nekaj zadnjih novosti v sestavi komisije ter poudaril, da je ta ekipa »zadnja priložnost« za EU. Po več tednih zaslišanj komisarskih kandidatov ter usklajevanj in kupčkanj med političnimi skupinami je tako nova komisija zdaj končno potrjena. Svoj petletni mandat bo lahko nastopila 1. novembra, kot je bilo načrtovano.
Zanjo so, kot so napovedali, glasovali v obeh največjih političnih skupinah, Evropski ljudski stranki (EPP) ter socialisti in demokrati (S&D), ter manjši liberalci (Al-de). Proti so bili Zeleni, združena levica ter evroskeptiki in skrajna desnica, vzdržani so bili konservativci (ECR).
»Vesel sem izida današnjega glasovanja,« je na novinarski konferenci takoj po potrditvi njegove ekipe dejal nekdanji luk-semburški premier in obljubil, da bo z delom začel »še nocoj. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz ga je spomnil, da bo morala komisija sedaj izpolniti dane obljube in če bo to storila, bo imela parlament na svoji strani.
Oba sta izpostavila, da so letošnje evropske volitve in oblikovanje nove komisije po njih v temeljih spremenile odnose med institucijami EU. Ti bodo poslej tudi ostali drugačni, poti nazaj ni. Nova komisija je namreč prva, ki je bila oblikovana v skladu z lizbonsko pogodbo, Juncker pa prvi predsednik komisije, ki ga je na položaj predlagala EPP kot zmagovalka volitev.
V nagovoru poslancem pred glasovanjem je sicer Juncker ponovil obljube, ki jih je izrekel že julija ob predstavitvi programa dela prihodnje komisije v Evropskem parlamentu - o komisiji kot političnem telesu, ki bo delovalo usklajeno, reševalo strateška vprašanja in spoštovalo načelo subsidiarnosti.
Vztraja pri napovedanem 300 milijard evrov težkem investicijskem program in se ne bo pustil odvrniti od njega, predstavil ga bo še pred božičem, saj Evropa za rast nujno potrebuje ciljne investicije. Obenem je obljubil večji poudarek na socialnih vprašanjih. »V evr-skem območju imata le še dve državi bonitetno oceno AAA,«je spomnil. Te ocene so pomembne, a za Evropo si želi tudi socialno oceno AAA. Napovedal je fleksibilno uresničevanje pravil pakta za stabilnost in rast, ki
pa se ne bodo spreminjala, je zatrdil.
Glede spornega mehanizma za reševanje sporov med državami in investitorji (ISDS) je zatrdil, da ne bo pristal, da bi tajna sodišča omejevala pristojnosti nacionalnih. Glede širitve EU pa je ponovil, da bi bilo nerealistično zavajanje, če bi napovedovali nove članice v prihodnjih petih letih.
Izjave predstavnikov političnih skupin pred glasovanjem so bile pričakovane. Vodja poslancev EPP Manfred Weber je Junckerju sporočil, naj ostane, kakršen je, saj ga imajo takšnega radi. Vodja po-
slancev S&D Gianni Pittella je malo manj navdušeno dejal, da ga bodo podprli, saj »potrebujete nas, a tudi mi potrebujemo vas«. Združena levica je nasprotno sporočila, da komisije ne more podpreti, saj zahtevajo resnične spremembe, to pa je le kompromis med najmočnejšimi in pooseblja dosedanje neo-liberalne politike. Preveč nezadovoljni s končno ekipo, da bi ji lahko izrekli podporo, so bili na koncu tudi Zeleni.
Kot vedno je bil zelo oster Britanec Nigel Farage, vodja evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije
(EFDD). Komisijo zavračajo, ker je »v samem temelju nedemokratična«, na srečo pa je za Britance to tako ali tako zadnja komisija, saj jih čez pet let ne bo več v EU, je dejal.
Evropski poslanci iz Slovenije so po potrditvi izrazili zadovoljstvo, da bo nova Evropska komisija začela delati 1. novembra, kot je bilo načrtovano.
Kot so poudarili v odzivih za STA, pa ekipo Junckerja čakajo zahtevni izzivi. Medtem ko so vsi ostali komisijo podprli, se je Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) glasovanja vzdržal.
rim - Renzi v obeh domovih parlamenta
»Evropa naj bo pogumnejša, rast je absolutna prioriteta«
RIM - Območje z evrom se mora osredotočiti na rast in opustiti pristop, ki zahteva zgolj varčevanje, je včeraj v obeh domovih parlamenta v Rimu povedal premier Matteo Renzi. Pred vrhom Evropske unije, kjer bi lahko bili pod kritičnim drobnogledom tudi italijanski proračunski načrti, je opozoril na odsotnost strategije ustvarjanja gospodarske rasti. »Mislim, da ne moremo več odlašati z razpravo, kako se lahko Evropa, še posebej pa območje z evrom, osvobodi tesnega oklepa osredotočanja zgolj na varčevanje in sprejme strategijo rasti, ki sedaj manjka,« je v senatu in poslanski zbornici povedal Renzi.
Poslancem je dejal še, da jih ne sme skrbeti pismo Evropske komisije, ki prosi za pojasnila o italijanskih proračunskih načrtih za leto 2015, saj gre po njegovi oceni za normalen postopek, ki spremlja sprejm tako pomembnega vladnega sklepa. Po njegovem mnenju bi se Italijani morali znebiti občutka podrejenosti evropskim institucijam. Teh ne bi smeli videti več kot »mrkega profesorja, ki nam govori, kaj moramo storiti«.
Renzi je v svojem nagovoru poudaril, da se za Evropo z imenovanjem nove komisije začenja novo poglavje, kjer evropska politika ne more ostati omejena na strogo varčevanje. Potrebna sta rast in razvoj, je dejal Renzi in po-
Matteo Renzi
ansa
udaril pomen investicije 300 milijard evrov, ki jih ima komisija na programu do konca leta. Pri tem je dodal, da je za to velika zasluga Italije.
Italijanski proračun je vreden skoraj 36 milijard evrov in predvideva proračunski primanjkljaj v vrednosti 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar odgovarja dogovorjenim evropskim parametrom.
Evropska komisija ocenjuje osnutke proračunskih načrtov držav v območju evra - razen Cipra in Grčije, ki sta v programu pomoči in tako pod posebnim nadzorom. Članice so morale načrte oddati do sredine oktobra. Končna mnenja komisije se pričakujejo
sredi novembra.
A v skladu s pravili lahko komisija v primeru resnih kršitev evropskih proračunskih pravil članico v dveh tednih po prejetju njenega osnutka pozove k reviziji, pri čemer jo mora v enem tednu opozoriti na to možnost in sprožiti tehnična posvetovanja.
»Trenutno potekajo tehnična posvetovanja z nekaterimi članicami,« je včeraj v Bruslju potrdil tiskovni predstavnik komisarja za gospodarske in finančne zadeve Jyrkija Katainena, Simon O'Connor. Ni pa želel imenovati držav, s katerimi se komisija posvetuje.
Britanski časnik Financial Times je v torek poročal, da so države, za katere komisija ugotavlja tveganje resnih proračunskih kršitev, Francija, Italija, Avstrija, Malta in Slovenija. Francija, v kateri se brezposelnost zvišuje, gospodarska rast pa stagnira, se medtem niti ne trudi prepričati komisije, da bo spoštovala svoje zaveze. Vlada je prejšnji mesec sporočila, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto pri 4,3 odstotka BDP, občutno nad evropsko določeno mejo treh odstotkov. Pariz je sporočil tudi, da primanjkljaj pod mejo treh odstotkov ne bo padel do leta 2017. Francoski predsednik Francois Hollande je ob tem zagotovil, da Francija ne bo sprejemala nikakršnih novih varčevalnih ukrepov.
1 2 Četrtek, 23. oktobra 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Nočno neurje povzročilo gmotno škodo v številnih krajih
Premočeni prebežniki celo noč niso zatisnili oči
Premočeni in premraženi. Takšni so bili afganistanski priseljenci včeraj zjutraj, potem ko je nočno neurje razdejalo njihova zasilna zavetišča pod goriškim sejemskim razstaviščem. Močan dež se je vlil v torek nekaj po 22. uri, čez noč se je okrepil veter, ki je pihal vse do dopoldanskih ur, ko se je naposled le umiril. Približno devetdeset afganistanskih priseljencev celo noč ni spalo, saj so njihovi šotori puščali, nekatere je dobesedno odpihalo. Premočeni prebežniki so drgetali od mraza do včerajšnjega jutra, ko so jim priskočili na pomoč prostovoljci nadškofijske Karitas, ki zanje zbirajo čevlje, odeje in zimska oblačila. Narasla Soča je povsem poplavila območje, kjer so si med poletjem priseljenci uredili več zasilnih zavetišč, ki so jih naposled zapustili, ko jim je pokrajina uredila šotoriš-če v Ulici Brass. »Še dobro, da ni prišlo do tragedije. Zdaj je več kot jasno, da je treba begunce čim prej odpeljati drugam,« pravi pokrajinska odbornica Ilaria Cecot.
TEŽAVE V GORICI IN ŠTANDREŽU
V noči s ponedeljka na včerajšnji dan in zatem tudi včeraj dopoldne so goriški gasilci izvedli na desetine intervencij: v Krminu so odstranili drevo, ki je padlo na državno cesto št. 356, zaradi polomljenih vej so posredovali tudi v Romansu, Fari, Ločniku in Gradišču. V Na krminskem pokopališču je veter izruval cipreso, ki je poškodovala več nagrobnih kamnov. Tudi v Gorici je nevihta povzročila več težav. Veter je poškodoval ograjo gradbišča pokrajinske palače na Korzu Italia, v palači Alvarez na Kornu pa je podtalnica zalila kurilnico. V Štandrežu je velika veja padla na ograjo pred poslopjem, v katerem so na prvem nadstropju zdravstvene ambulante in v pritličju tretja razreda osnovne šole Fran Erjavec. Občinski delavci so dopoldne vejo od-
stranili, nato pa so požagali še nekaj vej in podrli starejši kostanj, ki je rastel med šolo in vrtcem.
ZEMELJSKI USAD V ŠTEVERJANU
Močan dež je nekaj težav povzročil tudi v števerjanski občini. Voda je zalila hišo v Grojni in še nekatere objekte v občini.Prostovoljci občinske ekipe civilne zaščite so se v ponedeljek okrog 22. ure skupaj z županjo Franko Padovan odpravili v turistično kmetijo Sonje Štekar na Jazbinah, kamo so ponesli nekaj vreč s peskom. »K sreči je v poslopje pronicalo le nekaj vode, tako da je škoda omejena,« pojasnjuje občinski odbornik Marjan Drufovka. V Klancu je prišlo tudi do zemeljskega usada, zaradi katerega je bila občinska cesta nekaj časa neprevozna. Območje so si ogledali tudi goriški gasilci, vendar k sreči ni bila ogrožena nobena hiša. Cesto je dopoldne očistil občinski uslužbenec, tako da je promet lahko normalno stekel.
S 30 NA 1381 KUBIČNIH METROV
Ponoči so močno narasle tudi reke. Pretok Soče v Solkanu se je v desetih urah povečal s 30 kubičnih metrov na sekundo na 1381 metrov na sekundo, v dopoldanskem času pa je začel hitro upadati. Narasla je tudi reka Vipava: pri postaji Zalošče so v torek ob 23.30 izmerili pretok 9,86 kubičnih metrov na sekundo in vodostaj 89 centimetrov, včeraj ob 8.10 pa sta vodostaj in pretok merila 177 centimetrov in 59,8 kubičnih metrov na sekundo.
POPLAVLJENE KLETI
Neurje je povzročilo precej težav tudi v okolici Nove Gorice, največ dela so na terenu imeli gasilci in ekipe podjetja Elektro Primorske. Okoli polnoči je podtalnica zalila kletne prostore novo-goriškega gasilskega društva. »Pomembno je bilo, da smo vodo čim prej iz-
Včeraj so prebežniki na soncu sušili premočene obleke in odeje
bumbaca
črpali, da ni dosegla in zalila elektro infrastrukture. V tem primeru bi bili tako mi kot center za obveščanje brez elektrike,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil Simon Vendramin, poveljnik no-vogoriške poklicne gasilske enote.
Kmalu po polnoči so gasilci posredovali v Kromberku, kjer je zaradi za-mašenih jaškov meteorna voda zalila kletne prostore stanovanjskega objekta. Ob pol enih so na terenu posredovali prostovoljni gasilci iz Dobrovega v Goriških Brdih: meteorna voda je zalila pritlične prostore stanovanjske hiše v Koj-skem. Okoli 1. ure so narasle vode potoka Slatna ogrožale stanovanjske objekte v naselju Grgar v občini Nova Gorica, gasilci so posredovali s postavitvijo protipoplavnih vreč. Ob 6.30 je v Če-povanu v občini Nova Gorica meteorna voda zalila proizvodne prostore podjetja Gonzaga. Prav tako je v Čepovanu prišlo do več podorov zemljin in kame-
nja. Posredovali so tamkajšnji prostovoljni gasilci.
IZPADI ELEKTRIČNE ENERGIJE
Nočno neurje je povzročilo tudi več izpadov električne energije tako v goriški občini kot drugod po goriški pokrajini. Na Novogoriškem so imeli težave z oskrbo z električno energijo še včeraj dopoldne, saj je bilo ob 9. uri brez elektrike 65 transformatorskih postaj oziroma 1.383 odjemalcev na celotnem območju, ki ga pokriva Elektro Primorska. Brez napajanja je bilo 368 odjemalcev, priključenih na daljnovod Trnovo (občina Nova Gorica), 50 odjemalcev s področja Golega Brda (občina Brda), 310 odjemalcev s področja Predmeje (občina Ajdovščina). Ekipe podjetja Elektro Primorska so se na terenu trudile čim prej popraviti posledice neurja. Ob 13. uri je bilo stanje že znatno boljše, brez elektrike je bilo na celotnem območju 100 odjemalcev. (ur, km)
gorica - Šolstvo
»Delati je treba
• ••
na promociji«
Načrt pokrajine za reorganizacijo
Nov načrt reorganizacije je manj ino-vativen in korenit od tistega, ki ga je pokrajinska uprava predlagala lani, je pa korak v pravo smer. Tako pravi goriška pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, ki bo v prihodnjih dneh ravnateljem in drugim nosilcem interesov predstavila načrt za preoblikovanje sistema italijanskih višjih srednjih šol v goriški pokrajini. Le-ta je sad večmesečnega par-ticipativnega postopka, za katerega se je pokrajina odločila, potem ko je lanski predlog združitve nekaterih zavodov sprožil val kritik in polemik. »Vsebine novega načrta še ne morem razkriti, lahko pa povem, da ne predvideva korenitih sprememb, ki jih je vseboval lanski. Čas morda še ni bil zrel za tak model, do katerega pa bomo prej ali slej prišli,« je prepričana Cecotova.
Nov predlog je pokrajina pripravila tudi na podlagi študije Myschool, ki jo je v sodelovanju s pokrajinskim uradom za šolstvo izdelal zavod ISIG. Čeprav v načrt reorganizacije slovenske višje srednje šole niso vključene, so v okviru študije anketirali tudi 91 učencev tretjih razredov slovenskih nižjih srednjih šol iz Gorice in Doberdoba ter dijake tretjih razredov slovenskih višjih srednjih šol. Iz ankete na primer izhaja, da je bil delež tretješolcev, ki so se odločili za študij na znanstvenem liceju oz. na klasičnem liceju, v Doberdobu med najvišjimi v pokrajini (25,8% oz. 9,7%), izbiro licejev nasploh pa je napovedovalo 19,4 odstotka doberdobskih učencev in 16 odstotkov tretješolcev šole Trinko. Iz študije tudi izhaja, da na izbiro višje šole najpogosteje vplivajo tipologija šole in predmetnik (49,9%) ter možnosti zaposlitve, ki jih ponuja (32,7%), za nekatere učence pa ima pomembno vlogo tudi razdalja med domom in šolo. Kar 37,9% doberdobskih tretješolcev je denimo odgovorilo, da je razdalja precej ali zelo pomembna. »Ugotovili smo, da se 18,2% vseh goriških nižješolcev odloči za študij na višjih šolah izven pokrajine. "Izvažamo" pretežno licejce, iz drugih pokrajin pa k nam prihajajo predvsem dijaki, ki se vpisujejo na tehniške in poklicne zavode. Na beg dijakov verjetno vpliva tudi promocija, ki so jo nekatere šole izvedle v zadnjih letih: če želiš biti privlačen, moraš pokazati, da si dinamičen in ino-vativen. Na tem bodo morale delati tudi naše šole, mi pa jim bomo skušali pomagati,« napoveduje Cecotova.
tržič - Zahteva občinskih svetnikov
Več nadzora nad delom podizvajalskih podjetij
Tržiški občinski svetniki zahtevajo več nadzora nad delovanjem podizvajalskih podjetij, ki so v vse večjem številu vključena v proizvodni proces ladjedelnice Fincantieri. Med zadnjim zasedanjem občinskega sveta so soglasno sprejeli resolucijo, s katero so se postavili v bran zaposlenim v družbi Fincantieri, ki jih je iz leta v leto manj. Sindikalisti so pred kratkim opozorili, da ima družba Fincantieri zaradi vse večjega poseganja po podizvajalskih podjetjih le še 900 zaposlenih, še pred poldrugim letom jih je bilo 1100.
»V zadnjih letih se je moralo mesto prilagoditi odločitvam družbe Fincantieri; zdaj pa je napočil čas za spremembe, saj smo prišli do trenutka, ko je tujih delavcev enostavno preveč,« je med razpravo poudaril občinski svetnik Demokratske stranke Giuseppe Sabato in opozoril, da morajo pristojne službe - inšpektorat za delo, zdravstveno podjetje, zavod
Inps - bolje nadzorovati delo podiz-vajalskih podjetij, znotraj katerih je bilo v zadnjih časih kar nekaj primerov izkoriščanja ravno tujih delavcev. Občinski svetnik stranke SEL Giovanni Iacono je prepričan, da je treba zaščititi delavce, ki so zaposleni neposredno v družbi Fincantieri, obenem pa je treba zahtevati, da se vzpostavi trajnejše oblike sodelovanja s podjetji, ki so že leta prisotna na Tržiškem.
Ravno pred nekaj dnevi je prišlo v ladjedelnici do pomembne spremembe v proizvodnem procesu, saj so podizvajalska podjetja s svojimi delavci prvič vstopila v varilnico B, kjer so doslej delali le zaposleni v družbi Fincantieri. Sindikalisti opozarjajo, da ima ladjedelnica več naročil za prihodnje mesece, vendar družba Fincantieri ne namerava zaposliti novih delavcev, saj veliko raje posega po slabo plačanih delavcih podizvajalskih podjetij.
ronke - Trčila Ape in avtomobil
Nesreči botrovala okvara na semaforjih
Poškodovano vozilo Ape na prizorišču nesreče
bonaventura
Na križišču med ulicami Aqui-leia, 24 Maggio, Mazzini in Volon-tari della liberta v Ronkah se je včeraj ob 15.30 zgodila prometna nesreča, v katero sta bila vpletena trikolesno vozilo Ape in avtomobil Fiat 500. K nesreči je botrovala tudi nočna okvara na semaforjih ob križišču, na katerih so včeraj utripale rumene luči. V vozilu Ape se je peljal
70-letni moški iz Zagraja, v avtomobilu pa ženska iz Ronk. Po trčenju je moški izstopil iz vozila, ki se je nato prevrnilo ravno nanj in ga poškodovalo. Na kraj so prihiteli reševalci iz službe 118, ki so ga odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico; ženska se v nesreči ni poškodovala. Vzroke nesreče preiskujejo ronški karabinjerji.
oslavje
Na ovinku zdrsnil in padel
Na Oslavju se je včeraj okrog 18. ure zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval motorist. Na enem izmed ovinkov v kraju, ki mu domačini pravijo Na borjaču, je moški v nepojasnjenih okoliščinah izgubil nadzor nad vozilom, padel z motorja in obležal na asfaltu. Mimoidoči so nemudoma poklicali reševalce, ki so motorista odpeljali v goriško bolnišnico. Moški je po nesreči ostal pri zavesti. Kaže, da naj bi bilo treba vzrok nesreče iskati v neprilagojeni hitrosti. Moški naj bi se po Oslavju peljal v družbi še enega motorista, ki naj bi ravno tako vozil prehitro. Dvojico je opazilo več domačinov, nekatere sta moška vsak s svojim motorjem tudi prehitela. Naposled je eden izmed dveh motoristov izgubil nadzor nad vozilom in padel na tla. Kmalu zatem je bilo v okolici namesto brnenja motorjev slišati tuljenje siren rešilnega vozila in prometne policije. Poškodovanca so po nesreči odpeljali na urgenco goriške bolnišnice.
C&&zfo...
DAN ZABAVE IN POPUSTOV
SOBOTA, 25. OKTOBER 2014
NAPIHLJIVA IGRALA
VELIKO PRESENEČENJE
ANIMACIJA ZA OTROKE
www.supernova.si
Nakupovalni C E H 1E H
SUPERNOVA
NOVA GORICA
* Mercator UBI f¡mm
i
Optika gl tas

^JYSK

V1AIWH«
■V
j y\
l i NOVA V/ GORICA
SUPERNOVA NOVA GORI CA, Prvomajska uíita 35, 5000 Novi Gorica
Izpolnite kupon, g a oddajte hosLesi vSupernovi in ob 19h pričakujte presenečenje!
i?
«S®
SUPERNOVA
14
Četrtek, 23. oktobra 2014
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Pobude ob 150-letnici rojstva arhitekta
Fabiani bo dobil kip
Pripravljajo ga dijaki goriškega umetnostnega liceja, s katerim je SKGZ podpisala sporazum o sodelovanju
Lučaj od goriškega Trgovskega doma, ki mu dolguje svoj prefinjeni videz, bo Maks Fabiani dobil doprsni kip. Bronasti spomenik bodo v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu postavili prihodnje leto, ko se bomo v Gorici, pa tudi v Ljubljani, Trstu, na Dunaju in v drugih krajih, kjer je pustil svojo mojstrsko sled, spominjali 150-letnice rojstva pomembnega arhitekta.
Postavitev kipa v goriškem parku bo namreč le eden izmed členov mednarodnega projekta »2015 -Fabianijevo leto«, pri katerem sodelujejo številni partnerji z obeh strani meje. Med njimi so Slovenska kulturno gospodarska zveza, goriška in novogoriška občina, NŠK, dežela FJK, zavod Fabiani iz Štanjela, Fundacija Goriške hranilnice, arhitekturna fakulteta tržaške univerze in goriški umetnostni licej Fabiani, ki si bodo prizadevali, da bo Gorica v okviru praznovanj odigrala središčno vlogo. Ob postavitvi kipa imajo v načrtu pripravo makete Trgovskega doma, predvsem pa postavitev razstave »Maks Fabiani - od velikosti k veličini«. Le-ta bo potekala v Gorici in v Novi Gorici in bo nadgradila razstavo »Trgovski dom, izložbe goriškega življenja«, ki jo pripravlja NŠK. V Trgovskem domu bodo septembra 2015 prikazali Fabia-
nijevo večkulturno figuro in njegova dela, v Ljudskem vrtu pa bo na ogled deset fotografij formata »jum-bo«. Fotografsko razstavo bodo priredili tudi v no-vogoriškem mestnem središču, tema pa bodo Fa-bianijevi prostorski načrti »od Bovca do morja«. V Gorici bodo Fabianijevo leto obeležili še s simpozijem in večjezično turistično brošuro »Fabianijeva pot po Gorici«, ki bo turistom in občanom omogočila, da med sproščenim sprehodom po mestu pobliže spoznajo njegovo arhitekturno zapuščino.
»Fabiani je bil svetovljan, ki ga želimo ovrednotiti tudi kot goriški lik,« pravi pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič, ki je v zadnjem letu stopil v stik z umetnostnim licejem Fabiani iz Gorice in ga povabil, naj sodeluje pri obeležitvi 150-letnice arhitektovega rojstva. Dijaki, ki obiskujejo delavnice kiparstva in arhitekture, že pripravljajo Fabianijev doprsni kip in maketo Trgovskega doma, z vrstniki iz Nove Gorice pa bodo sodelovali pri izdelavi okvirjev »jumbo« fotografij, ki bodo prihodnje leto na ogled v Ljudskem vrtu in v Novi Gorici.
In ravno navezava stikov med SKGZ in vodstvom liceja Fabiani je bila povod za sklenitev spo-
Semolič in Candolfova podpisujeta sporazum
bumbaca
razuma, ki sta ga včeraj v Trgovskem domu podpisala Semolič in ravnateljica Anna Candolf. Na podlagi dokumenta bosta ustanovi sodelovali pri promociji in uresničevanju pobud, ki bodo namenjene izobraževanju, širjenju znanja in integraciji, izmenjava pa bo potekala tudi na področju izkušenj in prostorov. »Povabila k sodelovanju pri pobudah ob 150-letnici seveda nismo mogli zavrniti, v tem pa smo videli tudi priložnost, da vzpostavimo sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo v mestu in z Novo Gorico,« je povedala Candolfova, Semolič pa je poudaril: »To je prva konvencija, ki jo SKGZ podpiše z italijansko šolo. Ni naključje, da je do tega prišlo ravno z licejem Fabiani, ki je že desetletja
"čezmejna šola', saj ga obiskuje veliko dijakov iz Slovenije.« Po Semoličevih besedah se tako sporazum kot pobude ob 150-letnici Fabianjevega rojstva dobro vklapljajo v dejavnosti, ki jih na področju prostorskega načrtovanja snuje Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje.
Podpisa sporazuma sta se udeležila Paolo Bressan, poznavalec Maksa Fabianija in profesor na liceju Fabiani, ter koordinatorka projekta pri SKGZ Sara Boškin, ki je med pobudami ob 150-letnici omenila tudi posebno izdajo Fabianijeve znamke v Sloveniji, digitalizacijo arhiva Ustanove Maks Fabiani, dokumentarni film režiserja Matjaža Žbontarja ter potujočo razstavo. (Ale)
lokvica - Uredili spominski park
Globus posvetili vsem padlim v vojni
jamlje - Zidarich v restavraciji Pahor
Vrhunska vina
Vinar iz Praprota napovedal, da bo v prihodnje ponudbo dopolnil s šampanjcem
Benjamin Zidarich v restavraciji Pahor v Jamljah
Hotel Restaurant Pahor iz Jamelj je prejšnji petek organiziral degusta-cijski večer, na katerem se je predstavil mednarodno uveljavljeni vinar Benjamin Zidarich iz Praprota. Večer se je začel v kleti restavracije, kjer so udeleženci okusili vitovsko 2011 ob tipičnem kraškem narezku.
V restavraciji je sledila pokušnja malvazije in zvrstnega vina Prulke ob domačih njokih s fondujem jamarja in palačinkami polnjenimi s svežimi jurčki. Po tej pokušnji je spregovoril sam Zidarich, ki je opisal življenje svojih prednikov in družine od začetka 19. stoletja do sedanjih časov z novo petnadstropno podzemno kletjo. Zi-darich je izpostavil povezavo s teritorijem in stare tradicije pri vinifika-ciji, ki ga je privedla do priznanih ma-ceriranih vin. Po nagovoru sta sledila še teran ob žvacetu in ruje ob divjem prašiču. Ob zaključku večera je ob slaščicah, ki jih je pripravila slaščičarna Maritani iz Tržiča, predstavil še najnovejše sladko vino Martina in na-
povedal, da bo v kratkem dopolnil ponudbo še s šampanjcem. Večer se je zaključil ob spremljavi harmonikarja Egona Tavčarja in narodne Kolkor kapljic, tolko let. Lastnik hotela Ivan Pahor je goste pozdravil z zahvalo in obljubo, da se bodo tovrstni večeri v prihodnosti še ponovili.
Minulo nedeljo je bilo na Lo-kvici pri Opatjem selu zelo živahno. Krajevno društvo SVIT je namreč uredilo večje zemljišče za vasjo, ki so ga s prostovoljnim delom domačinov preuredili v spominski park. Tam se že od zdavnaj nahajajo trije kraški kali, ki so bili do nedavnega zelo zaraščeni. Vaščani so celotno območje lepo očistili, uredili so steze, kale so zavarovali z lesenimi ograjami in kamnitimi zidovi, na najbolj vidnem mestu pa so postavili velik globus, ki ga je domačin izdelal iz ostalin prve svetovne vojne. Skulptura je posvečena vsem padlim v veliki svetovni moriji. Društvo SVIT je za to priložnost pripravilo tudi prijetno zasnovano svečanost s kulturnim programom in priložnostnimi nagovori. Povabljena so bila tudi združenja in institucije, ki že veliko let sodelujejo z gostoljubnimi Ločkarji, v prvi vrsti društvo bivših alpincev s planote Asiago, občinska delegacija iz hrvaškega mesta Karlovac ter prijatelji in raziskovalci prve svetovne vojne iz Češke.
Po pozdravu predsednika dru-tva SVIT in pravcate gonilne sile pri vsej zadevi Davorina Marušiča so udeležence svečanosti pozdravili še zdaj že bivši župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, doberdobski župan Fabio Vizintin, podžupan Karlovca (govoril je v slovenščini) Dubravko Delic in predstavnik alpincev iz Asiaga. Slavnostni govor je imel Vasja Klavora, poznavalec in pisec številnih knjig o Soški fronti. Skulpturo je blagoslovil domači župnik, lično izdelan globus sta odkrila najstarejša domačina, nekateri gostje pa so na obeležje položili
Svečanost na Lokvici
oljčne vejice. Celoten ceremonial je potekal ob postrojitvi voda slovenskih veteranov, alpincev iz Asiaga in v stare uniforme oblečenih članov društva 1313 iz Bovca. Kulturni program s pesmimi v slovenščini, italijanščini in hrvaščini so prispeval moški pevski zbor Kras iz Opatjega se-la in otroci domače osnovne šole, ki so nastopili s priložnostjo recitacijo.
Delegaciji alpincev in predstavnikov občine Karlovac sta se nato poklonili padlim v dveh dolinicah na gozdnatem območju, ki se razteza v smeri Kostanjevice. V dolinici Bršljanka se je nahajalo italijansko vojaško pokopališče, nedaleč stran pa avstroogrsko vojaško pokopališče s spomenikom, ki je bil postavljen padlim vojakom 96. polka iz Karlovca. Kasneje so si v stolpu na Cerju gostje ogledali še film Spomin na soško fronto Dorice Makuc, ki ga je za to priložnost pripravil goriški Ki-noatelje. (vip)
V Srbiji so umrli tudi Krminčani
Krminsko društvo Austria prireja jutri, 24. oktobra, ob 18. uri v dvorani v Ulici Matteotti v Krminu odprtje razstave »Ser-bia 1914-1915. Immagini dal fronte e la tragedia dei prigionieri«. Na ogled bo do 16. novembra med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, zaprta bo ob nedeljah popoldne. Gre za razstavo fotografij in dokumentov o srbski fronti, na katero žal premnogi pozabljajo. Na tej fronti se je skupaj s srbsko vojsko umikalo tudi 50.000 avstroogrskih ujetnikov. Sredi zime so pešačili preko tisoč kilometrov do albanske obale, kjer so Srbi izročili ujetnike italijanski vojski. Z ladjami so Italijani odpeljali ujetnike na Asinaro, kamor jih je dospelo le 23.000. Med ujetniki je bilo tudi nekaj Krminča-nov, ki so umrli zaradi mraza in bolezni; nekateri so pokopani v Srbiji, drugi v Albaniji, najsrečnejši so preživeli in se vrnili v Krmin.
doberdob - Jutri
Vojaška saniteta in značke
V dvorani društva Jezero v Doberdobu bo jutri, 24. oktobra, ob 20. uri zgodovinsko-kulturni večer, ki bo posvečen spominu na 100-le-tnico pričetka 1.svetovne vojne. V Posočju in tudi na doberdobskem Krasu se je vojna razplamtela šele konec maja 1915, naše družine pa je izbruh vojne prizadel že leto prej, ko so naši dedki bili vpoklicani v vojsko in so odhajali na daljna bojišča, v Srbijo in v Galicijo.
Predavanj, filmskih in foto projekcij ter drugačnih večerov z vojno tematiko, je v tem času kar precej. Večina njih pa govori o spopadih, o bednem življenju v jarkih in kavernah, o silnih topniških obstreljevanjih, o številu mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov. Zato so se pri društvu Jezero odločili, da vojni namenijo večer, čigar tematika se bo le indirektno dotaknila krvavih spopadov na fronti. Ta indirektnost se odraža v humanitarnih dejavnostih, to se pravi sanitetnih službah, ki so v 1. svetovni vojni imele veliko dela. Lažje ranjene vojake so oskbeli že v zaledju fronte, huje ranjene so nosači odpeljali v vojaške bolnice le nekaj kilometrov od bojišč, najhujše rane pa so zdravili v bolnicah velikih mest, daleč od bobnenja topov. V gosteh pri društvu Jezero bo Društvo soška fronta iz Nove Gorice, ki bo pripravilo fotografsko razstavo o vojaških bolnicah v okolici Gorice, v posebnih vitrinah pa bo na ogled sanitetna oprema, ki so jo uporabljali na vojnih območjih. Avtor obeh razstav je Simon Ko-vačič, sicer eden od ustanoviteljev društva, o vojaški saniteti pa bo spregovoril Tomaž Velnar iz Nove Gorice. V drugem delu večera pa bo David Erik Pipan, tudi dolgoletni član Društva soška fronta, predstavil svojo knjigo Tako značko nosim jaz. Knjiga je izšla pred kratkim in zelo podrobno opisuje značke in druge oznake, ki so jih na kapah in uniformah nosili avstroogrski vojaki. Večer bo povezoval raziskovalec krajevne zgodovine Vili Prinčič, s primernim programom narodnih in vojaških pesmi pa bosta nastopila moški in ženski zbor društva Jezero, ki ju vodita Zulejka Devetak in Dario Bertinazzi. Ogled razstave fotografij in zdravniške opreme bo možen še ves naslednji teden.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 23. oktobra 2014
15
nova gorica - Pet let po stečaju Mipa
Končno prvo poplačilo
Skupno bodo opravili za 1,4 milijona evrov izplačil - Približno polovica denarja bo šla zaposlenim
Po petih letih in pol bodo nekdanji zaposleni na novogoriškem Mi-pu predvidoma sredi novembra vendarle prejeli poplačilo 30 odstotkov terjatev. »Zelo sem zadovoljen, da nam je vsaj deloma uspelo rešiti to vprašanje, ki je bilo ves čas prisotno,« je včeraj povedal Miroslav Benedejčič, stečajni upravitelj omenjene novogoriške družbe. Potem ko so delavci prednostne terjatve vložili ob stečaju Mipa leta 2009, bo to zanje prvo poplačilo.
»V neki pravdi se nam je uspelo dogovoriti z nasprotno stranko za prekinitev pravdanja. S sodno poravnavo smo se dogovorili za tak znesek, ki ga bomo sedaj porabili za to izplačilo,« pravi Benedejčič. Vseh priznanih prednostnih terjatev je za 4,8 milijona evrov, poleg 278 nekdanjih zaposlenih, ki jim dolgujejo tri plače in odpravnine v skupni višini nekaj več kot tri milijone evrov, pa bodo morali poplačati tudi jamstveni in preživninski sklad ter zaostale prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
Skupno bodo opravili za 1,4 milijona evrov izplačil, od katerih bodo približno polovico namenili za izplačila zaposlenim. Najvišje izplačilo naj bi bilo okrog 17.000 evrov, najnižje pa nekaj sto evrov. Povprečno izplačana
Nekdanji Mipov obrat	fotok.m.
vsota bo med 1500 in 2000 evri.
Obrat Mipa v Kromberku je po nekaj neuspešnih poskusih prodaje na javni dražbi še vedno na prodaj. Ob stečaju je bila vrednost premoženja Mipa ocenjena na 34 milijonov evrov, sedaj je naprodaj za 12 milijonov. »Še naprej vztrajamo, da bi to prodali kot celoto, tako bi upravičili vsa pričakovanja, vendar se tu zatika,« pojasnjuje stečajni upravitelj, »če ne bo šlo drugače, bomo poskušali tudi s prodajo po tehnološko zaokroženih enotah, v mislih imam tri zaokrožene celote.« In-
teresente bi v tem primeru našli tudi na domačem trgu, za pršutarno naj bi se zanimal slovenski kupec.
Sicer pa je že od stečaja obrat vzdrževan v obratujočem stanju, zato je bilo treba poskrbeti za financiranje tega vzdrževanja. Trenutno imajo pet najemnikov. »Največji ima v najemu tri zamrzovalnike, to je 600 kvadratnih metrov. Potem so tu tudi hladilnice, celo jabolka imamo tu, pa seveda meso. Nekaj proizvodne opreme tudi oddamo. S tem pokrivamo obratovalne stroške za celo tovarno. Leto in pol smo imeli najemnika, ki je plačeval vse stroške, kazalo je tudi, da bo kupec, nazadnje pa do tega ni prišlo. V nadaljevanju pa oddajamo to, kar je mogoče,« pojasnjuje Benedejčič.
Kdaj gre torej pričakovati novo dražbo? »Glede na slabe izkušnje iz preteklosti, je bila na sodišču sprejeta odločitev, da v prihodnje lahko predlagamo prodajo takrat, ko zagotavljamo plačilo potencialnega kupca depozita v višini pričakovane are. Trenutno še vztrajamo na izklicni ceni 12 milijonov. Kar pomeni, da bi potencialni kupec moral plačati 1,2 milijona. Glede na novelo zakona je ta znesek lahko tudi malo nižji,« odgovarja Benedejčič. (km)
Doberdobska baklada
doberdob - Krvodajalci izpeljali tradicionalno baklado
Pohod dobrosrčnih
Za delovanje hospica za rakaste bolnike Via di Natale v Avianu so nabrali 850 evrov
Doberdobska sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev je prejšnjo soboto priredila tradicionalno baklado po vaških ulicah, katere izkupiček je namenjen hospicu Via di Natale. Tudi tokrat se je vabilu doberdobskih krvodajalcev odzvalo veliko domačinov in prijateljev iz sosednjih vasi, ki so s prisotnostjo dokazali svojo občutljivost do pomoči potrebnih. Letošnja baklada je bila 16. po vrsti, udeleženci pa so s prostovoljnimi prispevki skupaj zbrali 850 evrov.
Zbiranje je v prijetnem zgodnjeje-senskem večeru potekalo pred doberd-obsko občino. Udeležence je najprej pozdravil Aldo Jarc, predsednik do-berdobske sekcije krvodajalskega združenja in gonilna sila številnih pobud krvodajalcev z goriškega Krasa. Zahvalil se je vsem prisotnim in na kratko predstavil šestnajstletno zgodovino baklade. Besedo je nato za kratek pozdrav predal še doberdobskemu županu Fabiu Vizin-tinu in odborniku hospica Via di Natale Gilbertu Persiju. Vizintin je v svojem posegu izpostavil pomemben doprinos in izjemno dodano vrednost, ki jo krvodajalci z nevsakdanjim socialnim čutom prinašajo v družbo današnjega časa: »Darovalci krvi so junaki in svetel zgled za vse nas. Krvodajalci so plemeniti ljudje, ki jim moramo izkazati čast. Nanje moramo biti ponosni«. Persi se je v imenu hospica zahvalil vsem prisotnim za prispevek, ki bo koristen pri upravljanju in delovanju tako pomembne strukture, kakršen je hospic, »v katerega upam, da se vam ne bo nikoli potrebno zateči. Niti vam, niti vašim bližnjim«.
Udeležence je po doberdobskih ulicah spremljal pihalni orkester Kras. Z urejanjem prometa in zagotavljanjem varnosti je k uspešni izvedbi dobrodelne pobude pripomogla tudi doberdob-ska sekcija civilne zaščite. Sprevod po doberdobskih ulicah se je sklenil v župnijski dvorani. Tam je za krajši kulturni program poskrbel domači mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča. Priložnostno je do-berdobski zbor izbral splet ljudskih pesmi vse od Rezije do Trsta ter tako sklenil prijeten večer. (ač)
trzic
Na občini se že pripravljajo na božični čas
Na tržiškem županstvu se že pripravljajo na božični čas; praznično razsvetljavo bodo prižgali 29. novembra, že prihodnji teden pa bodo izbrali podjetje, ki bo po mestu namestilo lučke. »V Tržič želimo priklicati čim več ljudi, zato pripravljamo tudi pester program dogodkov,« pojasnjuje tržiški podžupan Omar Greco in napoveduje, da bodo na Trg Republike postavili sedem metrov visoko jelko, ki bo ravno tako bogato okrašena. V Ulici Sant'Ambrogio in na Trgu Republike bodo namestili tudi zvočnike, iz katerih bo slišati božične nape-ve. Med osrednje praznične dogodke spada Miklavžev sejem, ki bo 5. decembra, 12. decembra bodo prižgali lučke na jelki, 13. decembra bodo odprli božične stojnice, 23. decembra bo koncert v občinskem gledališču, medtem ko bo 31. decembra tradicionalno silvestrovanje na odprtem.
foto a.c.
ronke
Za oživitev središča vasi
Pokazali bodo, kdo ima talent
V Ronkah bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra, dvodnevna poulična prireditev »100% Ronchi«, s katero si prizadevajo za poživitev vaškega središča. Na Trgu Martiri delle foibe bodo postavili velik šotor, pod katerim bo poskrbljeno za animacijo za otroke z raznimi delavnicami. Praznično dogajanje se bo začelo v soboto ob 10.30 in se nadaljevalo ves dan. V nedeljo ob 17. uri bo v občinskem avditoriju zborovsko srečanje z udeležbo raznih otroških in mladinskih zborov, medtem ko bo ob 18.30 prireditev »Ronchi Go Talent«, med katero bodo nastopajoči skušali pokazati, da imajo talent. Praznik prireja združenje »Ronchi Live - Centro commerciale naturale«, pri katerem so prepričani, da so Ronke veliko prijaznejši kraj od nakupovalnih središč, ki jih je danes vse več in so povsod enaka.
Alessandro Cattunar
gorica - Raziskava Alessandra Cattunarja
Slovenci vedo, kaj je bil fašizem, za Italijane je preteklost meglena
Spomini obeh narodnih skupnosti se v marsičem razlikujejo
dih jugoslovanske vojaške uprave in pričali, da je med vojno simpatiziral z OF.
Močna prelomnica pomeni za mesto tudi 8. september, a spet: za italijansko večino, razen udeležencev »Resistenze«, gre za armisticij/pre-mirje, za Slovence za kapitulacijo in pika! Medtem ko italijansko mestno jedro sprejme nemško vojsko s cvetjem in špalirjem, se slovensko prebivalstvo oboroži in postavi 17 kilometrov dolgo fronto. Za prve gre za »padec domovine«, za druge (tudi italijanske in furlanske protifašiste) se odpira možnost novega začetka.
Tudi glede razstrelitve spomenika v Spominskem parku (1944) sta predavatelja dejala, da bi bilo dobro dokončno in javno obrazložiti zapletenost dogajanja. Fašisti, se pravi nemški ko-laboracionisti, so nastavili bombo v Verdijevo dvorano, ker je tam potekal koncert v organizaciji domobrancev. Tista dvorana je bila vselej svetišče ita-lijanstva. Slovenski kolaboracionisti so s privoljenjem nemške obveščevalne službe pripravili nasprotno akcijo in onečastili spomenik padlim Italijanom v prvi svetovni vojni.
Potem so bili še nemški vojski vdani kozaki, ki sicer niso v Gorici pustili strašljivega vtisa kot v Karniji, a so ustvarjali napetost v družinah, ker so bili nameščeni po zasebnih hišah. Ob koncu vojne so se pojavili četniki, ko-laboracionisti italijanske kraljeve vojske v Bosni in Črni gori, a hkrati sovražno nastrojeni do svojih nemških gospodarjev, ker so že računali na zavezništvo kralja Petra z Angleži. Skratka, veliko prepletenih interesov, ki niso bili prav nič jasni z enosmerno propagando spitanim italijanskim meščanom. So pa nekateri v sedanjih intervjujih povedali, do so zadnje mesece vojne spoznali, kako so slovenski »ribel-li« iz Vipavske doline, Brd in ožje Goriške bili drugačno politično osveščeni in se posledično vedli, kot pa vse ostale vojske, ki so se pojavile ob Soči. Tudi ameriški vojaki so vzbujali nela-godje na osebni ravni: vojaki pač na »osvobojenem« ozemlju, a vedenjsko včasih tudi neprijetni.
Spomini na povojna leta so obratno med Slovenci bolj ohlapni, za precejšen del Italijanov pa gre za mučno čakanje na povratek sorodnikov iz taborišč, kamor so bili izseljeni. Italijanski propagandni stroj je pihal na dušo tem številnim ljudem in izrecno poudarjal italijansko identiteto. Potekala je bitka za razmejitev. Manifestacij v mestu v prid Jugoslaviji je bilo več kot v prid Italiji; jugoslovanska stran je napovedovala pravično ureditev odnosov in pravic, kar je kazala tudi v uveljavljanju dvojezičnosti; partizani so se žrtvovali v boju proti fašizmu in nacizmu, zato so imeli pravico do prevlade pri upravi ... Zato so na Goriško iz Rima prihajala izdatna sredstva za spodbujanje italijanskega duha med ljudmi: košarkarski klubi, župnišča, časopisi, krožki, rekreacijske dejavnosti so bile usmerjene v utrjevanje italijanske identitete.
Govor je potekal tudi o različnem pojmovanju praznikov, kot sta 25. april in 1. maj, o izrazih, kot sta »osvoboditev« ali »ponovna zasedba«, o 40 dneh jugoslovanske zasedbe, čeprav jih je bilo 42, a številka 40 bolj spominja na katoliški post in Kristusovo trpljenje ...
Omenimo le še podatek, ki se tiče sedanje mlade, Erazmus generacije: slovenski dijaki veliko več vedo in čutijo vse, kar je povezano s holokavstom in fašizmom, italijanskim je ta preteklost precej meglena. Slednje je lahko nevtralen pojav, v določenih okoliščinah pa nevednost lahko spet povzroči težavne krivice, češ saj se ni nič »čudnega« pripetilo. (ar)
Anna
Di Gianantonio
V mali dvorani Verdijevega gledališča v Gorici je pred dnevi potekala predstavitev raziskave v knjižni obliki, ki jo je opravil in nato izpisal mlad zgodovinar Alessandro Cattunar. Bolj je poznan po projektu, ki ga je pred nekaj leti načrtoval in s sodelavci tudi izvedel, ko so postavili na raznih točkah po mestu nekakšne »toteme«, skozi katere je mogoče pokukati na značilne stavbe in spomenike in hkrati imeti o njih pisno informacijo.
Kronist avtorja deloma pozna, ker je v začetku projekta s »totemi« bil bežno zraven, njegovo spremljevalko na predstavitvi, raziskovalko in družbeno angažirano Anno Di Gianantonio, pa še bolj zaradi donedavnega sodelovanja pri reviji Isonzo Soča. Osebi sta obetali privlačno poslušanje, povedano pa je preseglo pričakovanja, če upoštevamo šablone, ki smo jih sicer vajeni in prisiljeni poslušati v zvezi z goriško zgodovino zadnjih sto petdeset let. Ponovimo naj še, da sta poročili in razprava potekali v stavbi, ki je bila vselej »tabu« za razlage različne od uradno zacementirane zgodovine o »Veliki vojni«, izključno italijanskem značaju mesta, kraških brezen, vrnitve v objem »madrepatrie«, »rdeči diktaturi« do Vladivostoka ...
In razlage so bile resnično drugačne, ker so se osnovale na pričevanjih in ne na prepisanih odstavkih iz časopisnih nacionalistično obarvanih člankov. Tako je bilo slišati, kako je očitno, da so na splošno za nekaj desetletij med večinskim prebivalstvom prevladala mnenja pogojena s travmo v letu 1945. Vse, kar je bilo prej, je bilo prilagojeno, se pravi zamolčano in žrtvovano na oltarju pripadnosti. Medtem ko je fašizem za Slovence vselej predstavljal veliko zlo, je v spominu goriških Italijanov pomenil le prehodno, zanemarljivo epizodo. Za slednje je bil le politični pojav, za prve pa vzrok brisanje človeške identitete z zaprtjem šol, spremembo priimkov, prepovedjo zbiranja v društvih, požigi sedežev, prisilnim pitjem strojnega olja. Seveda pri tem večinci pozabljajo, da so slovenske knjige letele iz Ljudskega - Trgovskega doma tudi in spet pod upravo zahodnih demokracij leta 1947 prav zato, ker se fašizem ni nehal junija 1943 in sploh ni bil zanemarljiva epizoda.
Spomini dveh skupnosti so se strukturirali ločeno preko strank, šol, družin, praznovanj, spominskih plošč. V knjigi ni zgolj ene resnice, a sta končno vsaj dve, ki pa spet ne potekata strogo po jasni ločnici: pahljača je barvita in razčlenjena. Nekateri intervju-vanci se niso niti hoteli/mogli narodno identificirati. Prav glede deportacij leta 1945 so vsi zanje vedeli, a kar nekaj pričevalcev je poudarilo, da so slovensko opredeljeni občani za marsikaterega aretiranega posredovali na ura-
16
Četrtek, 23. oktobra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
Uroš Peric drevi v Kulturnem domu
Celjski pianist in pevec Uroš Peric, nocojšnji gost v goriškem Kulturnem domu, že vrsto let polni slovenske dvorane, kjer občinstvu poleg lastnih skladb predstavlja bolj ali manj znane skladbe iz zgodovine jazza, bluesa, soula pa tudi swinga. Je izvrsten pianist in pevec z bluesovskim glasom - svojo glasbeno pot je začel s poudarjenimi interpretacijami Raya Charlesa. V tej zvezi gre omeniti, da je Peric očaral je celo Raye-vo hčerko Sheilo Raye Charles, ki ga je poklicala in mu povedala, da bi rada z njim nastopila. Kar sta tudi pred leti v ljubljanskih Križankah tudi naredila. Uroš Peric bo drevi stopil na oder Kulturnega doma ob 20.30.
Goljuf v baru
V	bar Nuova Gisella v Tržiču je v torek zjutraj vstopil moški, ki je želel napolniti svojo kartico Postepay s kar 2000 evri. Denar je postavil na pult, ko je upraviteljica opravilo operacijo, pa je pobral kartico in takoj zatem še gotovino. Moškega je pred barom čakal pajdaš v avtu, s katerim sta zbežala neznano kam.
Zasegli marihuano
Eno do deset let zapora grozi 23-letni-ma moškima iz širše okolice Nove Gorice. Policija je med hišnima preiskavama pri obeh v ponedeljek zasegla večjo količino konoplje. Obema je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Oba sta bila istega dne v večernih urah po opravljenih hišnih preiskavah izpuščena na prostost. Policisti so rastline poslali v nadaljnjo analizo. Ko bo ta potrdila, da gre za marihuano, bodo policisti oba osumljenca kazensko ovadili na pristojno novogoriško okrožno državno tožilstvo. (km)
Bitke na Krasu
V	dvorani APT na železniški postaji v Gorici bo jutri, 24. oktobra, ob 18. uri Paolo Gaspari predstavil knjigo Mitje Jurna, Nicole Persega-tija in Paola Pizzamusa o bitkah na kraškem bojišču med prvo svetovno vojno »Le Battaglie del Carso«.
Jazz v Tržiču
V	lokalu Il Carso in Corso na Korzu Popolo v Tržiču se danes ob 18.30 začenja nova sezona jazzovskih glasbenih večerov. Nastopili bodo razni jazz glasbeniki, ki so se v tržiškem lokalu že zvrstili v prejšnjih letih.
Puščice brez ugovorov
Danes ob 18. uri bo v dvorani Goriške knjižnice v Novi Gorici predstavitev knjige Franeta Tomšiča: Puščice brez ugovorov: zbirka polemičnih člankov o vlogi Rimskokatoliške cerkve v družbi. Z avtorjem se bo pogovarjala Lea Širok. (km)
Zdravstvena reforma
V	Palace Hotelu Best Western na Korzu Italia v Gorici bo danes ob 18. uri srečanje na temo posledic zdravstvene reforme za goriške občane. Predaval bo predsednik deželne zdravstvene komisije Franco Rotelli.
Razstava v izložbi
V	izložbah občinskega poslopja v Ulici Garibaldi bodo danes ob 12.30 odprli razstavo del in elaboratov, ki so nastali v okviru projekta »Arti e mestieri«. Svoja dela bodo razstavili Clara Durbino, Maria Macuz, Miriam Marega, Marco Sinuello, Eleonora Valentino in Silvia Viezzi; raznih obrtniških poklicev so se učili na tečajih, ki so so jih vodili Giorgio Bordignon, Mariella Burtrugno, Maria Gabriella Lisini,Cesare Revolt in Flavia Turel. zaključili pa so se maja.
Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI obvešča, da poteka predprodaja vstopnic za vse predstave; do 23. oktobra bo odprta blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-383601) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo danes, 10. oktobra. 23. oktobra ob 20.45 bo iz niza »Eventi comic« nastopil komik Angelo Pintus s predstavo »50 sfumature di... Pintus«. Od 24. oktobra bo delovala blagajna na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, zaprta bo od 24. do 28. decembra; več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. oktobra ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nas-costo della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Ne-da R. Bric); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE vabi na posvet o načrtovani šolski reformi in slovenski šoli v Italiji, ki bo v petek, 24. oktobra, ob 17. uri v avditoriju liceja Trubar - Gregorčič v Gorici v Ul. Puccini 14. Uvodne misli bodo podali Igor Giacomini, Tomaž Simčič in Živa Gruden. Sledila bo razprava.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Guardiani della galassia«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.20 »Il giovane fa-voloso«.
Dvorana 3: »Viaggio nella memoria - Il grande cinema ritrovato« 20.30 »Roma città aperta«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Guardiani della galassia«.
Dvorana 2: 17.00 - 19.30 - 22.00 »The Judge«.
Dvorana 3: 18.00 - 19.50 »... E fuori ne-vica«; 21.30 »Guardiani della galassia« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.40 - 20.40 »Boyhood«.
Dvorana 5: 17.20 - 20.20 »Il giovane fa-voloso«.
"Z3 Obvestila
SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja enkrat na teden tečaj pilatesa pod vodstvom Sare Rossi. Prvo srečanje bo na sedežu društva v Doberdobu v sredo, 29. oktobra, ob 19.30; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
LIONS KLUB DOBROVO vabi na tradicionalno dobrodelno martinovanje v soboto, 8. novembra, ob 18. uri v dvorani Vinske kleti Goriška Brda; rezervacije na naslov hedvika.jelin-cic@siol.net.
KC Lojze Bratuž in Založba Mladika
nova knjiga prodornega glasu slovenske poezije
Marij Čuk
KO NA JEZIKU KOPNI SNEG
Predstavitev Marija Češčut
Na srečanju tudi brezplačna pokušnja vin Fiegl in sirov Zidarič.
Danes, ob 18.30 v Centru Bratuž
S Mali oglasi
MED VRHOM IN POLJANAMI se je v
nedeljo, 19. oktobra, izgubila Diana, angleški setter črno-bele barve; tel. 339-8487646.
V	RUPI prodajamo domač krompir in zelenjevo; tel. 389-2308216 od 10. ure dalje.
V	ZGODOVINSKEM DELU Štanjela na slovenskem Krasu prodamo hišo z vrtom, cena po dogovoru; tel. 0038641314995.
M Izleti
n Razstave
V	NOVEM LOKALU-TRGOVINI DE-GUSTAZIONE AL CASTELLO na
Trgu Cavour v Gorici je na ogled razstava Erike Sosol z naslovom »Il rug-gito di un sussurro«; do 23. oktobra 8.30-13.30, 17.00-20.00.
V	PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 24. oktobra, ob 19. uri odprtje samostojne razstave domače ustvarjalke Metke Erzar, ki se bo predstavila s svojimi slikami ter instalacijo, vpogledom in pregledom izbrane produkcije, nastale med 2007 in 2014; na ogled bo do 28. novembra ob ponedeljkih 8.00-16.00, od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.0018.00, zaprto ob sobotah in praznikih.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 23. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave slik in skulptoslik Klav-dija Tutte »Mediteranski svetilniki in sredozemska plovila«. Umetnika in njegovo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Milček Komelj; na ogled bo do 20. novembra.
POTUJOČA RAZSTAVA »NORA, DU BIST EIN ENGEL« bo na ogled v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici do 24. oktobra. Razstavo o igralki Nori Gregor je Kinoatelje postavil v sodelovanju s SNG Nova Gorica in Visoko šolo za umetnost Un-verze v Novi Gorici. Ogled je brezplačen po urniku: vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV iz Sovodenj organizira v nedeljo, 9. novembra, celodnevni izlet v Istro. Vodič bo predstavil Grožnjan in Motovun, kjer bo kosilo, zaključek izleta bo v Umagu; informacije po tel. 340-3423087 (Paolo) in tel. 3283717328 (Štefan). Vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih in petkih od 17.00-18.00 do 30. oktobra.
SPDG prireja 16. novembra martinov pohod na Vitovlje, z družabnostjo v popoldanskem času. Zmerne hoje (s spoznavanjem naravne in kulturne dediščine) bo dve uri in pol. Začetek pohoda pri prireditvenem prostoru na Vitovljah; informacije in prijave po tel. 0481-390826 (Fanika), v večernih urah in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel. 0481-532358. Ob zadostnem zanimanju možnost prevoza z avtobusom.
SPDG prireja v nedeljo, 26. oktobra, izlet na Brinico (1636 m) v Viškorški gori. Tura vodi po zahtevni označeni poti in traja 5 ur in pol, od katerih je 3 ure vzpona. Sledil bo postanek v dolini Karnahte in okoliških vaseh. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku danes, 23. oktobra, ob 19. uri na društvenem sedežu; prijave in informacije po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na naslov andrej@spdg.eu.
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na izlet v Treviso, ki bo v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami po praznično okrašenih ulicah in trgih; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Cicerone 8 v Trstu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
POHOD SEDMIH ČUDES bo v organizaciji KD Danica z Vrha v nedeljo, 26. oktobra. Zbirališče bo pred športnim centrom Danica med 8.30 in 9.30. Od tu bo pot najprej vodila na Brestovec, kjer si bo mogoče ogledati ostaline in kaverne iz prve svetovne vojne, mimo jamarske koče proti Rubijskemu gradu, gornjemu delu vasi in nazaj do centra Danica. Na cilju bo pohodnike čakal topel obrok, otroci pa si bodo lahko privoščili ježo s konjem, za kar bo poskrbela »Škuadra UOO«.
www.primorski.eu]
4 Koncerti
»JAZZ & WINE OF PEACE«: 23. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici Uroš Peric - Perry Quartet (Slovenija); 24. oktobra ob 11. uri naselje San Daniele 38 v Krminu Grencsó Open Collective (Madžarska), ob 16. uri v gradu Spessa v Koprivnem Carlo Maver Quartet (Italija), ob 18. uri v vili Russiz v Koprivnem Tino Tracanna Trio (Italija), ob 21.30 v občinskem gledališču v Krminu Bill Fri-sell. 25 oktobra ob 11. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici Karlheinz »Carlitos« Miklin & Quinteto Argentina (Austrija-Argentina), ob 16. uri v opatiji v Rožacu pri Manzanu Boris Savoldelli - Garrison Fewell Duo (Italija-ZDA), ob 18.30 v cerkvici Sv. Apolonije, v naselju Santa Maria v Krminu Christof Lauer Trio (Nemčija, Francija); ob 21.30 v občinskem gledališču v Krminu Youn Sun Nah Quartet (Koreja, Švedska, Francija). 26. oktobra ob 11. uri na posestvu Villanova pri Fari James Brandon Lewis Trio (ZDA), ob 16. uri v vinski kleti Renato Keber, Ce-glo 15, v Krminu Mary Halvorson Quintet (ZDA), ob 20.30 v občinskem gledališču v Krminu Avishai Cohen Trio (Izrael); predprodaja vstopnic na www.vi-vaticket.it ali na info@controtempo.org. Brezplačni aperitivi in »Round Mid-night«: 24. oktobra ob 23.30 v baru Rul-lo, Trg XXIV Maggio, Giuliano Tull -Francesco De Luisa Duo. 25 oktobra ob 23.30 v Jazz & Wine le bar v Ul. Matteotti 78 v Krminu Giampaolo Mrach - Giu-lio Scaramella Duo. 26 oktobra ob 19. uri v krminski enoteki na Trgu XXIV Mag-gio Flamenco Sketches.
V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo v petek, 24. oktobra, ob 20.15 jubilejni koncert ob 70-letnici moškega pevskega zbora Srečko Kosovel, nastopa Komorni orkester Nova; informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si.
0 Prireditve
»KNJIŽNI ČETRTKI - I GIOVEDI' DEL LIBRO« v občinski knjižnici v Tržiču ob 18. uri: danes, 23. oktobra, bo Marilisa Trevisan predstavila svojo zbirko poezij »Resistere puo bastare«.
»KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici:danes, 23. oktobra, bo predstavitev knjige Bar-
bare Pascoli »L'uomo sbagliato«, povezovala bo Cinzia Benussi.
GORIŠKI CAI vabi danes, 23. oktobra, ob 18. uri v prostore Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na predstavitev knjige »Zingari in Antartide« Marcella Manzonija. Z avtorjem se bo pogovarjal Elio Candussi; vstop prost.
»GORIŠKI MESEC PROSTORA« v Novi Gorici, ki ga organizira Društvo primorskih arhitektov poteka z naslovom »Prostor skupnega« do 25. oktobra: 24. oktobra ob 18. uri predavanje na avtobusni postaji z naslovom »Zavod praksa (predstavitev dela in izkušenj inženirske zadruge iz Pule)«; 25. oktobra ob 14. uri urbani sprehod po posebnih krajih Nove Gorice, zbirno mesto pri Rusjanovem spomeniku.
SEŠIVALNICA SPOMINA: jesenski večeri dokumentarnega filma ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju: 24. oktobra »Onstran žice« (scenarij in režija Dorina Mini-guttija); 7. novembra »Moja meja« (scenarij in režija Nadje Velušček in Anje Medved); 21. novembra »Mama Evropa« (scenarij Petre Seliškar in Terre Ferro Seliškar, režija Petre Seliškar). Večere organizira Zavod Kinokašča v sodelovanju z občine Miren-Kosta-njevica in Kinoateljejem in se bodo zaključili s prijateljskim druženjem.
V	PALAČI LOCATELLI na Trgu XXIV maggio v Krminu bo v petek, 24. oktobra, ob 20.30 javno predavanje z naslovom »L'aiuto dell'Agricoltura Bio-dinamica alla Fertilita della Terra, alla Vitalita degli Alimenti, alla Salute dell'Uomo«. Predaval bo predsednik italijanskega združenja biodinami-čnega kmetijstva Carlo Triarico.
V	WINE CAFE' AL CANTUCCIO v Ul. Marconi na dvorcu Sv. Hilarija v Gorici bo v sklopu niza »Fare voci & ve-nerdi« v petek, 24. oktobra, ob 20.30 literarno, glasbeno in umetniško srečanje, ki ga organizirata kulturno združenje Equilibri iz Gorice in Fare Voci - Giornale di scrittura. Sodelovali bodo literarni ustvarjalki Nicoletta Storari in Lussia Di Luanis ter pesnik Jurij Paljk, na harmoniko bo igral Roberto Daris, svoja dela bo razstavljal slikar Alessandro Moretto; vstop prost.
16. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu gledališka predstava »Bolje tič v roki kot tat na strehi«, nastopa gledališka skupina KPD Sele.
KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v ponedeljek, 27. oktobra, ob 20. uri v KC Lojze Bratuž na novo »Srečanje pod lipami«. Teolog, filozof morale, profesor, prodoren pisec in odličen, tudi izzivalen, komentator Ivan Štuhec bo spregovoril o stanju duha na Slovenskem, o družbi, Cerkvi in politiki. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar.
»KRAŠKI VEČER« v Lokandi Devetak bo v četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri in bo posvečen prvi svetovni vojni. Mitja Juren, Nicola Persegati in Paolo Pizzamus bodo predstavili novo knjigo »Le Batta-glie sul Carso (Bitke na Krasu)«. Amaterski kipar Stanko Kosič iz Doberdoba bo javnosti predstavil svoje kipe iz granat in drugih ostalin prve svetovne vojne. Sledila bo kulinarična ponudba z menijem narodov prve svetovne vojne. Obvezna rezervacija po tel. 0481-882488 ali na naslov info@devetak.com.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Domenico Ciaccio z glavnega pokopališča v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 11.00, Norma Bregant vd. Ma-raz iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTEVERJANU: 10.30, Lojze Komjanc (iz Vidma) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Nordila Tre-visan vd. Fumis iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.50, Graziano Seffin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 23. oktobra 2014
17
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 10.55 Dogodek 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosel-lo Reloaded 21.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.35 Talk show: Porta a porta
RAI2
7.00 Nad.: Heartland 8.25 Nad.: Le sorelle McLeod 9.50 13.30, 17.45 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Diaz (dram., '12, r. D. Vicari) 23.15 Serija: Extant
RAI4
12.05 16.35 La vita segreta di una teenager americana 12.50 17.25 Joan of Arcadia 13.35 Heroes 14.20 20.25 Beauty and the Beast 15.05 19.40 Streghe 15.50 One Tree Hill 17.20 Novice 18.10 Robin Hood 18.55 La spada della verita 21.10 C'era una volta
21.15 Film: Silkwood (dram., '83, i. M. Streep, K. Russell) 23.45 Movie.mag
RAI PREMIUM
11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.: Betty la Fea 13.0019.15 Nad.: Terra Nostra
13.55 Serija: Un ciclone in convento 15.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.45 Rubrika 15.55 Serija: Il commis-sario Rex 17.35 Novice 17.40 Nad.: Pasion prohibida 20.10 Nad.: Un medico in fami-glia 21.10 Made in Sud 0.00 Serija: Squa-dra Speciale Vienna
_RETE4_
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Il vincitore (dram., '85, i. K. Costner) 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Dok.: Life - Uo-mo e natura
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Show: Zelig 23.30 Talk show: Matrix
_ITALIA1_
7.05 Nan.: La vita secondo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Serija: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. - New York 20.20 Uefa Europa League: Torino - Helsinki 23.05 Uefa Europa League - Speciale 0.35 Film: Disturbia (triler, i. S. LaBeouf)
IRIS
11.25 Film: Franco, Ciccio e le vedove allegre (kom.) 13.20 19.10 Serija: Hazzard 15.30 Film: Su le meni, cadavere! Sei in arresto (vestern) 17.20 Note di cinema 17.25 Film: Le tre spade di Zorro (pust.)
22.30 Breaking Bad 23.15 Steins Gate 23.40 Film: Il terrore della sesta luna (zf)
_RAI5_
13.30 La nascita dei continenti 14.45 Earth - La potenza del pianeta 15.35 Art of... Russia 16.30 Cool Tour Arte 17.25 Novice 17.30 23.25 David Letterman Show 18.15 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.20 America tra le righe 20.25 Passepartout 21.15 Petruska presenta 21.20 Chailly dirige Verdi 23.00 Biennale danza Rizzo 0.15 Ghiaccio bollente
RAI MOVIE
13.35 23.30 Roma Daily 13.55 Film: Any Day Now (dram.) 15.45 Film: Il seme del tamarindo (dram.) 17.40 Novice 17.45 Film: The Red Baron (voj.) 19.35 Film: Febbre da cavallo (kom., It., '76)
If
I



21.00 Film: Rivelazioni - Sesso è potere (dram., '94, i. M. Douglas, D. Moo-
re)23.45 Adesso cinema!
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Film: McBride 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio pubbli-co
_lazd_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00, 21.10 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 23.10 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.30, 19.30, 20.30,
23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 21.00 Ring
_LAEFFE_
13.45 19.45 Novice 14.0016.45, 19.55 Dalla A a LaEffe 14.05 18.05 Serija: Jamie Oliver in USA 14.50 Serija: L'archeologo va-gabondo 15.50 Grand Designs 17.10 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.50 Serija: Bourdain - Cucine segrete 21.10 Dok.: Come il sesso ha cambiato il mondo 22.50 Rete padrona 23.00 Dok.: Zero Privacy
_CIELO_
12.15 Hell's Kitchen 13.0014.30, 15.30 MasterChef 13.30 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Af-fari di famiglia
\ ; ^
I -	..yH >
23.00 Dnevnik
13.45 Košarkarska tekma Ginnastica Triestina - Basket Parma (Ženske) 18.00
21.10 Film: The Green Hornet (akc., '11, i. S. Rogen, C. Waltz) 23.30 Dok.: Strippers 0.30 Film: ESP - Fenomeni paranor-mali (horor)
_DMAX_
12.20 Property Wars 13.15 Container Wars 14.05 20.20, 23.15 Banco dei pugni 15.00 Turtleman 15.50 Airport Security 16.45 Come e fatto il cibo 17.40 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Affare fatto! 22.50 Mixologist 23.40 Top Gear
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.10 Odprta knjiga 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.25 0.25 Ugrizni-mo znanost 17.55 23.05 Osmi dan 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.35 Sveto in svet
SLOVENIJA2
6.00 9.00, 23.40 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 10.45 Dobro jutro 13.30 22.50 Točka 14.45 Posebna ponudba 15.15 Evropski magazin 15.40 Točka preloma 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Ljudje in zemlja 17.45 Dok. serija: Zgodovina sveta 18.40 Žrebanje Deteljice 18.55 Nogomet: Evropska liga, Paok - Fiorentina, prenos 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.15 Nad.: Vera
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Istra skozi čas 15.50 Ciak Junior 16.20 Potopisi 16.50 Slovenski magazin 17.20 Fol-kest 201418.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Nogomet: Evropska liga, Paok - Fiorentina 20.50 Glasba zdaj 21.05 City Folk 21.35 Jazz Etno Funky Festival 23.20 Državljani Evrope
TV PRIMORKA
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 11.30, 14.30 Videostra-ni 17.30 ŠKL 18.00 Alfi in muzikanti Evrope 19.35 In memoriam - Dušan Terčelj 20.00 Izvolili smo 21.00 Folklorna skupina France Marolt 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
_POP TV_
6.00 Risane in otroške serije 7.25 13.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.15 9.20, 10.30, 11.50 Tv prodaja 8.30 14.50 Serija: Queen Lati-fah show 9.35 15.45 Nad.: Barva strasti 10.45 16.40 Nad.: Sila 12.05 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 23.05 Serija: Mentalist 17.00 18.55, 22.35 Novice in vreme
H!! Četrtek, 23. oktobra UMI Rai 3, ob 21.05
Diaz
Italija, Francija, Romunija 2012 Režija: Daniele Vicari Igrajo: Claudio Santamaria, Elio Germano,
VREDNO OGLEDA
' m
■"V f7 j *
I' A
Genova 2001. Triindevetdeset oseb različnih narodnosti in različnih starosti se znajde v isti šoli Diaz, ki jo je občina dala na razpolago za tiskovni urad, a tudi prenočitev številnih pro-testnikov, ki so prišli do Ligurije, da bi izpričali nasprotovanja politiki ob priložnosti mednarodnega srečanja G8.
Zgodbe ljudi, ki so se tisto noč znašli pod isto streho so zelo različne: druži pa jih enaka usoda, ki si je ob prihodu v Genovo še zdaleč niso mogli pričakovati... Scenarij celovečerca Diaz je režiser Daniele Vicari delno povzel po knjigi Non lavate questo sangue, novinarke Concite De Gregorio, s katero je avtorica skušala čimbolj trezno obnoviti vse kar se je zgodilo po smrti Carla Giulianija. Delo, ki spominja na dokumentarec, pa čeprav je v resnici igrani film, je Vicari posnel v Romuniji in med snemanjem uporabil več kot tisoč štatistov. Zanj je prejel veliko nagrad.
20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.20 Odd.: Epilog 0.00 Serija: Na robu znanosti
_KANAL A_
6.5013.00 Risanke 8.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.15 13.40 Serija: Revolucija 10.05 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Kamp razvajencev - ZDA 12.3013.25 Tv prodaja 14.30 Film: Reci da (kom., i. J. Carrey) 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Prevaranta 21.55 Film: Strah (triler, '96, i. R. Wither-spoon)
PLANETTV
11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 22.55 Nan.: Prijatelji 11.40 Modni oblikovalci Heidi Klum 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.35 21.00 Kmetija - Nov začetek 16.50 Film: Maščevanje družic (kom.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Serija: Castle 22.00 Nan.: Ljubice 23.30 Nan.: Pod lupo pravice
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Saša Martelanc: Utrinki iz ljubih daljav - 6. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 10.45 Zvoki mladosti; 11.00 Pastirček; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Not-tetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Četrtek, 23. oktobra
2014
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
nogomet - Liga prvakov
Juventus KO v Atenah
Dokovič postal oče
BEOGRAD - Trenutno najboljši teniški igralec na svetu Srb Novak Dokovič je v torek zvečer postal oče. Njegova žena Jelena mu je v Monte Carlu, kjer zakonca prebivata, povila sina, srečna starša sta prvorojencu dala ime Stefan.
«Naš angel se je rodil. Ponosen sem na svojo lepo ženo, zdaj smo trije in smo presrečni,» je novico prek twit-terja javnosti sporočil ponosni oče.
Skupina A Atl. Madrid
Malmoe 5:0, Olympiacos - Juventus 1:0 Atl. Madrid 3 2 Olympiacos 3 2
0 0
Juventus	3 1 0
Malmoe	3 1 0
PRIHODNJI KROG (4.11.)
1 8:3
1	4:4
2	2:2 2 2:7
Olympiacos
Juventus, Malmoe - Atletico Madrid
Skupina B	Ludogorets -	Basel
1:0, Liverpool - Real Madrid 0:3		
Real Madrid 3 3	0 0 10:2	9
Liverpool 3 1	0 2 2:5	3
Basel 3 1	0 2 2:6	3
Ludogorets 3 1	0 2 3:4	3
PRIHODNJI KROG (4.11.)	Basel - Ludogorets,	
Real Madrid - Liverpool		
Bivši predsednikTriestine sedi v koprskem zaporu
KOPER - Švicarsko-kosovskega podjetnika Hamdija Mehmeti-ja, ki je bil letos nekaj mesecev tudi predsednik Triestine, preden je bil prisiljen odstopiti, saj se je kmalu pokazalo, da ni resen, so aretirali v Sloveniji na podlagi mednarodne tiralice, ki so jo v Švici izdali zaradi obsodbe na pet let zapora zaradi zlonamernega stečaja. V pričakovanju izročitve je zaprt v Kopru.
Skupina C	Leverkusen	Zenit
2:0, Monaco - Benfica 0:0		
Leverkusen 3 2	0 1 5:	6
Monaco 3 1	2 0 1:(	5
Zenit 3 1	1 1 2:	4
Benfica 3 0	1 2 1:.	1
PRIHODNJI KROG (4.11.)	Zelit - Leverskusen,	
Benfica - Monaco		
Skupina D Anderlecht	-
Arsenal 1:2, Galatasaray - Dortmund 0:4
Borussia D. 3 3 0 0 9:0	9
Arsenal 3 2 0 1 5:4	6
Anderlecht 3 0 1 2 2:6	1
Galatasaray 3 0 1 2 2:9	1
PRIHODNJI KROG (4.11.): Arsenal	-Anderlecht, Dortmund - Galatasaray
ansa
Morata (Juventus) v primežu obrambe Olympiacosa
avtomobilizem - Clio Eurocup
Andro Pertot končal z najboljšima uvrstitvama
kolesarstvo
Tour2015 po meri hribolazcev
PARIZ - Tour 2015, 102. kolesarska dirka po Franciji, bo povsem po okusu specialistov za vzpone, saj je na sporedu osem gorskih etap, kar šest se jih bo končalo na vrhu vzpona. Kro-nometer bo le v dveh etapah, še to bo edina posamična vožnja na čas, dolga le 14 kilometrov.
Prav s posamičnim kronome-trom se bo dirka 4. julija tudi začela, in sicer v nizozemskem Utrechtu. V Franciji bo nato le še moštveni kro-nometer, ekipe se bodo merile na 28 kilometrov dolgi progi od Vannesa do Plumeleca. Pretendenti za visoke uvrstitve bodo morali biti na preži že v tretji etapi, ki se bo končala z vzponom na Mur de Huy v Ardenih, v četrti etapi pa jim bodo delo oteževale še ceste z granitnimi kockami. To najbrž pomeni, da se bodo sprinterski specialisti težko dokopali do rumene majice vodilnega. Gorske etape se bodo začele po prvem prostem dnevu, deseta bo prva izmed treh pirenejskih etap. Dirka pa se bo tudi tokrat odločala v zadnjih dneh, ko bodo na sporedu alpski vzponi, zadnja gorska etapa se bo končala na LAlpe d'Huezu. Dirka se bo po 3350 prevoženih kilometrih končala 26. julija v Parizu. Direktor dirke Christian Prudhomme je potrdil, da bodo za skupni vrstni red vrnili bonifikacij-ske sekunde. Tako bodo zmagovalcu etape odšteli deset, drugouvrščenemu šest in tretjeuvrščenemu štiri sekunde.
Na predstavitvi so bili prisotni številni asi tega športa, med njimi je bil tudi branilec naslova Italijan Vincen-zo Nibali, ki za naslednje leto napoveduje nastop tako na Giru kot na Tou-ru. Chrisa Froom pa je.že povedal, da ga zaradi številnih vzponov na dirki najbrž ne bo.
OI 2024 - ZDA bodo najverjetneje vložile kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 2024. Pleg Was-hingtona naj bi kandidirali še Boston, Los Angeles in San Francisco. Za omenjene igre se poteguje tudi Nemčija z Berlinom in Hamburgom.
KOŠARKA - Evropska liga: Union Olimpija - Himki 85:88 (23:20, 41:48, 63:67). Marinovič 15, Salin 13 točk.
PIREJ - Mednarodni ugled italijanskega nogometa je spet hudo načel torkov polom Rome doma proti Bayernu iz Münchna, pričakovanja, da je Juventus vendarle moštvo drugačne formata pa so se sinoči razblinila v Grčiji, kjer je Alle-grijeva četa doživela hladno prho, saj jo je tesno premagal evropski povprečnež Olympiacos in ji hkrati precej otežil pot do osmine finala. Navijači Juventus so pričakovali zmago, a »pozabili«, da je moštvo na zadnjih šestih gostovanjih lige prvakov osvojilo le točko. Juventus ni bil sicer slabši, v drugem polčasu je oblegal vrata gostiteljev, imel je tudi nekaj dobrih priložnosti, a globalno gledano ni puščal vtisa velikana, kakršni so njegovi najbolj znani tekmeci v tem elitnem tekmovanju. Skratka, tudi državni prvak, tako kot Roma, tudi letos po videnem ne sodi v evropski vrh.
Na vročem stadionu Karaiskakis v Atenah je sinoči najbolj zatajil prvi igralec Juventusa Andrea Pirlo, ki je poleg vsega s svojo napako, ko je izgubil žogo na sredini igrišča, dal povod za akcijo edinega gola Grkov na tekmi. V protinapadu je zadel nekdanji nogometaš Palerma, albanski Švicar Pajtim Kasami. Olympiacos si je že prej priigral dve dobri priložnosti, Juventus pa je bil nevarne le po prekinitvah.
Gostje so v drugem polčasu, ko je Pirla zamenjal bolj dinamični Marchisio, vendarle reagirali. Nekajkrat je bil odločilen poseg španskega vratarja Roberta, Morata - eden boljših v vrstah Juventusa, je tudi zadel vratnico. Dejstvo pa je, da je Juventus že vse od svoje vrnitve na veliko mednarodno sceno v napadu zelo sterilen, tako je bilo tudi sinoči.
Kljub sinočnjemu porazu pa Juventus še zdaleč ni izločen, saj ga v povratnem delu čakata dve tekmi doma. Prihodnji nasprotnik bo čez dva tedna spet Olympia-cos, v Turinu pa bo gostoval tudi Atleti-co, ki je sinoči nadigral švedski Malmoe. Slovenski vratar Oblak je za Atletico sedel na klopi, na tekmi pa je pravico delil slovenski vratar Matej Jug s pomočniki.
Nogometaši madridskega Reala so v tekmi kroga v gosteh premagali Liverpool s 3:0. Branilci naslova so bili precej boljši in brez posebnih težav utrdili prvo mesto v skupini B. Junak tekme je bil Karim Benzema z dvema zadetkoma, portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo pa se je podpisal pod tretjega.
Olympiacos - Juventus 1:0 (1:0)
Strelec: Kasami v 36. min. Olympiacos: Roberto; Elabdellaoui, Botia, Abidal, Mausaku; Milivojevic, Maniatis, Kasami (od 90. Giannoulis), Ndinga; Domínguez (od 83. Fuster); Mitroglou (od 67. Afellay).
Juventus: Buffon; Ogbonna (od 75. Pe-reyra), Bonucci, Chiellini; Lichtsteiner, Vidal, Pirlo (od 55. Marchisio), Pogba (od 86. Gio-vinco), Asamoah; Tevez, Morata.
Iz španskega Jereza de la Frontera se Andro Pertot vrača z najboljšim sezonskim rezultatom prvenstva Clio Eurocup. Pod pekočim španskim soncem, kjer je temperatura segala do 35 stopinj, je Tržačan osvojil dve 12. mesti. Ob tem se je za vikend, posvečenega Renaulto-vim World Seriesom, kjer ob razredu Clio RS nastopajo še dirkalni avtomobili razreda Formula Renault 2.0 in 3.5, v Jerezu mudilo več kot 60.000 avto-mobilističnih navdušencev, ki so presenetili še samega Pertota: »Navdušenje Špancev nad piloti je bilo na višku. Še sam sem zadovoljil številne navijače, ko sem po zaključku tekme ves prepoten in še s čelado na glavi delil avtograme, kar je zame zelo nenavadno.«
Tokrat je lahko računal na nov motor. Smola iz prejšnjih nastopov pa ga je končno zapustila, saj ni beležil nobene okvare ali večje težave. Za najboljšimi je zaostajal le za slabi dve sekundi, kar do-
kazuje dejstvo, da je skozi sezono ob nekaterih okvarah in negativnih trenutkih izkoristil vse dane možnosti za izboljšanje svojega stila vožnje. Pertotov napredek je razviden tudi v primerjavi z moštvenima kolegoma pri slovenski Lemi Racing Puličem in Motto. Svetoi-vančan pa trdi, da mu je med sezono zmanjkalo tistih dodatnih pet-šest tekem, saj bi lahko bil z nekoliko daljšo kilometrino za volanom 1.6 kubičnega Clia RS še bolj konkurenčen.
»Z zaključnim nastopom sezone in letošnjo izkušnjo nasploh sem zelo zadovoljen. Naskakoval sem uvrstitev med vodilno deseterico, ki bi mi prinesla tudi nekaj točk, vendar ozka proga, na kateri nastopajo predvsem motorji, ni prepuščala veliko možnosti prehitevanja, tako da so o uvrstitvi v večji meri odločale kvalifikacije,« je komentiral Pertot, ki je v prvi kvalifikaciji dosegel 14. v drugi pa 11. mesto. Prvotni cilj sezone je bil
poraz rome
Sacchi: »Ne obvladamo presinga«
RIM - Zakaj italijanski nogomet toliko zaostaja za evropskim vrhom, je vprašanje, ki ga je klavrn poraz Rome v ligi prvakov proti Bayernu (1:7), spet postavil v ospredje razmišljanj strokovnjakov. Arrigo Sacchi, ki je po svetu zaslovel z uspehi (in igro) Milana v 90 letih prejšnjega stoletja, trdi, da je to zato, ker v Italiji moštva ne predvajajo pravega presinga. »Kot direktor mladinskih ekip državne reprezentance, sem si prizadeval razložiti fantom, kako pomembno je izvajati presing, še bolj pa kako premagati nasprotnikovega,« je dejal Sacchi. Zato se s trditvijo Fabia Capel-la, da je za težave klubov v evropskih pokalih krivo ne dovolj kakovostno domače prvenstvo, le delno strinja, bolj gre po njegovem mnenju za vprašanje ustreznega učenja.
EVROPSKI POKAL- Danes ob 19.00 tudi Young Boys Bern - Napoli in Paok Solun - Fiorentina; ob 21.05 tudi Inter - St. Etienne.
ROBINHO - V Milanu preiskujejo primer posilstva 18-letne Brazilke. V njem je vpleten tudi nekdanji nogometaš Milana Robinho, ki naj bi dekle posilil z dvema prijateljema.
L
SÖ"
k
m
tako uresničen: konkurenčnost in uvrstitev v prvo polovico končnega vrstnega reda z zbiranjem številnih izkušenj.
Letošnjega Cliovega Eurocupa pa se je najbolj veselil Španec Nogues, ki je ravno v Jerezu osvojil peto prvenstveno zmago, potem ko je v srditem dvoboju v drugi dirki premagal rojaka Azcono, ki je bil na koncu v skupnem seštevku drugi pred Francozom Tremoluteom.
Nove sezone Clia Eurocup pa dirkači ne bodo dočakali. Športno vodstvo
Renaultovega World Seriesa se je že odločilo, da v novem koledarju črta Cliove nastope, prostora in vidljivosti bodo tako deležne le višje formule. Razlogi se skrivajo v preskromnem zanimanju in trženju prvenstva tovrstnih serijskih dirkalnih avtomobilov. Lastniki in managerji številnih moštev pa že iščejo novo rešitev. Ta bo verjetno predvidevala etapno evropsko tekmovanje v državah, kjer se odvijajo posamična prvenstva s Cliom RS. (mar)
/
ŠPORT	Četrtek, 23. oktobra 2014 1 Q
obletnica - 50 let olimpijske kolajne Doberdobca Jurija Uršiča
•v	-v
Štirideset let pred Cernicem si je v Tokiu prislužil »srebro«
17. oktober 1964 bo v zgodovini goriškega in zamejskega športa prav gotovo ostal zapisan z zlatimi črkami. Tega dne je namreč kolesar Jurij Ur-šič iz Gorice osvojil na olimpijadi v Tokiu srebrno kolajno v zasledovalni vožnji na kolesarskem dirkališču Hachi-joi v japonskem mestecu Tachikawa. Prehitel ga je samo češkoslovaški kolesar Jiri Daller, za njim pa vsa svetovna elita tistega časa.
Natanko torej pred 50 leti je Jurij Uršič, kot prvi zamejski športnik osvojil olimpijsko kolajno. Po njegovem uspehu je to uspelo le še Mateju Černicu leta 2004 v Atenah, ko je z italijansko odbojkarsko izbrano vrsto osvojil, podobno kot Uršič, srebrno kolajno.
Jurij Uršič se je rodil leta 1942 v Doberdobu; z družino je bival v Gorici. Bil je postaven športnik, ki se je komaj leta 1960 pričel redno ukvarjati s kolesarstvom. Ko je oblekel vojaško suknjo je redno pričel kolesariti v okviru vojaškega športnega centra. Po končanem vojaškem roku ga je selektor italijanske reprezentance Guido Costa postopoma vključil v moštvo, najprej kot rezervo, nato pa kot glavnega »cronomana«. Leta 1964 je Ur-šič v Parizu opravil svoj krstni nastop v italijanski članski amaterski reprezentanci. Istega leta je zaslovel z olimpijskim srebrom v Tokiu, kjer je v pol-finalu dosegel nov olimpijski rekord s časom 4.56':64. V letih '65, '66 in '67 je postal italijanski državni prvak v za-
sledovalni vožnji na 4 km in obenem postavil nov svetovni rekord na 5 km (amaterji). Leta 1966 je osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, nato pa je kolesarstvo postopoma opustil. Umrl je 8. oktobra 1982 v Gorici, ko mu je bilo komaj 40 let.
Pred desetimi leti (2004), ob 40. obletnici osvojitve srebrne kolajne, je Športno združenje Dom (Gorica) predlagalo goriški Občini poimenovanje ene od mestnih ulic ravno po Juriju Uršiču. Leta 2011 so po njem, v centru mesta, poimenovali stopnišče (v bližini Kulturnega doma v Gorici).
Nato je Jurij Uršič dobil tudi svoje mesto v Hramu športnih junakov Slovenije (Hall of Fame) v dvorani Sto-
Jurij Uršič (levo) na zmagovalnem odru na OI 1964 v Tokiu
arhiv vilija princica
žice v Ljubljani. Društvo športnih novinarjev Slovenije je namreč 28. novembra 2013 umestilo dodatnih 28 novih športnikov in športnic, ki so v svojem času zaznamovali ne le slovenski, ampak tudi mednarodni šport.
Med temi je prvič tudi športnik slovenske narodne skupnosti v Italiji - Jurij Uršič, doslej edini športnik med Slovenci v Italiji, ki je osvojil posamično olimpijsko lovoriko.
Igor Komel
košarka - Vnaprej igrana tekma lige C
Poraz Bora
Bor Radenska - Romans 64:80 (16:22, 32:41, 50:51)
Bor: Bole 10 (1:2, 3:4, 1:3), Basile 14 (6:6, 4:15, -), Daneu 8 (0:2, 4:8, 0:2), Scocchi 17 (1:2, 5:7, 2:6), Bonetta 4 (-, 2:6, 0:1), Devčič (-, 0:1,-), Favretto 4 (-, 2:3, -), Pizziga 4 (-, 2:2, 0:1), Doz 3 (0:1, 1:3, -), n.v. Albanese in Kocijančič. Trener: Oberdan.
Bor Radenska - še vedno brez Marka Medna - je vnaprej odigrani tekmi 4. kroga klonil proti trdoživemu Romansu, ki se je v veliki meri zanašal predvsem na trojico Nanut (18 točk), Franz in Musič (19). Končni rezultat pa je vsekakor prehuda kazen za varovance trenerja Oberdana, ki so se s hitrejšo igro v napadu in pozornejšo obrambo v tretji četrtini približali nasprotniku na točko (50:51). Še pet minut pred koncem je Bor zaostajal za štiri točke (60:64), to pa je bilo v bistvu tudi vse. Romans je v končnici povsem prevladal, Bor pa popoloma zastal - v napadu je zgrešil celo vrsto lahkih metov (v zadnjih petih minutah je dosegel samo koš), v obrambi pa dopustil Romansu, da se je razigral predvsem z meti iz razdalje, kjer je bil skoraj nepogrešljiv.
Bor je povedel samo na začetku (4:2), nato pa je ritem diktiral Romans. V začetku druge četrtine so nasprotniki celo povedli 16:31, a so znali Bole in soigralci z zbrano obrambo in napadom reagirati in se jim približati do točke ob koncu tretjega dela. Po vsakem nizu dobrih akcij pa so prevečkrat zagrešili ce-
□ Obvestila
ZSŠDI sporoča, da bo v četrtek, 23. oktobra, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Urniki odprtih vrat sejma: petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 8. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini, s pričetkom v ponedeljek, 10. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 17., 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za ostale info na tel. št.: 3470473606. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Začetek 2. izmene v soboto, 1. novembra 2014, od 15. do 17. ure. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. 3358416657 - 3358180449.
lo vrsto napak, kar so izkušeni in fizično močnejši nasprotniki seveda izkoristili.
»V prvi in drugi četrtini smo igrali prepočasi in se jim prilagodili, ko smo pospešili ritem igre, so nam težko pari-rali,« je po tekmi povedal Miran Bole, ki je tokrat prevzel vlogo kapetana. Trener Dean Oberdan pa je bil po tekmi bolj črnogled: »Dobro smo igrali le deset minut, ko smo prehtro metali na koš, pa so nas nasprotniki kaznovali s protinapadi.« (vs)
UNDER 19 ELITE Corno di Rosazzo - Jadran ZKB 43:71 (13:19, 25:41, 34:57)
JADRAN: Regent 5, Ridolfi 8, Coloni 1, Peric 3, Koajnec 5, Daneu 2, Albanese 6, Sar-doč 4, Zobec 16, Gelleni 15, Kocijančič 6, trener Gerjevič. 3 točke: Gelleni 2, Regent 1, Peric 1, Albanese 1.
Jadran se je v tretjem krogu pomeril z nedoraslim tekmecem in tako brez težav vknjižil tretjo zaporedno zmago. Z dobro igro v prvem polčasu si je priigral 16 točk prednosti, v drugem delu tekme pa prednost še povečal, čeprav z igro sploh ni prepričal. »V drugem polčasu smo se preveč sprostili, izgubili smo veliko žog in naredili več naivnih napak. Skkratkka, pristop ni bil dober,« je bil po tekmi kritičen trener Mario Gejrevič. Od vseh igralcev je tokrat izstopal samo Le-nard Zobec, ki je bil s 16 točkami tudi najboljši strelec. Jadran bo tudi naslednji krog igral v torek, pomeril se bo z Albo (ob 21.00 pri Briščikih).
Vrstni red: APU, Jadran, San Vito in Spilimbergo 6, Pordenone in Pall. Trieste 2004 2, Arcobaleno, Codroipese, Alba in Basketrieste 1, Folgiano, Fal-constar, Ardita in Corno di Rosazzo 0.
Jesenski turnir Brega za kategoriji U14 in U15
Košarkarski odsek ŠD Breg organizira konec tedna v dolinski telovadnici 2. jesenski turnir za kategoriji under 14 in 15. V kategoriji u14 nastopajo Azzur-ra 2001, Azzurra 2002, Kontovel in Bor-Breg, v kategoriji U15 pa Don Bosco, Jadran, Starenergy in Breg-Bor. Sedita nagrajevanje in skupno kosilo za udeležence
Spored
Sobota, polfinale: 14.00 U14 Kon-tovel - Azzurra 2001; 15.00 U15 Jadran - Starenergy; 16.00 U14 Bor-Breg - Az-zurra 2002; 17.00 U15 Breg-Bor - Don Bosco
Nedelja: 9.00 U14 za 3. mesto; 10.00 U15 za 3. mesto; 11.00 finalna U14; 12.00 finale U15
PLANINSKI SVET
Izlet na Perun
Izredno lepo, skoraj poletno vreme je botrovalo uspehu nedeljskega izleta tržaških planincev v Hrvaško Istro. Že zgodaj zjutraj, ko se je skupina zbirala v Bazovici, je bilo razpoloženje na višku.
Z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili so se pohodni-ki odpeljali proti Moščeniški Dragi in od tam še nekoliko više, do vasi Sv. Petar. Tam so si nadeli nahrbtnike in se začeli vzpenjati po strmi poti, ki je speljana po Potoški vali. Med vzponom so občudovali strma, z gozdom porasla pobočja južnega roba Učke in male vasice posejane po njem. V vasi Potoki, ki je bila med drugo svetovno vojno požgana, o čemer priča spominska tabla, pa so zavili na mitsko-zgodovinsko pot, ki vodi na vrh 881 m visoke gore Perun, imenovane tudi Istrski Olimp. Začetek poti označuje velika opisna tabla, ki govori o izvoru Slovanov. Celotna pot, ki se vzpenja po gozdnatem pobočju, je opremljena s podobnimi opisnimi tablami, ki govorijo o Slovanih, slovanski mitologiji in o najvišjem slovanskem bogu Peru-nu. Kjer pa se strmina nekoliko položi, pot pripelje do slikovite opuščene vasi Potrebišče, ki priča o težkem življenju ljudi v teh krajih. Vasico so začeli pred leti obnavljati študenti na delavnih akcijah. Z nekdanjim načinom gradnje so obnovili s slamo krito zgradbo in nekatere s kamnito streho. In spet se pot vzpenja po gozdu prav do vrha, kjer se odpre razgled na bližnje planote in na vrh Učke. Tik ob vrhu hriba je majhna dolina, v kateri stoji visok, leseni kip boga Peruna, boga strele in groma, boga pomladi in plodno-
sti, dežja, kmetijstva in boga priseg.
Po krajšem počitku na vrhu, je skupina pohodnikov sestopila po isti poti in še nadalje občudovala lepote neokrnjene narave ter žilavost ljudi teh krajev.
Zadovoljni in obogateni z doživetimi izkušnjami so se tržaški planinci vračali proti domu. Za uspeh izleta gre zahvala Maurotu in Wal-terju.
Polaganje venca v dolini Glinščice
V	teh dneh, ko se še posebej spominjamo svojih dragih in vseh tistih, ki so se pred nami trudili za iste ideale, bomo člani Slovenskega planinskega društva Trst počastili spomin na našo dobrotnico in navdušeno planinko Vekoslavo Slavec in na bivše člane, žrtve nacifašističnega te-rorja.Zbrali se bomo v četrtek, 30. oktobra 2014 ob 14.00 uri trgu vBo-ljuncu. Najprej bomo obiskali domače pokopališče, kjer bomo položili cvetje na grob naše dobrotnice. Nato se bomo podali na spominski pohod pod Jugove stene v dolino Glin-ščice, kjer so pred štirinštiridesetimi leti člani SPDT, v ohranjanje spomina na padle žrtve, postavili skromno obeležje trem bivšim članom, perspektivnim alpinistom: bratoma Justu in Dofiju Blažina in Te-zeju Šavronu, ki so žrtvovali svoje mlado življenje za boljšo bodočnost.
Martinovanje
V	nedeljo, 9. novembra 2014 prireja Slovensko planinsko društvo Trst tradicionalno Martinovanje ali tako imenovano Kostanjevo nedeljo. Kot vsako leto se bodo člani in prijatelji, pridružili se jim bodo tudi
Udeleženci izleta na Perun
člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane, zbrali v bližnji tržaški okolici. Najprej se bodo podali na prijeten, nezahteven, jesenski pohod, kateremu bo sledilo prijateljsko druženje. Tudi pečenega kostanja, mladega vina in dobre volje ne bo manjkalo. Izlet je primeren za vse, predvsem za mlade družine z otroki. Iz organizacijskih razlogov vabimo člane, da se prijavijo do ponedeljka, 3. novembra na tel. številko 040 22 0155 (odgovarja Livio) ali pri odbornikih planinskega društva.
SPDG: 16. novembra Martinov pohod na Vitovlje
Jesen je, posebej po včerajšnji ohladitvi, zares prišla v deželo. Z jesenjo so povezani tudi ljudski običaji. Martinovo sodi med taka prazno-vanjam in običaje, ki jih cenijo tudi planinci.
Pravzaprav so bila martinova-nja, druženja ob krajšem izletu in veselim popoldnevom ob primernem kulturnem sporedu, v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obvezna točka v programu goriških planincev.
Tradicijo nameravajo goriški planinci oživiti, nadaljevati in posredovati mladim in najmlajšim v društvu. V nedeljo 16. novembra vabijo na jesenski martinov izlet na Vi-tovlje (ta pot je opisana tudi v vodniku, ki so ga izdali ob stoletnici društva) z ogledom naravnih in kulturnih zanimivosti in z druženjem na kmečkem turizmu.
Zmerne hoje - od prireditvenega prostora na Vitovljah do znane taborske in romarske cerkvice in nazaj mimo vitoveljskega jezerca bo približno dve in pol uri. Priporočajo primerno obutev in malenkjost dobre volje.
Ob primernem zanimanju bodo pri društvu poskrbeli tudi za avtobusni prevoz. Ker želijo pri društvu pobudo z organizacijskega vidika speljati na najboljši način, prosijo člane in druge interesente, ki nameravajo pristopiti, da se predhodno prijavijo. Vabljeni .
Prijave in informacije na sedežu društva (Verdijev Korzo 51/int. tel. 0481/532358, vsak četrtek od 19. do 20. ure. Z razpisanim izletom ob Martinu bodo pri društvu ponovno oživeli pobudo Kekčeve poti.
20 Četrtek, 23. oktobra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Delno oblačno in hladneje bo, zlasti ponoči.
Pretežno oblačno bo, v večjem delu Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo med 900 in 1300 metri nadmorske višine. Hladno bo, znova se bo krepil severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
Po vsej deželi bo jasno ali rahlo oblačno. Pihala bo še zmerna burja.
Jutri bo na Primorskem delno jasno, drugod pa bo prevladovalo oblačno vreme. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije bo občasno še rahlo deževalo. Še bo pihal severni veter, ki pa bo počasi slabel.
				-tr n ........-5
LU O GC ® Ü	500 m.....	.......8	2000 m . .	
	1000 m.....	....... 5	2500 m . .	........-7
	1500 m.....	....... 0	2864 m . .	.......-10
				
	UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah do-			
1—	seže do 3 in v gorah do 3,5.			
Deževno poletje slabo vplivalo na prodajo piva
HAAG - Nizozemski pivovarski koncern Heineken je v tretjem četrtletju ustvaril 460 milijonov evrov čistega dobička, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, padec dobička pa so v družbi pripisali deževnemu poletju. Prihodki tretjega največjega svetovnega pivovarja so v enakem obdobju narasli le za 0,2 odstotka na 5,10 milijarde evrov. Heineken je v letošnjem tretjem trimesečju prodal 48 milijonov hektolitrov piva, kar je 0,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prvi mož koncerna Jean Francois van Boxmeer je ob objavi poslovnih rezultatov kot negativni faktor, ki je vplival na slabše poslovanje, izpostavil negotovo gospodarsko okolje v Evropi in deževno poletje. Heineken sicer proizvaja več kot 200 znamk piva in ciderja in po vsem svetu zaposluje okoli 70.000 ljudi.
Švica želi jodlanje in urarstvo vnesti na Unescov seznam
ŽENEVA - Švica si prizadeva, da bi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva med drugim vpisala jodlanje, urarstvo ter tradicijo grafičnega oblikovanja in tipografije. Švicarska vlada je napovedala, da bo do leta 2015 pripravila seznam več kot desetih tradicionalnih praks oziroma veščin, primernih za vpis na Unescov seznam. Švica je ratificirala Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine leta 2008 in vse od tedaj iz svoje bogate tradicije s pomočjo strokovnjakov skuša izluščiti tiste prakse, ki bi bile najprimernejše za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
ljubljana - Mednarodna raziskava podjetja Goodyear
So starši za volanom res vzorniki svojim otrokom?
LJUBLJANA - Starši se vidijo kot vzorniki svojim otrokom, kljub temu pa se za volanom vedejo tvegano, kažejo rezultati raziskave med starši nekaterih držav EU ter Rusije, Švice, Južne Afrike in Turčije, ki jo je opravil Goodyear. V raziskavi, ki je pokazala, da imajo starši zelo mešan pogled na svoje vozniške sposobnosti, je sodelovala tudi Slovenija. Poleg omenjene raziskave je Goodyear leta 2012 opravil raziskavo med vozniki začetniki, leto kasneje pa med inštruktorji vožnje. Z rezultati so pripravili priporočila, ki so jih vnesli v dopolnjeno izdajo Goodyear Bele knjige Varna vožnja na prvem mestu: Izboljšanje prometne varnosti za voznike začetnike.
Vključili so tudi poziv Evropski komisiji k izvedbi aktivnosti in sofinanciranju kampanj za povečanje zavedanja staršev o pomenu njihove vloge pri vzgoji mladih voznikov, so predstavniki podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires povedali na današnji novinarski konferenci.
Letošnja raziskava med skupno 6805 starši je pokazala, da 77 odstotkov evropskih staršev meni, da jih njihovi otroci vidijo kot dobre voznike, med anketiranimi slovenskimi starši pa je takšnih 85 odstotkov. Rezultati kažejo tudi, da je bilo 44 odstotkov evropskih staršev kaznovanih zaradi prehitre vožnje, medtem ko so v avtu vozili otroke.
Anketirani starši menijo, da njihovi otroci večino časa vozijo varno, tako je namreč odgovorilo 84 odstotkov vprašanih. Medtem je v raziskavi iz leta 2012 med mladimi
evropskimi vozniki 66 odstotkov vprašanih priznalo, da ne upoštevajo omejitev hitrosti, 44 odstotkov pa jih je priznalo, da med vožnjo telefonirajo.
Raziskava med starši je med drugim pokazala še, da se starši strinjajo z inštruktorji vožnje o tem, da bi morali biti bolj vpleteni v postopek učenja vožnje ter da bi šole vožnje morale nuditi tudi šolo vožnje v ekstremnih vremenskih in prome-
tnih razmerah. Starši poleg tega menijo, da so ure vožnje predrage, so zapisali v Goodyearu.
Goodyear je sicer včeraj obeležil prvi mednarodni Goodyear dan varnosti v cestnem prometu, ob katerem so v središču Ljubljane pripravili plesni flash mob oziroma ples presenečenja. Kot so pojasnili v podjetju, so jesenski datum izbrali zato, ker ta letni čas prinaša spolzke ceste in slabšo vidljivost. (STA)
vatikan - Knjiga švicarskega gardista
Kakšno hrano radi jedo cerkveni dostojanstveniki?
VATIKAN - Argentinski karamelni namaz dulce de leche ali poljski pirogi so specialitete, ki jih je mlad vatikanski kuhar, član papeževe švicarske garde, predstavil v svoji knjigi receptov. Tako preko najljubših jedi prebivalcev Vatikana, posebej zadnjih treh papežev, ljudem približuje življenje na Svetem sedežu. Argentinski dulce de leche, sicer 100 let star recept, se je na jedilniku v Vatikanu znašel marca lani ob prihodu papeža Frančiščka.
24-letni David Geisser je med švicarske gardiste, oborožene sile Vatikana, prišel mesec pred prihodom sedanjega papeža, in sicer po izobraževanju v nekaj uglednih restavracijah. S knjigo Dober tek, švicarska garda je v torek v Vatikanu predstavil jedi švicarskih gardistov, njihovih svetnikov zaščitnikov in nekaterih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, med katerimi je tudi trojica papežev, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Tako knjiga zajema poljski jedilnik z neke vrste ravioli - pirogi za Janeza Pavla II., bavarski jedilnik za Benedikta XVI. ter z žepki, mesom na žaru in dulche de leche za papeža Frančiščka.
Nevarna igra na zagrebških srednjih šolah
ZAGREB - Na zagrebških srednjih šolah se je v zadnjem času razširila nevarna igra, ki so jo dijaki poimenovali »izziv nezavesti«. Med odmori namerno hitro vdi-hujejo in izdihujejo zrak, nato pa eden od sošolcev sunkovito stisne zrak iz njihovih pljuč in padejo v nezavest. Zdravniki opozarjajo, da so takšne »igre« lahko usodne. Kako poteka t. i. swoon challenge, so dijaki objavili na spletnem družbenem omrežju Facebook na strani »V živo z zagrebških šol«. Dijaki namreč snemajo hi-perventiliranje in padanje v nezavest. Po vzoru na globalno razširjeni »Ice Bucket Challenge« (izziv polivanja z ledeno vodo) nominirajo dijake z drugih šol, ki nato izziv sprejmejo in ga prav tako posnamejo. Zdravniki opozarjajo, da je početje dijakov nevarno, ker lahko škoduje delovanju treh izjemno pomembnih organov - možganov, srca in pljuč.
Večina Nemcev ima raje poletno uro
HAMBURG - Večina Nemcev nasprotuje premiku ure in bi raje vedno imeli poletni čas. Kot je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava, 71 odstotkov Nemcev meni, da je premik ure odveč in bi ga najraje odpravili, le 27 odstotkom pa se zdi smiselno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rezultate raziskave so objavili pred tokratnim premikom ure na zimski čas. Za eno uro bomo uro premaknili v noči na nedeljo.
Skoraj vsak četrti Nemec je v raziskavi navedel, da čuti posledice premika ure. Številni tožijo, da se po tem težje zberejo, so utrujeni ter imajo težave s spanjem. Dvanajst odstotkov tistih, ki so omenili, da imajo težave, ima celo težave z depresijo. Zdravnica Elisabeth Thomas je sicer pojasnila, da je zimski čas bolj zdrav od poletnega, saj je za t. i. notranjo uro svetlo jutro pomembnejše od svetlega večera. Jeseni in pozimi moramo zato kar najbolje izkoristiti sončne žarke, besede zdravnice še povzema dpa.