\ I v 3ESSTi Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA 3E List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays* 75,000 Readers* TELEFON: CHclsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 19. — ŠTEV. 19. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 23, 1931. — PETEK, 23. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK AAAitl V ŠPANIJI SE VRSE DEMONSTRACIJE ZA REPUBLIKO ŠTUDENTJE SO NAPOVEDALI GENERALNI STRAJK IN KRIČALI: ~ PROČ S KRALJEM ALFONZOM! Med policijo in stavkujocimi študenti se je za vršilo več krvavih spopadov. — Vzrok štrajka je bila aretacija profesorja Fernanda De Los Rios. — Študentje nočejo študirati ustavnega prava, ker kralj baje ne rešpektira ustave. MADRID, Španska, 22. januarja.— Mir, ki je via dal par tednov po Španiji,-je bil včeraj nenadoma končan. Študentje madridske univerze so proglasili generalni štrajk ter začeli demonstrirati po ulicah glavnega mesta. Pri tem je prišlo do ostrih spopadov med njimi in policijo. Študentje so nosili plakate z izzivalnimi napisi; ter kričali žaljivke proti kralju Alfonzu in Beren-] guerjevi vladi. Glavni vhod v univerzo so zabari-kadirali, in ko je skušala policija vdreti v poslopje, so jo sprejeli s kamenjem in kroglami. St rajku je dala povod aretiracija profesorja Fernanda de Los Rios. Posebna dijaška deputacija se je opravila k prosvetnemu ministru, hoteč ga naprositi, do bi profesorja izpustil in obenem ž njim tudi enajst dijakov, ki so bili aretirani tekom nemirov dne 1 5. decembra. Minister ni hotel deputacije sprejeti. Pol ure nato je bil proglašen generalni štrajk. Položaj je bil še poslabšan, ker so se mladi mo-narhisti zaeno z legijonarji obrnili proti študentom. Policija je tudi monarhiste razgnala. Tekom opoldanske ure so bili nemiri najmočnejši, čemur je dal povod profesor Jose Yanguas, ki je bil minister v kabinetu pokojnega diktatorja Primo de Rivere. Skušal je pregovoriti študentje, naj se vrnejo v šolo, toda v odgovor so začeli metati kamenje na balkon, raz kojega je govoril. Pri tem so kričali: — Proč s kraljem Alfonzom! Proč z Yanguasom! Smrt Berengueru! Madridski študentje so podpisali izjavo profesorja Franchese Romasa, v kateri pravi, da kralj noče rešpektirati ustave ter da študenti nimajo nobenega vzroka še naprej študirati ustavno pravo. Za jutri je napovedana velika dijaška demonstracija pred kraljevo palačo. Republikansko gibanje se je po Španiji vedno bolj širi. Dobropoučeni krogi domnevajo, da kralju ne bo preo3tajalo drugega kot odstopiti v prilog prestolonasledniku. Vprašanje je seveda, če bodo revolucijonarji s tem zadovoljni. CLARK0VA ODLOČITEV NA PREIZKUŠNJI Vlada je izjavila, da je bila ustavomočnost 18. amendmenta odločena že prej. WASHINGTON, D. C., 22. j an. — Pred zveznim najvišjim sodiščem se je pričel proces proti odločitvi zveznega sodnika WUliama Clarka. ki je preglasil osemnajsti amendment kot protiustaven, ker baje ni bil tj- j tifictran na primeren način. j Soglasno z izvajanji sodnika Clarka bi moralo biti ratificiranje izvršeno potom ljudskih konvencij posameznih držav, ne pa petom državnih zakonodaj. Odlošitv glede usode vse prohibi-cijske zakonodaje izvršena v par tednih. Za vlado je izjavil generalni solicitor Thacher da je bilo vprašanje U3tavomočnoi;ti že rešeno od prej-( šnjih odločitev najvišjega sodišča \ in da je stvar kongresa določiti vrsto ratifikacije amendmentov. Takoj v pričet ku razprav je odstopil t vrhovni sodnik Hughes od slučaja j ter pripomnil, da je že preje zavzel stališče glede tega vprašanja, ko je moralo vrhovno sodišče pred enim desetletjem odločati o tem. Veliko zanimanje je opaziti za ra^ravo. Dosti kongresni kov je navzočih. V mali sodnijski dvorani je bilo komaj jh-ostara za vse, ki so hoteli biti navzoči. Newyorska odvetnika Cohen ter Se Wan sta pledirala za vzdržan je odločitve sodnika Clarkra. STRASEN VIHAR V ČRNEM MORJU JAPONSKA IN AMERIŠKO _ PRISELJEVANJE! Dosti parnikov j e bilo -----------_--| raz^itih in povzročena Japonski ministrski pred- j je bila velikanska ško- sednik Sidehara je rekel j da# _Tudi Palestino je da je londonska mor- j obiskal vihar. nariska konferenca od-;- pravila možnosti tekmo-vanja med narodi. ! ISTAMBUL, Turčija, 22. jan. -i Vihar divj-a že štiri dni na Črnem : morju in očividci ga opisujejo kot ; najbolj strašnega v zadnjih tride-TOKIO. Japonska, 22. januarja. -jsetlh leUh Danes po^jo, da div-Baron Kijuro Sidehara, poslujoči j ja ^^ . nc2man|jšario silo> japonski ministrski predsednik, je} velikanki valovi so uničili vse izjavil danes pri Govorjenju 59. zborovanja japonskega deželnega zbo- MACD0NALD0V KABINET SE JE VZDRŽAL Vlada je dobila udarec pri glasovanju glede šolske predloge.— Poznejše tretje čitanje je prineslo zmago delavskemu kabinetu. INDIJA ČAKA GANDHIJEVEGA ODGOVOR Vsi pričakujejo njegovega odgovora na izjavo MacDonalda. — Ustavljen je ali nadaljevanje pasivnega odpora je odvisno od Gandhi ja. NEW DELHI, Indija, 22. januarja. Vsa Indija pričaikuje danes napeto i*a, da vodno- zasleduje z največjo i lo razbitih in škodo se ceni na ne- pezornestijo ameriško priseljeniško!^ polOTico milijona. dolarjev. vprašanje. r>va turška tovorna parnika šla Obstoječa priseljeniška postava ' najbrž ^^ izključuje Japonce ter Kitajce od PO EVROPI SE ŠIRI INFLUENCA V veliki Britaniji ni bilo še nikdar toliko slučajev influence kot jih je v sedanjem času. LONDON, Anglija, 21. januarja. Influenca se je strahovito razširila p j vsej Veliki Bri.aniji. Povprečno umre na teden po sto oseb. Dvesto vojakov, ki so se udeleževali vojaških vaj pri Alderhotu. so morali odvesti v bolnico. Vseh se je lotila influenca. Ta b:jezen ni bila baje Ae nikdar tako razširjena po Angliji kot je zdaj. Zdravniki domnevajo. da je influenca v zvezi s stru- penimi meglami, ki so se pojavile pred kratkim irad Belgijo. i BERLIN. Nemčija. 21. januarja. — Število bolnih vsled influence se vsak dan poveča za kakih šeststo slučajev. Zbolela sta tudi takoimer novani finančni diktator Hans Cen-stein in nadomestujoči župan Scholtz. PARIZ, Francija, 22. januarja. — Influenca se je razširila po vsej Franriji. V Seine departmentu je zbolelo deset odstotkov oseb, ki so ushižbene pri brzojavu. Iz Španske porcčaijo, da je obolelo na influenci deset odstotkov me i i nega prebivalstva. Bolna sta tudi kraljica,in prestolonaslednik. Podobna poročila prihajajo tudi iz Italije. ZAMORCA NAMERAVAJO LINČAT1 Oblasti so dale zamorca, ki je obdolžen umora, odvesti v drugo jetrnš-nico, ker ga je hotela drhal linčati. HOPKINSVELLE, Ky., 22. jan. — Tukajšnja jetnišnica je danes močno zastražena z ojačenimi stražami in strojnimi puškami, da se prepreči eventualni l nčarski napad. V ječi se namreč nahaja zamorec Sam McGee, ki je z nekim svojim tovarišem napadel 28-letnega Char-lesa in njegovega tasta. Med napadalcema in napadenima se je unel boj, v katerem sta bila uamrčena Charles Clark in McGee-jev tovariš. McGee-ju se je posrečilo pobegn:-ti, pa je bil porzneje aretiran. Oblasti so se bale zapreti ga v domačo ječo in so ga odvedle v tukajšnje zapore. Včeraj je vdrla ljudska drhal v mestno ječo v Paducah, kjer sc je za vrši umor. Ker niso našli McGee-ja so se mirno razšli. Oblasti so u-verjene, da ga b:»do prišli sem iskat in vgleiteg-a so izdale velike varnostne odredbe. rednih kvet. Pripušča le japonske dijake. Orijentalski narodi pa so bili že dolgo časa kamen izpodiike pri •ameriškemu narodu. — Naši prijateljski odnošaji z na* redi Evrope ter Amerike so bili do-sedaj zadovoljivi tei* se bedo neprestano jačili, — je rekel Sidehara. — Ameriška priseljeniška postava že dolgo žali naš narod. — Vse nadaljne razvoje in poročila bomo zasledovali z največjo pozornostjo. Baron Sidehara je pričel s tribu-tom za londonsko mornariško konferenco iz leta 1930. Rekel je, da odstranja slednja ne-varnoe^i konkurenc med narodi, posebno pa med Japonsko ter Združenimi državami. Istotako so tudi u-vedeni prijateljski odnošaji med Kitajsko ter sovjetsko Rusijo. To je razvidno iz dejstva, da je vrglo morje na suho več trupel. Vihar s silo tornada je pihal včeraj preko Črnega morja. Brzojavna zveza z notranjostjo je bila pretrgana. LONDON, Anglija, 22. januarja. Delavska vlada psd vodstvom angleškega ministrskega predsedniku odgovora Mahatne Oandhlja, ki je pristaniške naprave v Zungoloku.(MacDonalda je doživela včeraj zve- interniran v jetnišnlci v Jerode. To Veliko število majhnih ladij°je bi- čeT Poraz Pri glasovanju glede šol- b;> odgovor Gandlja na izjavo Mac- ske predloge. Donalda, ki je rekel, da je za kvali- Zmagala pa je pri tretjem čitanju ficlrani dominiJski Status, z večino 18 glasov. ( od njegovega odgovora bo odvis- Predloja bo sedaj izročena zb^r- no, če bo ustavljena, nacijonalistič-nici lordov. na kampanja pasivnega odpora ali Takoj po prvem glasovanju je iz- če ss jo bo vodilo ncjpreJ s podvo-javil MacDoiiald, da ni involvirano j eno silo. n:kako veliko vprašanje in da bo o- ^ Danes so pričeli računati z mož-stala vlada na krmilu. nostjo, da se oprosti 50,000 poli tic - Poraz je bil posledica tega ker je nih jetnikov Indije. To se je izvede-bil spravljeno na površje versko lo, ko se je pcdkralij lord Irwin že vprašanje. j pečal s tem vprašanjem. Kakorhitro je postal znan izid ob koncu indijske konference :e glasovanja, so pričeli konservativci izjavil MacDonald, da je vlada pri kričati: i — Odstopite! i MacDonald se pa | nj ihov poziv. JERUZALEM, Palestina, 22. jan. Silen vihar je obiskal včeraj to deželo, in ko je ponehal, je bilo opaziti veliko uničenje. V Haifi so bili razbiti na dolge milje varnostni zidovi in preplavljen je bil tudi dolg del tračnic. Električni drogi sj bili porušeni. Pristanišče Jafe je nudilo danes sliko razdejanja. Trideset manjših ladij se je razbilo. Številni drugi uradi so bili preplavljeni. Veliko škodo je trpel pridelek oranž. ni zmenil za KAJ ZAHTEVAJO NEZAPOSLENI Prebitek v blagajni i n denar, ki je namenjen v vojaške svrhe, naj se u-porabi za podporo nezaposlenih. DENVER, Colo.. 22. januarja. — cija že dvajsetič brez vlade. — Socijalisti nočejo podpirati kmetov. PARIZ, Francija, 22. januarja. — * Danes je bila končana kratka in Več kot -iAoč moških, žensk in otrok viharna karijera francoskega vlade, je danes prišlo v senat, kjer je zbo- kateri je načeloval ministrski pred-rovala gornja zbornica assemblyja sodnik Theodore Stoeg. države Colorado. Tam so zahtevali,} Ministrstvo je rfeignralo zastran naj se takoj uporabi za nezaposle- kmetskega programa, katerega nine sedemstotisni dolarjev. Toliko so hoteli socialisti podpirati, znaša namreč prebitek v blagajni. | Francija je izza konoa vojne zdaj N-,da«je so zahtevali, naj se upo- že dvajsetič brez vlade. pravljena dati jetnikom prostost, če bo dobila zagotovila, da bo vladal od zanaprej v Indiji red in mir. Kot znano, stoji Gandhi na stališču, d*a bo govoril le takrat, ko mu bo dal Vse indijski kongres dovoljenje za to. Gandhi je preživel skoro ves včerajšnji in današni dan s študir^njem izjave angleškega ministr. predsednika. i Listi vseh barv zahtevajo od vhi-speče potnike V spalnem de, naj izpusti Oandhija in druge VOZU in odneslo nad Šest člane da omogoči rft ta nač'n resno ter prosto raepravo glede uveljavljen ja resničnega in pravega miru v Indiji. BELLEFONTAINE. O., 22. januar-J Vsi poudarjajo, da more priti Ja. — Danes se je pojavil na "Big odgovor GandMJa le po treznem Four" vlaku, ki je vozil iz Detrolta preudarku, proti Cincinatiju šest dobro obaro-I | l . p ! ženi h roparjev. Stopili so v predzad- izza konca vojne je r ran- j ni puiiman vagon, zbudili potnike tere so zbudili iz sladkega spanja. MINISTRSTVO THE0. STEEGA RESIGNIRAL0 DRZEN NAPAD NA EKSPR. VLAK Sest roparjev je napadlo tisoč dolarjev. iter jim odvzeli šest tisoč dolarjev. Pet jih je pobiralo denar in drago-Roparji so bili za svoj drzen čin cenostl, šesti je stal pri vratih in popolnoma prpravljeni ter so delali držal v rokah revolver. Ko so opra- z veliko spretnostjo. Na vlak so se utihotapili najbrž v Carey, kjer se je moral strojebodja preskrbeti s premogom. Stopili so v predzadnji vagon, v katerem je bilo šest potnikov, ka- vill svoje delo, so pookakall z vlaka. Ko je dospel vlak semkaj, je vla-kovodja obvestil oblasti. Več pomožnih šerifov ln železniških stražnikov je začelo zasledovati zločince, o katerih pa ni nobenega sledu. rabi za nezaposlene 'tudi vsoto, ki je določena za vojaške svrhe. S tem denarjem zavarovanje preti Vladna predloga, naj se zviša ceno žitu, da bodo francoski kmetje naj se o.Tnuje'kraje uspevali, je bila poražena z nezaposlenim. 293 glasovi proti 283 glasovom. NAKAZILA B Onim, ki so brez strehe, naj bo na j Socialistični poslanci, ki so do-razpo>aigo dvajset orožarn države daj podpirali vlado, niso hoteli gia- ANA PAVLOVA UMRLA HAAG, Holandsko, 21. .januaj-ja. — Slavna baletna plesalka Ana Pavlova je nevarno zbolela. Zdravniki so dognali, da ima unetije prsne mrene. Najprej se je poj*jrvila influenca, katero je pa srečno prestala. Bas ko je hotela nastopiti s v? j o turnejo po Ho lands ki je nevarno znovo zbolela. HAAG, Holamdska, 22. januarja. Slavna ruska plesalka Ana Pavlova je danes podlegla pljučnici. Stara je bila šestinštirideset let. ČEDEN" MAHARADŽA Colorado. * sevati za njen predlog. Podg^verner jim je odvrnil, da poševni red države ne dovoljuje razpravljati o teh zahtevah. Navzlic temu so bile pa zahteve IICAnFPfll NA PfWI FHIPA v senatu prestane, nak-r so se de- UJUULTULWA lUOIXVlLA menstranti mirno razšli LJUBOSUMNOSTI TULSA, Olka., 22. januarja. — Mrs. Ashbury Endi^ott, žena zna-BOMBAY, Indija, 22. januarja. —|negu arhitekta je oddala danes dva Prod par leti se je poročil maha- strela v 28-letno študentko Charl-ridža Indore Rao Hilkar z Ameri- sie Caudell in jo smrtnonevarno ra-kanko Nancy Miller, s katero živi n'la. zdaj v Švici. Njegova poreka je j Miss Saudell je dospela s svojim vzbudila >po vsem svetu veliko sen- avtomobilom v bližino univerze. Na-zacijo. Zdaj je pa naperila proti enkrat je stopila k nji Mrs. Endicott njemu Indijska pevka Rejipurkar in ji začela očitati da je uničila nje-tožbo. Za vse, kar ji je hudega sto- no zakonsko življenje. Miss Cau-rll, zahteva sedemdeset tisoč dolar- deli je stopila iz avtomobila, pogra-jev odškodnine. bila debel, železen drog in šla pre- Pevka pravi, da je njo in njeno teče proti Mrs. Endicottt. Slednja je hčer zapustil, ko se je polastil vse- sprožila in jo ranila. Nato sta se ga njenega premoženja. Nato je dal začeli ženski ruv^Jti. Med tem se je obe vreči v ječo. v kateji sta bili revolver drugič sprožil. Miss Caudell ena jst let. Izpustili so ju šele, ko se je padla na tla. Krogla ji je prodr-je zavzel za nJju indijski podkralj, la prsi. Odvedli so jo v bolnišnico. S svpjo sedanjo tem Nancy se Zdravniki imajo le malo upanja, da maharsdta baje dobro razume. - bo okrevala. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOCtfO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO I Din 500 .................. ... $ 9.35 Din 1000 .................. .... $ 18.50 j Din 2500 .*................. ... % 45.75 ; Din 10.000 .................. . $180.00 V ITALIJO Lir 100 .................. $ 5.75 Si 1.30 Ur 300 .......................... $16.80 Lir 500 ............................ $27.40 i Ur 1000 ............................ i $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, z» $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, st $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.25. Zft Izplačilo večjih zneskov kot sgor&j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še bolj Se pogoje. Pri velikih nakaad lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank a 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone BArelay 7—0380 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 23, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In 17. S. A. "Glas Naroda" —im i, ii»r ............................................— , rl Owned and Published by OJLOYKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Trea*. Place of bualnees of the corporation end addresses of above officers: 81« W. lftth Street, Boreaf h ef Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Iz Slovenije. Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja Ust sa Ameriko Za New Yortc ca celo leto In Kanado ........................$6.00 Za pol leta ----------------------------43jOO Sa četrt leta -----------------------------41.50 *7JOO Župan Anton Pogačnik umrl. 5. januarja je umrl ipo dolgotrajni bolezni v najlepši moiki dobi. star šele 48 let župan mes>~a Radeče Anton Pogačnik, Pokojnik je dokončal gimnazijo, nakar se je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, vendar pa šludij zaradi bolezni ni mogel dovršiti. Zato se je vrnil domov in prevzel mKn in posetvo. Nekaj časa Za pol lota ...................................$350 |je Pokojnik v Radečah občinski Za Inozemstvo za celo leto_______$7.001 tajnik, od le£-a 1924 pa župan in taj- Za pol leta ..........................~.......$3.50 Subscription Yearly $Aj00. Advertisement on Agreement. ______"Glas Naroda- Izhaja vsaki dan izvzema nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21* W. ISth Street, New York, N. I. Telephone: Chelsea BC78 PODPORA NEZAPOSLENIM Senat Združenih držav je sprejel s preeejšnjo večino predlog, naj se da fannerjeni, ki so bili lani v sled su-še prizadeti, petindvajset milijonov dolarjev podpore. Predvsem pridejo vpoštev farmerji po jnžnili drža-vak, kjer jim je suša uničila skoro vse poljske pridelke. Značilno je, da je bila Hooverjeva administracija odloeno proti tej predlogi. Se eelo v dvanajsti uri si je na vse kripljc prizadevala odgoditi odločitev na nedoločen eas. Uowj>od Hoover je namreč, kot so tudi skoro vsi voditelji Ameriške Delavske Federacije, odloeno proti temu, da bi kdo sprejemal podporo ter bi ne mogel ničesar dati v zameno. Gospodje Hooverjevega tipa pa ne vedo, oziroma nočejo vedeti, da plačajo kapitalisti delavcu le del njegovega resničnega zaslužka, dočim spravijo ostanek povsem mirne vesti v svoj žep. Z ozirom na to je zadnja Hooverjeva akcija zelo zagonetna. Imenoval je namreč poseben komitej, ki bo pobiral v imenu Rdečega križa ter s vsoto, ki bo na ta način nabrana, pomagal trpečim fannerjeni in brezposelnim delavcem. ' Ali ne predstavlja denar iz te zbirke miloščine roma podpore^ nik. Z .i radi svojega mirnega In s:m-p» tčnega značaja si je pridobil pokojnik vseobče spoštovanje in ugled. Kap jo je zadela na obisku. 5. januarja že v precej poznih večernih urah je prišla na obisk k o-bi tel j i Ludovika Poljanca 40 let stara meščansko oblečena ženska Nena doma pa je posetnici postalo slabo, da se >je zgrudila na tla. Poljančevi so poklicali reševalno postajo, ki je oncmorlo žensko spravila na avto in jo prepeljala v bolnico. Nesrečni-ca pa je še med prevodom umrla in ji v bolnici niso mogli več ponra-gati. Zadela jo je srčna kap. Truplo tragično preminule ženske so izročili mesemu pogrebnemu zavodu. ki jo je prepeljal v mrtvašnico kč Sv. Krištafu. Njenega imena še niso mogli tigolovlti. Kakor se domneva. je bila pokojnica uslužbena kot pletilj ka pri nekem pletilskem podjetju. Sumljiv slahoumnik. Pred palačo uprave na Bleiweiso-vi ccsti se ;sposobne za delo. stopajo, v splošnem naj pa vse pri začel posebno štetje nezaposlencev j Razred D: Osebe, ki imajo delo,-starem ostane 'Census of Unemployment) v dvaj-;ali začasno ne delajo radi bolezni' Hvala Bogu. jaz sem žc mislil. ii; setcrici posebno izbranih mes;. Svr- ' al", nezmožnosti. : bo kaj hujšega. ha tega štetja je, da se ugotovi, ka- i Razred E: Osebe brez dela. ki ne 1 Če bo pa tudi vbodoče tako kot ko fr-c je položaj nezaposlenosti spre- j iščejo dela. ;je bilo dozdaj, ne bo ameriškemu menil cd minolega aprila, ko >e jej Razred F: Osebe, ki imaj;> •• :o. na odu manjkalo pijuic. vršilo splošno ljudsko štetje. To;ali začasno počivajo vsle.l lastne! štetje se bo vršilo na en\l< način j volje. j kot nabiranje podatkov povodom j Razred G: Osebe, ki imajo delo | zadnjega ljudskega štetja V tc svr-jin dobivajo plačo, dasi začasno ne' Pcrcjilo pravi, da bodo v Vaiiv-iui-ho določeni uradniki b^rtc šli ,d l;i- ! delajo. skem mesta zgradili veliko tobačno še do in ugotovili zaposlenost: Prebivalstvo teh dvajset mea . v'tovarno. v raki družini. Mesta, kš so b.la iz-izbrana v svrho teg?. štetja so. Boston, New York, Brooklyn. Buffalo Philadelphia, Pittsburgh. Daytcn. Cleveland, Detroit. Chicago, Duluth. Minneapolis, St. Louis. Birmingham. New Orleans, Houston. Denver, Seattle, Los Angeles, San Francisco. Jt , , Nabrali se boao'pcdatki glede vsa- tenh se je eden skoro gotovo pola- . _ ^ .__. . . . , „ . , ke osebe, ki navadno dela za zaslu- til njegove lovske puške. Nato sta odhitela ':akoj obu pred hišo. vendar ni bilo tam ne o t rek pa žsk, pa ni delal na dan pred priho- ^ j dom števnega uradnika, ako je bil , ta dan delovni dan. "Delovni dan nikogar drugega. Hitela sta v vas in povedala, kaj se je zgodilo. Takoj obveščeni orožniki so nemudoma uvedli preiskavo, ki pa zaenkrat pred štetjem" je bil vzet za podlago, da se določi obs.oj nezaposleno;-.«. kajti v mnogih slučajih bo j , ... moral urrtdnik dobiti te nodatke od c m mela nekakega pozitivnega u- . kateiiih se bo vršilo štetje nezapc- j Upa"! je. da t?cdo izdelovali v nji slenesti. znaša skoraj 22 milil-nov sa.no larjke cigareto. Kaj.i dim iz ljudi po zadnjem ljudskem štetju ii« r. ki ga zadraja leta pihata Mus-tedaj je štetje ugotovilo nezacosle- j solini in Vatikan Italiji in svetu nost pri skoraj 810.000 osebah ozi- j pod nos. je malo premešan. In ni rema celega prebivalstva. V posebno prijetnega duha. vsej deželi je ljudsko štetje pfka- j zm.Io v a.prilu nekaj čez 2.500,000 ne- j * zaposlenih oziroma približno dva j odsto vsega prebivalstva. j Pravijo, da je ljubezen luč tega Dolžnost je vsakega, da sodeluj*. I sveta, kolikor mogoč.e z nabiranjem t.*ga j To je resnično v gjtovih prime-f-i efija. Nezaposlenost je prcblei«i. ki, nh teda ne v vseh. ga je treba rešiti in njegova rešitev; Takoj prvi mesec po poroki 7ač-[je odvrsn-i v mnogih pogledih od;nota mrla-da pcročcnca d'bivati ritega. da se doznaio dejstva V to!ču:ie za gvs in za elektriko, svrho se vrši to štetje nezaposleno- ] sti. | spena. Navzlic tmu pa se zdi, da! je z?gonctni strel narekovala maščevalne at nCkeg-i vaščana, ki je ho- ' ženske doma, ko so moški člani brž- kone izven hiše. Ti utegnejo 'biti na I delu oziroma na iskanju dela in žen-' sk-x doma ne more vedeti, da-li so c-ni ta-isti dan dobili kako delo, pač pi navadno prav dobro ve, da-li so Ranjcnko so še ponoči naložili na delali -prejšnji dan. ves in jo prepeljali v IjubLiansko; Prejšnji bodo pokazali, da-li vs3-rološno bolnico. te! morda pogoditi koga drugega v hiši. Tja so pripeljali tudi 45-letno Marijo Kavčnikovo ,ženo posestnika iz Vnvnjih goric, ki je davi padla na GLAVNE AMERIŠKE INDUSTRIJE! 10 PJlC jC bl> "CkaJ Sl°" i venskih slamnikai-jcv farmat v ro- Stat stiku tovarn leto 1929 jclrcnji del države New Ycrk. Nrkate- bila že dovršena. Podatki izkazuje-j ri so že kupili farme, nekateri jih jo, da tekom 12 mescccv je £ kupna 'bo>do vkratkem. vrednost industrijalnih produktov | članu: kv.rji prihajajo bolj in bolj v Združenih državah znašala več j do zaključka, da je seno še vedno . , w . kot $64.417.000,000, kar je 10.7CČ več 7a par procentov bolje kot pa slaka zaposlena osoba navadno dela ___,, . , . .nn„ „ . . ' , vrednosti kot v le u 1927. Zadnje ma. ra zasluszk, kak je ta posel m v ka- . . .... _„, . i . . . . . ... ,L ..... , , , ljudsko štetje je navedlo 331 mdu- : Samo z mufan eni je križ. ki mdustrwi. ;t«udi dali ima sclcli ka- ... .. . , . . \ „ . ...... sorij. Tri izmed teh so imele cez tri i Ko je bil zadnjic Mike Sclan iz FIv Creeka v New Yorku ter jr s svojim velikim trukom mufal nckc- k-i mdustrjji. i^udi dali ima sploh ka ko delo sedaj. Ako ima kako stalno noso. MOLOTOV 0 GOSPODARSKI IN ZUNANJI POLITIKI RUSIJE ... _________ . . ....... . bilijone dolarjev produkcije, tri so . . . , , delo, ga bodo vprasah. koliko ted- - ___... .. . . , 4 _ .. domačem podu in si zlomila levo . , . , ... .i imele produkcijo od vec kot 2 bi- nav zs dela rra istem, zakaj n-'. bil!..^__ . ... . . , „ „ . , : ljona do.urjev vrednosti in osem ga rojaka iz Brooklyna na famv;. m na delu predhodnega delovnega toiustrij ve, kot en wlJon> 1 dne. da-li izgubi dnina ker iu bil! Največjo vredn0£Jt produkcije je na delu. kolilio dni je delal zadnji.. . . J ^ imela industrija avtomobilov, vštev- teden in koliko ur na teden dela.;.. . , ... . . , ... ., ; si industrijo avtomobilskih pntik-_ i3ko "full-tune". Ako doticruk ^ ^^ produkdja zna|a_ --; nima sploh nikakega dela. bo vpra- ^ $5 263 000 000 BUo je 242 avto. Na tretjem zasedanju centralne- daljni uspehi, se mora delovanje so- žan' da_l1 Je v stanu dela'.i. ^^ | mebilskih tovarn in 168 tovarn za a izvršilnega odbora je predsednik | vjetcv .temeljiteje reorganizirati. ^ ^ 1 izgotavljanje kočijnikov in avtomo ■ sveta ljudskih komisarjev Mole tov j O zunanje-političnem položaja je dela m zakai Je sv°Je za nje , bilskih delov. Skupaj je ta. industri- ° " "jopozai-jal na uspehe preteklih dveh (izjavil Molc^ov, da gradi Sovje-ska ; del°- da»*«kov bo^aiinela 46°.°00 zapcslen'h ljudi. i let petlenega načrta, ki pričajo o j unija scoijalizem glede na x>oostri-• z nabiranjem e po ^^ov^^ o 1 Za industrijo prihajajo klav- \r tem slučajll trrc res za plusjaeeuji' luiludarov .velikanskem razvoju celc kupnega tev mzrednega boja in ojačene so- Census Bureau ime m i nice. t. j. mesna industrija. Produk- '' vražnosti kapitalističnega sveta ter ki nudlle ,jasno sUko cija je znašala skedaj 4 bilijone do- * ks^ti ne bodo na dočim bi vsota, ki bi jo dovolil koiigivs, uv ix>iucilila Iliri' g^darstva v Rusiji ter se je bavu . 1 z nalogami v tretiem leitu t.f^a-i na- poniževalnega. z nalogami v tretjem letu teg-?. na črta. ki bo za razvoj so: lede na vedno večjo nestalnost nezaposlenosti, cijalistične- mednarodnih odnošaijev. Svetovna raapolago le podatki lr Newvorski republikanski kongresilik La Guardia je ga sektorja gospodarstva izredne | kriza pestaj-a vedno večja ter bD o- ijotel pred par tedni doseči, da bi del oneiai denar ia ki , ^žnesti. opozarjal je na naloge po- čividno v ie,u 1931 dosegla svoj vi- 0 ' ^ jsameznih panog gospodarstva terišrk. Z nekaiterimi državami se raz- nameravajo dati fanuerjem, dobili nezaposleni delavci. Njegov poskus se je pa izjalovil, in 11a nezaposlene se 111 i letu 1931, da se pritegneta 2 milijo-j liiliče oziral. Ali bi ne bil čas ponovno apelirati 11a kongres in sicer izključno le v interesu nezaposlenih. Stiska postaja od dne do dne večja. Izgledi na izboljšanje gosj>odarskega položaja ginejo s tako naglico, da m niti Hoover ne upa več prerokovati .skorajšnjega oživi jen ja industrije. Napočil je čas, ko je treba nekaj storiti, da ne bo Jo vsled slabe prebrane delavske moči popolnoma podminira-ne, kar bi imelo u^odepolne posledice za vso deželo. craačil kcit najvažnejšo nalogo vjvijajo odnašali zlasti trgovinski na novih delavcev v gospodarstvo Svet ljudskih komisarjev pripisuje načrtom gospodarstva v letu 1931 velikanko važnost, kar izhaja že iz dejstva, da je Sovjetsga unija stopila v dobo soeijalizma. Za tretje leto določene naloge zah'evajo sana- Rusije normalno, odn:.šaji. Med te d:l\ ve spadajo predvsem Nemčija. Turčija, Italija. Anglija. Švedska, Japrr. ka, Perziju in Afganistan. Na kenou -je Molc-cv opezarial na trezuspešn-jt dela pripravljene ra-zor^žitvene 'kom-sije, kar zcpcit dc- glede števila nezaposlenih marveč tudi glede drugih važnih okolščin nezaposlenosti. N-a podlagi tega štetja se bo dozna-lo. kako in v kakem obsegu se giblje nezaposlenost v raznih industrijah v tipičnih pokrajinah Združenih držav. Raz vi delo se bo, v k^kem razmerju sedanja kriza priz-adeva izurjene in navadne delavce, pisar-n'?ke delavze in druge poklice. Mogoče bo tudi tabulira-ti podatke po starosti; trdi se iravadno, da človek. ZAKAJ »o naie vloge vsaki dan večje, In pa — ZAKAJ M število naših vlagateljev vsak dan veča in množi? ZATO, ker J« denar pri nas naložen VARNO; —— naše bančno poslovanje je pod ptrogim nadzorstvom državnega bančnega oddeL ka, in pa —. 1 11 ZATO, ker se P" nas naloženi denar lahko ve. dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. SPECIAL IMTER33T DSFARTMEVT Sakser State Bank NEW YORK STATE DEPOSITORT 82 Cknrtlaadt Street fff TOBS, V. T. kazuje vedne večjo nestabilnost ka- je srednjo starost, izgub- cijo celokupnega aparata. Uspehi j P1 -Etičnih držav, ter r poudarjal, lja slažbo CZiroma ima teakcfče v do--ccijalisbičnc obnove ramčijo vstep da ZahteVa, ^VfltCV nal°5 Sovjct": bivanju dela. To je morda re5. ali ^'^e unijo utrditev mera in Ojaccnje. . i« r*> nabralo nad 800,000 moških in ženskih članov, ki redno plačujejo svojo članarino, in ustanovilo samostojne krajevne podružnice v okoli 3000 krajih. In leto za letom se vrši okrog 4000 propangandnih shodov. Posebni odbori in oddelki lige so v stalnem stiku z vzgojnimi oblastvi, z verskimi organizacijami, s tiskom radijem, filmskim svetom in, industrijskimi udruženji. Tudi večina članov angleškega parlamenta, večina, ki po atevilu mnogo prekaša sedanjo vladno večino, je v ligi in obvezana, da v mednarodni politiki zastopa načela in nazore lige. Uspeh tega udruženja je torej brez dvoma ogromen, ako ga primerjamo s prejšnjimi podobnimi društvi, katerih delovanje je bilo večinoma brezplodno zaradi njihovega nejasnega programa in predeč obširnih aspiracij. Da je liga sedaj preživela vse krize, se razmahnila v sedanjem obsegu in premagala oviro za oviro, je v prvi vrsti treba pripisovati dejstvu, da je vedno imela svoj jasen cilj. Bila je odločena, da„>tudi Nemčijo pril pelja v Društvo narodov; vedno je vztrajala na stališču, da bo prestiž Društva narodov mnogo večji, če se bodo rodnih zasedanj udeleževali ministri zunanjih zadev. IŠČEM svojega moža MARTINA MIRTELJ, ki se je naha-jal v marcu lunskega leta v Colorado Springs, Colo., baje v bolnici, od takrat ni več glasu o njem. Ce je komu znan njegov naslov, naj mi ga blagohotno pošlje. — Neža Mirtelj, Gornje Lakonice 15, p. Novomesto, Jugoslavija. * l 2x 23&24> BORITE SE PROTI NEVARNOSTI ZIME smehljajoče z v Trinerjevim Grenkim Vinom Pi Chicago, III. — Trpel sem na zastareli, uporni zapeki in podvr zen sem bil prehlajcnju, kakor tudi drugim boleznim, katere prinaša zimski čas. Poskušal sem različna zdravila in krogljice, toda vse to ni moglo mojega stanja izboljšati tako, kot ga je Trinerjevo grenko vino. Sedaj ga rabim redno, in vsi moji prijatelji so popolnoma zadovoljni z Trinerjevim grenkim vinom— Adolph Rys." Telo, katerega želodce t rpi na zapeki, se v zimskem rasn bori proti pretežnosti. Kri je zastrnpljena o.I preobilih zaostalih snovi, sree oslabi in nevarnost bolezni je zelo poveeana. Vživajte redno Trinerjevo grenko vino. Ono vam bo izeistilo drobovje in odstranilo vse zaostale snovi, ki zastrupljajo vaš sistem; povrnilo vam bo dober tek in porntili se bost'-zopet trdnim. Ako trpite na zapeki in iieprebnviiosti; imate plin v želodca glavobol, slabo sap... ako ste nervozni, nimate trdnega spanja in se splošno po. čutite slabim, tedaj boste začudeni, kako Trinerjevo grenko vino hitro odpravi take nerednosti. Vsled tega ga zdravniki priporočajo. •i vseh lekarnarjih. SEDAJ V DVEH VELIKOSTIH KRATKA VSEBINA ZANIMIVIH KNJIG Vodnikova pratika — je največja in najpopolnejša. Tudi letos je skrbno opremljena. Za prilogo ji je slika Gospe svete, najlepši spomin na desetletnico nesrečnega plebiscita. Pratika je — poleg običajnega koledarskega gradiva — zopet prava ljudska čitanka. Njeno nekoledarsko vsebino otvarja novoletna pesem Mirana Jarca. Dr. I. Lah se vrača k časom Vodnikovih "Novic" in nas v članku "Osman Pasvan - Oglu" seznanja z osebo takrat slovečega u-pornika, ki je bil eden izmed znanilcev pešanja turške državne moči. Ivan Michler piše v članku "Čari podzemlja" o raziskavanju naših podzemeljskih jam. Dr. P. Breznik seznanja čitatelja z mednarodnim zračnim prometom v zvezi z jugosl. prilikimi in nepri-likami, agronom A. Jamnik pre-motriva vlogo reklame v kmetijstvu. J oso Zidarič odkriva zastor s sveta lutk in daje lutkarjem dobrin praktičnih navodil. Slede članki: Higijena kurjenja in zračenja (SI. Koželj >, Radio na južnem tečaju (Dr. P. V.i. O modernem pe-rutninarstvu «A. Jamnik), Črni sužnji (T. S.i, Stanko Trček pripoveduje O novostih v zrakoplov-bi, dr. Fran Mišic vodi čita-telja križema po vzhodnem Poborju, lepem, a še premalo znanem gorskem svetu zelene Štajerske, Viktor Novičar razjasnjuje vprašanje potresov, Ivan Matičič obuja v daljše m leposlovnem sestavku spomine na Koroško, dr. Jože Rus pa objavlja spomine starega Mengša (J. Trdina).. Številko zaključujejo razni članki praktičnega značaja in vse polno drugega gradiva, med ate-*rim ne smemo pozabiti dr. Vidica članek o vsesokolskem zletu v Beogradu in kotička za mlade čita-telje. Ilustracije so po večini na posebnih prilogah v bakrotisku: 8 listov je izpolnjenih ž njimi. V tem oziru prekaša letošnja Vodnikova pratika vse prejšnje. Vsebino je vešče uredil družbin tajnik dr. Pavel Karlin. Za slovensko ljudsko knjigo nenavadna, a zelo učinkovita in vse skozi sodobna je naslovna stran knjige dr. Pavla Brežnika — "V senci nebotičnikov" Že naslovna stran pove, v kakšen svet nas vodi pisec te knjige. Zedinjene države amerike pomeni-višek sodobnega kapitalističnega razvoja: bogastvo, velemesta, način življenja, dela in mišljenja daje severni Ameriki značaj svojevrstnega sveta, ki danes finančno obvladuje vse celine našega planeta. V Ameriko je do nedavnega odtekalo odvisno ljudstvo iz vseh evropski h dežel. Pisec je v 20 po- glavjih opisal Ameriko od raznih strani, nje mesta in deželo, njene tovarne in razne kulturne naprave. Knjiga se eita prav gladko, je mikavna do zanjega. Docela drugačen svet nam odpira naslednja-knjiga: "V džunglah belega slona" Tu so džung-le Zadnje Indije s svojo "divjo, a rajsko lepo" naravo, ki se je človeška omika skeraj še ni dotaknila. Svet belega slonn, tigrov, tropskih kač, primitivnih ljudstev. Budhovih svetišč itd. Avtor knjige je inž. Ferdo Lupša, slovenski potovaleč, ki je prehodil ves Siam in bival dolga leta med plememi Zadnje Indije. To je njegova prva knjiga, v kateri nam pripoveluje živahno in prepričevalno o svojih vtiskih in doživetjih. Knjiga, ki po svoji zanimivosti odtehta več povprečnih zabavno-pripovednih knjig. Tudi to knjigo krase in izpopolnjujejo številne slike v bakrotisku, izdelane po izvirnih posnetkih pi<;ca samega. Po vsem torn se bo čiitatolj vendarle rad vrnil v domači svet, med naše ljudi. Naš ugledni pripoivelnik France Bevk je s povestjo "Gospodična Irma" dal čitateljem prijetno knjigo, ki slika življenje malega mesta z njegovimi neznatnimi ljudmi. — knjigo tople slovenske domačnost. — Gospodična Irma je dekle, kakoi jih imamo pri nas tisoče: bori se za vsakdanji kruh, iice svojo o-sebno srečo, a postane naposled žrtev razmer, kakor postanejo tolike druge. Č ust veno t spisana povest bo zapustila v čitateljici in čitatelju najboljše do j me. Glejte tozadevni oglas Knjigarne "Glas Naroda". TRAJANOVE MAČKE Po razvalinah Trajanovega am-fiteatra v Rimu so že od nekdaj živele napol divje mačke. Navdušile so že marsikaterega pesnika in fotografa, a sedanja vlada jim je napovedala neizprosen boj. Društvo za varstvo živali je protestiralo proti moritvi nedolžnih živali in tako se je pričelo dolgo uradno dopisovanje. Vlada je izjavila, da radi splošne štednje ne more mačke hrvaniti na državne stroške, prijatelji živali so objavili oglas, v katerem so Rimljane pozvali naj se usmilijo rimskih zgodovin s k i h mačk. A odmev je bil slab. Do sedaj se je prijavilo samo dvajset meščanov, ki si želijo po eno mačko, teh pa je več sto. DoDrotniki bodo imeli veliko skrbi, predno jijn bodo preskrbeli primerno zavetišče. L A S NARODA* MEW YORK, FRIDAY, JANUARY 23, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. I —mi ~ ^ £ g S POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Street, New York : : : IGRE: : : RAZNE POVESTI IN ROMANI ^lltlMlllfl'iflLill«^ Ml................................ MOLITVENIKI: Marija Varhinja: ▼ platno zvezano.............80 ▼ flu o platno .............. l.oo v usnje vezano ............ 1.50 ▼ fino usti Je .............. 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1. - v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ,........................1.50 v fino usnje vesano ................1.70 Veliki vsevede* ................ JO 12. sv. Otrotje Igra t \ o&ibm knjižica ............... .50! Različne poezije — Zabavljlce Id Zdravilna zelišča .............. .40, puSice — Jeza na Parna«, — Sel in plevel, slovar naravnega , Ljudski Gals — Kraljedvorskl ro- zdravilstva ....................Ii0; kopis — TolmaC (Levstik) Zbirka domačih zdravil ........ .60 Trdo vesano.......... Zgodovina Umetnosti pri Sloven- 5. zv. Slika Levstika In njagava cih, Hrvatih In Srbih..........lJOj kritike in polemike............ Zdravje mladine ................1.25 Zdravje In bolezen v domatl hifil. • sv. 1,20 .79 .70 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melit) _ ... H. zvez......................................80 Kvlftku srea mala: v platno vezano.............80 i Prorokovalne karte ......................1.— v t-elold vezano ............ i.*jo v fino usnje vez.., 1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina ves. ........1_ najfinejše ves ..............1,®« Slava "iogu * mir ljudem, fina vez 1.54 ntjflneJS „voa ..............1.60 Zvontee nebeški, v platno.......M fina vez ....................1 __ Vienae, najfinejša ves ..........IJO Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice rezano v belo kiwt vezano ....... Come L'n to Me ......................... fino vezano ..................... .. .31' ..1.10 .. .30 .. .35 Key of Heaven: fino vezano .........................35 v usnje vezano ............. 7I> RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karettina (Tolstoj) ztiiiimivi rouinn ('J zrezka t . .$5.50 Amerika, povsod do*-ro. doma najbolje .................... Agitator (Kersnik) broft. .... Andrej Hofer................. Beneška vedeževalka _........ Bel graj ski biser .............. ileli meresen ................. Bele noji, mali junak ........ Balkansko.Turška vojska .... Ralkauska vojaka, s slikami .. Boj in zmaga, povt........... Blaeajna Velikega vojvodo____ Belfegor .............................................so Boy, roman .................... .65 Burska vojska...................40 Beatin dnevnik .................60 Boiiini darovi................ .«5 JO JO .35 .35 Ljubljansko sliko, Hišni lastnik. Trgovec, Knpčljskl stražnik, U-rartnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Da. hovnilc, itd................. JO Lov na ženo (roman) .......... .80 Marjetica ...................... .50 Materina žrtev ............................ JO Mojo življenje .................. .98 Mali Lord .................... M Miljnnar brez denarja...........75 Malo življenje ................ .69 Mar on. krSčanakl deček ls Libanona ......... ............ Jt% Mladih zanikernežov lastni tive- Rdeča megla ______ Kdcca kokaida..... Slovenski šaijlvoe .. Slovenski Rohinron, trd. Sueški invalid ......... SOIOM in Nnc€ ••••••••• Skrivnost najdenke .... Skozi širno Indijo ..... Sanjska knjiga, mala .. — .70 ...1.55 ooosooooeo •■oooooo .35 .65 .35 JO Mlinarjev Janez ........... Mnsolino .................. Mrtvi Ciostai ............. Mali Klatež ............... MCSij^ •ooooeoeoooooooooooa Malenkosti (Ivan Albrecht) Mlada ljubezen . man ...... ........ •J?! Študent naj be, V. sv. Sveta Notburga ...... ja ; .„ .. , . Spisje. male povesti .. Mladim srcem. Zbirka povesti sa c.__i—i.. •o« I slovenska mladino .............25 s .80 ! Misterija. roman .......... -251 Morski razbojnik................ ^ Možje ...................................... M Na različnih potih ........ Notarjv nos, humoreska Narod, ki izmira .......... Nafta vas. II. del. 9 povesti Nova Erotika, trdo vez. ____ Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 Sveta (ienovefa „.............. JO Spake, humoresk«, trda vea____ JO Spomini Jugoslovanskega dobro-voijea 1P14.1S...............L» Sredozimei, trd. ves. ............ j00 .broO. ••.....•••••.•••..••*. .40 Skilnto vojno ..............•• ^M Štiri smrti, 4. sv ...................35 Smrt pred hišo .................................«5 Stanley v Afriki ..••.•••«■•■•• .50 Stri tarje^i^Afl^olocUa^broAL " V. Siato Šesto, povest ls Abrncev .. Ji *35; Siti medvedjega lovca, Potopisni ro- ...... .30 .............45 .............35 ................ .30 Kopek Saasotarke _.............. .35 B®^ o • o saps • »••■•••••t** Svetlobe In sonce.............. 1.30! Sliko (MeSkn* .................. .60 j Seržaat Dlavolo, vez...................1.60 i .75 JO .7« .1— .50 .1.25 .0« ...35 .40 JM .n JO Št. 31. Roka reko............................JS5 St. 32. Zivstl ................. JZ5 St. 35. (Gaj Baluitlj Krlsp) Vsfl— na z Jugnrto. poslov. Art. Dokler, 123 strani, brofi.....................JO Št. 36. (K saver MeSko) Listki, 144 strani .................. .OS Št. 37. Donate iivall.......... JO št. 3S. Tarzan in sv^t ........L— Štev. 39. La Boheme .......... JO št. 46. Magda .4» St. 47. Misterij du«e...... Stev. 48. Tarzanove iivall Štev. 49. Taržanov sin ... Edeia, drama ▼ 4. dej........... .60 Marta, Semenj v Rlclimondu, 4 dejanja .......................80 Ob voJskL Igrokaa v 6tirih slikata -30 Tončkove sajue na Miklavžev veter .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanju. .................. .60 R> U -K- drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), OOOOOOOOOO |45 Revizor, 6. dejanj, trda vezana .. .75 Veronika DeseniŠIta. trda vea____1.50 " ' Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. ' -^t dejanjih...................... J5i Št. 50 St. 51. Št. 54. Št. 55. St. 56. Št. 07. št. 49. Tarzanov sin, trd vea ....1.20 ijndskl Slika De Graje..........1J0 Slov. balado in rana« .80 * sv. Tihotapec, 5. dejanj ____ .60 V metežu................L—i 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .€0 Namišljen iboinik ...... JO Zbiika ljudskih iger: To in onkraj Sode .... JtjZ naših gora ..................L— 3. snopič. Mlin pod seurije, Sv. ..Neža, Sanje ...................60 Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ JO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega flaws. L del..........L— 13. snopič. Vestalka. Smrf Marije device, Marijin otrok ........ 114. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ____ j 15. snopi?. Turki pred Dunajem, Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is Fabjola in Ne*a ............ mrtvega doma, II. del ........1.— JO. snopič. Sv. Jas t; Ljubezen Ma- Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75j rii,nCffa "trok» -v......... Št. 62. Idijot. I. del. (Dostojevski) .90 št. 63. idijot, n. del .......... jo, PESMI IN POEZIJE: Št. 64. Idijot. III. del.......... J6 Vojaško narodne pesmi (Kosi) .. JO Narodne vojaške (Ferjandč) .. .30 (Pregelj) .....................1.- Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj .............................. Trorlasni mladinski zbori: Mešani in mo£kl zbori. (Aljaft) — 3. zvezek: Psa lin 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Uncva nam pripelji žar; Z vencem cm ovenčam elaro; Triglav ...... .40 0. zvezek: Opomin k vest-5ju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite (io- ppo!i (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, golnčice stoj ; Kmetski hi3.............40 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za meSan zbor.................... 12. Tantum Brgo. (Premrt> .... JO Mašne pesmi za mešan zbor. —* (Sattner) ................... M 12 Pange Lingua Tantum Ergo (>»-nitori. (Foerster) ......... j 12 Pange IJngua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerbič) .............. JO; Hvalite Gospoda v njegovih svet-i nikih. 20 |K?smi ua čast svetnt-JO kom. (Premrl) .............. .30 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Gruiu) ...... Stev. C5. Idijot, IV. del Vsi 4 deti ...... JO Akropolis in Piramide Missa in honorem (Pogaebnik) .... St. Josepbi —• 20 Na Indijskih otokih v najfinejše usnje vezano ....1.20 Božja pot na Bledu'.".*.'.".'.".".".".*."." .20 ™ (Za odrasle) Božja pot na Šmarni gori . ?a Kojr of Heaven: I^^Bfl; .. .. v celoid fino vezano ............1.20 t*"kar: I v!i.t i t* « v celoid najfinejši vez ........1.50 gbro*' ZJjNa ^mt^St^l^in v fino n«(ije rest.no ........ l.oo ............"Uc »traliote t bojnih pohodov blvSe- m o mesio ........ ,75 ■ HAKES «2AREVA DELA: Machbet. trdo vea ............ JO broširano................... .70 JOiOthele .......................... .70 .401 Sen Kresne noti ...............70 Catholic Pocket Manna!: v fino usnje rezano ........ 1.30 Kousantične du5e .G0 Cvetke ........................ J55 Ave Maria: Cesar Jožef II. ____ v fino usnje vesano ........ 1.411 Ootina Borograjska čarovnica .......... POUČNE KNJIGE; crti£"............ ga slovenskega polka ........1.50 Novo življenje ..................61 Ob 50 letnici Dr. Janesa E. Kreka .25 Jt Onkraj pragozda ............. •59! Odkritje Amerike, trdo vezano -35 1 mehko vezana •23: Praprečanove zgodbe ........... J5 Pasti In «#nl(» povest Iz življenja aa kmetih Abecednik slovenski .............25 Drobiž, in razne povesti Milanski ......... r T , . ^ lovlnska Angleško Hiov. II, slov. aagl. slovar JO K,iia .......... Aftrrlk. in Amcrlbsd «M Kisot iz U Manhe...........40 i P®veati. pesmi v prozi iT*1 tivinoidravniU, trd. ver- .,1.6(1 Rve sliki. - Njlra. Starka — 1 trdo vezano........ IWn««A»TBik. brofi. ....1^5 (Mefikot .... CO ■ Domaii zdravnik po Koaipu: .....................* PI* «vona ......... trdo ves...................1J0 Orleanska .............. JO! Pri stricu........... broširano....................t.25 nuh*"1' boj ................... .50:**™' fcoijl .......... taospodujsivo................... 1.20 ttMhfc pravil: Marinka In ikm- I Pater Kajetan . all Pingvinski otok P«fMt o sedmih ' Pravica kladiva ;S5 Pabirki iz Bpia §0 ■ Pariški zlatar .. .70 Prihajat, povest jO | Poiigalec ....... .. .00 .. JO ...... 35 .. 25 ...L— (Albrecht) .. S• . Jt .. J3 .......... jas .......... JO (Baudelaire) SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Iva* Albrecbt) gruda, lvzlrna povest, 104 str., broSirano .................... JO St. i'. (Rado Murnik) Na Bledo, Izvirna povest, 181 str.. broS... JO Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 103 strani ............. J! St. 4. (Cvetko Golsr) Poletne klasje, Izbrane pesmi. 184 str., broširano ........... 3.251 broširano.............. ** ( Azazel, trdo vez. .......... Št. 06. Kamela, skozi uho ftivan- { Balade in romance, trda vez ke, veseloigra ................ .45 Bob za mladi zob, trda vez ai u „ , Kraguljiki (Utva) ....... Slovenski pisatelji H. «v. , trdo vezano ........... Potresna povest. Moravske sli- ! Moje obzorje, (gangl) ............... ke, Vojvoda Pero i Perica, Čr- Narics (Gruden). broS........... .30 tta ijm Primorske pesmi, (Gruden), ves. .3£ iSlutne (Albreht) brog............30 Pohorske poti (Glaaer) broS......30 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez..............50 ... .80 ... .80 ....1.— K .... 1.25 i ... .40 ... .65 ... .80 Kyrie .......................... svetemu Re.šnjemu telesu — (Foerster) ................... Sv. Nikolaj ..................... JO JO .40 .35 .40 .60 .10 .00 | Št. 5. (Fran Mučinskl) Gospod FridoMn Žolna in njegova drniina I., 72 stra- veselomodre črtice ni, broširano .... ticTodorqJa ......................IJOi ......... I litri rMrtiruir .................. .75 Elizabeta ........ Jugoslavija. Mellk 1. svezek ....1J0 Fabtjote ali rerkov 2. zvezek, 1-2 imoptt ......1.80 Fran Baron Trenk Kletaratra (8kalirky> ..........S.OO Kratka srbska rouaaiifc*....... JO Kratka rgodotina Sioventev, Brva- imr in Srbov .SO Kako se postane državljan T. D. J5____ SS.VT I Gostilno v stari Ljabli.nl Knji«. o d-atojnem v«ienjo .... , MytOlOgija Gusarji .............. , _ . .„ , Gusar v oblakih ........ I^-bavna .n snubilna p.sma .....35! B.dži Mu rat (Tol^oj) Materija in enorilja ............1.25 Hči .41 Patria, povest la Irske junaSke do-dobe ..................... ^t. O. (Novak) l.jubosaniwst .. t. Andersonove pripovedko. 7ol slovensko mladino priredila Utva. 111 str.. broS........... Katakombah .45 P« JEOrah In ........... ^Sif«! i»tra vipavea Filozofska zgodba .............. Frm Diavoto .................... (rozdovnik (2 zvezka) ....... ^1 PoniedMjI Mehikanec JO .00 JO .30 Ji 0 JM | I JS5 | ^0 | i ( J5 U Tigrovi zobje ....................................1.— Tik za fronto ...................70 Talič, (Bevk), trd. vez..........751 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ JO Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende ,o razpelu, trd. vez. .65 TIsoi in ena noi (Kape) vez. mala izdaja............$1.— Tisoč in ena noč I. zvezek..................1.30 11» •••••••oooooooooooooooooo 31 III..........................1.51 KNJIGE SKUPAJ........$3.73 NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranju ua citrah, 4 zvezki ................. ,3.r»o Buri pridejo, koračni« .20 ...1.80 ...1.25 .35 del .90 Gospodarica sveta God£evski katekizem dragi ovet- liberaliiem Mlada leta dr. Janeza Ev. Krrfca Mladeničem, I. zv..... MladoaUem. II. zv. .. . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................l._ Neosiko-angioMcI tofma« ........1.40 Najboljte slov. Kuharica, 008 str. lopo ves. (Kaltnfiek) ..........«.— Nasveti sa hišo m dom. trd. ves. L— NemMhm brez učitelja: 1 dol ...................... m * dol ...................... J| Nemtfte slovensko slovar.........2.25 Največji spisov nik IJobavnito ta dragih pisem..................15 Slovensko neu&ki slovar.........L— OJaOsa Petan .................. JO Obrtno knjicovodotvo ............2LM Perotninarstvo, trd. ves. _________ 1.80 Psr«>*ntaarstvo, brtji, ..,,.«....., 1J0 Pravila n oliko .............. M perila m ilvolal s vzord .................. papeža, vez. broš. JO i .M Hektorjev meč " ^ Pravljice H. MaJar . ..1.50 Prediriaai. Prelera In ....40 oiki t gramofonu ............ .29 . .25 Prigodbe čebelice Maje, trda res.. .1.— . JO Ptlee selivko, trda vez.......... 75 l*™- j B^vlllt® o o o A o a aaooooaaoooo . .75 Prva ljubezen .................................. JO ... JO . JO, Pravljice In pripovedke (KoSutnlk) ^ " IVCXCk ooooooooooooooooooss ... .75 i 2. svezek ...................40 I J"»0 Popotniki Hedvika .......................................... M, Poznava Boga .................. JO Budi časi. Blage date, veseloigra Helena (Kmetova) ... Hode Brezdno (II. sv.j Satira. JO Grotesk« vesano ......... broširano ...... Izlet g. Brončka................1 «© Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 (zbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................ijo Iz tajnost! prlnde.............. jsm. Iz modernega sveta, trdo ves. 1.C0 Igračke broširano ............. JO ■graioe ......J..................75 Jagnje ..................u.... JO *mko In Metka (za otroke) ..... M Jemač Zmarovač. Mod »lazovl.. .50 lotri (Strog) trd. v..............15 brat. 75;Pirhi .......................... j| .40 PovodonJ ...................... JO J5 i Prailri Jodek .................. jo Prisega Hurearitega gUrarJa . ..JO 1 Prvič i Preganjanje Js» ..... Potop, I. zv.....................S.— Potop. i Oba zrezka oknpaj) ..........5.50 Rarkrinkani lianshnrianl ...... i« Roman treh src ...........................12.0 Roman zadnjega cesarja Habs- burzana .....................................1.20 Jurčičevi spisi: ..........................Popolna ladaja ..............W lopo vesanih ..., (Pltamlc) .. JO sosedov stn. brofl. Idejni stenseUI rw- g. .rezek: Dr. ..........UfO, broilrsno . x0 .6.. M Srnam Mi serija (Povesti U ipnaskega iirUenja ............ mm Bočni sloA -italijanski in italijanski-slovenski slovar .... spisovnih vsakovrstnih to- (Aleiovec) L sv« (Aleiovec) IL sv. Kako se« se Ji (Aleflovec) lil. Komjska brata. pov< nov v Koreji ost la mlsljo- KaJ so je lssata -25 Kraljevič berač W LovsMkavl L si (Crpaso) Revolucija na Rdeča in .•••■••j CENA 9R. KERK0VEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovensko Berilo (Lmdk> A. KNJIGttN XUSKAOOOA ni WaaO Hov — - — — • • - — " Stev. 8. Akt. iter lil........ Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc We.' ber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani. broSL ........ .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone. rllijefna karikatura In minulosti, 55 str,, broS. ........ .25 Št. 11. (Povel Ciolla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. U str., broš....... J5 St. 12. (Fran Milanski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broS.......... JO Št. 13. (V. M. GarSin) Nadeida Nikolajevna. roman, poslovenil II. Žun, 112 tsr., l»roi5..........30 14. (Dr. Kari EngUS) Denar, narodno-gospcKlarskl opis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str„ broS. ..........................80 št. 15. Edmond la Jules do Gon-court, Renee Manperin..........40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str, broš. ........ JO Št. 17. (Prosper Marlmee) Verno duše v vieah, povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. .30 3t. 18. (Jaroel. Treblickj) Oporoka Inkovškeca grajiiaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. BradaC, 47 jtr., brni. .. JO Št. 19. (Gerbart Hauj»Unon) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Aaton Funtek, 124 stra., brofi. ...... JO Št. 20. (Jul. Zever) Gcmpači In Komnrasaki, Jaiionski roman, ls JeSClM prevel < noRIS R1HTERSIČ: Pred hišo je sedela stara Mat-janka in plclla. Otroka je imela pri sebi, tri leta mu je moralo biti. Neprestano je sili v njeno naročje, pa ?c mu ni posrečilo. Trikrat ji je bil že zdrknil s kolen in omahnil v trave. Čuden otrok! Močno se je bil meral udariti, a vendar ni jokal. Starka ga še opazila ni. Naglo je obračala igle in pletla. Pletla je že dolgo, dolgo. Pletla je. odkar so ji bili pokopali moža. Šest let je že bilo tega. Stroj ga je bil prijel in razmrcva-ril. Pripeljali t>o ga iz mesta pol-nutvega. Štiri mesece je ležal, potem je zaspal. Še za pogreb ni i-inela. Takrat je imela Francka petnajst let. Lepa je bila. Velike čine oči je imela in rjave lase, na prečo počesane. Ustnice morda za spoznali ii* .prevelike, n polne, sočne. Pii lic'u ji je pomagala. Kako jc pazila na njo! Preveč vci-jla jc bila Francka, premlada, da b; jo bila smela pustiti samo. Potem jc prišlo. Nekega dne jo jc videla s fantom. Devetnajst, dvajset let je imel in iz mesta jc bil. Zvečer jo je trdo prijela. Dru-Ko jutro jc našlo njeno sobo prazno. Francke ni bilo nikjer. Mesec dni kasneje je zvedela, da služi v mestu. Ko se jc dve loti nato vrnila sa nekaj dni domov, je prinesla s seboj utreka. Mali ncbogljenček je imel takrat .pol leta in neprestano je vekal. Pustila ga jc njej svoji maturi, in se vrnila v mesto. Starka je pletla. Pletla jc zase in za otreka. Nekega dne je prišla v mesto. Oglasila se je tam. kjer je Francka služila. Povedali so ji, da so jo .'podili, pred tremi mescci. Vprašala jc zakaj. — Ccie noči jc ni bilo domov. — jc rekla njena gospodinja. — S lan ti je pon oče vala. Iskala jo je po mestu od beznice do bcznicc, od hiše do hiše. Nikjer jc ni bi.o. Dve debeli solzi sta ji utrnili iz cji. Obrisala ju jc in njena mala, zgrbljena roka je vzdrhtela. Po-fi'.edala je za otrokom. Igral se je ■v travi in se smejal. — Iz mesta je, — si je rekla. — Iz mesta, in mesten bo zmeraj o-stal. Morda bo imel srečo. Mestni ljudje so srečni. Ni ga imela rada. Prav za to ker jc bil mesten. Mesto ji je bilo vzelo moža in hčer.... ŠČITITE OTROKE uneto grlo jih ogroža CZ EVERA'S Antisepsol hitro ^ Odpravi uneto gr'o. Imejte ga, da ustavit« v zaCctku unetje grla. Vaši otroci naj ga grgrajo vtak da n. ŠCitite jih pred nevarno boleznijo. Zanesljivo £0 let. v lekarnah. Severa1 it ANTISEPSOL MESTO Takrat, ko je blodila po ulicah, se je bila tega prvič zavedela. —! Drugič se je zavedela, ko je dobila tisto pismo z Dunaja. Na pamet ga je znala. — Mati, mesto me je vzelo. Zdaj me vrača. Drugi teden pridem. In prišla je. Na pragu jo je čakala. Lepo besedo je imela zanjo pripravljeno in vse ji je bila cdpu-; sti'.a. Tudi tisto pot iz mesta. Po- j tem je zavil voz okrog ovinka. Prišla je. Klobuk je imela na glavi in sama se je vozila. Ko je voz ob- j stal pred pragom jo je poklicala, j Komaj da jo je pogledala. Takrat! je prvič po dolgem času videla njo. ■ ki ji je bila dala življenje. In vi- j dela je, da je bil ta obraz bled, ta lica upala. Jetika. — Umret sem prišla domov. — ji je trpko rekla Francka. Tri mesece nato je umrla. Mati je pletla, pietla za krsto, za duhovna, za jamo. Pri pogrebu še jokati ni mogla. Kaj ji jc še ostalo? Hčerin otrok,' mestni otrok. Matjanka jc pletla, pletla. Nenadoma sc je zdrznila. Igla ji jc padla iz rek na tla in zažven-ketala po kamnu. Pripognila se je, da bi jo pobrala. Poltem je pogledala okoii sebe. Kje je bil otrek? ; i Kje jc bil otrok? Nikjer ga ni videla. In ni še trenutek, kar se jc j igral v travi. A'.i pa je že dolgo te-; ga?' Zelo dolgo? Zaskrbelo jo je. Čudno. Nič ji ni bilo za otroka in vendar ji je biio težko pri srcu. ko jc videla, da ga t ni. Kam jc mogel iti? Kam? S po- i gledom je obletela dvorišče. Vse i prazno.. V hišo ni mogel. Zaklenje-; na je. Petem je pogledala na vrt, kjer se je časih igral. Tudi tam ga ni bilo. Cesta se je belila v daljo. Oba-kraj je rasla pšenica in valovala v vetru kakor zlato morje. Šla je po tej cesti, gledala, iskala, .klicala, zaman. Tedaj se je sp imnila potoka. — Onkraj njive je bil in globok. Če je otrok zašel tja? Včeraj je bil tam z njo in rekla mu je, da se še vrneta. Če je šel sam in padel v vedo.... Kar skozi žito se je opotekala. Z rokami ga je razgrinjala, da je megla skozenj. Ostre rese so jo nekajkrat zbodle v oko. Ni se menila zanje. Samo za potok se je menila. za mali globoki potok, onkraj žilnega polja. Zdaj je bila pred njim. Razstrla je vrbje. Ped njo se je svetila voda. Svoj obraz je videla v njem, od skrbi razoran, od dela izmučen Ustnice so se ji tresle. Sama ni vedela. kdaj je začela moliti. Da, molila je, po dolgih letih prvič, in vneto, kakor morda še nikdar. Pred njo je ležal potok, miren pokojen kakor zmeraj. In molče ž kakor zmeraj. Zgrozila se je "ob misli, kaj bi bilo, če bi zdaj priplavalo po njem majhno trupelce, hladno, negibno. Ni ga bilo. Počasi je šla ob potoku navzgor, navzgor. Pod vsak grm, v vsako kotanjo je pogledala. Kolikokrat se ji je zazdelo, da vidi vnučka! Ko je prišla bliže, je videla, da se je zmotila in oddahnila se je. Kakšna je bila tista pot domov! Kako dobro se je še spominjala. Ko je zaprla vrata za seboj, se je zgrudila na prag in vse noč jeka-la. Daleč gori je bila prišla. Videla je, da je vse iskanje zman. Potem je krenila počasi proti domu. Ko j maj se je držala na nogah. Nekajkrat je morala sesti v travo, da se ni zgrudila. Dolga je bila ta pot. Od daleč je videla svoj dom, bajto, okoli in o-koli ograjeno z lesenim plotom. Dvoje vrat je imel plot. Ena so vodila na cesto, druga k vodnjaku. K vodnjaku. Nanj je bila pozabila. Kakor blazna je pohitela tja. In še celo odprt je bil vodnjak. Otrok je bil prišel k njemu in poskusil zajeti vodo iz vedra. Pri tem je omahnil v vodnjak. Trileten o-trok! Vsa obupana je prijela za vedro in ga spustila v globino, brodila je z njim po dnu, brodila in iskala. Zazdelo se ji je, da je zajela nekaj težkega. Naglo je potegnila navzgor in zbrala vse svoje moči. Take dolgo se ni hotelo prikazati. Potem ga je potegnila k sebi in pogledala. Sama veda je bila v njem, sama veda. Zgrudila se jc čez vedro, da ji je pljusknila voda v cbra-i. In petem jo j z pila, pila.... S pobešeno glavo je šla domov. Obupana je bila. Komaj da je odklenila vrata. Šla je skezi kuhinjo. skozi izbo, v čumnato. Vzkriknila je. Na svoji mali posteljici je ležal malček. Kar oblečen je bil. Smehljal se je še v sa-r.jah. Kakor blazna se je vrgla čezenj in ga pričela poljubovati vsevprek. Otrok ss je zbudil, začudeno pogledal okrog sebe in ni mogel razumeti, kaj se godi z njim. Ko se je starka zavedla ga je prijela za roko. — Kako si prišel v hišo? — Skozi okno v kleti sem zlezel. Vzela ga je v narečje in stisnila k sebi. Nesla ga je pred hišo in položila v -travo. Potem je vzela iglo in jela ple-sti. In pletla je, pletla, zase in zase in za malčka. : ELEKTRIČNA MUHOLOVKA Praški patentni urad je pravkar podelil licenco za duhovit izum, ki postavlja na glavo vse dosedanje načine pobijanja muh. Aparat ima obliko tenke in okrogle bakrene ploščice. Ovta je z električno žico in se namaže s katerokoli sadke tekočino: z razručenim medom, sladkorno vodo itd. Ta plošča se lahko priklopi na vsako električno stikalo .kaker navadna lučka. Čim se vsedejc muhe na p oščo, da bi srkale sladkarijo, jih pokonča električna struja. Aparat je tako preprost, da bo stal samo nekoliko dinarjev. Velika tvrdka. ki je odupi-la licenco za "električni stol za muhe", bo pomladi poplavila ž njim ves svet. razsodil, da mora tvrdka gerp^drč-no zapc, sprejo^ v službo In sicer v žalni oddelek. Tako se je tudi zgodilo. LJUBIMCA SVOJE ZEXE JE USTRELIL. V Berlinu se je te dni cd; 31 .Ta žalostna rodbinska tragedija: r.ek: prodajalec raznih "najnovejših novosti" je zvečer, ko se je vrnil s svojegra dela. u? tre lil ljubimca svoje žene. Sedaj se mora zagovarjati pred sedližeoi. O -te:; rcr'i^'r.?ki tragediji pišejo berlinsk'. 1'sti takc-le: "Rcdbin-.ka tragedija 46-letnega obtoženca R. potrjuje staro pravilo, da "prva ljubezen" ne rodi navadno 5rci:n?ga z?:kcna. Ko jc bil obtežene? star kemaj 21 let. je začel ljubivno rrrmerje s takrat 14. letno dc klico svojo-poznejšo ženo. To razmerje ni cctalo brez posledic, toda dete je b:lo mrtvo. Ml^.di lju-Ijc so stanovali v isti hiši. Po porodu so dali starH deklico v neki za- vod. ko pa je dekle prišlo zoret do-moY, je nadaljevalo svoje razmerje z ottoižcncem. V zakonu sta dobila 3 otroke, teda c-btvsženec. ki 'jc moral večkrat pc opravkih iz Berlina. svoji ženi ni nikdar zaupal. Dvakrat ji je mož dcfcazal njen greh in ji odpustil, pa vse ni nič pomagalo; žena je bila moralne preslaba, da bi se megla upirati. Končno mož ni mogel več prenašati večnega, razburjenja in ko je nekega večera zopet videl, da neki nezfrr.uncc zapušča njegov dem. je pograbil revolver in j3 nesrečno žensko ustrelil. Kak* lahko zaprtnica povzroči veliko bolezni C*c se vaša črevu li«; očistijo vs;ij dvakrat dnevno, teduj .se Lam sr«>u»vo zbirajo OStanJci. ki oddajo struiwsie l»!ine. kateri soje vsebi bolezni. To vam povzro. i zcutx. ajjetita. ne|»rebavnost, |i!in ;i!i risanj«- v želodcu ali irtviu. obistno ali ineh'.iino draženje, i*ikv;«rj>:i;i jetra, nonuimist. slu-l'o spanj*-, ^hivutiol. mi notico. oslabele bolne organe, zgulto inrtči in teže. splešno oslabelost ali n-um i«;-dobno stanje, kar navadilo vodi v hi!j:'-<> I«.: -iSfii. Nt»sa-Ti>nc hitro itd£*-uc zaprl-ii!ri>, zbnljš.L apctU. ixnnasra prelnvi. <»-j: o", i oslubele živce, miši*«- in organe, poveča r.ioč in si'.o, ter povrne - svežt!-joče poč:iu<> spanje Nufri-Ti-ne se prodaja pri v-eh tr-Kovcili z zdravili. Ako vaš ujrovcc lllm;> lega v zalogi, recite mu. naj istejru ni-roči za vas od njegovega prekupčevalca. —Ari v't. NARAVNI POGOJI ZA MLADOST ŽENSKE \ SL0VENSK0-AMER1KANSK1 KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE ! PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV j! "GLAS NARODA*' 2Iti IV. isth Street i! New York Cily POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo-žnosti čimprej obnove. — Uprava lista Die te trka ali nauk o prehrani nam daje smernice, kako doseči v zlrnv-' ju in lepoti naijvišjo starost. Moramo pač uporabiti naravne zakone svojemu -telesu v prid. Ti tvorijo l^cciJago nele za ohranitev zdravja, tem 'eč itudi za naravno mladost-">r<\ življensžko važnih organov. Le pri pravilnem in naranem zukonem odgtnviijajočem delovanju leteh •Ticremo doseči tudi telesno lepoto. Prav.la diete t:ke mora vsak ."love\ kar najnatančnejše upoštevati It. o nc velja Is za lastna telesno in duše/no uzodje. temveč v veliko vč::ji meri tudi za vzgojo, zdravje in lepoto bedočih narodov. Nrcjrr pač ne najdemo toliko ne-:-zumcv3iija in toliko neupoštevanja naravnim zisonom prilagodene vzgoje človeka, kakor prav tau-. kjer gre za la^:no vzgojo. Pri v/reji živino morajo si biti strokov -i j a ki, ki sc s tem pečajo, prav na jasnem in so si tudi veliko bolj kakor ljudje n2 splošno o samih ^ebi. Zato živi-io tudi živali razmeroma precej dalje kakor človek. Vzemimo na primer kenia. S štirimi let' jc dorasel, deseže pa v noprav redkih primerih starost 40 in še več 1st v pov-prečku ip-i 24 let. To je šestkratno rastna d3ha. Živali, ki živijo divje in so za.tegadelj bo1:] odvisne cd naravnih zakonov, dožive dvojno in :roj-to starost. Kakor je znano ima človek raytno debe do 21 let. pa Goul-du celo 23 let. Če pomnožimo, ka-ttor preje pri komju. bi moral človek d: seči povprečna starost 125 let Ka'ko daleč smo v resnici od te številke, ve pač vsakdo. Krivo pa je: Ns-pačna dieteti'ka, napačno gojenje zdravja ali pa .prestopki prati naravnim zakonom. Ta ugo " kaj bridka, moramo pa jc, če hcčeme stvarno predajati imenovati s prr.-vim imenom in to z vsem poudarkom. V malih besedah opisano neso-mrmerje naše življenske dobe napram živaPm. se da razlagati iz napak v načinu nagega življenja, prav pc-sebno pa iz škode, ki nam jo povzroča naš današnji nač n prehrane. Pa bi mislili, da bi moglo že to samo spoznanje vzbuditi prijetno pripravljenost, da bi vet storili za zdravje. Resničnost pa nas žal pouči baš nasprotno. Pregreški proti naijbo)j temeljnim zahtevam narave so pri današnji skrbi za zdravje kaj pogostni, čeprav jih zdravniška znanost vedno tako ostro biča. Da bi se pa kako res odpomosio tem lazvadam. pa se prav nič ne stori. Največ pač zato, ker žs sama mati kar nič ne pripravlja ctrck v tej smeri. Kaj pa vedo celo tisti, ki so p:prečno izobraženi na primer o potrati moči in nje prihranku pri prehrani in prebavi? Ali o prezgodnji izrabi telesnih moči? Kaj o ekonomiji srčnega dela? Vzemimo, da jc razlika med pravim in napačnim cbču.kom gladu splošna po?.r*ana — pa še o tem moramo dvomiti, o ta-iinstvenem delcvanju' notranje se-kretoričnih pojavov pa ne vedo ljudje kar nič. ali prav mala. Vendar pa so vsa ta delovanja in posebno taka, ki se godijo v našem živčnem sestavu brezmejne važnosti tako za splešno preesnovo, kakor tudi za pravilno delovanje organov našega telesa. Nelepi znaki s tarosti posebno debelušnost in suhost, da molčimo o organskih obolenjih in drugih napakah, so v glavnem posledice napačnega življenja, ki pač mora v daljnjem razvoju dervest-i do prezgodnje obrabe in do urr-rsjega edevita mladostne lepote naših žensk. Daleč bi segli čc?. okvir naših raz-m c tri vanj če bi hoteli na^-inčlti smernice, ki bi jih b lo treba pokazati pri naši nevednosti o m j nevarnejših življen^kih po.rebaii. Saj jc P3 č dovolj tukega čtiva. ki nam -v poljudnem načinu pove vse potrebno. Vsaka kuturna žena naj sc seznani mncsfo mo>j s tem e ti vem, kakor se je to sedaj dcgg'jalo. T-*-; bo prihran-jeno našim ženam mno-i go žalosti in mnogo studa nad življenjem in bo nastopila sreča in za-dcvcljnost tam. kjer straši sedaj (žensko dušo strah pred prezgodnjim i por.aranjem. ZANIMIVE VIZITKE. f> * &TI ■ :..n:*.-*WKiFTf:xi'i :; m i lil n n n um lll'liilliwiiiiwiiiiiiniiiii in iinupi; " ■. ii-'H! >m :!«Benpt mili t »u ma: law^iiwMBi wmK3ritti»B««rjHigi; Mi——lira auu uniimim^neg Mali Oglasi imajo velik uspeh ii Prepričajte se M TEMELJIT ZAKONOLOMEC Težko se je kaki ženi kdaj tako lepo posrečil dokaz moževe nezvestobe, nego je bilo to mogoče Bea-trici Phystrovi v Chicagu. Tožila je svojega moža za ločitev zakona po moževi krivdi in je sodniku pripovedovala, da je poročena že 20 let. pa ves ta čas ni niti slutila, da jo mož brezvestno vara. Nedavno pa je po golem naključju prišla do resnice. Posetila je bila svojega moža, v pisarn in isti hip so klicali soproga v tovarno po nekem nujnem poslu. Po prirojeni ženski radovednosti je začela stikati po predalih pisalne mize in je v enem izmed njih našla sveženj listin, med ka;terimi je bilo polno ženskih fotografij. Vzela je ves fascikel domov ln ga je natančno pregledala. Dognala je, da njen. mož ni bil samo v pisarni točen, marveč je z isto točnostjo knjžil tudi svoje ljubezenske zakonolomske dogodivščine. Za vsako l>uibezen je imel posebno polo, kjer je zabeležil vse osebne podatke posameznih svojih ljubimk in k vsaki ipoli priložil vsaj po eno sliko. Podrobno je bila. pri vsaki ljubimki popisana zgodovina ljubezni, nje začetek, potek in konec. Žena je predložila ta zanimi fascikelj sodisču In mož je bil ročno ločen ter obsojen na visoke ali-mente svoji varani ženici. Njegova točnost, vestnost in redoljubnost se mu tedaj ni izplačala. Sodnik pa je bil toliko ljudomil, da je vrnil to l>ubavno registra turo možu z o-pazko, da tako čudnega čtiva v svoji dolgoletni praksi še ni imel. Mož pa je zgrabil sveženj in jo jadrno odkuril iz dvorane. Francoski vojni minister Barthou strastno zibira vizitke in v njegovi zbirki se nahajajo tudi take, ki sijajno dokazujejo človeško nečimer-nest. Tako se nahajajo v njegovi zbirki ka.rta z napisom "Robinson Cru-scc. brivec predsednika v Pcnt-a-Pi-tre". Na drugi kati stoji "Yvonne Malard. hišna gospodinja senatorja Chamel-a". Gcspod Aleksander Baudot pa se imenuje na svoji vizitki "H^odcvinski trobentač v bitki pri Molakovu, kakor jo predstavlja slika v VersaiUe-u". Neki gospod Pereq pa se predstavlja na svoji vizitki kot 'predsednik društva iz-delrvalcev p reka j enih jezikov". PREŽALOSTNT OBRAZ. Ugledna berlinska medna trgovi-n*?. je odpustila gospodično, ki jc ženskim kupcem predvajala nove obleke. Gospodična se je prltcž;la obrtni sodni j i in tu se je vršila nenavadna obravnava. Lastnik tvrdke je navedel v svojem zagovoru: "Dokler je služila tožiteljica v našem oddelku za žalne obleke, jc bila naša najboljša prodajalka. A ko smo jo po službeni potrebi prestavili v oddelek za večerne in plesne noše — ijc popolnoma odpovedala. Ima vedno tako žalosten obraz, kakor da 'bi korakala za pogrebom. Vsaka obleka, ki 'jo ogrne, takoj o-frledi in izgubi barvo. Naše naku-povalke so se naravnost bale te prodajalke. Ali je to trvrdki v korist?" "KJdo pa je tega. kriv?" — se je razvnela tožiteljica. — "Ko sem vstopila v žalni oddelek, sem bila prav veselo, smejavo dekle. A predstojniki so mi vedno očitali vsak nasmeh in sleherno bodro besedo. No-pssted mi je ravnatelj dejal: "Veste kaj, ni drugega sredstva: pojdite v plesno dvorano in poskusite vso noč plesati, predno nastopite ajuttraj službo. Z utrujenim in bledim obraactm boste bolj primemo Izgledali". Upoštevata sem nasvet in pričela plesati. To je res takoj izpremenilo moj obraz. In vsi so bili zadovoljni z mojimi uspehi pri prodaji žalnih oblek. Mar sem sama kriva, da so me zdaj prestavili v ne-selejši oddelek? Zdaj sem se tako navadila plesati da res nisem sposobna zgodaj spat. A če pridem po celonocnem plesu dele zjutraj domov, se seveda ne morem ameh-ljati, ker sem trudna". Sodnik Je Za dolge zimske večere ŠEST ZANIMIVIH KNJIG ZA DVA DOLARJA, - S POŠTNINO VRED 1. V Džunglah Belega Slona 2. Gospodična Irma 3. V Senci Nebotič- nikov 4. Vodnikova Pratika 5. Slovensko-Ame-rikanski Koledar 6. Biaznikova Pratika V tej knjigi pripoveduje inženir Ferdo Lupša, kaj je doživel na pohodih po notranjosti zadnje Indije. Knjigo krasi več slik. Krasna povest našega priznanega pisate. lja Fraceta Bevka. Križe v pot mladega de. kleta, ki je bilo naenkrat vrženo v vrtinec življenja. To je morda najboljši opis Amerike, kar jih je izšlo v slovenščini. Knjigo, ki je okrašena s krasnimi slikami, je spisal dr. Pavel Breznik. Knjiga velikega formata, v kateri je razen koledarskega dela vse polno zanimivosti, nasvetov, poučnih člankov, slik itd. Letošnji presega po vsebini vse dosedanje. Posebno so zanimivi članki o slovenskih premogarjih, gozdarjih in Rajski dolini. Vse s slikami. To je ena najstarejših slovenskih publika, cij ter ne more biti brez nje nobena slovenska hiša. NAROČITE, DOKLER ZALOGA NE POIDE VSEH ŠEST KNJIG 216 WEST 18th STREET KNJIGARNA "GLAS NARODA" NEW YORK, N. *GLAS naroda- YORK, FRIDAY, JANUARY 23, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In 17. R. A. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zm Glas Naroda priredil G. P 21 (Nadaljevanje.! Dolgočasnih stvari! Kadar pride Ditrih domov, je dosti važno. Kaj si rekla pravazprav, draga hčerka? Ti imaš zopet cveteča lica. ki obljubljajo navx> pomlad! Radtega si .crej zbežala z Velikega Ellerna, da lahko zopet igraš gospodinjo na Malem Ellernu! Ne, tako neumni nismo več! In vendar bilo dosti dolgočasnih stvari v tvojih pismih. Ditrih! — In tvoja sem ti moral večin emu oprostiti, stric. — je nagajal srečni človek. Moje srce je vendar dobro napravilo, — je rekel zopet Bernhardt — T^ko je rekel oče že poprej, — je poročala Rcgina. — Raditega meramo napraviti punč. — Ali je Anten prinesel? Tukaj je. Pričeli so pripravljati punč. Kiuumeek je v veseli družbi kmalu zopet našel svojo dobro voljo. Sedel je zopet na čelu mize. Pri živeli srčcn poljub je bil njen edini odgovor. Nato ga je še enkrat cbjela ter mu »ledala globoko v krasne, mo- cre oči. Tako je prav. otrek. Le drži srečo za tilnik, da ne uide. Dosti dol-??o sta čakala n?njo! Ko se je varil vezi«k skozi krasna meseč no proti bližnjemu cilju, •"'a nekaj časa molče drug paleg drugega. Srce je bilo obema pol- no in oba sta mislila na lepo, mlado ženo in konečno na resnično mesto. katero fcc.-r a zavzemala v življenju. Stan je vse čudovito pripravil! — Di. stric. — Ln mi, Kratkovidni ljudje «a ne razumemo vedno. — Ne in v našem slučaju je to le preveč razumljivo. — Povej. Ditrih. zakaj je Rcgina vzela Viljema za moža? Ti mi lahko poveš, ker veš. kako zelo jo ljubim! — Radi njenega očeta. Stari je bilo grozno zašel in razventega je ciclal velike dclgcve. VlVdttU mu ni b lo mogcce živeti stanu primerno! — Pogumni otrek se je terej žrtvoval! Da, stiic, a jaz je nisem mogel zadrževati, Ker sem bil sam reven! Ubopa ctrcka! Ali ve Krausneek za to? Uganil je čvnes sled mojih neprevidnih besed. Bil ie strašno potrt! — Rodi teua! Zdel se mi je dunes izpremenjen! To bo kmalu prebolel. Lahkcmišljenost je njemu že v krvi. Svojo besedo pa je držal, da ne bo nikdar več igral za denar! Skušnjavo za :o smo mu do ir.ožncMi odstranili! Ali je vedela Sibil-a za vajino ljubezen? — Mislim, da ne. Potem je uganila. Domnevala je na vsak način! — Ona me ne ljubi! To je dedsčina. kalero je prevzela po sinu. To je b"l strašen uda-i< c zanjo izgubiti ga in n*a tak način! — Ali nima nobenega suma? — Nobenega. Sibila je sicer videla nekega moža plaziti se po tera-• i. Bila je svetla noč. Šla je k Reg ni .da se informira o njenem stunju a našla vrata že zaprta. Pri porratku je videla senco nekega moža. ki se je plazil ob hiši ter videla tudi njega samega, ko jc pohitel po par itopni?a.h navzgor. 0 — Ali ga ni spoznala — je vprašal Ditrih. navidezno mimo, čeprav •m' Je zavedal vse dalekosežnosti tega slučaja. — Ne, — je edvrnil Eernharc": von Ellcrn določno, kajti nrr mu je j.-»no raze deva I usodno zmoto, v katero jc zablodila Sibila. — To jc obžalovanja vredno, kajti to je bil prav gotovo morilec! Ditriha je g.relo pri tej trdiavi! | Kako strešen bi bil lahko usoden obisk, če bi ga spozn-ali! Kakšna luč bi padla na Regino. ka)t.i neben člevek bi ne mogel vrteti zatrdilu.-ua je estalo razmerje čiste! Njegovo pričevanje, katero bi gotovo zahtevalo sodišče, bi pribilo njegovo ljubezen na sivmotni oder. Sedaj je tudi razumel zahtevo, katero je zahtevala Regina od njega, i Mogcče so jo že povpraševali po možu? Moj Beg, če je kdo že slutil na izjavo Sibile? Bilo je eno uro pred umorom Viljema, in vse je mogoče! Vsakdo pozna neusmiljeno strogost takih sodivjskih zaslišanj! V kratkem mora biti vse pojasnjeno! Sedaj se je dvignila nova domovina iz noči. Luna je stala nad njo in jo oblivala z mehkimi žarki. - Vidiš. Ditrih, Velik Ellern pozdravlja svejega svojega novega go- i s podarja s srebrno kopreno! Domovina ve, kajti je dolžna! - Naj mi ne ostane dolžna moje sreče, kot ubogemu Viljemu. — je uevrnil Ditrih resno. Spomin na nenadno smrt svojega predhodnika je padel ijanj kot men, ko se je pripeljal mož pred vrata ter so se slednja ! prvič odprla novemu gospodarja. MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, ^ potovanja in ekspe- ' '' •dicije. i v- TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. 1 KRASNO V BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC POTREBEN V VSAKEM DOMU SOLI ali PISARNI V premeru meri globus G in če v Visok je 10 in— Shipping New* — 28. januarja: It.'diambcuu, Iluvre 29. januarja: Europu, Cherbourg, lire men 30. jar.uarja: M;ujesti<-. Cherbourg Milwaukee, Ciicrb'juiff, liremeo 3. februarja: !>•» <;r:<.rHe, Havre Uoma, .Vayiv'l, Genova 1 4. februarja: I "resilient Roosevelt, Cherbourg, Ham-burn l>eutschl;iml, Cherbourg, Hamburg 7. februarja: lb- «1t> Kroiif®, Havre Aquitania, Cherbourg 9. februarja: liremen. Cht-rbourg. lireaj'-n 11. februarja: Auuri'ii, Cherbourg, IT;iir,burg New York. Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbalj ugodna pot za potov-inje na ogromnih parnikih: lic de France 7. febr. 27. febr. (11 A. M.) (4 P. M.) PARIS 20. febr.; 13. marca (6 P. M.) (5 P. M.) Najkrajša T»'t j»o železimi. Vsakdo ,1e v pos. bni kabini z vsemi moilerniini udobnost mi. — I'ijaTa ill Klavna francoska kuhinja. Izredno ua.fayette. Havre Augustus. Napoll, Genova 18. februarja: Prenident Harding, Cb»*rbourg, Ilam-tiure Albert Ilailfn, Cherbourg. Hamtmrg 19. februarja: Jlerlin, Bo'ilogne Sur Mer, lfr>-m*:n Saturnia, Trat 20. februarja: Paris havro OIyin;>ic. Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, B'ljJoyiiri Snr M »t. Rotterdam 25. februarja: Hr»-me«i. ciitrbnurp, IlrfniRn George Washington. Cherbourg. Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg. 27. f-bruarja: lie «ie Kran< «, Havre St. I^.uis. Cherbourg. Hamburg 28. februarja : A«juitatiia. Cherbourg DEVETO POGLAVJE. I Sibila je stala v sveji sobi pred Bernhardtom. Presenečenej jo je pognalo kvišku z njenega stola za pisalno mizo Ditrih tukaj! On. o katerem je domnevala, da je daieč za luno, bo stal par minut! pcznrj« tuknj pred nje! Prišla je ura, kalero je tako napeto pričako- I vala. Kakšen odgovor bo dobila? _ — Se nekaj. Sibila. — je nadaljeval Bernhardt. — V svoje veliko ve- ' &elje se je izpolnilo moje tajno upanje, da se bosta srci Ditriha in Regi- ' ne našli. Včeraj zvečer smo praznovali zaroko. Mladi par hoče naznaniti I ■.uroko le prijateljem in bližnjim sorodnikom. Poroka naj bi se vršila vi kratkem. Zakaj pa naj čakata še dalje? Stara dama se je še ponosnejše vzravnala. Iz njenih oči je kipelo sovraštvo ko je rekha s trdim glasom: — Da. zakaj naj čakata cba še nadalje? — Saj vendar leži moj sin šd n#Mvecea v svojem zgodnjem 'grobu in že podaja iskreno ljubljena *erra roko mofci, katerega je vedno sovražil! Ditrih, je vedno zrl z zavist- _______ ________ nimi očmi na dedščino Viljema. Privoščil mu je posest Regine in komaj je bila presta pet, je že stezal svojo pohlepno roko po nji! — Ti si krivična, Sibila! — Ti mi vendar nočeš natveziti, da nista bila oba zaljubljena že poprej v grešni ljubezni? — Sibil-a, ti grešiš v svoji lastni hiši! Ali te je napravila nesreča tako trpko, da vidiš le zlo, kjer bi morala videti le dcebro in pošteno? — Ker si tako slep, kot je slepo oko postave! Bernhardt je zrl jezno na žensko, ki se je še vedno oprijemala blaznega suma ter imela korajžo dati mu izraza. Opustiti moram izpreobrniti te k drugim nazerom, a vedi to: ka-.co hi.ro bo prišla kaka beseda te strašne obtožbe preko tvojih ustnic, se bom za vedno obrniL od tebe! Po tem ravnaj! Stari gospod je zapustil setoo z grmečimi koraki. Ko 'je obiskal svojega nečaka, se je prva jeza že izhladila in usmiljenje trmoglave ženske ga je zopet zgrabilo. iDalje prihodnjič.; CALIFORNIA Fontana, A. Hochev« Ban Francisco, Jacob Lanahia COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo. Peter Cullg. A. 8aftl6. Sallda, Louis Costello. Walsenburc. M. J. Bayu*. INDIANA Indianapolis, Loula Banlcfi ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč Mrs. F. La uric h, Andre v SplUar. Cicero, J. FablPi. Joliec. A. Anzelc, Mary Bamblcn J. Zalčtel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Močnik. Kansas city, Frank 2arar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. KJtzmlller, Fr. Vodoplv*«. MICHIGAN i Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. J*-| nezlch. MINNESOTA Chisholmn, Frank Qouie, Fran* Pucelj. , Ely. Joa. j. Prihel. Fr Sekala. Eveleth. Louis Qouie. Gilbert, Louis Vessel Hibbicg. jonii Puvs«. Virginia, Frai^lt Hrvatico > MISbOUKl St. Louis, A. NmorgoJ MONTANA Kiein, Jubn R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omana, P. Brodertck. YORK Oowanda, Karl Sternisna. Little Falls, Fx auk Mmu. OHIO Barberton. Jonn tJalant. Joe Hlti Cleveland, Anton Bobek, Chaa i Karlinger, Jacob Resnik, M^th. ! Slapnik, Euclid, F. Bajt. Glrard. Anton Nagod«. Lorain. Louis Balant ln J. K umi« Niles. Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. RacLar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Kobl&r. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakis Bebsemcr, Mary Hribar Braldocfc, J. A. Germ Bridyevillo, W. R. Jakobeck Broughton, Anton lpav«o. Clarldge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro /anšek. Crafton, Fr. Machefc. Export. G. PrevlC. Louis Juyan-ttč. A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln Gieensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Fran* F~ renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Marti' •Coroshets Krayn, Ant TauielJ Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlyftek. Midway -lohn 2ust. Moon Pun, Fr. PodmllSek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. A'.to J Pogačar Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesd*ro. Steelton, A. Hren. Unity Sta. ln okolico, J. Sk*rli tt. Schifrer. West Newton, Joseph Jovaa Wlliock. J PeterneL UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, An toe svst. visconsin Milwaukee, Joseph Tratnik i< «oa. Koren. Sheboygan. Johr Zormta. WEST ALLIS: Frank Skok. VYOMING •»ork Springs. Liouia laucher. Diamondville, Joe Rolieh Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj. je potrebno, rta je poaeen o potnih listih, prtljagi fn ra/nih drugih stvareh. VsJed naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamorerno dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo- parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovali v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev