Politiski pregled. * Zahvala cesarjeva. nWiener ZeituDg" je objavila lastaoročno pismo, v katerem se cesar zahvaljuje svojirn narodom za prosla?o oOletnice njegovega vladanja. * Poslanska zbornica. V poslanski zbornici je govoril dr. Adler, rekoč med drugim: V tem trenutku zaslepljenja in slaboeti vlade je treba odločno protestirati proti temu, da se hoče velika narodoa vprašanja rešiti z rabljem in spletkariti proti parlamentii. Predvsem je treba protestirati proti odredbam, izdanim v Pragi. (Živahna pohvala ) Nagli sod je popolni polom stare avstrijske vladne metode, dokaz za popoluo nesposobuost vladanja strank, ki 30 sedaj ua krmilu. (PohvaU.) Socialni demokrati obsoja.jo izgrede v Pragi ali tudi na nemškem Oeškern. — S krivieo se ne dela politike. Pretrpljena krivica ne daja nikake svoboduice za novo krivieo. (Zivabua pobrala.) Govornik je rekel, da nima minst. preds. sposobnosti, da bi združil državo ohranjajoče stranke, zakar niso bili pogoji nikdar rnanji nego sedaj, ter je protestiral proti eventuelnemu razpustu drž. zbora. Govornik je iijavil dalje, da bodo socialai demokrati glasovali le za nujnost prvega čitanja proračunskega provizorija, da se izvede normalna rešitev proračuna. Za posl. dr. Adlerjem je govoril posl. Udržal o piaških demonstracijab, o neuraestui ueraški obstrukciji v češkem dež^lnem zboru in je ob neprestaoih hrupnih protestaih klicih levice očital Nemcem, da bočejo za vsako ceno ohraniti prevladje. Kritikoval je proglas naglega soda nad Prago in vedenje uemškega ministra-rojaka dr. Scbreinerja. Gorornik je izrekel uado, da se Nemci io Cehi tiekdaj najdejo ua polju pravega dnlovanja, kjer čehi ne podležejo. — Posl. H r i b a r je vložil interpelacijo glede vedenja predsednika višega sodišča v Gradcu, ki je rekel slovenskim uradnikom, prišedši k njerau v avdijenco, naj se ne utikajo v straukarske boje, dočim ni predsedaik kaj takega naročil Demškirn uradnikom, Potem interpelacija posl. Hribarja glede kazeuskih razprav povodora ljubljanskih demonstracij. V poslanski zbornici je govoril tudi posl. Fon o razmerah na državnih šolah ? Gorici. Zahteval je premes-titev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico. Zahteval je, da se vzporedno z laškim vseučiliščem ustanovi slovensko vseužilišče v Ljubljani, izrekel se je v imenu Jugoslovanov proti Trstu kot sedežu nove laške juridične fakultete. Končno je navajal razne goriške gospodarske zahteve. — češki socialni demokrat Modraček je govoril o Bienerthovi vladi, ki je začela svoje delovanje z grožujo, da razpušti parlament ter je dala proglasiti uaglo sodstvo v Pragi. Govornik protestira proti tej odredbi ter pravi, da so za to, kar se je v Pragi dogodilo, odgovorni nDe samo poslanci na levi in desni, arapak tudi go^podje na ministrskih klopeh." (Pritrjevanje.) C e b i kdomoraluavislice, bilbitov prvi vr8ti krivični avstrijski sistem! Letos, v vladarskem jubil^jskem letu, ko je cesar izustil krasno besedo: Vse za otroka, j e 50 tisoč otrok 6 e š k i h delavcev na severnem Ceškera, na Moravskem in Šlezkem brez pouka v svoji materinšfini. Bosanskim mohamedancem je obljubil dunaiski župan sezidati mošejo na Dunaju, odreka pa 30.000 češkim otrokom na Dunaju pravico do ene edine češke šole. De- monstracije v Pragi so bila pobalinstva, kar se pa sedaj dogaja zaradi pouka čeških otrok je kulturni barbarizem prve vrste, zločinstvo proti zakonu in človečanstvu. V teh dneh cesarjevega jubileja je moralo stopiti nad 10 tisoč čeških ot>ok v šolski Strajk, da bi bila tako šolska oblastva prisiljena, izpolniti šolske postave. Koncem svojega govora stavi odločno zahtevo, naj se čimprej izvede zakon o starostoem in invaliditetnem zavarovanju, naj se odpravi naglo sodstvo v Pragi in kliče vladi: Proč od tod, v hiši splošae in enake volilne pravice nimaš nič opraviti. — Posl. dr. R y b a f je interpeliral ministrskpga predsednika ali je res dala vlada Italijanom obljubo, da jim da vseučilišče pod pritiskom Italije ter mfni, da bi tako popuščanje tu.ji državi nasproti oškodovalo ugled Avstro Ogrske kot velesile, kar bi bilo posebno sedaj. ko je zbudilo vprašauje o aneksiji take kontroversp, jako obžalovanja vredno. * »Narodna Zveza" je sklenila stopiti v načelno opozieijo proti vladi barona Bienertha. * JngoslOTanskl poslanci so se izrekli proti laškemu vseučilišču v Trstu. BNarodna zveza" protestira proti temu, ni pa nasploh proti laškemu vspučilišču. Zahteva. da se istočasno z laškim reši vprašauie slovenskega vseučilišča. * Depntacija slovenskih visokošolcev je bila pod vodstvom dr. Ivčeviča in Šusteršiča pri min. predsedniku ter mu izročila spomenico v svojih zaht^vah. Bienerth je rekel. da vlada ne more zavzeti še definitivnega stališča, hoče pa vprašanje o slov. vseučilišeu marljivo — študirati! * Ministrskl predsednik baron Bienerth se zopet pogaja z voditelji Bvelikih" parlamentarnih strank, ker bi rad čimprej sestavil pariameotarično ministrstvo. Oficiozno utemeljujejo to naglico s tem, da zahteva notranji del države čirn hitrejšo rešitev. Nekaj resnice je že na tem; saj je sedanji položaj sploh uevzdržen. Ampak menda je nastFariše nekaj drugega, kar se oficiozno ne pove. Z u nanji položaj države je namreč še bolj steu iu tndi za barona Aerentbala so notranje razmere neznosne. Posledice aneksije Bosne ia Hercegovine so napravile Avstro-Ogrski take težare, da ji vladauje z uradniškimi kabineti ne pride v okom. * Proti Čehom na Dunaja. V 3 in 4. dunajskem okrajnem zastopu so soglasno sklenili, da zahtevajo, da bodi na Nižjem Avstrijskem nernščina edini učni jezik. Zastop Land8trasse je pa zahteval, naj se prepovejo na Dunaju češki napisi in lepaki. * Pogodba mcd ltusijo in Italijo. BMatin" poroča, da sta Rusija in Itali.ja sklenili med sabo pogodbo v varstvo svojih interesov na Balkanu. — Z druge strani poroča.jo: V poučenih krogih so prepričani, da se je italijansko-ruski dogovor sklenil le v ta namen, da se prepreči nadaljoo prodiranje AvstroOgrske na Balkanu. Dogovor je potemtakem defenziven. * Velik shid ruskega ženstva se vrši ta mpsec v Petrogradu. Namen mu bo razpravljati o položaju žene v soeialnem in politižkem pogledu ter 86 potegniti za enkopravnost ženstva. * ltalijanske finartce. Italijanski državni proračun za leto 1909. izkazuje 30 milijonov prebitka. * Srbija. V Srbiji še ni pomirjeno razburjenje. Kralj Peter je brzojavno čestital nažemu epsarju k 60 letnici. * Bojkot proti aTstrijskemu blagn. Iz Soluna javljajo: V JNVgotinu je prebivalstvo zagrozilo trgovcem, da jim zažge vse avstrijsko blago in vse prodajalnice.