List 86.
obrtniške
narodne
Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr.
#
* vŠf
J UF
gold.; pošiljaiw
___* : V-J&Ï,. ;
«i y
• îu Tr »---»•—
-ï

Ljubljani
sredo
septembra 1879


i
4.
r f •
H/UIV

M» • .
-
■<, H

O b s e g : Kmetovalcev avstrijskih prva zahteva od novega ministerstva.
znaniti škodo po ognji, toči ali povodnji, da se čas ne zamudi?
Kedaj je treba za odpust davka gossposki na-
Prij
Kmetovalci, ne zabite koristnega vam gipsa
!
Gospodarske novice.
beseda vipavskim kmetovalcem. (Dal.)
Obrtnijske novice.
lina v starem veku
Jezikoslovne opazke. (Dalje.)
Mnogovrstne novice.
Naši dop
Radomljska do Novičar.
Gospodarske stvari
tako, da zadušujete domače naše gospodarstvo. Ue uže zdaj pod bremenom veiicih davkov komaj dihajo naši
Kmetovalcev
avstrijskih
prva
zahteva
kmetovalci, kaj bode še
tedaj
)
DO
delkov ostane prosta primerne colnine?
ako uvožnja tujih pri-
vega ministerstva.
Poglejmo ai le bogato severno Ameriko.
Leta
1860. je iz žita
>
živine
y
polnim zaupanjem pczdravljajo kmetovalci no-
ki
tuje dežele prodala, skupila 632 milijonov gold.»
in druzega blagá
ga je v
leta
vega ministra za kmetijstvo grofa Faikenhay
tako pa tudi obrtniki avstrijski barona Korb-W de n b ei m poznata ve
prav
1870. uže 752 milijonov, in lansko leto celó 1360 mili-
jonov gold, in
čez
polovico tega denarja je skupila iz
kajt
oba sta velika posestnika sama in
ke težnje kmetijstva in obrtnijstva, pa sta tudi uže dosedaj večkrat razodela, da imata srce za olajšanje kmetijskih in obrtnih bremén.
Vemo davkov,
živijo od kmetijstva in obrtnijstva. Al da se v veliki državi masinarija davkarska prenaredí ín o davkih doseže polajšava, treba, da se sistema gospodarstva dr-
, da se povsod odmeva glas po znižanji ki so res toliki, da uničujejo eksistenco onih
prodanih kmetijskih pridelkov!
Ozir na vse to nam daje pravico,' zahtevati od novih ministrov kupčijstva in kmetijstva, da gredó nemudoma na delo za varstvo domačega kmetijstva, pa nas navdaja tudi polno zaupanje, da bosta podpirana od vseh konservativnih poslancev državnega zbora, vse storila, da se odvrnejo nadloge avstrijskemu kmetijstvu.
žavnega v vsem predrugači, da se zmanjšajo strošk uprave, po katerih bode mogoče, znižati državne
Kedaj
treba za odpust davka
hodk
y
to
ljiške davke
y
Da
davke in med temi v prvi vrsti zem-
se vse to v
bode uže še nekoliko potrplj
bolj
red spravi, treba
gosposki nazuaniti škodo po ognji, toči ali povodnji, da se cas ne zamudi?
Novice" veduo skrbeče za korist domačega kme-
MWttvjjov J/UU pij vujai	||i.H'VitC »CUUU OIM UCUC Cl<* OtUIlO«! UVUJMWV^M ULUL-
AI nekaj druzega je, kar se mora in more brž sto- tijstva so v zadnjem listu o gori navedenem vprasanji
riti kmetijstvu na pomoč, in to je, in drugim pridelkom tujih se pripeljejo v Avstrijo, naloží prim
da se žitu, živini
ki
dunajské, ka-
jih d
y
ker
jej
tolika colnina d o m a č
?
da tuj
blagó
ne
potla
razglasile razsodbo c. k. upravne sodnije tera pa za kranjsko deželo ni veljavna, *) nasproti stoji razglas bivše ilirske gubernije od 25. no-
v nič naše vembra 1843., št. 28.843, kateri med družim naznanja
to
y
7
ideal
„Svobodna kupčija" je lepa mi
y
vlada mora varovati domač

i^oi , oi viflua ujiuia vaiuvau
lepe misli" ne pridejo v nič
Ce
lep gospodarsk
ij
I XI c ,
vidimo
da
N e m č i j
y
kako so
da vsled sklepa Nj. veličanstva od 13. maja 1843. leta in c. k. dvornega ukaza od 6. novembra leta 1843., št.
15.642, se ima zarad odpusta davka a) škoda
^ 1 f \ 1
v
y
dneh,
po ognji
škoda po toči in vodi pa v 8 dneh do-
ako Fran ci j a, kako Anglija začele s tiční davkini gosposki pod zgubo pravice do odpusta
colnino misliti za varstvo svojih domačib pridelk
jih
y
cena tujih ob tla ne dene
da tudi Avstrija svoje očí
7
pač skraj
dp
in ston
da se odvrnejo še veče nadlog
y
ki

kar
li čas treba
7 7
davka naznaniti vodi ni taka hitrica.
7
tedaj
za naznanila Škode po tcČi in
avstrijskemu s tem, da v Avstrijo dobimo amerik
gajo kmetijstvu mora škoda pismeno naznaniti
omenjenem razglasu se pa ne določuje, da se
7
tedaj
se sme to tudi
keg
ta m živine
ustmeno, to je, z besedo zgoditi. Umeje se pa, da mora
>
tralijske volne itd. po tako nizki ceni
kegažita in živine, ustmeno naznanilo pri c. kr. gospóski se v zapisnik
7
po
ka
teri ne enega ne dražega naši domaći kmetoval
V	• > %	%	m	*	M	rx	a .	%	i t
še přidělat
kupč
u
ne m o r e j
case domače kmeti i st
Denite po „svobodni tuj
vpisati in od naznanilca podpisati; drugače naznanilo ni veljavno.
v nič
ki
eden
*
Gosp, Robič u se zahvalujemo za ta popravek in
glavnih stebrov državi, pa bodo trpěli vsi drugi stanovi, celo drugo pojasnilo. Ker v zadnjem našem listu naznanjena Naj so nam gori navedene tuje države zgled, katere tuje razsodba c. k. dunajské upravne sodnije se res tiče nekega
blagó in tujo živino obkladaj
z
ko colnino
tako domaće
y
in
j o hudega pritiska vnanjega
posestnika v Galiciji, smo po takem mi na Kranjskem zaradi toče in povodinj na boljem. Naj bi rodoljubi na
^^	_	_	__Ifc	a A «9
Amerika in Rusija, na primer, imate neizmerne Stajarskem, Koroškem, Primorskem izvedeli, kako je pri njih
zaklade žita in živine, katere lahko sipljete v Avstrijo s to postavo.
Vred.

284
razglas,
da,
ki
80 JU po-
Na dalje določuje pa tudi omenjeni
kedar je več poskodovanih , imata dva, škodováni izmed sebe izbrali, škodo gospóski naznaniti.
takega sadja in grozdja, naj se naklonijo premije v de-
narjih
y
prihodnji vinski in sadni šoli naj se pri-
Kako samo županovo naznanilo ni tedaj veljavno. brana moža naj tedaj v naznanilu razločno izrečeta
v
poroči, da skrbi za izrejevanje zgodnjega sadja in grozdja na zgled vipavski dolini.
Glejte! vsi ti predlogi so se izpolnili, poslalo se je
iua muti« UC*J	v uttuuouiiu laoiuvuu	v^^uia, ua	v^iojio i voi ti picuiu^i OLf 0*3 lupuiUili, puoiaiu SO JO
svojem in v imenu drugih poškodovanih škodo na- vipavskim gospodarjem dotično odprto pismo, poslala se
znan jata
Tako naznanilo veljá pa samo za zemljišča
y
kar
je vipavski kmetijski podružnici dotična prošnja, na
VI-
pavskem taboru govorila sta še celó dva govornika za
jih je vpisanih v mapi ene in iste soseske. Ako se po-	povzdigo vipavske sadjereje, podělila so se nekaterim
škodovana posestva v več katastralnih soseskah (mapah)	odličnejšim sadjerejcem pohvalna pisma, ustanovila se
nahajajo, mora za vsako mapo posebno naznanilo se	je na Slapu sadjerejska šola narediti.
Zapomnite si tedaj župani in drugi gospodarji to
dobro !
Pristavimo pa
V
se
storilo se je, z eno besedo vse, kar je gosp. dr. Bleiweis dobrega nasve-
je uže skoraj deset let pre-potoženo, reči morem iz prepričanja,
toval, in od takrat do sedaj
teklo, a, Bogu bodi
y
da so namesti nekdanjih davkinih da je toliko da ne vse še ravno tam, kjer je pred de-
g03pósk stopila c. kr. okrajna glavarstva, in tem vetimi leti bilo! Druzega napredka v vipavski sadje-se sedaj omenjene škode naznanjajo
Luka Robič.
reji skoraj nič ni zapaziti, kakor ravno to
da
so se je
Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem.
(Dalje.)
Zraven tega, da se kupčija z zgodnim sadjem v
obče konkurence bati nima, ae še celó vipavski konkurence sosednih južnih dežel bati ni treba, in to zaradi
nekateri mládenči, bivši učenci deželne vino- in sadje-rejske šole na Slapu, prav krepko poprijeli, med njimi posebno hvalevredno Ferdinand Malik, — da so se slapenski mladenci, potem ko so se novega načina po-žlahnovanja dreves od vino sadjerejskih ucencev nava-dili, sploh zarejanja sadnega drevja marljivo poprijeli, da so se Slapenci sadjereje sploh krepko poprijeli, in tako tudi nekateri bivši nedeljski učenci vino-sadjerejske šole. posebno Ložani. Sicer je pa po celi dolini vse
na primer,
----------------J ----------------------J--" ----------------DUJO ,	UUOCUUU	UVùaUlt	UlVfCl	JO
tega ne, ker je z Dunaja do Postojne, to je, V i pave,	pri starem ostalo. Ako izvzamemo
po železnici veliko bliže kakor je z Dunaja v Bolcano	St. Vidski srenji štiri gospodarje ' (ti so gospodje: (Botzen) na Tirolskem, kjer je glavna štacija tirolske
v veliki
F. Vrtovec in A. Žvanut)
sadně kupčije. Bližina pa storí v sadni kupčiji prav re6i smemo o vseh ostaíih, da v desetih letih niso vsi
Dolenec, F. Kavcíc
veliko
y
kajti
ne
da
vožnína zato ceneja, je tudi za
sadje veliko manj nevarnosti na kratkih potih, kakor na dolgib, kjer sadje rado gnjije
skupaj toliko sadnega
a kaj pravim
drevja zasadili, da bi na
vsacega
da
na vsacega
dvoje dre-
vesic prišlo. In kar veljá o St. Vidski srenji, isto veljá Gledé na vse to so vipavski kmefcovalci po na- zeló tudi o vseh druzih, na primer, o Podragi, Gočah,
vedenih okoliščinah tako rekoč primorani, se sadje- Planini itd. reje prav krepko poprijeti; oni so pa tudi v tako sreč-nem položaji, da jim je dober gospodarsk vspeh zago-
(Dalje prihodnjič.)
tovljen, in to prvič po kaj ugodnem zgodnjem podnebji drugič pa tudi po kupčiji ugodni gecgrafični legi vipavske doline.
Kmetovalci, ne zabite koristnega vam gipsa
? t
V
Zdaj pa naatane gl
ipavski dolini í
t
vprašanje : kaj naj
a e
Neki kmet je 14. aprila t. 1. poslušal profesorja
mogoče do izdatnega gospodarskega pomena dosp
da bi sadna kupčija brž Wiihelma , ki je kot potni učitelj na shodu kmetijske
da bi za Vip
y
uže zdaj vinska kupčija?
ne dosti manj
podružnice v Judenburgu na Stajarskem razlagal korist
postala, kakor je potresanja detelje z gipsom. Kmet si je nauk zapomnil
Da bi se Vip
reje poprijeli, o tem se
pisalo, to vca
krepkeje in prav resnobno
in takoj omislil gipsa
In
ni se
kesal
y
kar čudil se je
dobrim nasledkom. Detelja je veliko bolj visoka
y
Spominjam tù
uže
pet
P*
iiko govorilo, veliko tudi košata in krepka vzrastla, kakor negipsana. Stroški
na raj nega Mat
niso v nobeni razmeri bili do dobička, ki mu ga je
y
se ti kaj o
Vrtove^ vikaroval v cerkvi,
na našo kmetijsko družbo, na te stvari obilna deteljina košnja dala. Jednako imenitna in ko
» članke v„Novicah<ť in drugod. v Matij je, sme se reči, ves čas, dokler je v St. Vidu
ristna je gipsova poraba za zboljsavanje gnoja v hle-vih. pa tudi na gnojiščib. Mnogovrstoi ao pa nasledki
»
da
prenehoma ljudi nagovarjal, in to še celó če se gnoj z gipsom potresa. Gips (mavec) je žvep-
liko
liko
čvrsto popnmejo, in ve- leno-kislo apno
naj se sadj
o tem v „Novicah" pisal, a vse to
On
---- ------- J ~ v	*	«
skoro brez vsega vspeha. Najmanj, skoro
veže gnojni amonijak
y
ki je
d jer ej
ahaj
pra
MM
nic
se ravno v Št. Vidski okolici. 81. kme
rastlinam dober živež, ter ga iz ogeljno-kislega amoni-
ni več pli-
amonijak, ki
tijska družba prii
v
v
oj i h
jaka spremení v žvepleno-kisli
nove podobě in toraj ne more izpuhteti, ampak ostane
B1 ei w
n ««w.. r J	J V» v o»uiiLi ^uaůuauiiiu X. n.
ezku temeljiti govor njenega tajnika, gosp. dr
Naznanilih" 1.1870. v gnoju, sicer bi prekoristni amonijak po zraku izpu-
v občnem zboru
tem govoru nasvetuj
maj
tistega leta
on
kako naj bi ravnali Vip
z
r » v* v* «jwu t	v vu j aaav Jua j u i ia>a
dnjim sadjem, da se naredi bolj
m veća
btei in se pogubil. Dalje ovira gips prenaglo tro line nje gnoja, kar je imenitno takrat, kedar gnoj več časa ležati mora. Vrh tega je gips sam po sebi uže gnoj zarad svoje sestave iz žveplene kisline in apna
kupčija z večim dobičkom. Konečni predlogi njegovega Gip3 s hlevnim gnojem pomešan je izvrtsno gnojilo za
govora bili so sledeČi
8011
V
ilu
Vip
odprto
iz zbora današnjega naj se
vsako zemljo, za vsak sadež.
Gipsa se potroši ;J/
.»»»v	-, — *—	^ r™«w. /4
na gnoj od ene velike živalice , to pa hitro po izkida-
kila
pi3mo vsem vipavskim gospodarjem
v
mojega govora
naj se
pošlj
do podruž
prosnj
izrejo pitanega zgodnjega i
bodnjega tabora vipavskeg dnevni re
y
da na vso moč delà na
kmetijske nem gnoji
ovac se računa tudi 3 4 kila gipsa
y
předsedat
>y
Gosp. pril.
u
pri
naj
se
izreče
y
na
s
djem
stavi govor o pospebu vipavskega trgovstva
;
in vinorejcem
;
ki zasadé obilo
o
85
Gospodarske novice.
*
letos delile :
Premije za kobile in zebice na Kranj skem se bodo men i te zaklade
dežel pokazati more; škoda le, da so se domoljubi do danjega časa tako malo brigali za te vsakako zeló zna-
tijo
v Sentjerneju za politične okraje Krško, Li-
Krajnska*) dežela je bila za čas vladanja Rimcev,
, Novomesto in Crnomelj 3. dne oktobra v Postojni za politične okraje
kakor znano, most med erednjo Evropo
in
Italijo.
Vsa
Postoj na, Ko-
Čevje, ljubljanske okolice, Logatec in mesto
Ljubljana 6ě dne oktobra.
Delitev premij se bo v vsakem konkurznem kraju Panonija vršila po posebni komisiji pod vodstvom ^ predstojnika pa Italije in Norika, kakor je iz zgodoviue znano. Zato
kupćija in ves promet iz severovzboda v Italijo in iz Italije na severovzbod je nedvomno šel čez Krajnsko
skozi soteske staroveškega A d r a n s a (sedaj Trojane)
ker ie radomljska dolina prvo ležala na meji gornje
pozneje po podaljšanji Italije do gore Adrans
9
>
ki
dotičnega c. kr. okrajnega glavarstva predsednik ; udje te komisije so : en poslanec cesarskega naseljena in obitavana.
1	i « • »	*	*	%M	v^l
e komisiji je razvidno, da je bila ta dolina uže v starodavnih časih
žebčarstva, dva poslanca kmetijskega društva in pa c. kr. dež. živinski zdravnik ali pa žebčaraki zdravnik.
Vrh premij v srebernih goldinarjih se poděli vsakokrat tudi častna diploma. Ako bi ne bilo zadosti premij v denarju, se bodo za konje, ki so bili spoznani
Za raziskavanje te doline in sotésk si je brez ugo-
vora prof. Milliner najveće zasluge pridobil, a tudi on ni mogel dalje priti, kakor da je raziskal okolico
Troján ter blizo Brda pri Podpeči
dvoje
trdnjav
premij vredni, delile samo častoe diplome. Za kobile z žebetom je določena 1 premija po 40 srebrnih
25
gold.
)
srebrnih gold, srebrnih gold.
premija po 30 srebrnih gold.
>
y y
za mlade kobile:
premiji po
našel: Gradišće namreč in pa rimske šance med Trnavo in Kompoljem. Lánsko leto pa je bil po meni na BI ago vi co kot rimsko naselisče opozorjen ; zato tudi
v njegovi
premija po
premiji po 20 srebrnih gold.
y
za
žebice: 2 premiji po 15 srebrnih gold. 13 srebrnih gold.
y
premija po
kraje v ,
Gradišće.
To doli
kt I	9
DJ]gJ
kakor
„Emona" ne najdemo tù navedenih Trojane, Rimske šance in pa
y
T
itd
Posestniai triletnih žebcev, ki so za pleme
po knjigah raziskaval, in
pa sem
uže
leti
krat še posebej jo oziroma
naj o priliki premiranja pripeljejo tište stvari
sposobni, se vabijo, pred komisijo svoje žebce, ki se utegnejo zapisati za poznejši nakup.
topograíičnih pozvedeb obhodil. Naj zatorej tu opišem
y
katere so prof. Mullnerju neznane in po
katerih znanji se bo dala nova misel o nekdanjem na-
y
in poobitavanji teh kraj
voditi
*
Ker se je cena krompirju zeló podrazila
Je
v
Me ni nu v Belgiji velik nemir postal, pri katerem so več ljudi ubili.
Pelj
Rimska cesta od „Savo flu vio" (savski most)
proti T
3e
5
cesti (kakor dandanes)
tu se je baje razdelila v
ena
*
Najveće drevo na svetu.
Dobu
ljala čez
y a
je kraj iz stare dobe znan po
pri
Ameriki) je na ogled izloženo drevo, pripeljano iz
Newyorku (severni jn oc[ tonaravnost na Gradišč
Ka-
při Podp
jdbah"
drug
>
lifornije, kjer je najdeno bilo leta 1874. Deblo tega
drevesa do véj je bilo 111 čevljev visoko. Izložen hlod Holmcem itd
cesta pa je vodila proti Kam niku k zdaj velikim raz-valinam pod zemlj
med
Mengišem, Kamnikom
m
Velikanu temu je ime ,,01d
meri 25 čevljev v premeru Moses" po brdu, blizo katerega je rastlo. Učenjaki tr-
;
in to bi bil kraj „mutatio ad quarto
decimo", kakor se je po rimskih miijah spričalo
dijo
y
da je to drevo staro 4800 let in da je največe
drevo, katero se je dozdaj našlo. Izdolbljen hlod ima iskali si tu
zdaj nastane vprašanje praktični Rimljani, k
so
Bobo, v kateri more bivati 150 oseb; v njem stoji en glasovir in cela garnitura miz in stolov.
epotreboo in neopravióeno
Al
i mogoče, da bi bili ti tako doo cajkrajše poteze cestam
)
v
popol
ne-
verjetni triogelnik podvojeno dal javo naredili?**) Jaz menim , da ne
y
*
ampak
štirnajstega onljskega
Kako se znebiti golazni v kurnikíh. Znano je, kamna peljala skozi kamniško ožino v Kamnik = mot
e Kam nik uže za Čas Rimcev
ko d
da kuretnina mnogo trpi od golazni, katera jo vjeda in jej kri pije. Da resiš kokoši in piščance teh krvopit- naseljen bil, nam
Da
ime
Šut
nih živali, dobro očisti in osnaži na prvo kurnike
y
po-
drtina)
da
(posuto
dovj
po
pa
tem potroši nekaj hmelja po
tudi dolina naseljena bila, to nam
podu, in
pusti ga nekaj dni uže Valvazor pri hribu Juvanek izpričuje. Morebiti
ležati. Vse kurje uši in druga golazen se bode v hmelj se je prof. Mullnerju poare
V
se
kaj več
zbrale, katerega potem zazges.
To ponavljaj večkrat živali, ki nadlegujejo kuretnino
odstranile se bodo vse
in izredil si jo boš bolj debelo kakor dozdaj.
y y
Ce
aiti
Gradišče pri cerkvi sv. Marjete peljala je
tovorna pot na sever čez potok Rado mlj
t
in se
*
Obrtnijska novica.
Civilni inženir v Gorici gosp. Ivan K
8everno 5 minut od sedanje ceste na vzhod zavila na rimske šance na hribu Kopa na meji Trnave in Kom-
, ***) od tod na moreno (ki se je v starih listinah
*
Pisavo „kraj n ska" namesti „kranjska" potrjuje mi

Je
ajdel
y
katero se rabi pod
in druge fabrike. Po razsodbi izvedencev
dó za mline
e velike
veljaven jezikoslovec, kajti okrajšek je besede „krajinska" Krajinsko, Marchland, in krajni se v kra-nj i predelavati
vrednosti ta privilegij.
jdba, za katero
Kerševan
dobil
Znanstvene stvari.
ne sme.
**
velecenj
do
Pis.
Nikdo naj ne misli, da si osvojam kritiko pisati proti
knjigi
n
Emonalí, kajti preveliko je moje spoštovanj
rnoža
i
pridobil; le
ki je po svoji učenosti priznanje učenega sveta si za dolžnost si smatram, pri vednostnih raziskavah
Radomljska dolina v starem veku.
dvomlj
stvari odkritosrčno razjasniti po svojem mnenj
ira
u
le „cum
studio
Arheologični opozori
skih
***) Rimske šance na Kopi pa izvirajo uže iz predrim časov, kajti tù so okoli leta 1820. našli barbarično Če
Naša draga domovina skriva na Bvojih hribovih, lado in take denarje, katerih ni nikdo poznal ; čelada je prišla
vrhuncih gorá, krmuijah , ponikvah in dolinah toliko pozneje iz Cerarjevega vodnjaka
Lukovice v
muzej, in
29
množino zgodovinskih zakladov, kakor jih malo drugih
julij
sem g. Dežmanu
kje da je najdena bila
Pis

28«
„Wurzen" imenovalo)^ dalje čez Gabrovnico na Pi- vtrjeni iz prejsnjih časov na Jugoslovanskem in v Rusiji. Sanjevico v fari Cešnjice; tu bila je po pripovedo Grad pa je pri nas to, kar Kašteli, Burg, Schloss vanji ljudstva ena tovorna pot od Smartna (Kamnik, od tod se kraj, kjer je tak grad stal, imenuje Gra1 raotniška dolina) gori peljaia, in katera je se v rabi dišče. Ker pa kraj in dolina z imenom Trnáva leží
skoro hi se reklo na
(Čas mi ni dovolil vsako stvar samému pregledavati), in na jako močvirnem kraju
9
da
9
ko se je na Pisa nje vici s prejšnjo združila, je vo- močvirji dila na vrh hriba Rakitovec nad česnjisko farno
zato razvidno bode vsakemu
9
da
nima z
„Dornsíátteu nobenega sorodstva,
nego
9
ker leži med
menim
da
cerkvo , kjer je gradišče v velikosti precejšnjega	ka- dvema trdnjavama Gradišče in šance,
stela z vidnimi, toda z zemljo pokritimi in travo	po- nost tr(d)njavo pomeni in da je bil tukaj zapadni
raščenimi kdaj tukaj
narav
razvalinami. Tradicija pripoveduje, da je ne- Troj a na h pa vzhodni zatvor dolioe Radomlja.
9
na
pošta
bila........od todi je peljala to-
(Konec prihodnjič.)
in čez „Grobove" doli na Trojane. Ta pot
vorna pot pod vrhovi hribov (imena tù izpuščam) čez blagoviško in čez šentosvaldsko župnijo na vrh
Šipka
je še zdaj zarad krátkosti v rabi.
Ta tovorna pot pa se mi ne zdi edina in glavna, kajti glavna cesta je šla iz Trnavě po dolini Radomlje
čez Krašnjo, Blagovico, na Učak in Trojane v Zid je. Prof. Miillnerja *) opozorim na staro, široko, enako sedanji delano in pod njivami skrito (baje da rimsko cesto v Krašnji, da naj se izkoplje in preišče
Slovstvene stvari.
Jezikoslovne opazke.
Rusije maja meseca.
V
(Dalje.)
Lomonosov, Karamzin in Pu s kin so spre-(ovinkov se ogibajoča "in trdo deíana cesta ini je odmah videli, da narodu mora knjige pisati v živem narodnem sumnjiva postala).
jeziku, kdor mu želi k omiki pomagati; zato so oni trije Razun omenjene ceste ima Krašnja v kraju Kraj- odvrgli mrtve staroslověnské oblike ter vpeljali v knji-nobrdo eno staroveško gradišče na meji blagoviške ín ževni jezik oblike ži ve,'.narod a e. Tudi to je učil krašnjiške fare; za en lučaj kamna od tega pa je (na uže Horacij :
<<
imenovan
i
Ajdni) kmet „Ajdnar
preiskavanja, da se izvé, je li rimsko ali predrimsko
torej tudi to še čaka
?»
to
gradišče, in če
ni sledu kakega starega pota ondi.
Iz Krašnje, kjer bi se težko več
kaj dalo najti, ker za cerkvijo doli pritekoča vodica vedno oni kraj močno nasipi je, stopimo vBlagovico.
Prvo, kar nas tu more pozorne storiti, je to, da je
Ut silvae foliis pronos mutantur in annos, Prima caduut: ita verborum vetus interit aetas, Et juvenum ritu florent modo nata vigentque. Debemur morti nos nostraque .... Nedum sermonům stet honos et gratia vivax.
Dalje učí Horacij, da starina v jeziku se more
<t
njive
>>
v zi-
y la %Jm ». u M	v vi. laj v ♦ vr	v w a w www* « v a ^
od „V z i de h" do blagoviške (Piskarjeve) dovji" natanko 6 rimskih mil po Peutingerjevi karti
ponoviti, samo
Si volet usus
»
9
Quem penes arbitrium est et jus et norma loquend
u
to je, /5 UUU^.XVT v	» IV, . , vt,	^ * Wj«,«««
dobrih 40 kilometrov v Zidéb pri Trojanah od Ljub-
313/5 kilometrov v B'agovici,
39 na Trojanah in
99
Usu
Dalmatinovih
loquendi
(î
enskega naroda ne vé nič o
«i,:u	u a n'
reformatorskih „cofih" u
ljane, kar dá 6 rimskih mil. (Primeri to v Mullnerjevi tere hodi gosp. M. tristo let nazaj v
t • • • T71	il , OIT N ni i • 1 ' 1 A__?___ I •___'*______. nxntf inun ,ri i « Í /£ v» rf a
in v
case
9
po
pred
knj'gi jjumyua on. sjv j * u u i ij««^'" i^^uijc. » « uuv
kraja po historični tradiciji, da se zato Bi ago vic a
imenuje, ker je tukaj nekdaj „salo ga blagá" bila. Ta etimologija se dá razlagati po kupČijskih in speku- nazaj v stare
lativnih Juljejcih, kateri so pri svojih colnih stacijah
Emona" str. 85.) Tudi ljudstvo izpeljava ime
u^mcem"; prav tako tudi nič . ^ , venskega naroda o mrtvih staroslovenskih obli&ah klopij
ne ve ..usus loquendi" slo
pedij
lij itd., po katere hodi gosp. M. osem sto let
Zastonj se je potil

zaloge blagá imeli, s katerim so kupčevali. A ne samo
katera uže po besedi „v zidovji" kaže, da
ta njiva
9
3e
bil
o to
zidovja
u
zidovje veliko, ker to
pomeni to, kar „v
sredi
v r i in o
vini
admiral č
i ■■ ■ mgm
čase k „prednamcero
i minÍ8ter-literator Sišk
9
da
ohranil
vsaj
ekaj mrtve staroslovenščine; o njem
jegovih pomagavcih se spominjaj
se v
godo
>
ampak
kdometer više ravno v tej dolini je
zopet veliko zidovje kakib 50 — 60 korakov cd vsake
star
vstva, kot o možéb , ki so skušali ovirati na-itje živega, narodnega jezika. Vendar ti ruski
so vsaj odkrito-
bod
strani v
štirjak.
Tù se je okoli leta 1852. bel obdelan, srčno prizna
9
jim da
na čast
ijihova
pisava
sicer mrtva, a ta
meter od vsake strani v štirjak mereči kamen našel, mrtvi jezik da je po svoji uporabi častitljiv in svet m
pa za pozidave prodal. Aii so bile ćrke na njem, tega narodu ne tako tuj, zakaj narod ga vsak dan v cerk vi
t :\ ----r>------ sliši —našantikvar, gosp. M., pa se skoraj na vsaki
ne vé več lastnik njive (stari Jerin) povedati. Razun
antik
9
gosp
M
;
tega so se čudno narejene posode izkopale , pozneje strani svojega
« 11 *	t * i	r\ i	• t ' •	•	i	^ J ^ C C ' _ ^
)
meilenstiefelartikelna*
<
proglasa za ,,na-
razbile in pogubile. Pred mnogimi leti se je v Blago- prednega" jezikosl
ter tište, ki pišejo v živem na-
vici pri Krivioovem kozolcu zidovje nekje na njivi za- rodnem jeziku sledilo, pa ne dalje zasledovalo. Med kilometerkamnom
9
pita z
zadnj ostraqu
Horacij
besede
jbrže veljajo tudi o
31 je Gradišče iz stare dôbe v ravno tej blagoviški
30
dolini na eni krmulji. razvidno, da
Po teb mnogih spričalih
ft
bo treba Blagovico
pač
natanko preiskavati, če
^Debemur m< rti nos kabinetni slovniČariji z mrtvimi oblikami naših
namcev" in o
9>
pred
slovniških „jezovib" gospoda M., ki narav-nega razvitja živega narodnega jezika niso v stanu za-
se bo hotelo konečno lega colne štacije „ad Publicanos" državati. Mrtvim bo gosp. M. težko povrnil življ
dolociti.
on
le
sam na
sebi
9
kot na živem primeru, dokazal
tem mislim, da sem nekoliko pojasnil o zgodovini
resničnost tistega citata iz „Zvona" ,
ki
ga
svojemu
teh krajev podal, katera bodo jako upljivala na daljne spisu na čelo zapisal : „Zmote, drugod že odpravlj
;
preiskave. Naj mi bo še to dovoijeno opaziti, da ime šopirijo se pri nas za edino prave resnice
u
99
Gradi šče"
poimenovanje mesta (Stâtte), ker je
št. 67
„Slov. Nar." gosp
M
pise
tako
99
na
vtrjen kraj, še danes imé
grad
k a s t e l
9
stal
?
grad
9
gorod ja
takim krajem, ki
so s zidovjem obdani in
*
A slovenski narod po milosti nekdanjih „delavcev v
vinogradu Gospodovem" častitljive staroslovenščine niti v tistih
#
Ta spis je bil oddan pred znanjem prestavljenja prof, cerkvah ne sliši, katere je sezidal na čast sv. Cirilu in Me
Miillnerja vrednistvu „Novic".
todiju.
Pis
287
je odgovoriti, da gosp. M. ruski vsaj čitati zna prav,*) naroda veli, po mojem mnenji, pisati in izgovarjati: ni.
s čemer se niti gospod rj. ponašati ne more. Sredstvo, Podnarečje nekaterih krajev na Slovenskem pozna ob-da mu to dokažem, mi on sam v roke podaja, ker k like: naj sem, naj si, naj, itd.; drugih krajev: néj
naslovu časnika ,,N. Vremja" pristavlja opazko v okle- sem, nejsi, nej,
^ U /Q	in	C«rk X rl a 1 i a f n	rkiS/i •	\T ni ûi fti/íí ri X a i nX Ir/i ah t
itd
oblike pokazane iz ně se m
pih (? Vremja?) in še dalje tako piše:
»
Nai
81
tudi
on poišče ruski časnik, naj pogleda va-nj, in prepriČal
ně si, ně, kakor dé j lam, réjpa, céjna iz dělám
Uj , au picutiuai rCpa, vu u ci. iimcuja au puuuai uuja i
Vremja" in tako sem itd. menda med Slovenci nikjer ni.
y j
cena.
Narečja ali podnarečja z oblibami nij-
se bode, da Rusi za istino ***
pišejo
>t
Kdor
se
drží
tudi izgovarjajo, kakor sem jaz zapisa!, a ne ,, Vremê", staroslovenskih oblik, bi moral tudi tukaj pisati ně sem,
i »	^ • #	i f	v «	«	i ♦	1	v •	v	^ , i	TT )	1 y * ^ •	y	•
kakor gosp. rj. trdi in celó vprašaj postavi spřed in zad. něsi, ně,
itd.
Kdor se pa drži živega narodnega je
To besedo pišejo Rusi z jatom, kakor pišejo besedo
zika
>
unotrebuje narodne oblike nisem, nisi, ni
f
ki
siavjansk z jatom
a
Risum teneatis, amici
t
Kaki
jih tudi etimologija opravicuje. Tako je tudi z ohlikami
?
,neznalice" smo bili ni mam, ně m am, nijmam; to je razvidno iz slede
do zdaj ! Vsak, kdor se je v gimnaziji kaj učil, vé, da čega : Etimologija objasňuje staroslověnské oblike velev-v latinskih besedah caput, consul, cupido zlogi nika: rjcěte, iděte, pecěte, nesěte, itd. kot zlité •45a, CO, CU se izgovarjajo tako, kakor zlogi ka, ko, ku iz starodavnih polnih oblík : rjceite, ideite, peceite
p
v slovenskih besedah

kapun
a
7
„konec",
7
, kupiti
n
7
a
neseite, itd.; tedaj dva mehka glasa e in i sta se
vendar latinskih besedi „cecidit Caesar cives" ne izgo-
zlila
v
glas e
ali
var jamo „ besede
kekidit Kaesar kives", dasiravno so latinci te
■■■
, «»* z drugimi besedami rečeno : diftong ei se je skrčd v vokal ě; ta starosiovenski glas ě pa
7)
pisali s tako črko, s kakoršno so pisali une je v slovenščini přešel v glas i, zakaj narod izgovarja
take velevnike:. reci te, pojdite, pecite, nesite, v
besede."
Vidite, kaka škoda bi bila za siovstvo, ko bi nam nekaterih krajih celó z Metelko vim polglasom: récite, gosp. M. ne odkrival takih „edino pravih resnic"! Prav nésite; nikjer pa ne govori slovenski narod: pecěte
tako tudi grško besedo ayyslog smo izgovarjali ange- ali pecijte, recěte ali reci j te
!	»	r. « m r. t^ rv n	O. yily i	r\ «	1 i jnrl rm	r% A íy ^ m i	Ir n Ir /\ m	m wl n	C C n f A n A ûtla/\ n I A /í t7 n f A A n A
a
sedah
7)
n e
los
7
dasiravno so Grki ,,pisali zlog ây s črko y, kakor
imam
so pisali tudi zlog ys s črko Kaki sapožniki in bar- in i, ki sta se najprej zlila v „jatj": němam lekioi smo bili mi vsi, Latinci ♦ Nemci in Slovenci
sta se sreČala dva točno taka mehka glasa e
ÍCB.IU1 C IJU KJ Ulil LUI VOI , UdllUU , Í.1C11IUI IU KJ i\J V V U I , *V
srno grško besedo ayyťkog „bašibozukovali" angelu s
je přešel v i: ni mam po ravno tistih zvukovih zako-nih, po katerih se je iz peceite obrazovala oblika
Engel, angelj! Gosp. M. nam je prižgal luč ter je pecěte, a iz pecěte oblika pecite. Da je oblika
razsvetlil nas starokopitni um; kdor bo
v
se
voril ,,angelus
a
t 7)
Engel
posihmal go-
ni m a m
mlajša
7
kakor so oblike pecite, recite
7
to
a
7 77
angelj
a
7
bo starokopitnik, je res; vendar, če bo gosp. M. rekel, da moramo pisati
zakaj
Eggel
,napredno
aggelj
se
te besede izgovarjajo „aggelus
a
7 7
7
kakor on: nemam, češ, da njegova oblika je vendar
_ Poglejmo še dalje, kako velikánsko nekaj stareja od naše (dasiravno bo on težko dokazal, korist je prinesel gosp. M. slovstvu se svojo visoko in da so jo Staroslovenci upotrebljali), tedaj moramo spet
7 77
globoko učeno jatovo modrostjo.
s Horacijem vprašati:
Kaj je
>7
JatJ
in kako se izgovarja, na to vprašanje
daja odgovor vsaka ruska gramatika, kakor tudi dr. Mi-
klosich „Lautl." str. 91—103, 239-240, 377
rekoč:
378.
mesta
77
jat)
n
„Scire velim, ehartis pretium quotus arroget annus"?
Za bolj nadrobno objasnenje naših oblik tukaj ni , in tudi menim, da *sa gospoda M. je uže tega
i drugih jezikov ,
Věna. 2) „jatj"
je vokal, ki v ruščini namestu je glas več kot preveč; on se mora prej kaj druzega navaditi. na pr.: aprilis, aprělj; Wien, Gospodje pisatelji pa, ki ne upotrebujejo naših oblik
in i tudi v
drugega, na pr
(otroci).
77
mi
7
a
s ě S tj
ruščini prehajata drug v

7
sidetj; ditê (dete)
»
děti
imajo za svoje oblike svoje razloge, katerih mi ne odobrujemo , kakor mi po svojem , in za to jim nikdo
se vjernije z diftongi drugih jezikov, ničesa ne očita. „Vsak je poštenjak, komur je prepri
na pr. Xaióg, laevus, lěvi; x^vQac7 terrae, straně.
Sta-
čanje vodilo*
t
pravi
neki
pregovor ;
med
nami in
ro8Íovenski in ruski
m
jatj
a
baja v slovenščini v i, na pr. mně, tebě, ženě
v končnicah mnogokrat pre- njimi bo s časom razsodil
„usus,
7
v
71
straně
meni
ail a U - tu ^ JU i y l U U 1 ^ Là C Li 1 y V U C^Ul 1« KJ J 1 UOUUUk/	f OU »«J Ul UOVga JW £4 ^l/OJJt HA« • vu « V UJ IU lauiv/^v/f
važna točka — v staroslovenščini in v ruščini dva mehka nima nikakih, tujih se se ni navadil, svojega prepričanja
te b i
ženi. v deželi.
Posebno
Quem penes arbitrium est et jus et norma loquendi".
Vse kaj druzega je z gosp. M. : on svojih razlogov
polna glasa e se zlivata v „jatj", kateri se prav tako nima nikakega, on zapiše besedo tako, kakor veter po-izgovarja, kakor „jatj", o katerem smo govorili v 3. tegne, pri tem pa za kratek čas zmerja nas, ki imamo in 4. točki; v slovenščini se taka dva e zlivata vi, v
grščini v diitong si, ki ga Grki i izgovarjajo, na pr
za svoje pravopisje tehtne razloge, z „neznalicami'
(Konec prihodnjič.)
staro3l. ne j e s tj
slov. n e j e
7
n 1
5
ně
grški :
ruski : ne j e s t j (tut)
V /
n e t
7
roes
VOSI
7
čitaj : vol
Tega
procesa glasov gosp. M. ne zna; zato piše on, česar se lahko vsak prepriča iz njegovega spisa v „Slov. Nar." zdaj :
*
n 1
to je, tako,
janji
v ušesih zvuči; zdaj: nij
kakor mu po narodnem izgovar-
Mnogovrstne novice,
Trgovske in obrtnijske razmere v Bosni. Po urari-
' sledeća poročila o kupČij-
nem potu so došla „Soci
7
to je
7
pozabi narodno izgovarjanje te besede. Etimologija in
takrat, kadar skih in obrtnijskih razmerah v Bosni:
Kupčijsko in obrtnijsko blago preskrbovaii so do
splošni „usus loquendi" merodajne večine slovenskega zdaj bosenskemu prebivalstvu trgovci
in obrtniki, ki
so
*
„gosp. M. odgovarja, da g. M. zna čitati".
Kak
šaljiv humorist je ta g. M. !
**
se v deželi naselili, kajti domačini ne poznajo še potřeb razvite civilizacije m izdeljuejo to, česar sami po-trebujejo, doma po prav prvotném načinu z lastnimi
Kdo „še
dalje tako piše"?
Spet „gosp. M. piše, rokami.
da piše g. M.", zakaj drugače vsa ta šušmarija gospoda M.
nima nikakega smisla.

Kaj hoče gosp
M. reči
hoteli zdaj večo kupčijo poskusiti v zasedenih deželah , smejo računati
Tišti trgovci in
obrtniki, kateri bi
»
m jasno
Pišejo Rusi samo na c.
kr.
vojaštvo, uradnike
in na omejeno ste
77
Vremja" za istino, ne pred istino? ali pišejo Rusi „Vremja" vilo domačih trgovcev
namestu istine ? Bi li ne mogel gosp. M. pogledati v Jane-
Pri vsem tem smemo reči, da se je v Bosni odprla
ž i č e v 0
napiše ?
slovnico ter precitati
o predlogih, preden kaj nova žila avstro-ogerski trgovini, da se
JeJ
ustanovi
dobra podlaga z vzbujo trgovskih in obrtnijskih potreb
288
Pred vsem naj bi se toraj přenesla v Bosno taka
rokodelstva in obrtnije, katere utegnejo po nizkih cenah in dobrih izdelkih izpodriniti domače izdelke. V gospo-darskein oziru naj bi začeli zasedati deželo taki roko-delci in obrtniki , kateri očitno presegajo uže naseljene obrtnike, da to tudi domačici lahko spoznajo.
Soditi po dosedanjih vtisih in skušnjah najdejo dober zaslužek dobri in poštenih cen držeći se kolarji, zidarji, mizarji, kovači, steklarji (glažarji), kočijaži, čevljarji, peki in mesarji, tudi k lofa u čar j em in kavarnarjem utegne se v mestih po-srečiti dobra kupčija; enako se je tudi mlinom, žga-n jar i jam in pivovarnam nadejati dobrega vspeha. Prodajalci narejenih oblek, obutev, klobukov, potovalne in vojaške oprave, kuhinjske posode in pohištva, navad-nega kmetijskega orodja bi si lahko mnogo pridobili.
V obče se opazuje, da bi se omenjena kupčija najboljše sponesia v mestih in preko glavnih črt javnega prometa, da so za opekarnice (fornaže) in dotično kup-čijo najugodnejsi kraji Sarajevo, Dervent in Ki-seljač, pa tudi v Senici in tik železnične črte Ba-njaluka-Novi in Brod-Senica, slednjič da bi se arhitektom za zdaj najboljše godilo v Derventu, Doboju, Senici, Sarajevu in Banjaluki.
Vozniki bi utegnili naj ti zadosti delà pri prevaže-vanji blaga na crtah od Broda oziroma Senice do Sarajeva in iz Metkovića skozi Mostar v Sarajevo. Za kmetijske de lav ce je pa za zdaj še prav malo zaslužka.
To se vé, da mora imeti vsaki, kdor se hoče kot rokodelec ali obrtnik ustanoviti v Bosni, tudi nekoliko svojega kapitala, da si svojo obrtnijo nastavi.
Glavni kraji v Bosni in Hercegovini so: Sarajevo
(blizo 40.000 prebivalcev), Gradačač (4500), Dubno
(6600), Zvornik (4900), Banjaluka (15.000), Kupres (5200), Djelina (6100), Bihač (4000), Mostar (12.000),
Janja (3500), Priedor (3200), Livno (6000), Dolnja Tuzla (5300), Travnik (12.000), Trča (10.000), Maglaj (3180), Kozarač (3500), Stolac (3500).
* Dragocena Škatla. V Trstu je bila na javni dražbi prodana škatla za 7196 gold.; kupil jo je neki Petracco, tržaški juvelir. Zdaj pa se je izvedelo, da je ono škatlo podařil bogati iznajdenik kanonov, Krupp sultanu Abdul Azizu, kateremu so Turki vrat s skarjami přeřezali, sultan pa jo je podařil svojemu ministru. Ko so sultana umorili, zastavil je denara potrebni minister
skatlo za 6000 gold, v Trstu in nedavno je šla „na boben".
*	Kako so kmetje oderuha izplaïali. V Neulengbachu
v dolnjej Avstriji zadolžil se je bil kmet pri nekem ode-ruhu (lihvarju) za par sto goldinarjev. Plačati ni mogel, a oderuh ga je silil, da mu je večje obresti podpisaval. Dolg naraste tako, da je prišla hiša in grunt nesrečnega kmeta na boben, in prevzel je vse oderuh. Al kmetje, katerim se je prejšoji gospodar v srce smilil, sklenili so masčevati se nad oderuhom. Nobeden mu ni hotel de-lati niti za novce ne. Hiša je zdaj čisto zapuščena. Žito je dozorelo, al oderuh nima koga, da bi ga požel. Naposled je hotel oderuh žito prodati, ai nikdo ga ni hotel kupiti, in žito je ostalo na polju v hrano ticam
pod nebom, ki ga niso sejale.
*	140 let stara Žena, vdova Kalia Boljanc, je 15 julija umrla v Tiflisu na Ruskem. Zdrava je bila zmerom in le malo mesecev pred smrtjo zbolela. 15 let stara se je uže omožila; njen najstareji sin, ki se zivi,
je 100, najmlajši pa 75 let star. Imela je 6 sinov, ki
vsi so bili ribči.
Naši dopisi.
Iz Rusije 22. avg. —rj. — Ruska vlada je izdala
nadrobno poročilo o svoji delavnosti v Rumeliji. To poročilo je jako važen dokument, ki živo priča o tem, kaki namen je Rusija imela s svojo poslednjo vojsko a Turčijo in kake sovražne sile je morala premagati, da je mogla po vojski mirno svojo nalogo izpolniti. Ta dokument je eklatantna obsodba evropejske politike gledé južne Bolgari je, in bi zato vreden bil, da bi ga slovenski politični časopisi, ki imajo za take stvari dovolj prostora, celega v převodu ponatisnili. Iz onega poro-čila je vidno, da 2/3 vseh prebivalcev so Bolgari, le znaša zmes iz vseh drugih narodnosti, Turkov, Grkov, Židov, ciganov, Armencev. O Grki h poročilo govori med drugim siedeče: „Rumelijski Grki nočejo nikakor razumeti, da so oni manjsina v deželi. Oni ízmišlavajo lažnjivo statistiko, sklicujejo se na neke izmišljene pred-pravice ter si prizadevajo biti prvi in gospodarji v deželi. " O Slivenskih homatijah pa poročilo govori takot „Slivenski hrup je utihnil, kakor hitro se je pokazal v Slivni generaigubernator (gener. Stolipin). Povod k temu hrupu je podal sam finanční direktor Schmidt sè svojo preočitno nedobrohotnostjo do Bolgarov. Razen tega se
lahko s polnim prepričanjem reče, da šuntarji teh ho-inatij niso bili Bolgari, ampak ljudje, ki so si prizade-vali Evropi dokazati, da po odhodu Rusov iz Rumelije ne bo mogoče drugače obraniti mirú v deželi, kaktr da. jo zasedejo turške armade." O evropejski komisiji je med drugim rečeno, da je ona iz začetka hotela rusko* administracijo kontrolirati, rusko vlast sebi pokoriti ter upotrebljati jo po svoji prihoti, pa kmalu se je zgodilo narobe: evropejska komisija brez pomoci in svetov ruske vlasti ni mogla prav nic delati. O rumelijski miliciji se sporoča, da ona obstoji iz 9000 mož pešcev, 300 mož ko-
njikov in 1000 mož žandarjev; oficirska mesta so přejeli tišti Rumelijci, ki so ob časa vojske služili v bolgarskih krdelih; razen njih je prišlo iz zofijske vojne sole 60 mladih oficirjev, nekaj je ostalo tudi ruskih, dva Prusa, en Srb in en Avstrijec.
Rusija je Rumelijo prej ustanovila, kakor je bila zavezana po berolinskem traktatu, ter jo je pred srokom pustila v lepem redu. Al komaj so Rusi Rumelijo zapustili, uže so jo začeli razdirati tišti ljudje, ki želé Evropi dokazati, da v Rumeliji je treba turške armade,,. kar se z drugimi besedami pravi, da Bolgare je spefc treba po turski klati. Tak mož je posebno vojni direktor V i t a 1 i s.
Berolinski tra kta t je jako čudna stvar. Iz začetka je vsak hotel biti njemu pravi oče, zdaj se pa te časti vsi nekako branijo, se ve da vsak sè svojim na-menom. Nedavno so angleški ministri v parlamentu opominjali, da Evropa se ima posebno Bismarkovi modri mešetariji zahvaliti za ta prelepi traktat; prec potem je tudi njegov glavni organ „Times" trdii, da ta čast gre edinemu Bi s mark u in da berolinski traktat ostane večen ; dasiravno je vsa Evropa mislila , da je Nemčija nerazločno zvezana z Rusijo, je vendar na berolinskem kongresu Bismark v vseh vprašanjih stopil na stran Evrope proti Rusiji. Ta pokrita odkritosrč-nost angleških politikov je Bismarka hudo pičila, zakaj njegov glavni nemški organ „Norddeutsche allgemeine Zeitg." je na veliko trobento v uvodnem članku zatrobil po svetu, da te angleške čenče so gola laž, kajti — česar se vsak lahko iz protokolov prepriča — je Bismark v vseh važnih vprašanjih podpiral Rusijo, al njegova naloga ni bila biti bolj ruska, kakor so sami Rusi; An- ] gleži s svojimi čenčami da samo dražijo Rusijo proti Nemčiji itd. „Moskovske Vědomosti" so se nad tem Beakonsfield-Bismarkovim ravsom smejale ter
Éliiilii : tiĚĚ il liTftîiiiiï rïi fiňtl
289
so vprašale Gorčakova: razume ii oa ta poduk Bis- Slovenci giedé narodnih tirjatev enih misli
markovega organa?
Poslednja turska
vojska
je tocoo opredeliia tri
moramo svoje reci. (Je se komu ljubi
mi
ruske stranke. Prva stranka je ves prosti mestni m jemamo m čakamo časa
tudi zajemati
z rešetom", prosto mu je, naj jo zajema , mi je ne za-
»
vodo
da
kmetski narod; njemu je geslo:
_______u i
))
Kristusova vera
>
car
JVUJUUJU iu uaivauuu vaoa, ua ut\ pi i* V C
slanci formulirajo naše pravične zahte
na pravem mestu naši po
osvoboditelj in sveta Rusija." Kedar so te tri stvari v drugim narodom njihovih. Vsaj vse nevarnosti, je ruski narod vseiej gotov žrtvovati živ- včerajsnji „Slovenec" sam ljenje in imenje, — druge politike on ne zna. Dve drugi stranki se imenujete: „slavjaoofili"
pripoznava, niso
, ki ne žaiij zahteve, kakor
nič novega,
; 1LUCLIUJCI/C . jjDiaVjčVUVUU in j,jo*iu^cjvruuo- O« UJO uvu »o j t\\j DO
ti dve stranki razpadajo vsi omikani stanovi bi med nami bivali pošt
jevropejci-iibe-
raii".
ruskega
nič neustavnega, nic nenaravnoga, in „Novice" so se uze nje borile, ko še „Slovenca" ni bilo na svetu.
Ko
naroda. Uže imena opredeljujejo glavne točke
jskim židovskim časnikom
dop; ki
razlicnim du
poročali t
kar
priporočal potrebne taktike, al ker ti
politike teh dveh strank. Slavjanofili imajo taka načela: slovenski časniki pišejo, nihce bi časnikom našim ne Klasična omika; finančna neodvisnost Rusije od tujih n&rodov, tedaj edina notranja državna posojila; sedanje samodržavje s pomoójo senata iz izkušenih in previdnih
piauoi vse, k
morejo, na
tu o bj a vlj a j
pak obraćaj o, vse potenciraj
in se
starčev in gubernski in ujezdni zemski zastopi
9
kajti
za
ni rekel in zdaj, ko
hče ne misli!
eJ
9
9
t
k
in samo
b
nas
t
res nic no ustavno življenje narod še ni zrel, prave zdaj, ko nasprotniki naši tudi Taaffe o ve m u minister ustave nima zdaj še no'oen evropejsk narod, Anglija stvu kupicijo cele goré ovír, je treba, da smo prevdarni
Ali nas tega ne uči uže
jo je neiidaj imela, a zdaj v Angliji cari diktatura pod parlamentarnim prikritjem ; francoska ustava je večna revolucija, v Nemčiji Bismark
igra
s parlamentom
ka-
kor otrok s pupami, avstrijski parlamentarizem pa je
in ne isóemo naslova „tičev sam „Tagblatt",
skim židovskim Časnikom nosi materijal o „neizm
celó
katerega vrednik še neki trem dunaj
ti r j a t vah S
karikatura; osvobojenje vseh slavjanskih narodov izpod štene nam Nemce in prij
9
ki vznemirj
po
nam ministre same
tujega jarma, njihova politična samostojnost, a v dušev-
nih atvaréh vzájemnost
(Kon. prih.)
Je
(Iz seje odborové družbe kmetijske 31. avgusta)
No vicatn" došlo sledeče poroćilo: V prvem oddelku
Vipave 1. sept. (Razglas.) Vipavska kmetijska seje se je pod predsedstvom barona Wurzbacha in vpričo podružnica napravi 8. dne t. m. (Mali šmaren) popoldne zastupnika c.
razpravijal dopis si. mi-
koj po	. I.	" ■	_	„ „
tombolo s sledečimi dobitki: 1) Tombola: železen živine v Postojni 6. dne oktobra, za pospeh govedoreje ogersk piug, vreden 38 gld. (zraven pa še en dar cen- za vodnjake , za pogozdovanje golićav in za žive meje
službi Božji pod milim nebom kmetijsko nisterstva o državnih podporah za razstavo goveje
tralnega odbora kmet. družbe v Ljubljani).
C i n k-
Postojnski razstavi goveje živine 6. dne ok-
v i n a
velik železen stroj za turšico robijati, vreden tobra so se vecidel sprejele premembe, ki jih je nasve-
-30 gld. (zraven tudi en dar družbe kmetijske). 3) K v a-	tovalo si. ministerstvo kmetijstva, in sklenjeno je bilo
terna: velik bolandski filtrirni aparat za vino čistiti,	nemudoma program postojnske razstave v 300
vreden 25 gold, (zraven tudi en dar družbe kmetijske).	iztisih natisniti dati, da se potem razdelí po deželi.
Terne: mlin za grozdje mastiti, vreden 15 gold, (zra-	Ovodnjakih se bode si. ministerstvu razložilo,
da
ven tudi en dar družbe kmetijske). Amba: zbirka sad- zato letos ni nič odtrgal podpori za nakup plemenskih
jerejskega orodja, vreden
gold.
Cena kartelci bikov, ker je itak uže podpora s 1800 gold, majhna
Tombola se zacae s primer- memo prejšnjih let, in ker za napravo vodnjakov
{srećki) je 20 soldov.
nim govorom. Zvečer pa bode veselica v citai nic i v	utegne iz prejšnjih podpor ostati blizo 400 gold, zato,
prosiavljenje raojcega, za kmetijstvo v obce toliko za-	ker nekatere občine se še celó lotile niso naprave vod-
Matija V r to v ca s slavnostním govo-	njakov, za katere jim je uže pred več leti bila podpora
služenega
gosp
rom, glediscioo igro, pstjem in plesom.
Deželna vino- obljubljena in deloma uže izplačana.
Pri
tej priliki
in sadjerejska šola Slapenska letos zavoljo večinoma še omeni dr. Bleiweis izvrstnega poduka o umni napravi prezelenega grozdja ne napravi grozdne razstave in ne vodnjakov, ki ga mu je rajnki gosp. Peter Ko z 1er izbo vinske pokušnje. — Nadjamo se po vsem tem prav ročil in katerega je gosp. Vice I pregledal in sem ter
veselega dne in slovesne večernice na prihodnji Marijini tje popravil, da se, razjasnen s
podob
ami
natisne v
praznik.
XL Cešnjic. — rri vouivi ouuiusa.ega »taresinaiva * * —---*—~'—~ •	*w r1 *	^i«	, pvj
14. dne t. m. je bil za župana izvoljen J a k o b Zor- katerem dobijo naši Ijudje temeljit in lahko umeven
Pri volitvi občinskega starešinstva
j v j/v^/iwtii j v*vf Kf\jj & w té j	wu a r	} uaviouv;
družbinih „Nazaanilih". Odbor soglasno izreka gosp Vi čelnu zahvalo za njegovo pripomoć pri
deiu
po
dani, posestnik v Poljanah, za svetovalca pa sta bila poauK v roKe o tem, &aKo aooro napravijati vodnjake,
izbrana Matija Žibert iz Rakitovc in Jožef Pes tot- kl ga dosihmal niso imeli. — O zeló obairnih obravnavah
J	J ________) /I 1 I	î	*	v	1	•
poduk
roke
o tem, kako dobro napravijati vodnjake
nik iz Sele.
Ljubljane.
našem zadnjem listu smo rodo-
na]
bi
na-
Ijubnim našim pisateljem željo razodeli , sproti zagrizenim našim sovražnikom in protivnikom no-
vega ministerstva
ne sipali vsak dan naših národnih
zahtev tako, da, kakor vrabci na proso, planejo oni na to, kar je ta ali uni naših časnikov piaal, in potem ženó
, kakor da bi vsa Avstrija morala postati slovanska
festina lente" na-
vriš
druzega oddelka današnje seje poročamo drugi pot
dařil po 42 gold, iz prof. Metelkove ustanove)
se bode podeiilo učiteljem kranjskim , ki ee odiikujejo po lepi nravi in marljivosti v šolstvu, skrbni gojitvi slovenščine in sadjereje. Natečaj za ta dariia je razpi-
sao do 30. dne t. m. ; prošoje se po poti dotičnega c. k.
okrajnega glavarstva izročujejo c. kr. deželnemu šol-skemu svetu.
država. „Slovenec" je te naše
želje
99
pak razumel in v enem svojih zadnjih listov napisal blanek, češ, da „Novice"' hoté slovenskemu časnistvu
alko, učiteljski
(Zacetek novega Šolskega leta) za gimnazijo
9
re-
pripravnici in dotični vadnici je 16. dne
9
t. m. Oglasi in vpisi učencev in učenk so 13.
15. dne t. m.
9
14.
m
mejiti pravico o d krito s r Č ne rodoljubne besede, in da
zavidajo „Siovenčevega" pisatelja tacih člaokov, če mu	— Bukvar Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v
ta ali uni pravi: „kdor je v „Slovenců^ to pisal, ta je Ljubljani prodaja šolsko knjigo: ,,Latinska slovnica za tič". ,
Slovenca"
Slov. Nar." je v včerajšnjem listu uže podučil slovensko mladež" od prof. P. Ladisl. Hrovata po
9)
da
naša objava v zadnjem listu „Novic"
ni bila nikak dementi narodni žurnaliatiki in da so vsi prof. Sebast. Ze pica po
gold. 50 kr^in „L a t i n s k o - s io v e n a k e vaje
gold.
od
29©
P. Lazaři stí so 1. dne t. m. po ukazu knezo-
Crnogorski knez je přišel v torek
t. m
škofijstva tudi
v
deželni bolnišnici prevzeli duhovna na Dunaj, kjer je gost našega cesarja
Misli se, da
opravila, ki so jih dozdaj opravljali p. frančiŠkani.
J8
to obiskovanje zavoljo Novega Pazara, ter da bo (V tukajšnji hiralnici), katero oskrbujejo usmi- Avstrija desegla od Crnegore dobrovoljno neutralnost,
če ne celó resnične poinoči, ako bi se Turki zasedenjs
ljene sestre , se sedaj, ko je 30. dne t. m. umrl gosp župnik J. Kraàovic nabaja 43 bolehnih obojnega spôla. V tukajšnji dekliški sirotišnici pa je sedaj 14 sirot. Ta tnnožica se bode kmalu pomnožila za 20 deklic, katere
vstavljali.
dan
y
ko
so
nedeljo zadnjega avgusta je bil tišti vélikr imeli „ustavoverci" državnega zbora dunaj-
se bodo vzele v to dobrodelno napravo na stroške de- skega svoj shod v Lineu, kjer so sklenili stopiti v
želnega sirotinskega zaklada.
Kakor po vseh deželah našega cesarstva
y
tako
boj proti sedanji
i
vladi, ker se
jim ne zdi dosti nemško
centralistična. Prišlo jih je 74, med temi štajarskiCar
se tudi na Kranjskem nabirajo darovi za pogorelce v ne ri in kranjski Taufferer
y
ki
SO
Sarajevu.
resolucijo zoper
ministerstvo po dpi sali, toraj se s svojim podpisom
yy
Lepega Kranjskoga mesta ne moremo si zavezali držati se je. Drugih 49 (med njimi ces. ca-
misliti brez gimnazij e!'4
to mislijo
pise nam
mestnik tržaški baron de Pre ti s, goriška poslanca C o
prijatelj — sem v pondeljek, 25. dne avgusta, zapustil roni ni in Wi n k 1er (! !), dalmatinski Vidulic itd.)
K raní, ».i JO uu ucauaj „kjti.zi uoi iuaiagifliou v v/u
Krain", zdaj pa, če ga v p on del j kih in drugih trž-
ki
J®
bii
ne kdaj
Sitz der Markgrafen von niso bili pričujoči, pa
pisali, da
luciji.
tudi pristopijo tej reso-
n i
dnevih vidiš
se
kaže
Od teh 123 vlada uže ne bo mogla nobenega
xi i xi uugviu UMiO| ou V» aníiv ,	uo wi » 01
s trgovino 8 voj o si „rendez-vous" dajali tukaj. vozom z različno robo obložen tiší v mesto, na velikem
kakor da bi vsi Gorenjci pridobiti za-se. Ostane še 50 takih, ki se do zdaj niso
Voz
še odločili ne za ministerstvo ne proti njemu. Od teh utegne vlada pridobiti morebiti še 10, tako da bi imela trgu pa je tolika gnječa ljudstva, prodajalcev in kup- potem borih 13 glasov večine, če še vsi narodnjaki in
tako piclo večino se
cev, ďa težko prodreti moreš veliko množino. In temu konservativci potegnejo ž rjo
mestu, ki je srce Gorenjskega , kamor vse žile gornje pa ne bo dalo vladati strani peljejo , hočete vzeti 4razredno gimnazijo
y
toraj
lahko mogoče, da bo
na-
ministerstvo skusilo si pomagati z razpustom tega mesti da bi jej dodali še 4 razrede m bi tako tudi državnega zbora in novim i volitvami, ki se bodo v
obce pač vse bolje izvršile, ako bode vlada povsod
y
celo
gore nj ska stran imela, kar dolenjska ima gimnazijo, katerima bi ljubljanska, v sredi dežele, energično v svoje roke vzela nadzor3tvo volitev.
licae
Polkovnik Hay merle je spisal knjižico
itè-
res
zvana ,,italia irre
bila kakor mati hčerama. Kranjska cela gimnazija bi
pa z manj šala preveliko število učencev gimnaziji	, »j«* «« „^«n« mc-
ijubljanski in s tem tudi njene stroške o plači profe-	denta" je nevarna za Avstrijo, ker ves laški narod je
sorjev, pa bi olajšala tudi Gorenjcem vzdržavanje	istih misli, da se mora Avstriji vzeti južni Tirol, Trst
kjer pripoveduje, da tako
njihovih sinov v bližnjem jim mestu, kamor vsak teden
Istra
Francozom pa Nizza in Korzika, Angležem
» V Ul 1UJJJVLU J1UJ LUK 0 1*1», »auiui » DM» VUUVU	|U JLOIXC* , JL. X UUUUuU LU JJ Ch JLl l Ci CJC. IU X-X \J L u C« , XAUgACÍJCU
stroški nad 6000 gold, si j8 pred 18 leti Malta. Za zdaj obračajo vso svojo jezo proti Avstriji
Pisatelj dokazuje, da Italija nima pravice do teh dežel
ki
Ie P°
vlad-
zahajajo.
mesto vredilo jako lepo šolsko poslopje nem ukazu imelo v-se jemati preobilno množico ljubljanske gimnazije, ki pa zdaj ima „mit einem Feder- presvitli cesar
Iz Prage. Preteklo sredo popoldne je přišel sèm
vojaškim vajam
Mesto
strich" zavrženo biti! Ne, ne, to nikakor ni mogoče! naglici pripravilo za slovesen sprejem njegov In to se nam zdi tem manj mogoče, ker ste gimnaziji novim namestnikom Zeithammerjem se je cesar pogo
se je v vsi
župa-
v Zateču (Saatz) na Ceskem in v Senju (Zeng) v Dalmaciji ostali, ki ste ob enem z gimnazijo kranjsko lani bili na smrt obsojeni. Kranj pač ne zasluži take enostranske britke osode !
varjal dolgo.
„Narodni list" prinasa pismo grofa Hohenwarta do dr. Klaiča v Zadru, v katerem izreka svoje obžalovanje zavoljo odstopa poslanca Pa v
Dalmacija.
Knez črnogorski se je včeraj ob poli enaj- li no vi ča, ki je bil ud njegovega kluba, ter izreka
da bo mesto njega voljen Klaič. „Tako se z
stih dopoldne s svojim spremstvom peljal z nagličem nado preko Ljubljane na Dunaj. Na Ijubljanskem kolodvoru enim oČesom jokamo, a z drugim se moremo smijati se je bilo zbralo veliko ljudi, ki bi ga bili radi videli,
u
y
pa se ni nič pokazal, ampak ostal je v svojem dvor-
sklepa Hohenwart svoje pismo
Iz Zagreba.
Hrvatski sabr zopet de'uje.
Med
nem vozu.
drugimi se peča s postavo, po kateri bi se stenografija
današnjem izrednem o b č n e m zboru družbe (naglopisje) vpeljaia kot učni predmet v srednje šole kmetijske je po predlogu centralnega odbora, o katerem je poročal odbornik gosp. Mur nik, bilo z malim dodatkom
Iz Bosne. Sarajevo je po požaru prav žalostno
8Íromaki med vsemi prebivalci so pa ka-
mesto, naj veči
deželnega glavarja viteza dr. Kalteneggerja toličani, katerim je edina cerkev pogorela
y
in so vai
sklenjeno, da se v centralnem odboru ustanovi po s eben sploh revni ljudje. Vlada je prepovedala zidati in stain samostojen odsek za konjerejo, in s tem
dodatkom premeni §. 27. družbinih pravil.
viti hiše, kakor se komu zdi, in mesto se bo z novega zidalo po lepo izdelanem náčrtu. Za pogorelce se pobi-
rajo
Novičar iz domaćih
tujih
milodari.
Turčija. Zasedba Novega Pazara po avstrijski ar
dežel
madi je gotova in se ima izvršiti še ta mesec.
Dunaj
D
a v n i
b
se ima sniti proti
koncu tega meseca, če ne bo morda še prej razpuščen
Prvo
kar bo obravnaval, bo d
prorac
za
leto 1880., po tem pa podaljšanje veljavnosti vojne postave
govori,
v Rimu
Následník Andrassy
bo
y
Zitna cena
v Ljubljani 2. avgusta 1879. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 83 kr
8 gold. 14 kr
turšice 4 gold. 60 kr
banaške
8oršice 6 gold;
kakor se mnogo 93 kr
rzí 4 gold. 39 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
baron Haymerle, do zdaj avstrijsk poročnik prosa 4 gold. 39 kr
ajde 5 gold. 4 kr
ovsa 2 gold-
93 kr
Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzl Majer
Tisk in založba
BlaznikoYi nasledniki v Ljublj