Glasnik SED 54|3 2014 80 * Dr. Maja Godina Golija, dipl. etnol. in filoz., znanstvena svetnica, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Maribor. 2000 Maribor, Pobreška cesta 20, maja.godina@zrc-sazu.si. Poročila Maja Godina Golija* Znanstveno srečanje mariborskih raziskovalcev z različnih znan- stvenih področij humanistike je 25. marca 2014 organizirala Raziskovalna postaja ZRC SAZU Maribor v sodelovanju z Uni- verzitetno knjižnico Maribor. Z njim so želele sodelavke postaje opozoriti na tri leta uspešnega delovanja te raziskovalne enote v Mariboru, ko je najmlajša raziskovalna postaja Znastvenorazi- skovalnega centra SAZU začela s svojim delom v obnovljenih prostorih Karantene. Na postaji so zaposlene tri raziskovalke: dr. Mateja Ratej za področje zgodovinopisja, dr. Kristina Toplak za področje migracij in dr. Maja Godina Golija za področje etnolo- gije in kot vodja postaje. Ker pa je leto 2014 tudi leto, ko mesto Maribor praznuje 850-letnico prve pisne omembe, je imel dogo- dek še poseben, za Mariborčane tehtnejši in slovesnejši pomen. Že pri zasnovi znanstvenega srečanja so se sodelavke postaje z dr. Jernejo Ferlež, ki je kot predstavnica Univerzitetne knjižnice Maribor sodelovala pri pripravi znanstvenega srečanja, dogovo- rile, da na srečanje povabijo posebej tiste raziskovalce humani- stičnih znanstvenih disciplin, ki se že več let ukvarjajo z raziska- vami Maribora in Mariborčanov in ki imajo s tega področja tudi obsežnejšo znanstveno in strokovno bibliografijo. Poleg zgodo- vinopisja so želele predstaviti predvsem raziskovalne rezultate posameznikov z drugih znanstvenih področij, ki se z mestom Maribor in njegovimi prebivalci poglobljeno ukvarjajo, a lahko v Mariboru svoja znanstvena spoznanja le redko predstavijo, ker v mestu o tej temi največkrat potekajo le znanstvena srečanja zgodovinarjev. Zato so organizatorke z zadovoljstvom ugotovile, da je bil odziv referentov iz različnih mariborskih kulturnih in raziskovalnih ustanov zelo velik in da so poleg zgodovinarjev na znanstvenem simpoziju nastopili še muzikologi, literarni zgodo- vinarji, etnologi, antropologi, umetnostni zgodovinarji in arhi- visti. Tematsko pa je bilo štirinajst referatov uvrščenih v sklope, ki so predstavili narodnostno in socialno sestavo prebivalstva mesta Maribor, kulturno dogajanje in ustvarjalnost v Mariboru, materialno kulturo Mariborčanov in politične ter gospodarske značilnosti mesta. V prvem delu predavanj o prebivalstvu mesta Maribor, njego- vem priseljevanju v mesto in zapuščanju mesta zaradi političnih pretresov in vojn je Dragan Potočnik predstavil priseljevanje pri- morskih rojakov v Maribor in njihov vpliv na razmah kulturnega življenja ter poudaril nekatere najvidnejše primorske izobražen- ce in umetniške ustvarjalce, ki so v mestu delovali pred 2. sve- tovno vojno. Marjan Toš in Boris Hajdinjak sta osvetlila pomen Judov v življenju mesta, predvsem judovskega učenjaka Israela ben Petachia Isserleina, ki je deloval v Mariboru v 15. stoletju, in Marka Rosnerja, tekstilnega tovarnarja in ene od osrednjih oseb- nosti mariborske judovske skupnosti pred 2. svetovno vojno. Mateja Ratej je predstavila svoje raziskovanje ruskih emigran- tov na Slovenskem pred 2. svetovno vojno na primeru osvetlitve znanega mariborskega obraza, to je Ivana Fedotoviča Timošen- ka, ki je bil vojak Wranglove armade in je emigrantsko življenje nadaljeval prav v Mariboru. Sledili so trije referati o kulturni ustvarjalnosti v Mariboru. Ma- nica Špendal je v izčrpnem prispevku obravnavala tuje glasbene osebnosti, ki so ustvarjale in obogatile glasbeno življenje v me- stu v 19. stoletju ter posebej poudarila nastope Franza Liszta v mestu, Vlasta Stavbar je predstavila kulturne prireditve in utrip mesta med 1. svetovno vojno, Dragica Haramija pa zgodbe o Mariboru in okolici ter značilne realne in bajeslovne književne like, ki se pojavljajo v teh zgodbah. Oba sklopa referatov sta do- bro osvetlila glavne značilnosti nacionalne sestave prebivalstva. »MARIBOR IN MARIBORČANI – PREDMET RAZISKOVANJA V HUMANISTIKI« Znanstveni simpozij, Maribor, 25. marec 2014 Mag. Maksimiljan Fras je predstavil referat o delovanju mestne občine Maribor pred drugo svetovno vojno. Foto: Arhiv Univerzitetne knjižnice Maribor. Dr. Jerneja Ferlež je govorila o odprtih ognjiščih v urbanem okolju. Foto: Arhiv Univerzitetne knjižnice Maribor. Glasnik SED 54|3 2014 81 Poročila Maja Godina Golija V njej sta v preteklih stoletjih prevladovali slovenska in nemška skupnost, a so bile pomembne še nekatere druge, npr. judovska, ruska, češka, po 1. svetovni vojni pa tudi srbska. Te so s svojo kulturo in življenjem soustvarjale pestro podobo mesta, ki je za- radi izjemne prometne lege spodbudilo priseljevanje v mesto, razvoj materialnih sestavin kulture in različnih gospodarskih de- javnosti v tem prostoru. O tem so izčrpneje govorili tudi v tretjem delu. Zdenka Semlič Rajh je osvetlila razvoj protipožarne obrambe in predpisov v Mariboru od druge polovice 18. stoletja naprej, Maja Godina Golija razvoj in gospodarski pomen mariborske tržnice, Jerneja Ferlež pa stanovanjsko kulturo v povezavi z obravnavo razvoja ognjišč v mariborskih bivališčih. Zadnja skupina referatov je z različnih vidikov obravnavala politično dogajanje in politične osebnosti v Mariboru. Andreja Rakovec je z bogatim slikovnim gradivom predstavila starejše in sodobne spomenike znanih osebnosti v Mariboru in proble- matizirala odstranjevanje in uničenje nekaterih javnih spomeni- kov. Maksimiljan Fras in Peter Simonič pa sta govorila o politiki mestne občine v času pred 2. svetovno vojno in v sodobnosti, ko so nastale nekatere nove oblike delovanja civilne družbe in aktivnosti občanov Maribora. Znanstveni simpozij, ki je bil zasnovan predvsem kot delovno srečanje raziskovalcev, ki preučujejo Maribor in njegovo prebi- valstvo, je pritegnil širši krog obiskovalcev, še posebej je raz- veseljujoč obisk študentov, ki so z zanimanjem spremljali refe- rate in sodelovali v razpravah. Živahne diskusije so pospremile skoraj vsakega referenta in dober odziv obiskovalcev, nekaterih strokovnjakov in medijev je dokaz, da so takšna srečanja v Ma- riboru zelo potrebna. Simpozij je spodbudil številna vprašanja in premisleke o identiteti Maribora in Mariborčanov, o možnostih gospodarskega in socialnega preporoda mesta, o kulturi v času krize in o pomenu preteklega dogajanja za sedanjost in priho- dnost mesta. Vse to so vprašanja, ki so samo na videz oddaljena od raziskovanja v humanistiki, dejansko pa so ves čas živa tudi v delu in razmislekih znanstvenikov s tega področja. * Ambrož Kvartič, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., doktorski kandidat na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 1000 Ljublja- na, Zavetiška 5, ambroz.kvartic@gmail.com. Poročila Ambrož Kvartič* SIMPOZIJ SLOVENSKIH FOLKLORISTOV O SLOVENSKEM PRIPOVEDNIŠTVU Ob 17. pripovedovalskem festivalu Pravljice danes je v petek, 4. aprila 2014, v Literarnem klubu Lili Novy Cankarjevega do- ma v Ljubljani potekal celodnevni znanstveni posvet slovenskih folkloristov »Slovensko pripovedništvo. O čem, zakaj in kako ga razumeti«. Šlo je za redko priložnost srečanja večine sloven- skih raziskovalcev pripovedne folklore, ki so drug drugemu ter obiskovalcem predstavili svoje trenutno delo in ugotovitve. Na posvetu so se zbrali raziskovalci iz Inštituta za slovensko na- rodopisje ZRC SAZU (dr. Monika Kropej, dr. Saša Babič, dr. Barbara Ivančič Kutin in Katarina Šrimpf), Oddelka za etnolo- gijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (dr. Mirjam Mencej in Ambrož Kvartič), Fakultete za humanistiko Univerze na Primorskem (dr. Katja Hrobat Virlo- get) ter folkloristko, zaposleno na ustanovi Imago Sloveniae (dr. Simona Klaus). Ker je bil posvet del festivala Pravljice danes in je bil njego- vo zadnje dejanje, je pritegnil tudi precej obiskovalcev. Jedro občinstva so bili študentje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter posamezniki iz etnoloških (folklorističnih) in pripovedovalskih strokovnih krogov, pridružilo pa se jim je tudi nekaj drugih gostov. Občinstvo je v živahnih debatah, ki so sle- dile predstavitvam, dejavno sodelovalo, kar je zgovoren dokaz, da so teme, ki jih raziskujejo in predstavljajo slovenski folkloris- ti, zelo zanimive tudi za širši krog ljudi. Srečanje sta vsebinsko odprli dr. Monika Kropej in dr. Mirjam Mencej, ki sta predstavili zgoščeni pregledni predavanji, nastali na osnovi predhodnega daljšega poglobljenega raziskovalnega dela. Dr. Monika Kropej je govorila o ženskih bajeslovnih bitjih oziroma ženskih duhovih narave, kot se pojavljajo v različnih pripovednih tipih in žanrih pripovednega izročila jugozahodne- ga dela Srednje Evrope, kjer se stapljajo slovanske, romanske in germanske kulture. Občinstvu je na osnovi bogatega gradiva predstavila, kakšen je pomen teh bitij in kakšno vlogo imajo (so imela) v verovanjskih sistemih in pogledih na svet. Glavni pou- darek predstavitve je bila ugotovitev, da lahko ženske duhove narave v primerjalni perspektivi razumemo kot alomotive, tj. vsebinske elemente, ki jih razbiramo v najrazličnejših pojavnih oblikah folklore, a imajo enako simbolno sporočilnost. Ljudsko izročilo o vilah in nimfah je tako po besedah dr. Kropejeve zelo heterogeno in se pogosto prepleta z izročilom o divjih ženah, si- bilah, rojenicah in mnogih drugih tovrstnih ženskih bajeslovnih likih, a imajo ta bitja vedno soroden značaj in pojavnost. Dr. Mirjam Mencej je govorila o krožnem gibanju in njegovi simboliki, kot se manifestirata v najrazličnejših oblikah (evro- pske) pripovedne folklore in v evropski tradicijski kulturi na- sploh. Podatke, ki jih je pri predstavitvi razgrnila pred občinstvo, je na eni strani črpala iz različnih folklornih žanrov, obredov, praks, jezika, umetnosti in filozofije, ter na drugi strani iz naj- različnejših virov, ki so jih prispevale etnografija, folkloristika, zgodovina, jezikoslovje, umetnostna zgodovina, literatura in druge vede. V odilna misel predstavitve je bila ugotovitev, da se vloga krožnega gibanja najbolje kaže v njegovi tesni povezavi s tradicijsko konceptualizacijo prostora, saj je še posebej značilno za mejni prostor med svetovoma živih in mrtvih in označuje tako mejo kot stik med obema svetovoma. Dr. Mencejeva je razmišl- janje o teh predstavah razširila tudi onkraj folkloristične anali- ze in ga povezala z najnovejšimi nevropsihološkimi dognanji o človekovem doživljanju realnosti med transom.