IK ■■ lat*. (Za NemCIJo 1 K M », ■a Aaiarlko la drag* tal« drla** I I H f.| — (piai lo dopiti •* po ■ll.'ajo i Drodnlitn „Domoljaba", Mabliaoa, Kopitar)*** ■«** "•*■ •■ CtroColoa, r*klamacl|» la In »ar a ti i Dpra*olit*a „Domoljuba", Ljabljan*, Kopitar!*** all** it. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
I a • * r a 11 »pr.jemcjo po ti* *•■ Ib taaab : Enoatopna patltvrsta -•»tla« „Domoljnbo.*" Hrta* M "«> »taa* ia aokrat SO ». Pri »■£■ '»'••■ ob)a*l]aB|B prlmaran »t. »•t po dogotorn. Poiuuit [»lik« »a prodajalo po 10 *. '!. .o»ol promatpoitno-braollnlinag. arada ln>. 824.707. -
Ste«. 31
V UuMiani, dné 1. augusta 1907.
Leto XX.
Noi! poslanci odri.zboru.
Ljudski parlament je svoje uvodno enomesečno zasedanje končal. Poslanci so se razšli, da se meseca oktobra iznova vrnejo k svojemu delu. Dolžnost nas veže, da si ogledamo, kakšno stopinjo so si priborili naši poslanci v tem času. Med naše štejemo vse, ki so se zbrali v »Slovenskem klubu«.
Ne maramo pisati očitkov tistim, kateri so povzročili, da Slovenci s Hrvati nimajo enega kluba. O tem je naša sodba sklenjena in ni je treba ponavljati. Vsak dan bo vse dobromi-sleče poslance in volivce na našem jugu prepričal, da nismo mi na škodi, marveč oni, ki so nas kanili oškodovati. V »Savezi južnih Slavena« ni enotne misli in zato tudi ni krepkega, enotnega nastopa ravno vsled tega, ker naših poslancev ni v nji. Od slovenske liberalne stranke do čiste pravaške in srbske je dolga pot. Vse bi pa še bilo. ko bi si zveza ne bila za drago ceno kupila dveh cokelj v Hribarju in Ploju. Štrekelj. Ježovnik in Roblek ne pomenjajo nepremostne ovire za skupno delo. Hribar in Ploj sta pravzaprav edini načelni oviri. Kar je, je. Mi le ponavljamo, da ie slovensko ljudstvo ponosno na zvestobo svojih poslancev. Tudi. ko bi se bile stvari zasukale za nas neugodno, bi naše ljudstvo svojim poslancem s prisrčnim zaupanjem plačalo njihovo značajnost. Vsi čutimo, da je načelna poštenost in doslednost sijajno zmagala "ad vsemi spletkami in brez strahu šla preko vseh fraz, ki jih ie polna naša javnost. Ne jav-kanje, ne vpitje, ne sentimentalne deklamacije, "e podlo zmerjanje ni premaknilo naših poslancev.
Toda, mi moramo odgovoriti na vprašanje, kakšne politiške posledice je imelo to postopanje. In tu na temelju izkušeni in dejstev lahko trdimo, da so bile te posledice za nas m naše gibanje v vseh ozirih ugodne. V ljud-
skem parlamentu je treba predvsem dokaza sposobnosti za delo. In naši poslanci so ga podali. Z velikim zadovoljstvom lahko rečemo. da je ni stranke v državnem zboru, ki bi vživala tako od vseh strani simpatije kakor »Slovenski klub«. Da je ta kljub v prijateljskih razmerah s Cehi, Poljaki in krščanskimi so-cialci, je umljivo samo po sebi. Toda tudi socialni demokratje, Rusini in najinteligentnejši možje izmed nemških strank ga vpoštevajo. Doseglo se je to z razboritim, res svobodnim nastopom naših poslancev. Nobena reč se tako ne maščuje nad našimi liberalci, nego njihovo neumno velikoumje. Kadar so zinili o kakem našem možu, so vedno prideli zaničevanje in preziranje: neumni, zmedeni, omejeni so bili zanje naši voditelji. Ta taktika ie veliko pomagala našim uspehom. Želimo, da jo liberalci blagohotno nadaljujejo. Dorna, kjer jata topih in lačnih satelitov venomer ponavlja to. kar v »Narodu« bere. in vsled tega vsacega liberalnega samosrajčnika prišteva med narodne veleume. bo to še tudi nekaj časa mogoče. Na Dunaju, kjer se izobrazba in duševna sposobnost svobodno meri, je drugače. In naj bo všeč liberalcem ali ne, to jim lahko rečemo, da v sedanjem parlamentu bo Gostinčar igral vsaj toliko vlogo kakor — Hribar.
Stališče »Slovenskega kluba« do strank in do vlade ie jasno označil dr. Krek v svojem proračunskem govoru. Naši poslanci ne bodo delali že kar vnaprej opozicije, in ne bodo odmetali nobene stranke ne v večini ne v manjšini, s katero bi mogli kaj doseči za svoje volivce in za ves slovenski narod. Veliki ugled »Slovenskega kluba« izpričuje to, da sta iz niega vzeta načelnika dveh zelo važnih odsekov: dr. Šusteršič vodi legitima-cijski. Pogačnik pa vojni odsek.
Legitimaci.iski odsek se tiče vseh strank in njegov načelnik je domala najbolj iskana oseba v zbornici. »Slovenski klub« nima no-
bene protestovane volitve; njegovi poslanci so izvoljeni s takimi ogromnimi večinami, da so v tem oziru prvi v celi zbornici. Takih volitev, kakor jih ima zabeležiti S. L. S. ni bilo drugod v Avstriji. Saj n. pr. Šuklje niti poizkusa kakega nasprotstva ni imel; Demšar-jevega kandidata se pa v javnosti niti razglasiti niso upali. Dr. Šusteršič je torej tudi s tega stališča res pravi mož za načelnika odseku, ki preiskuje volivne proteste. Ponosni smo na to, ker njegova izvolitev priča, da mu zbornica zaupa. In to zaupanje je pač nekoliko več pomenljivo, nego brezplodno zabavljanje naših liberalcev.
Tudi za vojni odsek smo veseli. V vojnem odseku se bodo rešile v tem zasedanju važne stvari: dveletna vojaška služba, nov vojni red. vojni kazenski zakon. Z ugledom, ki ga bo imel vsled tega Pogačnik, bo rastel tudi ugled celega kluba.
Politiško najvažnejša je v državni zbornici ustanovitev agrarne zveze, ki šteje do 210 državnih poslancev. Pri prvih nastopih ji je na čelu od vseh strank spoštovani naš Povše. Ni se nam treba bahati; dejstva govore in na temelju teh dejstev smo lahko ponosni. Pristavljamo le še, da vkljub temu, da nismo s Hrvati v enem klubu, ugled slovenskih poslancev zvišuje jximen vsem Jugoslovanom in izdatno podpira naše skupne narodne težnje.
Tisto vpitje o- škodi, ki jo ima južno Slo-vanstvo od dveh klubov, je popolnoma brez pomena. V sedanjih razmerah bi bile koristi našega slovenskega in hrvaškega naroda odločno na škodi, ko bi se bili naši slovenski poslanci stopili s Hribarjem v en klub. Kaj sodi o Hribarju zbornica, je pokazal legitimacijski odsek, kjer je po dolgotrajni agitaciji komaj ujel socialne demokrate, Hocka in sionista zase. Nàj blagovoljno izračuna svoj pomen, in če bo siten, se mu bo še vse kaj druzega primerilo.	. .. ,
Najbolj Viden dokaz, da imamo sedai večji vpliv, so pa vojitve v odseke. Ko bi bili skupaj, bi imeli v velikih odsekih po tri; zdaj ima vsak klub po dva. To nekaj pomenja. Še več pa to, ker se vsled takta naših poslancev nasprotstvo proti Hribarju in Ploju iu proti tistim, kateri so jih na ljubo našim liberalcem Itoteli izolirati, ne kaže v javnosti. Malenkostni niso iu ne smejo postati naš: poslanci, pa bo ura še vedno bolj prav kazala.
O drugem delovanju naših poslancev ne-čemo tu razpravljati. Nebroj predlogov iu važnih interpelacij so vložili in po naših informacijah so v izredno mnogih slučajih uspešno posredovali za svoje volivce. Vsi — tudi nasprotniki — jim priznavajo, da so pridni. Vedno na Dunaju opravljajo vestno svoje dolžnosti. Mi pa v imenu volivcev z veseljem in zaupanjem izjavljamo žc po pričetku njihovega dela: Prav smo volili! Živeli naši poslanci !
Izobrazbi.
kmetski stan v minulih časih, i.
Spoštovani bravci »Domoljuba«, dragi slovenski kmetje. Gotovo ste že slišali ali tudi brali, kako da se je v prejšnjih časih godilo vašim dedom — kmetom. Raznovrstne povesti in drugi spisi pričajo o slabih in žalostnih razmerah, v katerih so živeli takrat vsi kmetje, zlasti pa še na Slovenskem. Gospoda jc nasilno nastopala ž njimi in jih oropala vseh zasebnih pravic. Visoki davki in tlaka ter različna vojaška bremena so uboge kmete spravila na rob propada. Ker vse prošnje pri graščakih in drugi gospodi niso ničesar pomagale, si je ubogo tlačeno ljudstvo večkrat hotelo samo izvojevati pravice. Ali kot znano, so se vsi upori kmetov ponesrečili in usoda, ki jc kmete potem zadela, ie bila še hujša kot poprej. Srditi graščak je svoje podložne kmete še boli trpinčil in izsesaval. Hočeš nočeš so se morali ti premaganci ndati svoji nesreči. Ce se iim je zopet ponudila prilika, so udarili. če ne, so pa morali dalje ječati pod bremenom in čakati, kdo se jih bo usmilil.
Šele blaga cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II. sta začela lajšati kmetom nadloge, popolnoma jih je pa osvobodila iz jarma grajske gospode revolucija 1848. Državljanske pravice so se podelile vsem pre-bivavcem in konec je bilo več kot 500-letnega podložništva. Kmet je zadihal prosti zrak. Zemlja, ki jo je obdelaval, je postala zopet njegova lastnina. Tudi davki so se v teku časa polagoma znižali—Naš kmet je postal polagoma ves drugačen. Od one dolge dobe suženjstva so se ohranili le še različni spomini, ki jih stari ljudje kaj radi odevajo v zanimive pripovesti in pa — prirojena ponižnost ter neki svet strah pred »gospodo«, kar najlažje opažamo pri starejših, nezavednih ljudeh. Ponižnost je res lepa čednost in včasih prav dobra. Ali tam. kjer je ni potreba, tam je ponižnost vselej škodljiva. Ne mislimo tukaj, da je ro-batost in prepirljivost potrebna lastnost za one, ki hočejo kaj doseči. Nikakor ne! Toda neke samozavestnosti je treba povsod in ta stanovski ponos je lepa dika človekova in mu je le v korist.
Predno nam bo mogoče prav zamotane kmetske razmere v prejšnjih stoletjih dodobra spoznati, se moramo poprej še ozreti na nekatere stanovske razlike in druge posebnosti v takratni državi.
V srednjem veku so prebivalce cele države, pa tudi posameznih deieìà ločili v sta-
nove. Vsi ti, ki so bili všteti v kak stan, so imeli popolne državljanske pravice in so se smeli udeleževati deželnih zborov. Prvi in najimenitnejši stan za vladarjem je bila višja duhovščina; potem knezi in grofje, za temi nižii plemenitaši in vitezi, nazadnje so prišli pa meščani. Kmetov ne ua.idcmo nikjer med stanovi. Zaradi tega so bili tudi prikrajšani liri svojih državljanskih pravicah in izključeni od sodelovanja pri deželnih zborih.
Med avstrijskimi deželami se je tirolskim kmetom najboliše godilo. Kadar je bil sklican tirolski deželni zbor. so se ga udeležili tudi kmetje, ki so imeli precejšnje zastopstvo.
Pa tudi še drugače so bili prebivalci v pravnem oziru razdeljeni. Popolne pravice sti imeli le. svobodni ljudje. Svoboden jc bil oni. ki ie imel kako staro podedovano posestvo in c bil v vsakem ožini popolnoma sani svoj. Plačeval je le vojaški davek. Najmogočnejši med svobodnimi ljudmi so bili seveda plemenitaši. Na pol svobodne imenujemo tiste, ki so se vsled revščine in nezgode podali pod oblast ali varstvo kakega velikaša. na.isi so imeli kako lastno zemljišče ali ne. Ker jih je velikaš varoval, so mu morali ti ljudje da-iati neki davek iu priznati njegovo sodno oblast čez se.
Najnižje so stali nesvobodtii ali hlapci (su-žnji). Ti so bili večinoma vojni vjetniki ali nji-hovi potomci. Bili so brezpravni. Polagoma sc je njihov položaj izboljšal in so dobiv ali od svojega gospoda zemljo v obdelovanje. Nekaj poljskih pridelkov so izročili gospodu kot nekak davek, ostalo pa so obdržavali zase.
V	katero vrsto liudij so bili všteti kmetje? Natančen odgovor na to vprašanje je težko dati. ker ni bil položaj kmetov v dveh deželah enak. Spadali so pravzaprav kmetje v vse tri vrste, v svobodne, polsvobodne in nc-svobodne kmete, ali največ jih je bilo približno na stopinji polsvobodnih Ijudij.
Svobodnih kmetov ie bilo največ na Tirolskem. V tej goratej deželi so imeli, kot znano, kmetje največ pravic. Tirolski deželni knezi so bili v vedneni boju z domačo mogočno gospodo. Da bi tako zlomil vpliv veli-kašev, si je knez pridobil kinetc z raznimi pravicami, ki jih jim je podelil, na svojo stran. Tudi v drugih deželah je bilo še več prostih kmetov, ali njihovo število se je vsled pre-> velikih davkov vedno manjšalo in okoli leta 1450 so imeli skoro vsi kmetje pravice polsvobodnih Indij. Med nesvobodnimi ljudmi je bilo tnalo kmetov in še ti so počasi, kakor rečeno, pridobili nekaj pravic in se približali polsvobodnitn.
V	nemških deželah se je kmetom prece.i boljše godilo, kot pa pri nas na Slovenskem. Največ .ic pač imel pretrpeti kranjski kmet. kar pričajo knjige. Sploh se je s slovenskimi kmeti trše postopalo, kot pa s kom drugim.
II.
Razmere, v katerih jc takrat živel skoro ves kmetski stan, smemo imenovati tlačan-stvo ali podložništvo. Zemljo, ki si jo obdelaval, jc bila graščinska last. Imel si jo pravzaprav le nekako v zakupu. Da niso bili davki majhni lahko vsakdo ugane. Poleg postavnih davkov je jemal graščak še desetino, zahteval tlako in tako naprej.
Glavni znaki pri kmetovem podložništvu so bili ti-le: 1. Kmet ne sme zapustiti zemlie, na kateri dela. On je takorekoč prikovan na zemljišče, ki ga obdeluje. Ako se je hotel kdo preseliti ali drugače zapustiti kraj, je moral dobiti graščakovo dovoljenje. Ce je graščak kos svoje zemlje prodal komu drugemu je obenem z zemljiščem prodal tudi vse one kmete, ki so na njem stanovali.
Drugi znak je bil. da mora vsak kmet redno plačevati graščaku davek, dajati desetino
od vsega pridelka in delati tlako. Večkrat je graščak več zahteval, kot bi smel. Posebno pri tlaki mu ni bilo nikdar dovolj iu po svojem služabniku (valptu) je kmetom nalagal različno delo.
Tret.ič je bil kmet podvržen le graščinski sodni oblasti, ki jo ie vršil graščak sani, ali pa kak njegov uradnik. Drugo prebivalstvo se je lahko v vseh rečeh zatekalo k deželnim sodiščem ali pa k' mestnim, dočim ta sodišča niso bila za kmeta veljavna. Samo v krvnih zadevali je tudi kmeta sodila deželna sodna oblast. Sledovi o krvnih sodiščih še danes niso zbrisani iu marsikdo sc še spominja »krvavih riht«.
Tudi v zasebnih stvareh ni bil kmet polnopraven. Ce se je hotel ženiti, ic moral dobiti dovoljenje od gospoda. Pole? različnih postavnih davkov jc graščak nakladal šc svoje postranske. Tako jr moral vsakdo, ki je podedoval kako premoženje, dati graščaku dober kos tega. Pozneje so te vrste davek zamenjali z drugim, ki ga je dajal vsakdo oh priliki ženjtve. Najprej je moral kmet torej prositi dovoljenja za ženitev in plačati graščaku gotov denar, potem niti pa še izročiti lep kos imetja. Navadno je dobil graščak pri tej priložnosti kako živinče.
Slednjič tudi ni smel kmet ali njegov sin brez dovoljenja graščakovega izprenieniti svojega stanu. Ako ie hotel kdo dati svojega sina učit rokodelstva, ali pa v mesto v šolo, ie moral to graščak dovoliti, česar pa seveda zopet ni »zastonj« storil. Bilo je treba »po-mazati«.
Ako pogledamo te trde znake kmetovega I odiožništva, vidimo, da kmetsko življenje ni bilo nič kaj veselo. Graščak ie bil poglavar nad vasmi, ki so spadale v njegovo last. Tem ic razpisaval davke in tlako. Pogostonia ic kar samovoljno zvišal ta ali oni davek, ker niso oblasti nič kaj pazile na delovanje gospodov.
Večkrat so se kmetje radi teh krivic pritožili. Vlada je obljubila, da bo zboljšala njihov položaj, ali vzpričo silno mogočne gospode se vendar ui upala zameriti se vclika-šem. Ti so namreč v deželnih zborih dovoljevali vladarju davke in če je bilo treba, postavili na noge toliko in toliko tisoč vojakov, katere so potem vodili zoper zunanje sovražnike. Pripetilo se je, da je cesar Leopold hotel vstreči kmetom in nastopiti proti plenie-nitašem; ali kaj je bilo potem? Odpovedali so mu plemenitaši ob najhujši nevarnosti, ko je meri žugal Turčin, davke in vojaštvo in cesar je moral, rad ali nerad udati se njihovim zahtevani, da smejo kmetu gospodovati po svoje.
Blaga cesarica Marija Terezija .ic storila v tem oziru prvi korak in ustanovila okrožne oblastnije, ki naj bi pazile, da se ne bi godila kmetom od strani gospode krivica. Obenem ie znižala tlako in naročila komisijam, naj pregledajo vsakemu kmetu premoženje in določijo. koliko davka se sme največ od vsakega zahtevati. Dovolila je tudi, da more kmet po pogodbi, ki jo sklene z graščakom, postati pravi lastnik svojega zemljišča, dočim ga je imel doslej le nekako v zakupu.
Še večje olajšave so dobili kmetje za vladanja cesarja Jožefa II. Leta 1781 je bilo od: pravljeno podložništvo in odstranjeni o»1 znaki, vsled katerih je bil kmet skoraj suženj Druga važnost Jožefovega dela je bila, da ie obdavčil vse stanove enako. Do tedaj je moral kmet sorazmerno več plačati kot pa drugi, a Jožef je storil temu konec in zajemal tudi pri onih, kjer je vedel, da ie dosti nakopičenega. Zatem se je lotil tudi tlake, hoteč jo odpraviti Za časa njegovega vladanja jo je res prepovedal, ali ko je leta 1790 po njegovi
smrti nastopil vlado brat njegov Leopold II., so jo plemenitaši deloma zopet izsilili.
Ko je po dveletnem vladanju Leopoldo-vem nastopil vlado Franc II.. so se začeli viharni časi večnih vojska. Skrb za blagostanje ljudstva se je morala umakniti misli, da ie treba predvsem domovino braniti. Ko je po dunajskem shodu 1815 nastal mir, se je zopet začelo delati na znotraj. Stara ustava deželnih stanov, ki sta io Marija Terezija in ložef zatrla, je zopet oživela in tako so sestavljali deželne zbore: 1. visoka duhovščina (škofje, prelatje), 2. plemstvo, 3. meščanstvo. Kmetje zopet niso nikjer drugje prišli do veljave, kot na Tirolskem
Konečni dan vstajenja za kmeta je bilo leto IS48. V kranjskem deželnem zboru so provizorično (začasno) kot 4. stan dobili tudi kmetje besedo in se kot zavedno slovensko zastopstvo udeležili kratkega zbora ter ognjevito zahtevali za kmeta — človeških pravic.
Povedano je bilo, da so tega leta odpravili tlako in graščinska sodišča. Znižali so tudi davke in olajšali druga bremena. Kmetic so pridobivali poleg zasebnih pravic tudi javne in postali stan. vsled česar so se smeli udeleževati tudi deželnih zborov. Tudi v takratni burni državni zbor na Dunaju in potem v Kromerižu na Moravskem so poklicali nekaj kmetskih zastopnikov.
Ko je po preteku absolutizma bil sklican leta 186Ò drugi avstrijski državni zbor, so se določili tudi kmetski volivni okraji in takisto 1861 ter v decembcrski ustavi 1867.
Še več kmetskih poslancev je prišlo v državni zbor. ko je bila pred 10 leti ustanovljena splošna kurija. Pa še vedno niso imeli kmetje večine v zboru, čeravno je naša država povečini kmetska. Šele sedanja nova zbornica, voljena po splošni iu enaki volivni pravici. ima več kot polovico vseh poslancev — kmetov Kolike važnosti je to. bode pokazala prihodnjost, ko bodo ti zagovorniki kmetovi ustvarili svojemu varovancu lepše življenje, kot ga jc imel doslej.
Političen presici
DRŽAVNI ZBOR.
Proračunska razprava
ie končana in sprejeta v tretjem branju, .lu-stični minister je obljubil, da jeseni predloži zakonski načrt, ki bo omogočal tudi ženskam prevzeti jerobstvo. Naučiti minister je napovedal enketo za reformo srednjega šolstva. Trgovinski minister dr. Foršt je povedal, da bo obrtni svet že letos pričel poslovati.
Znamenite govornike
so se pri proračunski razpravi izkazali baron Beck. dr. Krek, Kramarš in Masarik. Dr Krek ie v velikem in globoko zamišljenem govoru osvetlil ogrsko vprašanje. Krepko in jedrnato ie dokazal, da od nekdaj vladajo na Ogrskem »rabulisti«, ki pačijo zgodovino in pravo. Po zaslugi je obsodil mažaronstvo mažarskih ple-menitašev, bogatašev in onih škofov, ki jim .ie več mažaronstvo nego duhovno pastirstvo. Z gorko izjavo slovensko - hrvaške vzajemnosti je končal svoj izvrsten govor ob burnem odobravanju. — Dr. Kramarš ie imel sitno nalogo najti brv do vlade, v kateri sedita dva njegova ožja somišljenika Foršt in Pacak. Devet let so že namreč češki poslanci v opozjciji do vlade in niso nikdar glasovali za proračun. Sedaj so pa to storili in s tem izrazili zaupanje vladi, ki še vedno ni izpolnila dveh glavnih
zahtev češkega naroda, namreč druga češka univerza v Brnu iu notranji češki uradni jezik. Dr Kramarš je govoril kot diplomat — a dvoje vloge so tudi zvitim diplomatom nemogoče. Baron Beck sc jc spretno ognil političnega vrtinca. Razvil jc pravi vladni program. ki ga hoče s poštenimi sredstvi izvajati. On je nad strankami iu vendar ima nemške, češke in poljske zastopnike v kabinetu in hoče vladati z močnimi strankami od slučaja do slučaja. Potemtakem ne bo v parlamentu stalne in močne večine, ki bo vladi tako nujno potrebna pri obravnavi avstro-ogrske nagodbe z mnogimi prepornimi vprašanji. — Masarik. profesor na češki univerzi v Pragi in učitelj naših »mladih«, jc strupeno napadal cerkev in napovedoval boj za svobodno šolo. Zato mu je čestital najnovejši krščanski demokrat — Hribar, ki je Hrvatom podpisal, da ga ne bo nikdar več skominalo po takih »svobodnih« rečeh! No — šest megovih duhovnih tovarišev ga bo že odvezalo . . .
Jezikovno vprašanje
Vlada je že preskrbela vešče uradnike, ki ki prestavljajo češke, poljske in rusinske govore. Nemška ušesa seveda niso vajena na slovansko govorico, zato ie devetčlanski na-čclniški odbor nemških strank vložil predlog, da mora biti nemščina poslovni jezik v zbornici. Ta predlog bo sicer pokopan, a je značilen za nemško nesramnost in zagrizenost,— Nemce strašno peče, ker je podpredsednik Začek v svojem zahvalnem govoru spregovoril nekaj čeških besed, katerih dosedaj še ni bilo čuti na podpredsedniškem mestu. — Tudi se jc prvič dogodilo, da je v gosposki zbornici nov član. prisegel v češčini. Kakor kaže, se bodo Nemci sčasoma že privadili tudi slovanskim glasovom.
Ljudskemu cesarju v spomin.
Jubilejni odsek ie sprejel Lttegerjev predlog. naj vlada naloži sto milijonov kron za starostno zavaróvanje in vlada je predložila zbornici načrt zakona, po katerem se pooblasti kovati zlatnike po 100 K in pa za 44,000.000 K petkronskih novcev.
Razdor med Cehi
še vedno ni ponehal. Najprej se niso mogli zediniti glede glasovanja pri proračunski razpravi, sedaj so pa češki agrarci planili po katoliškem narodnem poslancu Mislivcu iti zahtevajo njegovo izključitev; v nasprotnem slučaju pa agrarci sami izstopijo iz Zveze čeških klubov. — Najnovejše poročilo pravi, da ie ta prepir že poravnan.
»On« — »krščanski demokrat« — caplja
za našimi poslanci, ki so vložili predlog za vseučilišče takoj v prvi seji, Hribar šele v predzadnji. Naši so interpelirali glede germa-uiztijočih namenov pri imenovanjih na srednjih šolah, »on« en teden pozneje pricaplja, a šc tedaj krotko iu ponižno in oprezno kot mačka okoli vrele kaše. V prvi seji predlagajo naši odpis potresnega posojila, Hribar pristo-pica čisto nazadnje. In da bi ja popolnoma dokazal, da zna kakor opica druge posnemali. ie tudi Hribar nastopil za poučevanje veronauka in latinščine v slovenščini. A kako? Naši zahtevajo z možato odločnostjo, da pride slovenščina do veljave na vsej gornji gimnaziji, »on« — mogočni nemški zaveznik Hribar — pa spiše ponižno in udano prošnjo, naj bi sc samo v petem in šestem razredu gimnazijskem dve predmeta poučevala v slovenščini! Seveda sedmega in osmega razreda Hribar ne pozna, ker so ga prej vun »pihnili«!
Gosposka zbornica
je tudi imela par kratkih sej in ie rešila proračunski provizorij Predsednik knez Vindiš-grcc ie izrazil željo, na.i bi vlada tudi gosposki zbornici predlagala vladne načrte zakonov, ne pa vedno le poslanski zbornici.
Prvič in zadnjič v gosposki zbornici
je bil zastopnik goriških liberalcev v državnem zboru. Mož se je po pomoti hotel pomešati med žlahtne plemiče, a ti so mu nazadnje pokazali vrata. Ubogi Štrekeli ! Sai menda ni tako častihlepen kakor klerikalni Hribar, ki bi pravzaprav rad zamenjal poslansko zbornico z gosposko, samo če bi se dalo.
Slovenski kmet kot generalni govornik.
Roškar je v lepem govoru nastopil za državne podpore vsled toče, povodnji in drugih uim iti opozarjal vlado na tozadevne škode po Kranjskem in Štajerskem.
Govornikov je bila ogromna vrsta. Zato je tem pomenliivejše in častnejše, da so se vse stranke zedinile na slovenskega kmeta In to moramo reči: Roškar. vojak po postavi, ponosnega, samozavestnega nastopa, je s svojim prvini govorom pokazal, na kako visoki stopinji izobrazbe stoji naš kmet. Veliko poslancev ga je poslušalo, celo nasprotniki so odobravali njegove besede. Povdarimo: prvo zasedanje ljudskega parlamenta se je zaključilo z lepim govorom slovenskega kmeta.
Pri glasovanju so sprejeli predlog podpornega odseka. Ko je še predsednik Vajskirh-ner opravičil Začkov češki govor in so poslanci Mislivec, Spaček in Zazvorka preklicali medsebojne žalitve, je zbornični predsednik naznanil, da bo prihodnjo sejo naznanil pismeno. — Potemtakem bodo poslanci med počitnicami vlekli dijete.
HRVAŠKO-OORSKI SPOR.
Mažarom se očitno že meša. »Budapesti Hirlap«. glasilo Vekerlovo, v uvodnem članku zahteva, naj državno pravdništvo obtoži Luegerja in Franka radi veleizdaje, ker sta sklenila zaroto proti monarhiji! — No, če bodo Hrvatje pametni, bodo lahko poskrbeli, da se bo Mažarom in Vekerlti še bolj mešalo.
LUEGER IN HRVATJE.
Dunajski župan Lueger je nekemu časnikarskemu poročevalcu izjavil, da se interesi Hrvaške v mnogih točkah strinjajo z avstrijskimi. Akcija hrvaških poslancev v avstrijskem državnem zboru jc velevažna, ker jo podpira moralno tudi krščansko-socialna stranka. Parlament bo na vsak način, ako se mu nagodba predloži, natančno preiskoval, ali so pri sklepanju nogodbe sodelovali vsi v to poklicani činitelji. — Gibanje za »Veliko Avstrijo« ima namen, združiti vse narode ob Donavi od Pasava doli do Balkana ter priti do gospodarstva na Jadranskem in Egejskcm morju. Mažari so pa kakor klin zabiti med te narode itt mi Avstri.ci bomo ta klin izru-vali . . .
TOMAŠIC IN »HRVATSKA«.
Bivši minister za Hrvaško, Tomašič, graia nedoslednost hrvaško-srbskih rcsoluciona-šev, katerim se gre sploh samo za osebe in niti ne vedo, ali bi šli jeseni v Budimpešto ob-štruirat ali ne. — »Hrvatska«, glasilo stranke prava, zastopane v hrvaško-srbski koaliciji, pa poživlja na boj proti nagodbi. ki se bo sklenila med Avstrijo in Ogrsko. Napoveduje tudi boj hrvaško-ogrski nagodbi in poživlja hrvaške poslance, naj ne hodijo v Budimpešto obštruirat, ampak naj ostanejo doma in tako
Magare čisto ignorirajo. Hrvaški sabor naj pa nagodbe z Avstrijo, kadar bo sklenjena, sploh ne odobri, in naj v posebni adresi na krala proti njej protestira. — Izvajanje »Hrvatske« kaže, da ie hrvaška koalicija tie-edina in čisto na nejasnem In pri takih razmerah trpi ugled celega naroda.
ŠKANDAL V MILANU.
Papež ie vsled škandaloznih dogodkov v »ženskem vzgo;evališču« v Milanu, katerega je vodila lažiredovnica Fnmagali, odredil preiskavo vseh vzgojevališč v Italiji, katera vodijo redovnice. Preiskava, ki se ie najprej izvršila v Rimu, je pokazala, da ie tudi v Rimu polno vzgojevališč. katera vodijo privatne ženske, ki se izdajajo za redovnice in no-si'0 rodovniško obleko, dasi niso. Rimski kar-din?I-vikar e pozval te ženske, da odložijo takoj rodovniško obleko, in je vse take zavode naznanil policiji.
AFERA NASI.
Senat je kot državno sodišče s 114 proti 5 glasovom potrdil aretacijo Nasija, zavrnil njegovo prošnjo, naj ga začasno puste svobodnega ter pooblastil predsednika, da določi za Nasija in Lombardija zapore.
ABESINIJA IN ITALIJA
si utegneta zopet v lase skočiti zaradi Eritreje. Italijanski listi sicer pravijo, da ni nobene nevarnosti pa tudi nobenega vzroka za voisko. Toda res pa je le. da ima Menelik že 20.000 vojakov zbranih ob meji in spomin na nedavne zmage še vsem podžiga pogum Zato je italijaska vlada jako pozorna.
RAZMERE NA PORTUGALSKEM
so .iako žalostne in obupne. Vse upravno življenje je korumpirano: intrige, protekci'e in podkupovanje zastrupljajo vse javno življenje. Ministrski predsednik Joao Franco — mož poštenjak — je uvidel, da se Portugalska bliža propadu in bankerott!. Zato se je lotil najbolj nehvaležnega dela — reform na Portugalskem. V ta namen je razpustil obe zbornici na nedoločen čas, pridobil kralja čisto na svojo stran in potlačil svobodo tiska ter tako postal diktator. Seveda so mu vse stranke nasprotne a mogoče bo zgodovina le kedaj poročala, da je bil Joao prenovitelj dežele.
RUSIJA.
Krvavo statistiko umorov in zločinov v Lodzu v zadn eni pol letu prinaša polski list »Kurjer Varšavski«. V bratomornih pouličnih bojih je umorjenih 127 mož in 6 žensk ranjenih 247 mož in 19 žensk, od katerih jih je mnogo umrlo doma ali pa v bolnišnici. Uro-PEh so v tem času 26.321 rubljev in sicer je zneslo 46 napadov na osebe in privatne zavode 17 283 rubljev; 16 napadov na sprevodnike cestne železnice 309 rubljev; 19 tat-
b]aFain?h '804 rubljev; napad na pošto 2000 rubljev. V tovarni Kuttner so ubili 14 delavcev in 7 uradnikov in ranili 34. Vrgli so tacaš šest bomb. od katerih se ena ni razletela Umorili so 14 policijskih agentov in ranili štiri. — Ruska policija zasleduje 169 poslancev prve dume, ker so napadali vlado in samodrštvo; pridno tudi preganja časnike.
BOLGARSKA VLADA
hoče imenovati 20 gimnazijskih profesorjev za vseučiliške profesorje, ker slednji nočejo prevzeti svojih mest, dokler vlada ne vrne vseučilišču samouprave. Med bolgarsko inteligenco zelo vre. Bolgarsko literarno društvo
in cerkveni sinod hočeta protestirati proti vladi Kongres Zveze ljudskih učiteljev namerava protest rati proti reakcionarnemu zakonu, ki omejuje svobodo združevanja. Ker se utegnejo tudi železničarji pridružiti tem protestom. postaja gibanje nevarno.
SRBIJA
ne zgubi še tako hitro svojega kralja, ki zdaj nič več ne misli na odstop. Pač pa se vlada nridno posvetuje, a javnost ne izve ničesar. Ze dolgo časa so trgovske razmere v Srbiji radi carinske vojske z Avstrijo ako neugodne in se ne dajo na noben način izboljšati. Skoro vsi listi, celo taki. ki so bili doslej na strani vlade, napadajo vlado, ker niti predpogojev za navadno trgovsko razmerje z Av-stri'0 ne morejo pripraviti. Tudi pogajanja za začrsno pogodbo jxigodbo so se razbila.
NEMŠKI CESAR
Viljem se snide z angleškim kraljem Edvardom na gradu Wilhelmshöhe; listi tudi poro-ča.io, da bo kralj Edvard obiskal našega cesarja v Išlu.
JAPONCI IN KOREJA.
Odkar so Japonci premagali Ruse, so starodavno korejsko cesarstvo čisto zasužnjili. Smrtni udarec korejski suvereniteti so zadali Japonci leta 1905. Takrat je japonski ministrski predsednik Ito iz Tokia prišel v Seul, glavno mesto Koreje. Tu je korejskemu cesarju Ji Hengu izročil lastnoročno mikadovo pismo, v katerem je japonski cesar zahteval, naj Koreja odpravi urad 'za zunanje zadeve in izroči diplomatsko vodstvo in zastopstvo Koreje Japonski. Cesar seveda tega ni hotel storiti. Nato je japonski poslanik v Setilu iz-kušal korejskega ministrskega predsednika pridobiti za japonske predloge. Ker se tudi ta ni tidal, so japonski vojaki zasedli palačo, vzeli korejski državni pečat iz urada za zunanje zadeve in prisilili ministre, da so podpisali pogodbo od 18 novembra 1905.
Korejski cesar si e seveda prizadeval zmanjševati japonski vpliv, a zastonj. Lansko leto so Japonci odstranili kore;sko cesarsko stražo in io nadomestili z japonskimi vojaki. Cesar je bil od zdaj vjet. Kmalu nato so Ja-ponci vrgli dosedanji kabinet in ga nadomestili s takim, ki je popolnoma v japonskih rokah. Vzlic temu se je domoljubnemu korejskemu cesarju jx>srečiIo, v lastnem imenu poslati posebno odposlanstvo- k mirovni konferenci v Haag, da protestira proti Japonski posebno proti pogodbi iz I. 1905. To je pa Japonce neznansko razjarilo. Ker so ministri korejskega cesar a vsi podkupljeni od Japonske, zato so Japonci prav lahko dosegli, da ie moral cesar odstopiti. Cesar je sklical ministrski svet v nadi, da bodo ministri zanj proti Japonski — a so izjavili, da more le njegov odstop rešiti deželo. V Seul sta došla dva japonska ministra, katera je cesar s solzami v očeh prosil, naj ne vztrajata v zahtevi, da mora odstopiti. Naposled je cesar vprašal še korejsko svetovalstvo za svet, toda tudi tu so mu rekli da naj odstopi. Nato je cesar podpisal listino, v kateri naznanja svoj odstop in pritisnil nanjo svoj pečat Prestolonaslednik je igrača v rokah Japonce» Korejski princ Ji, ki se je v Peterburgu in Haagu pritoževal proti Japonski, je odšel v London in nato v Ameriko agitirat proti Japoncem.
Sedai so na Korejskem resni protijapon-ski nemiri, a najbrž bojo Japonci obvladali ter s tem pridobili silno važno opirališče proti Rusom.
IZ VATIKANA.
Japonskega poslanika na Dunaju je papež v slovesni avdiicnci sprejel. Ker je poslanik prišel s posebnim sporočilom japonske vlade, se je papež poslaniku zahvalil za pravičnost! ki jo mikado izkazuje katoličanom in za svobodo, ki jo katoličani na Japonskem vživajo.
ZOPER ZMOTE
je nastopila kongregacija svetega oficija v Rinili z dekretom, ki obsoja 65 zmotnih trditev o postanku krščanstva, o razlaganju svetopisemskih izrekov, o božanstvu Kristusovem, o delu odrešenja, o cerkvenem učeništvu in o avtoriteti indeksa. Liberalni listi, posebno nemški, se radi tega silno jeze nad papežem, a neki francoski republikanski list piše. da nemški listi o obsojenih naukih raztimeio približno toliko, kolikor — za ec na boben. Ta list pravi, da je papež moral nastopiti proti onim ki hočejo uničiti nadnaravni značai krščanstva.
Listek.
Večerni zvon.
(Konec.)
Zena jc odšla in čez eno uro se je že oglasil duhovni oče pri obsojencu. Po spovedi, ki jc trajala dolgo časa, pravi Fernan:
»In sedai gre še za to. da povrnem škodo, ki sem jo napravil samostanu. Prosim vas. govorite z gvardijanom, kakor visoko se ceni škoda. Kot svojo zadnio voljo boni izročil ženi naročilo, naj poplača ta dolg, kolikor bo mogoče.«
»Ljubi, dragi sin,« odvrne menih resno in z občutkom, »stvar je že poravnana. S krvjo nisi omadeževal svojih rok; oni del samostana, ki ie pogorel bi morali v par letih podreti sami, ker je bil že star in razpal. Kar se ie siccr napravilo škode, je malenkost Sicer pa so škodo zagrešili drugi in ne ti. Vse kar si dolžan samostanu, ti je odpuščeno. Ako ie božja volja, da te iztrgajo v najlepših letih iz rok tvoie žene in otrok, je to trdna naša ppkora Samostan pa ne bo niti vinarja zahteval iz tvoie dedščine. ki naj le ostane last uboge vdove in ubogih otrok Ako pa te kra-liica pomilosti po nriprošnji tvoje družine, da-jaj nekoliko miloščine v ta namen.«
»Toda kdo mi bo porok, da smem ostati miren in da mi ni treba vrniti ničesar?« vpraša ujetnik.
»Jaz,« odvrne menih, »gvardijan onega samostana in provincia!. Stvar bom sporočil genernlu našega reda, in on io bo odobril.«
Obsojenca so te ljubeznipolne besede pretresle do srca.
»Jezus, milo in krotko ponižno in potr-pcžl ivo Jagnje božje — to ic tvoje maščevanje? T?ko se maščujejo vsi, ki služijo Tebi. o Gospod?«
Tako je govoril ujetnik in je poklekni! nred duhovnega očeta. Spoštljivo mu je poljubil desnico.
Cez eno uro je bil že eden izmed očetov s pismom frančiškanskega provinciala na potu proti gradu La Oranja. V pismu je bilo polno vročih prošnja očeta gvardiiana da kraljice, naj pomilosti k smrti obsojenega Fernana. Kraljica je dobro poznala priljubi enega frančiškana. zato je slednji lahko upal, da bo uslišana megova prošnja. Toda že prej je v vsej naglici pritekel sel na dvor s pismom, v katerem so stale besede:
»Obsojenec ne sme biti |x>miloščen!«
Kdo ie poslal tega scia ? Nihče drug, kakor prejšnji politični prijatelji in zavezniki Ternanovi. Poizvedeli so namreč, da se je iz-preobrnil v ječi Zato so ga smatrali kot iz-dajavca »svobodnih in naprednih deželanov«. Hali so se. da bo po svojem pomiloščenju razkrinkal vse njihove zlobne nakane; zato mora s pota! Na dvoru so bdi v obližju kraljice nekateri uradniki, ki so bili v najožjem stiku s prostozidarji in progresisti. Te so naprosili upom:ki, naj na vsak način preprečijo pomilostitev Fernanovo.
Frančiškan je prišel s pismom, a ni imel prilike, da bi ga osebno oddal; povsod so mu prigovarjali, da bo že pozneje sprejela kraljica pismo. Cas je potekal — konečno — ko-nečno so ga vendar pustili pred kraljico in oddal je pismo.
Vladarica je odprla in hlastno prebrala marljivo pisavo; nato je od žalosti in razburjenja obledela in je zaklicala:
»Zakaj prihajate šele sedaj, oče? Prepozno je; sodba je potrjena. Danes zjutraj je nesel sel potrdilo v Madrid. Kdaj pa ste prišli semkaj ?«
»Ze včeraj,« odvrne menih s solzami v očeh, »a me niso pustili k avdijenci. O milost-ljiva kraljica! Zapovejte, naj bo Fernan po-iniloščen; morebiti je še čas, da rešimo ubogega spokornika.«
Frančiškan je dvigal sklenjene roke proti kraljici.
»Pomiloščenje imate,« odvrne kraljica, »da vidite mojo dobro voljo, ali težko, da bi kaj koristilo. Fernan je morebiti že mrtev «
»Oh, potem bo umrla tudi žena njegova vsled žalosti,« mrmra menih.
»Ali je oženjen?«
»Da, kraljeva visokost,« odvrne menih. »Njegova soproga je angeli pobožnosti.«
Kraljica pozvoni. Sluga vstopi. Kraljica mu vrže svoj beli žepni robec in zakliče:
»Precej osedlajte najboljšega konja; sel naj jezdi kar najhitre še v Madrid in naj sporoči pri vojaškem sodišču, da je Fernan popolnoma pomiloščen in oproščen vsake kazni.«
Sluga je bil zunaj hitro kakor veter. Spodaj v hlevu se je pričelo tekanje semintja. Najboljši jahač je označil iskrega vranca, naj ga osedlajo, sprejel je še neki listek iz kabineta in je ravno prišel v hlev, ko so odnesli nekega ranjenca skozi široka vrata.
»V gorečnosti svoji je prišel konju preblizu in ta ga je udaril s kopitom,« tako so govorili
Bog je vedel» boljše, kaj se je zgodilo. Ranjenec je bil eden izmed zarotnikov na dvoru. Hotel je raniti nevidno in globoko vranca na nogi; a konj ga je prehitel in ga je smrtno-nevarno ranil s kopitom.
Urni jahač je bil z enim skokom na konju. V najhitrejšem diru je zdirjai iskri vranec proti glavnemu mestu Madridu.
Bog ve. ali pride poslanec milosti še o pravem času?
Pred podobo žalostne Matere božje v mali frančiškanski kapelici je kleča.a neka žena v tihi molitvi. Bila je soproga Fernanova. Klečala je tukaj, odkar je slišala, da je provin-cial vložil prošnjo za pomilostitev njenega moža; hotela je ostati tukaj v vedni molitvi, dokler se ne odloči usoda Fernanova.
Počasi je potekala ura za uro.
Zunaj za nekim gradom pa se je ob soinc-nem zatonu odigraval strašen, žalosten prizor.
Ob nekem okopu je bil izkopan svež grob. Pred njim je bila nakopičena izkopana prst. Na tej črni, grobni prsti bi moral stati otoso-,enec, da bi takoj, zadet od vojaških krogel), pai v novi grob.
Dvanajst mož je že stalo pripravljenih. Vodil in poveljeval jim je mlad častnik. S pol-tihim glasom zapove mladi častnik: »Nabijte puške!«
Vojaki so izpolnili povelje .Stopili so vsak na svoje mesto, da i>očakajo novega povelja.
Nekoliko zadaj za vojaškim kordonom je stala velika množica ljudstva tiho, brez glasu. Vse jc pozorno čakalo krvavega prizora.
V sredo so stopili člani vojaškega sodišča; eden izmed niih je nosil sodni ske akte.
Prvi med njimi potegne uro iz žepa: »Se ♦ri minute,« pravi in pomigne svoji ordonanci. Ta odhiii in izgine v malih, ozkih durih v gta-du. V malih, hitrih udarcih zazvoni zvonček za duše ubogih grešnikov. Iz gradu sem se približa žalostna procesija, ki vodi za seboj nesrečnega Fernana. Zadnja pot. Sest vojakov ga spremlja s puškami v rokah, ob strani hodita dva očeta frančiškana. Mirno, ponosno koraka mladi mož. Lica so mu bleda kakor zid. Sam, obstane pred vojaškim sodiščem, drugi se umaknejo.
Predsednik zapove, naj še enkrat prebero smrtno obsodbo. Storjeno. Ker je že pretekel določeni čas in kraljica ni pomilostila nesrečneža, zato jc treba izvršiti pravično obsodbo. Izgovoril je predsednik — črna palica se je zlomila in je pala v dveh koscih pred obsojenca, ki je z velikim glasom govoril razločne besede, da so ga slišale množice ljudstva:
»Sprejmem zasluženo kazen od Boga. Prosim Ga. naj sprejme moje veliko kesanje in naj mi odpusti velike grehe zaradi za-služenja Jezusa Kristusa in njegove Matere, blažene Device. Prosim tudi vas, svoje someščane, da mi odpustite zaradi pohujšanja, ki sem ga vam dajal, prosim vas slednjič: ostanite zvesti Bogu in njegovim svetim zapovedim !«
Nato so odpeljali obsojenca na kup prsti pred svežim grobom.
Ura je bila v zvoniku.
Še nekaj besed je govoril z duhovnim očetom, poljubil je križ, ki ga mu ie poda! — zadniič je pozdravil svojce, še enkrat je obrnil sinje oko proti nebu. Duhovni oče ga je v znak ljubezni objel okrog vratu in se je umaknil. Obsojencu so hitro zavezali oči.
Častnik je dvignil sabljo. Vojaki so pomerili na čelo in prsi obsojenca---
Tedaj ie zadonel večerni zvon jasno in mogočno. Vabil je ljudstvo, naj moli k Mariji in dušam v vicah.
Vojaki so zopet odložili puške, še predno je dal častnik staro, v španski armadi sveto povelie k molitvi. Odkrili so glave in molili. Tako so storili tudi gospodje vojaškega sodišča; Bog ve, kako moli vsakdo izmed njih; na zunaj storé, kakor je ukazano.
In obsojenec na obkopu? Pobožno poklekne na črno prst. sklene roke in moli udano svoj zadnji »angelj Gospodov«.
Z njim in zanj moli tudi l.udstvo.
Svečar mir. Le zvonovi še govorijo z nebeškimi glasovi. Odzvonilo je tretjič. Odmor _ še enkrat zazvoni drugi, globočji zvon — za uboge duše v vicah ---.
Še ena — morebiti dve minuti. Ko zadnjič zadoni večerni zvon, potem ---—
V tem trenotku — ni še odzvoml večerni zvon — se zasliši med množico zateg-nien glas Še enkrat; »Milost!« vpije nekdo. »Milost!« jih zakliče sto kakor iz enega grla. Sredi množice se prikaže jezdec: bel robec vihti v roki kakor neumen, ljudstvo se mu umika na obe strani on pa podi svoje vranca in kliče glasno vikajoč:
»V imenu kraljice — milost obsojenemu
Fernanu!«
Odzvonil ie večerni zvon.
Gospodje vojaškega sodišča ogledujejo kraljičino pismo. Častnik zapove vojakom, naj
izpraznijo puške. Oče frančiškan pa se trudi, da bi spravil k zavesti pomiloščenega — Fernana. Mirno je gledal smrti v oko — ko je pa slišal, da je pomiloščen, se je zgrudil v nezavest S sočutjem gledajo častniki na smrtno-bledega moža. Ko zopet odpre oči, mu ponudi predsednik vojaškega sodišča roko in mu pravi, da ga veseli, ker je pomiloščen.
Njegova žena še vedno tiho in iskreno moli pred oltarjem v kapelici. Začujejo se stopin ice za njo; njen najstarejši siček se približa in ji zašepeče na uho:
»Mama, pojdi domov!«
»Kdo te pošilja, otrok moj?« vpraša mati s trepetom na ustnicah.
»Ata me pošilja.« odvrne otrok.
Z glasnim krikom neizrečenega veselja je objela žena oltar in poljubljala mrzli kamen. »Milijonkrat hvala, vse življenje te hočem častiti in slaviti, o najsvetejša Devica!« tako je klicala žena v ognju občutkov, kakorš-nih so zmožni le narodi južnih dežel; »tudi vas, 1 ube duše v vicah, ne bom pozabila nikoli. dokler bom živela. O Bog, o Bog, kako si dober, kako ljubeznjiv in usmiljen si ti! Kako prisrčno se ti bom zahvaljevala s svojim ljubljenim Fernanom. Svoje otroke bom učila vedno in vedno, naj te ljubijo s plame-nečo ljubeznijo do smrti. Obljubim ti to zase, za svojega Fernana in za nas vse!«
Nato je hitela domov, kjer jo je čakal njen ljubljeni mož. Od je rešen, on je prost!
Kadar sta pozneje Fernan in njegova žena govorila o čudovitem rešenju, je vselej Fernan pristavil besede: »Ti si me rešila, ker si neprestano molila k Materi božji.«
Ona pa mu je odgovorila:
»Ne, Fernan, ti si nas rešil, ker si pustil ljudstvu oni večer, da je molilo »angelj Gospodov«, predno se je dvignila vstaja. Izkazal si čast nebeški Devici, zato te je rešil — večerni zvon.«
Bratska društva!
Odbor »Slovenske krščansko socialne zveze« je sklenil, da združi letošnje glavno zborovanje »Zvezinih« društev z otvoritvijo »Delavskega doma« na Jesenicah in z desetletnico jeseniškega »Katoliškega delavskega društva«. Slavnost se vrši v nedeljo 25. avgusta. Ta dan hočemo pregledati dosedanje svoje delo in še bolj izpopolniti slovensko izobraževalno organizacijsko delo. Na noge vsa naša društva po vseh slovenskih deželah, na noge vsi sodelavci pri izobraževalnem delu! Dne 25. avgusta prihitite na Jesenice vsi, ki ljubite resno delo za domovino in ob velikem zboru slovenskih katoliških izobraževalnih društev dajmo obenem z veliko udeležbo častno priznanje jeseniškemu delavstvu, ki je bilo vedno v prvih vrstah naše organizacije in ki ima mnogo zaslug za krepki razvoj slovenske delavske organizacije!
Društva naj pridejo s svojimi zastavami in pevskimi zbori. Nobeno naše društvo naj 25. avgusta ne ostane doma!
Društvene odbore prosimo, naj takoi tekom prihodnjega tedna podpisanemu odboru naznanijo svojo udeležbo, da pravočasno vse potrebno pripravimo. Naj prihite na zborovanje tudi somišljeniki iz kra'ev, kjer še ni izobraževalnih društev!
Na svidenje 25. avgusta na Jesenicah, na taboru slovenskega prosvetnega dela!
Odbor »Slovenske krščansko socialne zveze«.
Razgled po domovini.
Blejski grad — deželna last. Kakor se poroča, utegne dežela kranjska v kratkem kupili Blejski grad, ki je naprodarza 1,200.000 K. I'osebna deželna komisija je nedavno ogledala grad. Obširno zemljišče, ki spada h grajski |K)sesti, se bo menda parceliralo in prodalo, jezero in grad pa ostaneta javna. Gospodarska poslopja se utegnejo porabiti za gorenjsko kmetijsko šolo. Zadnjo besedo v tej zadevi ima seveda deželni zbor.
Delo v kaznilnicah. Poslanec Baksa je v imenu praške obrtne zadruge posredoval za odpravo dela po kaznilnicah, in je v trgovinskem ministrstvu izvedel, da bode v najbližjem času urejeno delo po kaznilnicah.
Legar med domobranci v Ljubljani se je pojavil pri tukajšnjem domobranskem polku. Bolezen se razširja in postaja vedno opasneja. Pred nekaj dnevi je bolezen preiskovala zdravniška komisija, obstoječa iz garnizij. in domobranskega šef-zdravnika, katera je sklenila, da se vsi bolniki prepeljejo v garnizij-sko bolnišnico, moštvu pa je izhod iz vojašnice prepovedala, dokler se položaj ne zbolj-ša. — Komisija je preiskala tudi šentpetersko vojašnico.
Stavka uslužbencev Južne železnice se pripravlja? IJonedeljek teden so imeli dunajski železničarji shod. Naglašalo se je, da napoči kmalu čas. ko se izboljša položaj uradnikov in uslužbencev Južne železnice. Prečitale so se izjave krajevnih skupin in postaj, v katerih uradniki in uslužbenci pozdravljajo boj in izjavljajo, da so pripravljeni nanj. Za društvo železničarjev je izjavil Nikolič, da je pri kraju čas prošnja. Ce obstoje dejansko kolesa, bo uspeh gospodarski polom in nazadovanje vseh gospodarskih vrednosti. Avstrijski železničarji so postali nezadovoljni, ker se jim je obetalo, a zapirale so se vedno mošnje. Le še nekaj tednov nas loči od časa, ko bodo imele železnice veliko prometa in dela. Izbrali so ta trenutek. Na shodu se je sklenilo, da hočejo držati skupaj uradniki, poduradniki. sluge in delavci in da se hočejo toliko časa boriti, dokler ne izpolnijo njihovih želja. Ce se zahteve ne izpolnijo, se je bati, da se prične stavka koncem avgusta ali pa začetkom septembra.
Važno za gostilničarje. Najvišje sodišče je razsodilo, da gostilničarji, kavarnarji in slaščičarji niso dolžni povrniti gostom škode, ako izgine v njih lokalu obleka. Obešala so namenjena ugodnosti gostov, a gostilničarji niso dolžni, da jamčijo za stvari, ki jih obesijo gostje na obešala.	.
Kolesarji - domobranci. K jesenskim orožnim vajam poklicano moštvo c. kr. domobranskega pešpolka št. 27. katero se zaveže priti k tem vajam z lastnimi kolesi, naj to pismeno naznani poikovnemu poveljstvu do 1. avgusta tega leta. Odškodnina za vsako kolo znaša za cel čas 10 K. kakor tudi vsa popravila za večje, v službi nastale poškodbe.
Otrok utonil. Dne 22. t. m. je delal posestnik France Kristan iz Viča na njivi, ki leži tik Gradaščice. Pri sebi je imel 18 mesecev starega sinčka Franceljna, ki se je igral ob Gradašici. V neopaženem trenutku se je pa otrok prekucnil v vodo. Ker je na tem mestu Gradašica precej deroča, odnesla ga je kakih 2i(0 metrov naprej, na kar ga je oče iz vode potegnil. Ker ni vedel oče pripomočkov, kako z utopljencem ravnati, je otrok umrl, čeravno so bili še znaki življenja v njem, ko ga je na suho položil.
Sreča v nesreči. V Planini se ie te dni sedemletna Hedvika Šare igrala na cesti. V tem hipu pridrvita dva težko vprežena voza
po cesti. Kljub klicem voznik ni ustavil in deklica je bila v hipu pod težkima vozovoma. Kdo opiše grozo sorodnikov, ki so gledali ta strašni prizor, kdo pa opiše tudi njihovo veselje, ko se dvigne deklica — nepoškodovana. Deklico je spremljala roka angelja varuha.
Železnica na Triglav. Železniško ministrstvo je dalo stavbinskemu adjunktu avstrij-sko-ogrske državnoželezniške družbe in privatnemu docentu v Pragi. dr. Frideriku Stei-nerju enoletno dovoljenje za tehniška pred-dela za železnico od Bohinjske Bistrice na vrli Triglava.
Celodnevni čebelarski tečaj v Ilirski Bistrici se je vršil 21. t. m. pri gospodu Znidar-šiču. Tečaja so se poleg domačih čebelarjev udeležili tudi čebelarji iz Primorske in Koroške. Predavali so: gospod nadučitelj Liko-zar o organizaciji čebelarjev in o glavnih napakah naših čebelarjev. Gospod nadučitelj Hu-tnek o anatomiji čebel in o čebelnih boleznih. Gospod Znidaršič o izgoji matic za kupčijo. Gospod Znidaršič nam je tudi praktično pokazal. kako se odvzame med čebelam ter kako se isti z izmetalnici iztoči. Pokazal nam je tudi. kako se napravi umeten roj za kupčijo, in še več druzega. Njegov čebelnjak in vsa njegova čebeloreja je tako vzorna, da bi si jo moral vsak napreden čebelar ogledati. Za svojo prijaznost in svoje mojstrsko izkazovanje .ie naše! obilo pohvale.
Iz Krope se poroča: Ob priliki 25-letnicc domačega župnika gospoda Hönigmana, kanonika Kalana. monsignora Jakliča in Franca Kreka je zopet pokazala Kropa, kako spoštuje svoje duhovnike. Na predvečer slavnosti so goreli kresovi, razsvetljen je bil trg in domači pevski zbor je priredil bakliado ter zapel tri niične pesmice gospodom srebrnomašnikom. Na dan 25-letnice same je ljudstvo prenehalo z delom ter se je udeleževalo svetih maš, katere so gospodje jubilantje darovali. Želimo vrlim gospodom, da jim da Bog dočakati še prav mnogo let. želimo pa tudi. da se uresničujejo besede govornika monsignora Jakliča: Naj ostane trg Kropa tako veren iu duhovščini tako tidan, kakor je pokazal ob tei priliki.
Golob z Dunaja. Dne 25. julija je priletel tuj golob v Ljubljano in se pridružil domačim. ki so krog poldne dobili zobati Zivalica ie krotka m se pusti prijeti. Na nogah ima obročka z napisom »Dunaj«. Obsedel je na Radec-kega cesti št. 11.
Šola za pletarstvo in vrborejo v Radovljici. Piše se nam: Učenci za pletarsko šolo v Radovljici so se pričeli pridno oglašati, kar pomeni, da se je zbudila med našim ljudstvom zavest o pomenu pletarstva za naše kraje Najbolj za velik pomen te obrti na Kranjskem priča volja c. kr. učne uprave, podpirati pletarstvo in vrborejo v naših krajih'z zelo plemenitim namenom, da se vsaj nekoliko prepreči izseljevanje. C. kr. učni upravi moramo biti le hvaležni, ako nam ustanovi nekaj ple-tarskih šol v krajih, kjer je to popolnoma na mestu. S tem nam c. kr. učna uprava vsaj nekoliko ustreže, ko upravičeno tarnamo, da nam vlada na domačih tleh ne ustanavlja potrebnih strokovnih šol in se morajo naši mladeniči podajati v tujino, ako se hočejo strokovno izobraziti. C. kr. učna uprava na Dunaju je za strokovno šolo v Radovljici imenovala enega najboljših strokovnih profesorjev v pletarstvu. Poklicani faktorji naj si torei prizadevajo, da pridobe pri c. kr. vladi šti-pendijev za obisk šole v Radovljici, kjer je prostora za 60 stalnih učencev. Naše ljud-
stvo pa naj se ixibriga za to, da se naša mladina izuri na domačih tleh, za kar se nudi zda.i najugodnejša prilika.
Lepa slovesnost se je obhajala v nedeljo, dne 28. julija, pri oo. frančiškanih v Ljubljani! Novo mašo ie pel č. g. Fdvard Šininic. Njegovi starisi so pa obhajali srebrno poroko Cerkveni govor je imel g. stolni vikar Josip Potokar.
Premil. gospod knezoškoi ljubljanski dr.
Jeglič se je odpeljal na svojo graščino v Gornji grad na Štajersko, da tam pripravlja gradivo za drugo sinodo, ki se bo vršila prihodnie leto v Ljubljani. Premil. gospod knezoškoi ostane ondi cel mesec avgust.
Slovenski katoliški abiturijenti priredijo v Ljutomeru na Štajerskem dne 10. in II. avgusta sestanek. Na zborovanju poročak) abiturijenti iz vseh slovenskih pokrajin. Tva-rina obravnav je jako zanimiva. Pozdravljamo kar najtopleje ta velevažni sestanek, ki bo bližje seznanil slovenske katoliške dijake, in mu želimo obilo uspehov.
Na Rovih pri Domžalah so v nedeljo, dne 21. t. m., otvorili novi »Društveni doin«. S to slavnostio je bilo združeno tudi desetletno žiipnikovanje gospoda .lankota Šiška. V to svrho je občinski odbor v seji 17. t. m. soglasno imenoval gosjioda župnika za častnega občana in mu izročil 21. julija krasno diplomo.
V Dobu pri Kamniku se je vršil preteklo nedeljo blagoslov zastav e »Katoliškega izobraževalnega društva«. Slavnostni govor je govoril gospod profesor dr. Mihael Opeka. Slavnosti se je udeležila krščansko-socialna zveza z zastavo sv. Mihaela.
Slovenski in hrvaški krščanski visoko-šolci se snidejo prihodnje dni k sestanku v Zagrebu. Iz Kranjske odide lepo število kr-ščanskih visokošolcev v hrvaško prestolnico.
Moška Marijina družba priredi svoje romanje k Sv.Stopnjicam (pri Mirnu) II.avgusta. Listki se dobivajo pri načelniku družbe g. Štefanu Staniču v Trstu. Tu se prijavlja tudi za skupni obed. — Marijina družba pri sv. Ivanu pri Trstu poroma na Bled in obišče pri tej priliki tudi sloveči Vintgar. Odhod Im> 9. avgusta. Približna cena bo 6 K.
Shod framasonov v Pragi. Framasoiii sklicujejo letos svoj shod v Pragi. Izdali so že oklic. na katerem so podpisani svobodonii-sleci iz raznih krajev. Kdo bi si mislil, da bo tudi kranjska dežela imela zastopnikov na tem shodu. In res, našel se je osebi študenta Lenaria Lotriča iz Železnikov na Gorenjskem. I a mladenič, ki je dobival za časa študij podporo od naših somišljenikov in duhovnov, vabi na framasonski shod. Kdo pa prihaja navadno na te shode? Najbolje so zastopani razni izdelovalci bomb iz Rusije, petardarji iz Španske. zastopniki raznih revolucionarnih in an-arhistiških strank, ki ne priznavajo Boga in nobene zemeljske oblasti, ki bi najraje vse pognali v zrak. Lahko rečemo, da polovico udeležencev teh shodov tvorijo stari znanci iz vseli evropskih ječ. Zato ni čudno, če se navadno stepejo na teh shodih, kakor se je godilo pred letom v Rimu. Ti sovražniki vere in Boga se bodo posvetovali o »svobodni šoli«, o »pravici do šolske vzgoje«, »ločitvi cerkve m države«, »sežiganju mrličev« in »svobodi vesti«. _ In na tak shod vabi železniški Lotrič verne Slovence. Obžalujemo, da imajo ravno Železniki zastopnika slovenskih framasonov.
Deželni predsednik Schwarz se je mudil pretkli teden v Logatcu in Idriji. Povsod je bil lepo sprejet. Liberalci bi mu sicer radi inalo Ponagajali, a nimajo poguma
Surovosti socialnih demokratov presedajo že vse meje. Vsak teden moramo poročati o novih. Zopet so pokazali rdečkarji lepo svobodo« pri procesiji, ki so jo priredili laski katoličani v Travesteru v nedeljo, 21. ju-lii.i. Procesija se je vršila na čast karmelski Materi Božji. Na potu so srečali množico rde-čili pretepačev, ki so nosili velikanski venec z rdečimi trakovi na «rob nekega sodruga. Žalostni niso bili ti ljudje, ker so začeli takoj psovati katoličane, ki so šli za procesijo. Pri-cd sc je pravcati boj med obema strankama. \ uč oseb ie bilo nevarno ranjenih. Policija ie prijela .50 rdečkarjev. Proti škofu, ki se ii pripeljal mimo. ie nekdo izmed socialistov \ igel palico, ga zadel na glavo in hudo ranil. Šele vojaštvo, ki ie prihitelo na pomoč, i c napravilo mir. — Tako razumejo socialni demokratje geslo: Vera je zasebna stvar!
Za razporoko, to je za razkristjanjenje katoliškega zakona, se ogrevajo naši liberalci m socialisti. V kako veliko nesrečo bi pahnili mnogo družin, se ne da popisati. Na Francoskem imajo razporoko in poglejmo, kake sadove ta prinaša. Leta 1848 je bilo 1879 zakonov ločenih, leta 1904, torej kakih dvajset let pozneje, pa imamo nič manj nego 14.692 ločenih zakonov. Strašna številka! Koliko bede, revščine in drugih nezgod izvira iz raz-poroke, si lahko mislimo. Že iz tega stališča moramo odločno nastopati proti liberalni in socialistični stranki, ker imata obe razporoko v svojem programu.
Znan: cirkus Barnum in Bailey, ki se je mudil svoje dni tudi v Ljubljani, je velik orkan v Ameriki popolnoma uničil. Mnogo oseb je Itilo nevarno ranjenih. Kako močno je orkan divjal, se razvidi iz tega, da je odletel voz s tigri pet metrov daleč.
V zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano je bilo v preteklem šolskem letu v pripravljavncm tečaju 22, v prvi gimnaziji 51 m v drugi 46 dijakov. Letos se prične tretji razred. Odliko je dobilo 39, prvi red 62, drugi red pa 10 dijakov.
Letošnje pomorske vaje naše mornarice v- bodo vršile septembra meseca v dalmatinskih vodah. Vrhovno vodstvo bode imel poveljnik vojne mornarice, grof Montecuccoli, Ki ie že 15. t. in. prišel na Peko ter se na svojej jahti »Lacroma« odpeljal na inšpekcijsko potovanje ob dalmatinski obali. Potem pa se bodo začele vaje, katerih se udeleži šest oklopnic, dve oklopni križarki, tri križarke, sest torpednih lovcev in dvanajst torpedovk. V to eskadro je všteta tudi poletna eskadra pod poveljstvom kontreadmirala pl. Zieglerja. Urodovje bode razdeljeno v dve stranki kot v vojni. Okoli 15. septembra bodo vaje že končane.
Samoumor vojaka radi trpinčenja. VGo-rici kroži vest, da se je 22. t. m. neki vojak 47. pešpolka zaradi neprestanega trpinčenja predstojnikov obesil. Baje se je nedavno iz istega vzroka končal tudi neki drugi vojak. Oblasti molčijo. — Zadnji čas se sploh množijo slučaji živinskega trpinčenja od strani podčastnikov. V državnozborski seji 23. t. m. ie domobranski minister Latscher sam odgovarjajoč na interpelacjo poslanca Resla, priznal, da se je dragonec Sainmt od polka številka 5 umoril zaradi trpinčenja. Stražmojster in četovodja, ki sta ga mučila, sta dobila po štiri mesece ječe. Naloga novega parlamenta oziroma delegacij je, da enkrat z bakljo posveti v naše vojaške razmere, kajti slučaji trpinčenja se množijo od dne do dne.
Državni poslanec štajerski dr. Ploj je dobil od svojih volivcev že lepo število nezaupnic, a vse te nezaupnice ne spravijo 80SP°^a dvornega svetnika iz ravnotežja. Trdo kožo mora imeti ta gospod. Sedaj so počitnice za državne poslance in za gospoda svetnika je
najugodneia prilika, da odloži mandat in ga vrne »Kmečki zvezi«, ki mu ga je priborila po hudem boju.
V Postojni divja nevarna vročinska bolezen. Veliko oseb je zbolelo za nje, a še vedno se čuje o novih bolnikih. Vzrok bolezni je voda iz vodovoda. Liberalni listič »Notranjec« molči o bolezni, ki odganja tujce od Postojne. Ali bi ne bilo mogoče liberalnemu občinskemu odboru o pravem času preprečiti to strašno bolezen !
+ Sijajni nastop »Kmečke zveze za ljubljansko okolico. Z Iga se nam poroča z dne 26. t. m. Ta teden so imeli tukajšnji združeni ižanski in morostarski liberalci prave pasje dni. Po vseh občinah so se vršile volitve odbornikov v glavni močvirski odbor za obdelovanje močvirja. Zadnjih 6 let so sedeli v teh odborih skoraj sami pristaši liberalne stranke ali kakor se sami imenujejo neodvisni gospodje. Res sedeli so v odboru, kimali so, storili pa prav nič za svoje volivce. Ta teden stopali so zopet volivci na volišče, da si izberejo svoje zastopnike, in čudno vse stare so vrgli in si izvolili novih odbornikov, dokaz, eia so bili stari za nič. Nove odbornlKe Je postavila mlada »Kmečka zveza« za l.ubljansko okolico in je povsodi slavno zmagala s svojimi kandidati. V Totrtišlju je izvoljen Luka Svete, župan; na Igu Ivan Štrtunbelj; na Pi-javi Gorici Josip Jamnik, župan in namestnikom Ivan Babšek, župan na Rudniku. Zanimiva je bila volitev na Pijavi Gorici dné 26. t. ni. Volitve so se vdeležili volivci štirih občin in štirih sosednih fara. Zeljno so vsi pričakovali k volitvi svojih starih odbornikov Lenčeta iz Rudnika in Ogorelčevega ata iz Škofeljce. Voz za vozom zavednih volivcev je prihajal, a teh dveh pa ni bilo. Lastnih volivcev sta se zbala, ostala sta lepo tiho doma in se skrila. Skoda, da jih ni bilo, da bi bila sama slišala o sebi svojo obsodbo združenih volivcev. Zanimiva je bila volitev tudi radi tega, ker je bil dan volitve tudi dan pobratimstva štirih sosednih županstev. Rttdničani in Šmarčani volili so soglasno našega kandidata Jamnika; Ižanci in Želimljčani pa njihovega Babšeka. Volitve same, kakor pobratimstvo vrlih mož, je bil prvi lepi sad »Kmetske zveze«, katere se bodemo v prihodnje še tesneje oklenili in pod njeno zastavo šli v boj proti vsém kmet-skim sovražnikom.
+ Vodovod Cirknica-Rakek. Z Dunaja se nam poroča: Poljedelsko ministrstvo je že pred-tedni dovolilo 40% državne podpore za nameravani vodovod Cirknica-Rakek-Unec. Ker so troški za ta vodovod proračunjeni na 420.000 K. torej bode državna podpora znašala okroglo 168.000 kron. Po posredovanju poslanca Žitnika pa sta županstvi Cirknica in Rakek vložili prošnjo še na vojno ministrstvo, naj bi to zaradi vsakoletnih vojaških vaj iz-poslovalo višjo drž. podporo. Voj. min., kjer sedaj leže vsi akti. je tudi jako toplo priporočilo višjo drž. podporo. Finančno ministrstvo pa. ki ima v takih vprašanjih prvo in zadnjo besedo, je odobrilo samo 40% državne podpore. Razlog je ta, da vlada le tedaj dovoli višjo podporo, kakor n. pr. za postojnski vodovod, ako se mora voda s stroji vzdigovati. Najdalje v 14 dneh dobi deželna vlada odlok poljedelskega ministrstva. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja .
+ Krščansko-socialno Izobraževalno društvo v Spodnji Šiški. Iz Spodnje Šiške se nam poroča, da se snuje za to občino »Krščansko-socialno izobraževalno društvo«. Pravila so že vložena na c. kr. deželno vlado. Ustanovitev krščansko - socialnega izobraževalnega društva v tej občini bila je že skrajna potreba in upati je, da bode to najmlajše društvo krepko pričelo svoje delo, imajoč pred očmi vzvišena načela krščanskega socializma.
+ V pokoj bosta stopila zaradi bolehnosti čč. gg. Janez Plevaneč, župnik v Soteski, in Valentin Bergant, župnik v Mirni peči.
+ Prezentacija. Novomeški kolegijatni kapitelj je prezentiral za župnijo Mirna peč č. g. Antona Zoré, kaplana na Krki.
Najnovejše poročilo o legarju v Postojni se glasi: zbolelo je čez 40 bolnikov; nanovo je umrl 19 let stari fant Edvard Vadnal. V Postojni vlada velik strah. Letoviščarii so šli. Tudi vojakov, ki so že v drugo nameravali priti, letos ne bo več. Jako pičlo je tudi število obiskovavcev jame. Bolezen se širi.
—	V Postojni je umrla danes zjutraj, dne 27. julija, ob 4. uri zjutraj nanagloma vsled srčne kapi gospa Frančiška Krainer v 64. letu starosti. Ranjka je bila zelo spoštovana. Žalujoči rodovini naše sožalje!
—	Toča na Belokranjskem. Ta huda šiba se je polastila 25. t. m., ob pol 3. uri tudi ko-čevsko-belokranjske pokrajine. Združena z nevihto, gromom in bliskom je grozovito razsajala. Sprva drobna kot lešniki se je kmalu podebelila na velikost orehov. V četrt ure je pomandrala vse, na kar je kmet stavil svoje upanje za letošnjo leto. Uničila je popolnoma vse poljske pridelke. Še hujši poraz je pa napravila v vinogradih, ki so letos posebno veliko obetali. Vsa mavrnska gora je popolnoma uničena za letos. Posledice se bodo poznale tudi drugo leto. Cesar ni pobrala toča, je izpodkopala voda. Stari ljudje še ne pomnijo take nesreče. Nekateri so zdihovali, drugi jokali, tretji zopet molili, a vse ni nič pomagalo. Prizadete so zlasti vasi Dobljiče, Grič, Vidoši, Jelševnik, Mavrlen in Stražni vrh. Tudi strela je pustila svo.;e posledice. V Loki je požgala štiri hiše z vsemi gospodarskimi
Tomačevo. V nedeljo, dne 4. avgusta priredi »Kmečka zveza za ljubljansko okolico« jiredavanje v Tomačevem. Shod bo popoldne ob 4. uri v prostorih našega gostilničarja Hrušica. — Naša dvorazrednica je povzdig-njeiia v trorazrednico.
lj Strašna nesreča. — Brat ustrelil brata. V petek okoli '/=8. ure zvečer se je dogodila v hiši trgovca gospoda Viktorja Rohrmana strašna nesreča. Starejši sin g. Rohrmana, 26 let stari uradnik »Kreditne banke« g. Viktor Rohrman, je basal revolver in potem pobiral kroglje iz revolverja. Mlajši njegov brat, ki je pred tedni maturiral, je vzel v roke revolver in v mnenju, da ni nobene kroglje več v revolverju, sprožil proti bratu. Revolver je počil in s prestreljeno glavo se je bančni uradnik Viktor Rohrtnan zgrudil. Kroglja inii je šla skozi glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer je v soboto ob 6. uri zjutraj umrl, ne da bi se bil še kaj zavedel. Mlajši brat, ki je po neprevidnosti zakrivil strašno nesrečo, obupan skoro blazni in ga morajo čuvati.
Gorenjske novice.
iz Št. Vida nad Ljubljano.
g Hranilnica in posojilnica ima v tekočem letu prometa 292.890 K. Hranilnih vlog je sprejela 93.657 K: posojil pa je dala 46.700 K-Navedne številke kažejo, da Šentvidci vedo ceniti domač denarni zavod. Pomisliti je treba, da naš hranilnica posluje šele drugo leto in da smo na pragu Ljubljane. Lansko leto je bilo prometa nekaj nad 225.000 K. Vloge se sprejemajo ob nedeljah, ponedeljkih, torkih in sredah in se obrestujejo po 4'/j %, posojila se dajejo po 5 % in 5 Vi %.
g V »Čebelico« so nanosili v prvi polovici letošnjega leta mladeniči »Telovadnega odseka« 158 K. šolski otroci in dekleta Marijine družbe pa 1.355 K 18 vin.
g Orožniško postajo bomo imeli v kratkem v St. Vidu. Postopači, katerih se na državni cesti ne manjka, tega seveda niso veseli.
g Blaž Potočnikova čitalnica bo priredila v bodoči sezoni knjigovodski tečaj, katerega bo vodil knjigovodja Podlesnik iz Ljubljane. Poduk se bode vršil ob nedeljah. Natančen spored se bode še določil. Kdor se želi udeleževati tega poduka in ima resno voljo redno prihajati, naj se zglasi do konca avgusta v pisarni hranilnice in posojilnice.
g Prvi mladeniški sestanek v bodoči sezoni je določen na nedeljo, dne 17. avgusta. Tudi na teh sestankih bomo imeli redno predavanje. Mladeniči, ki jih veseli ob nedeljah popoldne izobrazba in poštena zabava, ne pa surovo kričanje in popivanje po gostilnah, naj se oklenejo teh sestankov, ki so nam iz lanske sezone še v najlepšem spominu. Potrebna pojasnila daje tajnik telovadnega odseka Štefan C rman.
g Gasilni dom so sezidali v Vižmarjih. V kratkem se bo blagoslovil.
g Znamenje sv. Jakoba v Mednem so prenovili. Preteklo nedeljo ga je domači g. župnik slovesno balgosiovil.
g Bencin-motor so te dni začeli uporabljati tudi pri mlatilnem stroju in se prav dobro obnaša. Z lahkoto goni težak mlatilni stroj, v katerega sta morala biti popred vprežena dva para konj.
g Strašno škodo bo letos naredil po našem polju grdi črv. Zelo je prizadet krompir, fižola pa na nekaterih njivah kar nič ne bo. Detela se kar suši.
Iz kranjskega okraja.
g Kranj. Kapelnik godbe, g. Faltis, se je svoji službi odpovedal. Brzojavno je bil poklican v Petrograd, kjer je svojčas služboval. Marljivega kapelnika bo godba zelo pogrešala, težko, da se ploh še obdrži.
g Od gimnazije slovo so baje vzeli nekateri dijaki. Pretirana strogost, — da ne rečemo kaj več, — nekega profesorja jim je pestala neznosna. G. profesor naj vendar pomisli, da tudi njegove učenosti svet doslej še ni imel prilike občudovati!
g Knjigovez Bizjak, o katerem smo že enkrat govorili, je v zadnjem »Gorenjcu« priporočal svojo robo. Prav tako! G. Lampret gotovo še nima paternoštra, morda kaj kupi. Naši ljudje bodo pa tam kupovali, kjer jih ne zbadajo s farškimi zmeinjavami.
g Izpod Šmarne gore. Most pri Tacnu je še zmiraj last barona Lazarinija. Ali res nima država toliko kronic, da bi kupila to podrtijo in odprla vsem prost prehod. Gospode poslance nujno prosimo, naj se zavzamejo za to zadevo. Zmerjanja z osli od strani vsemogočnega barona smo do grla siti.
Bohinjske novice.
g Novičarju je sape zmanjkalo, smo mislili, ker ni bilo že dolgo nobene novice v listu. — Ej, pa ne ! Le novic ni bilo, pa se ni mogel oglasiti.
g Sadja bo pri nas letos obilo, če ne pride kaj vmes. Prav lepo kaže. Dobre letine za sadje pa že ni bilo skoro deset let in še več.
g Vreme ie nestanovitno. V enem dnevu se večkrat menjata solnce in dež. In to že skoro ves mesec. KUub slabemu vremenu pa se čuie z gora in z rovtov veselo ukanje in petje senosekov.
g Predavanje je bilo 21. julija v izobraževalnem društvu. Nastopil je prvi domači
mladenič Janez Arh iz Cešnjice ter zelo dobro govoril: »O organizaciji«. Drugo preda vanje isti dan je bilo: »Nedostatki pri gozdnem gospodarstvu«.
g Dve nagli smrti. Dne 15. julija je kar naglo umrla mati Helena Oblak iz Srednje vasi. Zvečer še zdrava, napadlo jo je ponoči, in zjutraj je ležala na mrtvaškem odru. Raj-nica je bila dobra mati in gospodinja. N. p. v m.! — Dne 17. julija pa je zadela kap 70 let starega delavca Matija Zvan, ko je šel od kosila. Bil je velik ljubitelj — špirita.
g Marijina družba žaluje za dvema članicama. Umrli sta doma obe iz Studora. Ivana Ražen, ležala je od 11. leta večinoma v postelji. Bila je v resnici prava mučenica. — Helena Kovačič pa je bila bolna le par tednov. Na bolniški postelji sta želeli, naj bi ju prinesli skupaj, da bi druga drugo bodrili. Kar se ni zgodilo v življenju — storila je smrt. Mladenki počivata na pokopališču prav blizu, Bodi jima žemljica lahka!

Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. Svoj rojstni kraj je zopet zapustil po dvamesečnem dopustu naš rojak č. o. Beningen Snoj. Vrnil se ie med vence v Egipt. — Na cesti je napadel podivjani A. Leben, po domače Tomželjev, iz Potoške vasi, posestnika g. Fr. Hudomolja, ko je šel ta mirno iz cerkve proti domu. Ker ni mogel nič drugega storiti, ga je udaril z dežnikom preko oči. K sreči ga ni zadel naravnost v oči, pač pa v bližino očesa. — V Zagorju so letos skupno tovarniški delavci in rudokopi praznovali praznik dne 21. julija. Potem so bili pogoščeni.
d Sv. Gora pri Litiji. Ze 60 let ni bilo take slovesnosti, kot 21. julija, ko smo imeli spet novo mašo. Daroval jo je č. o. Hugo Bren, doma iz Rovi. Vse ie bilo v vencih, mlajih in zastavah. Pridigal je č. g. novomašniku v pesniškefn govoru domači g. upravitelj Andrej Zgaga.
d Porotniki iz litijskega okraja so izžrebani gg. Hrastelj Jakob iz Sel, Fran Miklav-čič iz Sv. Križa in Werbole Anton iz Izlak.
d Toča v litijskem okraju. Ono soboto je toča hudo škodo prizadjala v Hotiču, St. Juriju, Grmačih, Jazbinah in Kritarjevcu. Škoda jc zlasti prelepih vinogradov v Jazbinah, zlasti našega vrlega župana g. L. Hostnika.
d Zopet je strela udarila ob zadnji nevihti na Mamoliu v Bučarjev kozolec. Pred kratkim je vpepelila na drugem koncu vasi en kozolec. Vidi se, da si je zbrala letos Ma-molj za svoj cilj.
d Trebeljevo. Suša je silno velika, dežja jako malo, letina kaže bolj slabo; črv in bramor hočeta vse požreti. Krme je eno tretjino manj, po nekaterih krajih čez polovico. Crešnje pa so jako dobro obrodile. Le škoda, da jih kmet ni mogel prodati. Ljubljanski branjevci so se norčevali iz kmetov, bile so po 4 vinarje liter. Marsikateri jih je moral peljati nazaj in doma namočiti za žganje. Tako so morali kmetje večinoma češenj namočiti, ker jih niso mogli prodati. Kaj pravijo nato absti-nentje? Kadar ima kmet kaj prodati, je vse ceno, če kaj kupi, je pa drago. Zakaj se vse le v Ljubljano prodaja ? Ce bi bili kmetje količkaj složni, bi lahko češnje prodajali v Trst ali na Dunaj. »Gospodarska zveza« bi gotovo posredovala.
d Iz Zatičine se nam piše: Prejšnji žu-spod Josip Oonšek je žal odložil vsled raznih opravil župansko čast. Odborniki so izvolili
JSt3l
nato posestnika Frančiška Lesjaka za župana. Novi župan je deloval že dolgo časa kot odbornik in si pridobil kot tak mnogo zaslug na svojem mestu. — V zadnjem času je zopet odšlo več oseb v Ameriko. Kaj bo, ako se bo izseljevanje tako množilo! Saj je ne bo kmalu hiše, kjer bi ne imeli kakega svojih v Ameriki. Delavcev je vedno manj, a ti so vedno dražji. Res. ubogi kmet! — V naši vasi se je pojavila zadnji čas nevarna vročinska bolezen. Zbolelo je že več oseb, umrlo jih, hvala Bogu, do sedaj še nič ni. Ravno vsled te bolezni se tudi vojaštvo ni ustavilo pri nas, ko se je vračalo s Krškega. — V poletnem času se je naselilo nekaj tujcev pri nas, kjer imamo najboljši zrak. — Gospod trgovec Fortuna se je preselil v svojo jako lično popravljeno poslopje, kjer trguje na debelo. V samostanskem poslopju pa se je naselil nov trgovec. — Strela je udarila v kratkem času že drugič v cerkveni stolp. Škode ni napravila skoro nikake.
d Janče. Trgatev črešenj je letos končana. Hvala Bogu, letos je pa bila letina za nje! Toliko jih že zdavnaj ni bilo. Ljudje so precej stržili za nje. Da bi le ta denar prav obrnili! Tudi jabolk bode v naših hribih, ako Bog ne pošlje kake nesreče, letos prav mnogo. Jablane so tako polne, da jih morajo že sedaj podpirati. Tudi kostanja, kakor kaže, bode letos obilo. Kadar dobivajo čebele v kostanjevi paši mnogo medu. dobe tudi ljudje v jeseni mnogo kostanja. Kupci, pridite v jeseni na Janče po jabolka in kostanj! — Gospodo, ki pride ob nedeljah s svojo družino na Janče, pa prosimo, da se nekoliko dostojnejše obnaša. Ako ne mara iti med službo božjo v cerkev, naj pa vsaj gre proč v hosto, da vpitje otrok ne bode nas motilo pri službi božji. In kadar kak ljudski učitelj pripelje šolske otroke sem gori na »luft«. tudi prosimo, da malo bolje pazi, da otroci ne bodo po v bogoslužne namene odločenih poslopjih čečkali svojih imen, sicer se bode skrbelo, da se bodo stene prebelile na njih stroške.
d Sedme božje zapovedi ne pozna M. Bučar, p. d. Lanisarca iz Prežganja. Kradla je v šoli na Jančem in bila radi tega kaznovana pri okr. sodišču v Litiji na 48-urni zapor z trdim ležiščem in v poravnavo vseh sod-nijskih stroškov. Ta ženska naj si dobro zapomni pregovor, ki pravi: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade«.
Belokranjske novice.
d Vesel dan je bil za Metliko 21. julij tega leta. Ta dan je imel domačin č. g. Frančišek Pečarič novo sveto mašo. Ob tej priliki so dekleta iz Marijine družbe prav lepo in okusno okrasile mestno župno cerkev. Ljudi se je zbralo v prav obilnem številu, ne samo iz domače, temveč tudi iz sosednjih, celo iz hrvaških župnij. Slavnostni cerkveni govor je imel suhorski župnik veleč. g. Jakob Pavlov-čič, ki je v vznesenih besedah pojasnil zbranim vernikom oblast in moč katoliškega duhovnika. Vso slavnost je posebno povzdignilo krasno petje pod vodstvom gospoda organista A. Mihelčiča. Gospodu novomašniku kličemo na mnogaja leta!
d Srečen lov. Gospod kaplan Stanko Do-stal je vjel v Kolpi 40 kg. težkega soma in ga prodal nekemu metliškemu mesarju za 32 K-Cena ni visoka.
d Velika nesreča se je zgodila v podzemeljski župniji. Dva mladeniča, eden 18, drugi 21 let star, sta se tako močno opekla pri stre-hanju proti toči, da je bii prvi takoj mrtev, drugi pa je umrl čez 24 ur. Stariši jako žalujejo. Mladeniči, bodite bolj previdni pri tako nevarnem delu!
d Na Suhoru je toča dne 15. julija popoldne naredila veliko škodo. Padala je, kakor lešniki debela celo četrt ure. Mahoma je bilo
vse belo po tleh. Zito je precej osuto, turščica vsa razcefrana, zlasti trtje, ki je letos obetalo prav veliko pridelka, jc močno prizadeto. Mnogo grozdov ie odbitih, tu in tam so jagode vse razpočene. Škoda se ceni na 40.000 K-Mnogi ljudje, videč nesrečo, so kar preble-deli in zdihovali, češ. kako bomo shajali ob tako veliki nesreči. O Bog, varuj nas vsake iiime!
d C. kr. vinarski nadzornik gospod B. Skalicky si je dne 23. julija iz lastnega na-biba ogledal v občini Suhor po toči poškodovane vinograde ter imel pri tem prav tolaži-len in poučljiv pouk. kako je s poškodovanimi trtami ravnati. Odgovarjal je tudi temeljito na razna vprašanja vinogradništva. Vinogradnikov se jé bilo zbralo precej veliko, ki so prav pazno sledili gospodu govorniku. Prav hvaležni smo mu ter mu kličemo: Bog plati!
d Srebrno poroko sta pred kratkim obhajala Janez Klemenčič in Marija, rojena Fir, v Bereči vasi št. 11, župnije Suhor. Udeležila sta se svete maše v župni cerkvi sv. Jožefa in potem slavila svoje slavlje doma v krogu svojih otrok in mnogo prijateljev. Dal Bog vrli dvojici dočakati še zlato poroko!
d Toča je naredila ogromno škodo tudi v občini Lokvica. Ni čuda, da celo najboljši gospodarji odhajajo dan za dnevom v Ameriko. O uboga Belakrajina !
IL raznih krajev Dolenjske.
d Na Velikih Poljanah se je v nedeljo, dne 28. julija, vršila prelepa slovesnost. Ribniški gospod dekan je blagoslovil v spremstvu štirih duhovnikov krasen kip presvetega Srca Jezusovega. Po blagoslovu so dvignili štirje iantie-korenjaki kip na ozaljšanih nosilih na svoje rame in uredil se je sprevod šolske mladine. Marijine družbe, duhovščine in množice vernikov iz cerkve in se je pomikal skozi Poljane. Občinski odbor, razun treh po bolezni zadržanih odbornikov, se je z županom na čelu z gorečimi svečami takoj za kipom udeležil sprevoda Med sprevodom so se pevale litanije presv. Srca Jezusovega in po sprevodu se je pred sredo cerkve visoko postavljenim kipom opravilo kleče posvečenje in na to podelil blagoslov z Najsvetejšim. Kip ie napravil na svoje stroške cerkveni ključar in obč. odbornik Franc Andolšek — Ivanec z Velikih Poljan, ki se pa žal radi težke bolezni m mogel udeležiti slovesnosti. Ko se je nesel kip mimo njegove hiše, peli so duhovniki ravno: »Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti, usmili se nas!« To želimo tudi mi blagemu možu. da bi mu bilo Srce Jezusovo vir življenja, časnega in večnega, poljanski župniji pa naj bode Srce Jezusovo »naš mir in naša sprava«!
d Osnovni shod Kmetske zveze za deka-nijo Trebnje bo 4. avgusta t. 1. pred dekanuo v Trebnjem. Govorili bodo na shodu o pomenu zveze naši poslanci in drugi izvrstni govorniki. Pridite na shod vsi možje iz Trebnjega, Mirne, Št. Ruperta. Tržišča, Sv. Križa, Št. Janža, Trebelnega, Mokronoga. Sv. Lovrenca in Čateža! Pokažimo enkrat, koliko nas je zavednih mož v trebanjskem in mokro-noškem okraju! Po shodu pa začnimo z delom povsod. Zveza bo tekom enega leta imela shode po vseh župnijah in bo skušala celi okraj v vsakem oziru povzdigniti. Pridite prav vsi, čeprav je daleč in imate doma važne opravke!	.,„«<,
d Na Zaplazu bodo imele vse dekliške Mariine družbe trebanjske dekamje skupni shod. Zjutraj se prično maše na Čatežu od osmih se zvrstijo Marijine družbe in gredo v procesiji v cerkev na Zaplazu. Tami bo'govor, peta maàa in pete litanije. Povabljeni so tudi drugi.
d Na Zaplazu jc cerkev toliko dodelana, 1
da jc pod streho, zato se bodo letošnji romarski shodi tudi v slučaju deževnega vremena lahko vršili v romarski cerkvi. Na god Marije Sncžnice dné 5. avgusta prirede Marijine dekliške družbe z Dolenjskega shod na Zaplazu z zastavami. V nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj bo več spovednikov spove-dovalo. Ob 8. zjutraj je v župni cerkvi sveta maša. ob 9. slovesna procesija na Zaplaz, kjer bo pridiga, slovesna sv. maša in pete litanije. Vsakoletni veliki romarski shod se bo letos vršil v petek po Velikem Šmarnu, to je 16. avgusta. Leto za letom prihaja več božjepot-nikov na Zaplaz in gotovo bo letošnji shod lepo slavlje nebeške Kraljice. Zalibog, da morajo zidarska dela za letos počivati. Ce bi cerkev imela dovolj podpore, bi bila letos popolnoma dodelana. — Henrik Povše. župnik.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Obisk deželnega predsednika gospoda
Schwarza v Idriji. V sredo, 24. julija t. 1., okrog 3. ure popoldne se je pripeljal od našega ljudstva spoštovani in ljubljeni deželni predsednik preblagorodni gospod Schwarz v Idriio. Mogočni streli iz topičev so grmeli in raz mnogih streh plapolale zastave v pozdrav visokemu gostu. Pred gostilno »Črnega orla« sta pozdravila predsednika gg. nadsvetnik J. Billek in župan J. Šepetavec. Nato se je podal g. predsednik v občinsko hišo, kjer so se mu predstavili uradništvo, duhovščina, učiteljstvo, občinski odbor idrijski in okoliški župani in razne korporacije. Z vsakim predstav-ljenccm je gospod predsednik izpregovoril preprijazno nekaj besedij. Po tem sprejemu si je ogledal poslopje mestne realke, grad in pa razstavo učnih pripomočkov v ljudski šoli, katere so izvršili nekateri gg. učitelji, za kar vse se je visoki gospod jako zanimal in pohvalno izrazil. Zvečer ie bila razsvetljava mestnega doma z električnimi žarnicami in pa koncert društvene godbe na trgu pred cerkvijo gospodu predsedniku na čast. — V četrtek zgodaj zjutraj se ie peljal gospod predsednik v spremstvu gg. nadsvetnika Billeka, svetnika Svobode in župana Sepetavca v žgalnico ogledat si ondotne naprave za ztvo srebro. Končavši ogled v žgalnici. prišel je v župno cerkev sv. Barbare, nato posetil preč. g dekana Arkota v župnem dvorcu, a ker le-tega ni bilo doma, oddal je tam vizitko? in potem še obiskal strokovno šolo za čipkar-stvo Ob pol 11. uri dopoldne se je preblag. gosp deželni predsednik v spremstvu prez. tajnika g. Haasa in okrajnega glavarja gosp. KremenŠka odpeljal iz Idrije, zapustivši dober vtis o svoji ljudomilosti med ljudstvom.
n Čudno se mu je zdelo. Našeme debelemu Tončku, reprezentantu farbanja nadebelo v Idriji in okolici, namreč se je čudno zdelo, da so drugi ljudje razobesili zastave raz hiš, ker iih on ni ki je vendar taka strašanska kapaciteta v, Idriji. Je že zlodej, kadar Tončeta kaka reč frata!
n Kakšno zastavo bi bil pa Tonček razobesil V vseh mavričnih barvah bi bila morala biti, ker se je Tonček po naših skromnih mislih tudi že najmanj dvakrat, če ne trikrat, politično prelevil. Bil je že klerikalec, ko mu je neslo, potem liberalec, in ker tam m šlo več dalje je postal najhujši socialni demokrat. Pa tudi tu mu že ienjuie barva že gre zopet nazaj na barve božjega stoica. Tako se ljudje
včasih spreminjajo. Samo, da je kšeft; ni res, Tonček ?
n Ljudstvo ni demonstriralo, kakor »Narod« pravi, ampak ljudstvo se je zgražalo nad surovostjo barab, ki so nas nečuveno napadale z srainočenjem, tuljenjem itd., o priliki blagoslovljenja naše prelepe društvene zastave. Barabe so demonstrirale pod komando Tončeta in Julčeta. Ni treba za drugimi ljudmi stikati, Ic ta dva kampeljna naj nrimejo in primerilo kaznujejo za demonstracije, da si bodeta enkrat za vselej zapomnila delati kra-vale! Druge naj pustijo, ker so bili le zapeljani s pijačo in terorizmom! Predobro sta nam znana značaja Kristana in Julčeta; pokrivati ju, bi bila krščanska potuha !
n Nesrečna smrt. Ponesrečil se je v četrtek, 25. julija popoludne pod Ledinami nad Spodnjo Idrijo na lovu 30-letni Anton Lapajne. Bil je prvikrat na lovu in se mu ie gotovo spodrsnilo ter puška sprožila. Strel je šel skozi prsi in pri vratu ven. Reveža so dobili mrtvega.
Od Pivke.
n S Pivke. Posvečevanje cerkve in oltarja v Tunjem se je vršilo dne 7. julija. Po res neumornem delovanju gospoda kurata Al. Železnega dobila je cerkev lep, krasen veliki oltar, ki ga je izdelal gospod Vurnik v Radovljici. Delo hvali moistra-umetnika, in ga posebno še radi res nizke cene vsakemu priporoča. Kako je ljudstvo komaj čakalo tega lepega dneva in se ga že naprej veselilo, smo imeli priliko videti, ko so prevažali oltar s postaje Št. Peter. Vsi vozovi so bili nad vse lepo okrašeni, zvonovi v cerkvi pa so z veselim pritrkavanjem naznanjali ljudem, da jim peljejo veliki oltar in so kar trumoma hiteli k vozovom in niso prej jenjali, da so sredi vasi odprli vozove, v katerih so bile podobe svetnikov. — Drugi dan takoj je bilo posvečenje oltarja v podružnici v Palčjem tudi po prevzv. knezu in škofu. Tudi ta oltar izdelal je prav lično g. Kurnik. Vsa vas je bila okrašena, posebno lepo pa še lična cerkvica. Vaščani so bili nad vse veseli, ko so imeli prvič svojega višjega pastirja v svoji sredi.
n Kaj pa v Št. Petru? Ko Trnjani tako lepo napredujejo, ne smejo Šentpeterčani za-ostati. Tudi v Št. Petru je bil potreben nov oltar in še marsikaj druzega. Ali manjkalo je najpotrebnejšega, namreč denarja! Cerkev je revna, brez vsakega premoženja. Toda naši dobri ljudje pa imajo nekaj, kar jim mora biti v veliko čast in to je: usmiljeno srce do cerkve. Veliko, veliko se je že napravilo vse le po darežljivosti domačinov. Kar pa so storili sedaj, to bo pa v ponos duhovniji šentpeterski za vedno. V primerno kratkem času, v poldrugem letu zbrali so tako veliko svoto skupaj, da se je dal napraviti krasen oltar sv. Petra. To delo izvršil je res umetniško, vse iz mramorja, g. Feliks Totnan iz Ljubljane. Središče vsega pa je tabernakelj. Napravljen je ves iz lepega kazarskega marmorja, in g. Iv. Krcgar, pasar v Ljubljani, naredil je pa že tako krasna vratca, da jih mora vsak občudovati. Splošna sodba je ta, da se kaj tako lepega ne vidi zlepa kje. Vsa čast mojstrom, ki so izvršili vse to, največja čast pa Šentpe-terčanont, ki so s svojo darežljivostjo pripomogli, da se bo zamogla poplačati svota 11 tisoč kron! — Posvečenje izvršil je prevzvi-šeni knez in škof v nedeljo, dne 14. julija in ob tej priliki podelil 123 otrokom zakrament sv. birme.
n Kdo kali mir? Človek bi mislil, da se bo ta popolno cerkvena slovesnost vendar izvršila mirno, brez izzivanja. Za danes tistim, ki so hoteli izzivati, prav prisrčna hvala za
vaše obnašanje. Verjemite, škodovalo bo edino le vam.
n Občinske volitve za I. razred so razveljavljene. Vršile se bodo vnovič. Čudimo se, kako je mogla deželna vlada na tak način rešiti ugovor liberalcev. O tem bomo še govorili.
h raznih krajev Notranjske.
n Iz Logatca. »Ljudska posojilnica«, ki ima svoje prostore v pritličju župnišča, deluje že prav pridno. Več hranilnih vlog je že sprejela in tudi nekaj posojil je že dovolila. Da bo ljudem bolj priložilo, se je v seji zadnjo nedeljo sklenilo, da se bodo jemale hranilne vloge vsak dan, razven nedelje. Enako se tudi vsak dan lahko priglasi prošnja za posojilo. Hranilne vloge se bodo obrestovale po 4 50 K, posojila pa se bodo dajala čezinčez po 525 K in ne. kot je bilo zadnjič poročano v »Slovencu«, po pet. Omenjamo še to-le: Precej je še takih, ki imajo svoj denar v ljubljanskih posojilnicah ali kje drugod. Radi bi ga shranili doma. Za take se je pa sklenilo, da se jim bodo dale obresti tudi za tisti mesec, ko pri nas vlože, samo če prinesejo prve tri dni v mesecu. Tako ne bodo nič v zgubi. — I ri tožbe je napravil župan Mulley zoper našega g. kaplana. Pa od vseh ie bil kaplan oproščen.
Ima g. Mulley že pasjo smolo. Še tu mu ni «ratalo».
n Studeno pri Postojni. Ker živimo boli oddaljeni od sveta, se vrši vse bolj v navadnem redu. Le sčasoma se nabere nekaj novic za majhen košek, katerega izročimo »Domoljubu«. Ze pred dalj časom je napravila dekliška Marijina družba v Bukovju malo domačo veselico s petjem in igro »Sv. Hildegarda«. Po znani povesti je tamošnja učiteljeva gospa Lipovčeva priredila igrokaz. in jih tudi vadila v igri. Vse je uspelo nepričakovano dobro. Hvala pred vsem gospej učiteljici. — Neko-/iko pozneje je napravila skupna dekliška Marijina družba v Studencm enako veselico; vrstilo se je petje, razne deklainacije in vprizo-rila se je igra »Sv. Cita«. Igralke so vse prav dobro pogodile svoje vloge in čuditi se moramo preprostim dekletom, kako so vnete tudi za take bolj umetne stvari. Le tako naprej, v kratkem pričakujemo, da nas zopet razveselite še z večjo igro, šc z lepšim petjem, da |x>-kažete, da imate šc kje drugje veselje in zanimanje, kot pri navadnem življenju. Hvala gospodični učiteljici Manici Modic, ki je vadila igralke. Zelo bi obžalovali, ako bi nas zapustila, kakor se sliši. Imamo tudi izobraževalno društvo. Prvo leto ie začetek bolj težak. ledina jc trda. Posebno v poletnem času vleče človeka bolj na prosto ven, kot notri. Vendar Iii bilo lahko več zanimanja! V kratkem smo imeli dvojno predavanje: govorila sta gg. katehet iz Postojne, Andrej Ažman in vodja Ludovik Tomažič, obema srčna hvala in kmalu na svidenje! Možje iu mladeniči, porabite take prilike, da si nekoliko izbistrimo svoj um!
Štajerske novice.
š Nezaupnica dr. Ploju. Blagorodni g. dvorni svetnik ! Na Ptuju ste rekli dnč 9. maja nekaterim vurberškim volivcem, da bodete junija priredili shod na Vurbergu. Tega pa, čeprav s pismom pozvani, niste storili. Pišete: »Glede shoda ne morem sedaj ničesar ukreniti, mislim, da ne bi bilo umestno sedaj napraviti shod.« Tako?! Umestno jc bilo, da sino Vam dali 149 glasov, umestno je za Vas, da ste se nam izneverili in se sedaj družite s
tistimi, ki so nas imenovali črne in neumne (terjave) radi tega, ker smo Vas volili, umestno pa ni. da bi se svojim volivcem približali. ! Gospod dvorni svetnik, mi Vas najostreje obsojamo, obsojamo Vas zlasti, da si dajete zaupnice od nevolivcev in se ž njimi družite proti »Kmečki zvezi«. Mi Vam več ne verjamemo ter Vam izražamo svoje nezaupanje. — \ urberg. dne 21. julija 1907. Slede podpisi volivcev.
š Slovenka na gimnaziji. Sprejemno skušnjo za prvi gimnazijski razred v Mariboru je naredila Slovenka Slavka Pipuš, hčerka dr. Pipuša. Gospodična bo prva slovenska dijakinja na mariborskem gimnaziju.
š Vsled zastrupljenja krvi umrl. Iz De-donjc pri Radgoni. Umrl je tukaj 17. julija Francek Košar, vrl šolar 4. razreda, prav žalostne smrti. Zbodel se je pred tednom na rjavem žreblju in vsled zastrupljene krvi ga .ie popadel krč; vkljub zdravnikovi pomoči je kmalu bilo končano mlado nadepolno življenje. Ta slučaj je nov dokaz, kako nevarne so rane vsled rjavega železa.
š Umrl jc v Radgoni dné 19. julija č. g. Franc S. Lorenčič. duhovni svetovalec, zlatomašnik, vpokojeni župnik od Male Nedelje.
š Razstavo kuncev priredi o priliki »jesenskega sejma« v Gradcu »Štajersko društvo za rejo kuncev«. Z razstavo bo združena gostilna, v kateri bo dobiti na vse načine prirejeno meso kuncev, da se bodo obiskovalci sami prepričali, kako okusno in dobro je to meso.
š Ljubezniv soprog ie Jakob Steble, ki ga rad pije. Ko je natrkanega soproga žena svarila, jo je tako pretepal, da ji je zlomil obe roki in jo je hotel ubiti s sekiro, kar pa je preprečil sin. Pijani Steble je nato dirjal za sinom in vrgel sekiro za njim, ne da bi ga zadel. Zaradi svojih junaštev je dobil v Celju nagrado v obliki osemmesečne težke ječe.
š Dva posebna vlaka v Marijino Celje se
odpeljeta 4. avgusta iz Maribora.
š Krava ustavila vlak. Na ljutomerski železnici bi se bila lahko pripetila 23. t. m. velika nesreča. Lokomotiva je prijela neko kravo, ki je bila na progi, in jo je vlekla seboj. Strojevodja je to opazil in ustavil vlak. Krava se je nato oprostila in strašno rjovela. Kra-vino inukanie je splašilo tudi vole. ki so orali. Druge nesreče ni bilo.
SSSŠŽL
Koroške novice.
k Štrajk je izbruhnil pri predoru skozi Iure. Strajkati je začelo 2200 delavcev v Böcksteinu. Zahtevajo, naj se jim zviša plača od 4 na 6 kron. Hočejo tudi, naj se skrajša delavna doba. Razburjeni so tudi vsled tega, ker so pretekli četrtek umrli v tunelu trije delavci vsled plinov, ki so se v predoru nabrali. Delavci so izkušali prodreti skozi ravnokai predrto odprtino na ono stran v Mallnitz, da tudi tam zanetijo štrajk, toda orožniki stra-žijo vhod v predor in ne pustijo delavcev blizu. Več delavcev je nato odšlo skozi Ture na ono stran .Iz Solnograda sta odšla dva bataljona cesarskih lovcev v Böckstein.
Borovlje. Tukaj se je zasnovala puškar-ska zadruga pod imenom Peter Vernig c kr dvorni dobavitelj. Ker je to podjetje ustanovljeno z izključno slovenskim denarjem, se »Nemci«, posebno Agres kar penijo od jeze Mi pa se veselimo tega napredka ter mu želimo mnogo sreče.
k V Podijubelju se je zasnovala posojil-nicu-Rajfajznovka, ki bo olajšala nemški »šparkasi« v Borovljah delo, da ji ne bo treba
hraniti slovenskega denarja in ž njim odkupovati slovenskih posestev.
k Koroški deželni zbor bo, kakor se poroča, sklican za 10. ali 12. septembra t. I. To tri tedne trajajoče zasedanje bo zadnje to dobo. Zopet se bližajo volitve, torej na delo!
k Cesarske vaje na Koroškem. Izšla so podrobna določila o cesarskih vajah na Koroškem. Dné 2. septembra začne poslovati cesarjevo glavno bivališče v Celovcu. Načelnik glavnih centrov je polkovnik Arz pl. Straussenburg, časnikarstvo je poverjeno majorju generalnega štaba Maksu pi. Hoenu. \ cesarjevem glavnem bivališču bo stanoval tudi poveljnik prostovoljcev avtoinobilistov princ Aleksander Solms-Braunfels. Glavno bivališče vodstva vaj prične poslovati tudi 2. septembra v Št. Vidu ob Glini. Tu bosta stanovala nadvojvoda Franc Ferdinand in načelnik generalnega štaba podmaršal Konrad pl. Hötzendori nadalje veliko častnikov generalnega štaba, pet prostovoljcev avtomobilistov in pet motornih koles z vozovi. Razsodnika bosta poveljnik 8. armadnega zbora fem. Czibulka iu poveljnik 9. armadnega zbora fem. pl. Koller, kakor tudi večje število generalov in drugih štabnih častnikov. Inozemski vojaški pooblaščenci se udeleže vaj kot cesarjevi gostje. Vsaki pehotni diviziji se prideli brzojavna patrulja in vsakemu armadnemti zboru telefonski oddelek. Vojaški zrakoplovni oddelek odpošlje na cesarske vaje 1. in 2. oddelek. Cete morajo gledati na to, da ne napravljajo na polili škode. Glavne vaje se vrše od 4. do 7. septembra ob cesarjevi navzočnosti. Kakor znano, se vaj udeležita 3. in 14. armadni zbor. Vaje bo vodil prestolonaslednik.
k Pekovska stavka se pripravlja v Celovcu. Pekovski pomočniki zahtevajo povišanje plače, dvanajsturni delavnik z odmori iu pa nedeljski počitek.
k Omejitev blagovnega prometa ob cesarskih vajah na Koroškem. Ker bodo meseca septembra prevažali veliko vojakov, je potrebno, da se na progah državne železnice beljaškega in tržaškega ravnateljstva in na progah južne železnice za kratko dobo omeji promet blaga.
k Najdeni okostnici. Pretekli teden so našli v Muti pri zgradbi neke ceste dvoje človeških okostnic. Sodijo, da se je moralo pripetiti pred leti kako hudodelstvo. Okostnici sta bili le malo pokriti z zemljo in že tako razdjani, da niso mogli ničesar sklepati o vzroku smrti. Okostnici so pokopali na pokopališču. Tudi v celovški okolici so našli človeško okostnico.
k Vlom v poštni urad. Ponoči od 22. na 23. t. m. so zopet nameravali neznanci vlomiti v bistriški poštni urad v šentviškem okraju. Vlomilci niso ničesar ukradli.
Primorske novice.
P Izobraževalno društvo v Novakih ua
Goriškem priredi v nedeljo, dne 11. avgusta po po|X)Iudanski službi božji ob polu 2. svojo prvo veselico. Predaval bo dr. Krek, cerkljansko pevsko društvo pa zapoje več krasnih maloruskih narodnih pesmi, katere je poslovenil novaški kurat Abram. Na vzporedti sta tudi dve enodejanski veseloigri. — Izobraževalno društvo v Novakih je še prav mlado, a se vendar že zelo živahno giblje. V nedeljo, dne 21. julija je imelo prvi shod za ženske, na katerem je predaval veleč. g. Abram o dostojanstvu žene in njeni agitatorični moči. Shoda se jc udeležilo do 150 žena in deklet ter je pristopilo k društvu okrog 30 novih članic. Pripravlja se tudi nova društvena knjižnica;
nabranih je že več kot 100 poučnih in zabavnih knjig, tako, da se bo knjižnica, ki je udje že težko čakajo, lahko v kratkem otvorila. — Bog daj mlademu društvu krepko rast!
p Nadzorovanje plovnih družb. Nedavno je prišla tudi v Trst ainerikanska komisija, da se prepriča o plovnih družbah, kako delujejo za izseljence.
p Za varstvo deklet se je sklenilo, da bo-deta na postaji južne železnice kakor tudi na oni državne železnice dve stalni varhinji. Vin-ceiicijeva družba bo dajala tema posebne nagrade za vsakdanji kruh. Druge požrtvovalne gospe in gospice pa bodo prihajale tudi v naprej brezplačno, kadarkoli bodo mogle.
p Premeščen je č. g. Adrijan Bruinen, župni upravitelj v Grožnjanu, v Trst za kaplana pri sv. Mariji V. in proviz. kancelista v škofijski pisarni.
p Črevljar, klobučar, trgovec, politik in tiskar obenem je Andrej Gaberšček v fiorici, lo nam spričnje njegov »slovanski« kiosk v (iradežu. V tem kiosku namreč prodaja Ga-hršček razne nemške in nekaj slovanskih listov, razglednice, črevlje, klobuke, robce in nemškutarijo. Ta mož tako vpije o slovan-stvu, a ima v svojem »slovanskem« kiosku nastavljeno neko žensko, ki ne razume ali noče razumeti slovenščine iu prav nalašč govori nemško. Ali ni mogel dobiti za ta posel nobene Slovenke? Ali mar nočejo k njemu? Zakaj v svojem kiosku širi (iaberšček nemškutarijo?
p Morilca kočiježev dobili! Dne 22. julija zvečer ie policija zaprla 22-letnega mizarja Del Tina v njegovem stanovanju. Na podlagi skoro nepobitnih dokazov policija sumi, da ie on umoril kočijaža Mohoroviča in najbrž tudi Praznika. 23. julija so zaprli tudi njegovega hrata Mario Del Tina. Oče obeh Del Tinov je oštir v neki žganjarni v ulici Media. Del Tin je doma iz Vidma. Torej je le res. da le v bližnjem kraljestvu uspevajo taki zavratni morilci.
P Pripravljalni odbor »Kmečke zveze« /a kanalski okraj na Goriškem priredi prve dni meseca avgusta shode v Lomu. Lopi. Kalu iu na Zanjšicali. Zanimanje za zvezo je veliko.
p Kmečki shod v Kojskem na Goriškem. V nedeljo, II. julija popoldne so sklicali tako-xv uni »agrarci« v Kojsko javen ljudski shod, ki se ga je udeležilo okrog 200 kmečkih mož. Kot glavni govornik »agrarcev« je prišel vr-tojbenski policaj in konsumarski prodajalec J. Merinolja iz Vrtojbe pri Gorici. Shodu je predsedoval kojščanski podžupan g. Lenarčič, ki ie dal najprvo besedo Mermolju. Mož je povedal tisti svoj »običajni« govor, da nobena stranka doslej ni za kmeta nič delala, da je treba miru in sloge: zato da ie nastopila nova »Kmečka stranka«. Potem pa dobi besedo dr. Dermastia iz Gorice, ki pravi, da se strinja sicer z govornikom, v kolikor je ta govoril o kmečkih zadevali. A predgovornik je veliko premalo povedal. Treba je kmetu združenja, skupne organizacije. A sedaj nastopajoča kmečka stranka ne bo mogla pomagati kmetu, ker še sama ne ve, kako naj se organizira. (Merinolja: To ni res!) Vaš voditelj dr. franko je na shodu pri Jelenu sam izjavil, da pravzaprav še ne veste, kaj hočete. (Merinolja: To ni res!) Ko mu pa govornik pokaže tisti odstavek iz tiskanega govora, Mermolja obmolkne med smehom kmečkih mož. Cenni se-iati prepir sedaj med kmečke vrste, čemu šele iskati novo stranko, ko imamo tukaj ze »Kmečke zveze«, ki imajo postati skupen kmečki parlament. Viharno odobravanje je sledilo tem besedam. Govornik med navdušenjem poživlja zborovalce, naj pristopijo n »Kmečki zvezi« za goriško okolico, listi »agra rei »pa, ki pravijo, da delaio v zname-
nju miru in sprave, so začeli sedaj tuliti in kričati o »duhovniški krinki«. Med šumom je gospod Lenarčič zaključil zanimivi shod. Agra ree jc ljudstvo na Kojskem spoznalo, kaj nameravajo. Izdali so se v svoji strasti sami. Naših mož je bilo na shodu nad 150, nasprotnih okrog 50.
Iz raznih krajev.
Kaj je močvirski odbor?
V	izboljšanje ljubi j. barja je vlada okrog leta 1870. ustanovila poseben močvirski zaklad iu zanj založila temeljni kapital 120.000 kron. K temu zakladu morajo vsako leto pri davkih prispevati tudi vsi posestniki, ki imajo svoje parcele na barju. Do leta 1877. je vlada sama upravljala ta zaklad in vodila sama vsa osuševalna dela. Leta 1877. pa se je uprava tega zaklada izročila posebnemu odboru, ki se imenuje glavni močvirski odbor, ki mora skrbeti za blagor barja, posebno za neobhodno trebljenje jarkov, za odpravo povodnji ter •tako zabraniti razlivanje vode po obmejnih zemljiščih in odstraniti poplave.
V	ta glavni močvirski odbor voli več občin skupaj, ki imajo svoja posestva na barju, po enega odbornika in enega namestnika za dobo 6 let. Ti odborniki morajo v prvi vrsti skrbeti, da se kolikor mogoče veliko jarkov iztrebi na stroške močvirskega odbora, ne pa na stroške posameznih posestnikov. Ljudstvo se je v prejšnjih letih za te volitve malo zanimalo in tako je bilo mogoče, da so prišli v odbor možje, katerim je bilo samo za čast, da so smeli sedeti poleg ljubljanskih gospodov, jih poslušati in jim kimati, na lastne volivce so pa popolnoma pozabili. Poleg tega so pa bili tudi dobro plačani. Bili so skoraj vsi tudi zvesti • pristaši liberalcev, za katere so tudi doma po občinah vedno agitirali ob vsakih volitvah.
Ljudstvo pa je te svoje dobrotnike docela spoznalo in letos ob volitvah v močvirski odbor. katere so se vršile pretečeni teden, na vseh treh voliščih ž njimi popolnoma pomedlo in izvolilo nove može.
Volišče Tomišelj, 22. t. m. Tu smo vzeli čast odbornika staremu loškemu Gamsu in ga poslali v penzijon. Mesto njega smo si izvolili župana v Tomišlju, Luka Svete.
Volišče Ig-Studenec, 22. t. m. Tu so liberalci imeli pripravljene kar štiri kandidate in so bili popolnoma gotovi, da enega bodo že spečali. Toda prišli so na volišče vrli in neustrašeni možje iz Kota in so vse liberalce Izstavili v stran, v kot med staro šaro. Prejšnji odbornik Martin Zdravje, ob pogledu na te može, se je kar naprej hitel odpovedovati odborništvu in glas se mu je tresel, da je z največjo težavo prebral imena domačih volivcev; njegov namestnik, širokoustni France Kraljič, oddal je glas in ves zelen tekel domov; Ivan Grbec prijel se je za svoj kufrastt nos in izginil z volišča. Gospod Jakob Erjavec je ves čas gledal v tla in si mašil ušesa, ko je v komisiji sedeč moral poslušati in šteti nasprotne glasove.	. .
Pri volitvi je bil izvoljen z 42 glasovi pristaš »Kntetske zveze« Ivan Štrumbelj in njegovim namestnikom Matija Mencej, oba iz Studenca; njihov nasprotnik je dobil največ
]Cl ^Volišče Pijava Gorica, 26. t. m. Na dan
volitve so bili zbrani tu volivci štirih županstev in se pogovarjali o svojih prejšnjih odbornikih Lenčetu in Ogorelcu. Drug družeča so radovedni povpraševali, kaj sta jim koristila prejšnja odbornika in so se domenili.
da niso imeli ne tu ne tam nič od njih. Obsodili so oba, zavrgli oba in mesto njih izvolili za odbornika g. Josipa Jamnika, župana na Pijavi Gorici, njegovim namestnikom pa župana na Rudniku Ivana Babšeka. Dobila sta vsak po 76 glasov — nasprotnih glasov nič.
Tako smo srečno končali te važne volitve in pokopali na morostu stare ižanske in morostarske liberalce, in trdno upamo, da ti nikoli več ne izlezejo iz močvirja.
Oglasila za romanje na sv. Višarje se morejo sprejemati le še do ponedeljka, dne 5. avgusta. Na pozneje došle prijave se bo oziralo le toliko, kolikor bo dopuščal prostor. Torej, možje in mladeniči, le brzo na noge !
Pripravljavni odbor.
Slovenske vesti iz Amerike. Poročili so se v Calumetu: Ivan Rom iz Črnomlja z Al. Kobe iz Stopičev; Jožef Škufca z Ano Lainut iz Dragatuša; Jožef Gregorčič iz Št. Petra z Marijo Žagar; Ivan Adam iz Dragatuša z Marijo Spehar iz Vrha na Dolenjskem. V Cleve-landii pa so stopili v zakonsko zvezo: Janez Mele iz Cerknice z Marijo Kresovič iz Rašice (>ri Hrušici; Martin Marine iz Št. Pavla na Štajerskem z Marijo Pintar z Rakeka; Mihael Suhadolec iz Dobrave s Terezijo Šetina iz Pi 'ečine. Neznanec je napadel v Cleve-landu Alojzija Nachtigala, vračajočega se z neke veselice, in mu zasadil v hrbet nož. Rana vendar ni nevarna in bode Nachtigal kmalu okreval. — »Glas Naroda« od 5. julija ptiobčuje članek, v katerem blati našo S. L. S. ter jej očita zvezo z Nemci, obenem pa taji, da bi imeli naši liberalci kak stik z Nemci. Ali je to tudi sad Sakserjeve »bistroumnosti«? — Na dan proglašenja neodvisnosti Amerike, 4. julija t. I., je v New Yorku društvo sv. Frančiška praznovalo svojo desetletnico ter blagoslovilo svojo zastavo. Obenem je bila blagoslovljena tudi zastava društva sv. Petra iz Brooklyna. Zastavi je izdelal slovenski slikar Ivan Gosar.
V Zagrebu bodo zgradili veliko katoliško gimnazijo poleg cerkve sv. Petra. V zavodu bodo imeli tudi stanovanje dijaki.
Aleksandrijski Slovenci se pridno gibljejo. V kratkem ustanove podružnico Rafaelove družbe za izseljence. Poseben odsek Slovenk 1k) sprejemal dekleta v Inki. Slovensko-hr-vaško šolo prično z oktobrom. Učile Ixido slovensko redovnice. V Kajiri imajo nabranih že 52.000 kron za slovensko zavetišče »Naš dom«, katero bodo vodile slovenske redovnice. — l'ri vsem tem plodonosneni gibanju ima največ zaslug slovenski frančiškan g. pater Benigen Snoj, ki se ravno te dni vrača iz svoje kranjske domovine v Aleksandrijo.
Spored sestanka
slovenskih katoliških abiturientov v Ljutomeru na Štajerskem dne 10. In II. avgusta.
9.	avgusta zvečer: pozdravni večer; volitev predsedstva.
10.	avgusta:
Ob 8. uri sveta maša, nato zborovanje: Naše dijaštvo in duh modernega časa. — Iv. Avsenek (Ljubljana). — Vera in veda. — Pavel Zivortnik (Maribor). — Dijak in narodno delo. — Mazovec (Kranj). _ Demokratična ideja in Jugoslovani. — Hrvat Tornisi. Fogadič (Osjek). — Moderna vzgoja in verska vzgoja. — S. Ogrizek (Celje).
Ob 3. uri popoldne: Gospodarske razmere med koroškimi Slovenci. — Vinko Razgoršek (Celovec). — Ali mora biti katoličan res brezdomovinec? Ferd. Kobi (Kalksburg). - Delokrog sloven-
skega učitelja. — Učit. abs. Starman (Ljubljana). Naše stališče iu vsestranska izobrazba. — Or. Žerjav (Ljubljana). V nedeljo, dne II. avgusta, velika ljudska
veselica :
A. Nedved: »Dijaška«, moški zbor s tenor-solo.
Slavnostni govor. — M. Natlačen (Ljubljana).
V. Krek: »Pogovor z domom«, mešan zbor. Dr. O. Ipavic: »Planinska roža«, čvetero-spev
Pr. S. Vilhar: »Izpod Triglava«, šestero-glasen mešan zbor. lir. Volarič: »Slovenski svet«, moški zbor. »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal Fr. S. Finžgar. — Igrajo člani »Zarje« in »Danice« ter abi-turient.ie s sodelovan.em ljutomerskih go-spodičen. Komerz.
Vse one abituriente in tovariše, ki se nameravajo udeležiti tega sestanka, prosimo, da to nemudoma naznanijo predsedniku priprav-ljavnega odbora: M. Natlačan, abiturient v Mančah pri Vipavi. Oni, ki tega še niso storili naj store to vsaj do zadnjega julija, ker moramo preskrbeti dovolj stanovanj. Zlasti prosimo one gg. bogoslovce. ki pridejo na sestanek, da to takoj javijo. Tovariše igralce pa opozarjamo, da se vrši prva skupna skušnja že v četrtek, dne 8. avgusta, zvečer v Ljutomeru.
Za pripravljavni odbor: Marko Natlačan, predsednik.
Drobtine.
Iz zgodovine cilindra. Marsikdo, ki se danes postavlja s »pino« ali »podaljšanjem praznine«, ne vé, da ima današnje pokrivalo, ki velja kot najelegantnejše. svojo nad vse zanimivo zgodovino. Razvil se je cilinder tekom tridesetletne vojske iz takozva-nega »Schlapphuta« ter prišel za časa Ljude-vita XIV. do veljave, potem ko je izpodrinil »trivogelnik«. Tudi angleški puritanci so ga nosili in sicer z ravnim okrajem, kot n. pr. dunajski izvoščeki. Z Angleškega so ga kva-kovci zanesli v Ameriko, kjer se je razvil do te oblike kot jo ima dandanes. 1789. začetkom francoske revolucije je bil cilinder zunanje politično znamenje tretjega stanu, ki mu je pripomogel do popolne zmage, ko je pri nas vladal še »trikotnik« ali pa klobuk, kot ga danes nosijo državni uradniki v paradi, ki so ga pa nosili več v roki. kot pa na lasulji. Težje se je cilinder udomačil na Nemškem. He-senski volivni knez je ukazal, da mora iti vsakdo, ki nosi cilinder, pometat cesto, ruski car pa je kratkomalo take predrzneže pognal čez mejo. Seveda je mislil, da so lastniki cilindrov člani kake tajne prekucijske stranke. Vendar je zmagal cilinder v elegantnih krogih v salonu, dočim »srednji« in »nižji« stanovi nosijo dosledno mehka pokrivala iz klobučevine, različna po barvi in obliki, kakor ravno zahteva moda.
Brijenje ob zvokih godbe. Ko smo bili še na gimnaziji, smo pisali učene razprave o vplivu glasbe na človeško srce, ter prišli do zaključka, da se ob zvokih koračnice dä prav lahko korakati, da godba blaži človeka da nekateri lažje jedo in prebavljajo itd. Da se 'ob glasovih strun zaljubljencu topi srce sladkih občutkov, tega takrat še nismo smeli pisati in najbrže danes tudi še ne, dasiravno je gola resnica in stara reč. Novo pa je, da se ob spremljanju godbe ljudje brijejo in sicer v
Ameriki, kjer so v kurioznostih vedno za pol stoletja pred Evropo. — Pride nedavno v New York ubog italijanski brivec ter otvori v Brooklynu brivnico. Konkurenca jc bila velika, zato mu je šlo jako slabo in od dne do dne je bil bolj pobit, ila se pa potolaži, vzel je često v roke gosli iu jim tožil svoje bolečine. Končno ga je vendar sreča pogledala skozi veliko ckno. Prišel je vendar gost ter udobno sedel v veliki stol. Dočim je pomočnik po vseh pravilih brivske umetnosti gostov obraz obdelaval z milom, sedel je žalostni maestro v ozadju sobe za zastoroni in z goslimi v roki tugoval nad svojo nesrečno usodo. Bila je otožna melodija, katero je Italijan tako mojstrsko igral, da ie na koncu gost vzhičen vzkliknil: »Potrdite še z brijeujem in igrajte pesem še enkrat,« sedel v stol in iznova poslušal z največjim užitkom melanholični na-pev. Oost se je iskreno zahvalil in brivca zagotovil, da zopet pride, ako mu bode na razpolago tak umetniški užitek. Lokavi Italijan je takoj spoznal, da bi se dala na ta način napraviti dobra kupčija. Vzel je k sebi svojega stričnika in sedaj oba godeta medtem, ko pomočnik: brijejo goste, katerih je vedno več. Seveda čutijo to izpremembo njegovi sosedje in so vpeljali v svojih brivnicah deloma godce, deloma pa avtomate. In sedaj so Ameri-kanci tako srečni, da imajo pri brijenju najlepši umetniški užitek.
Samoumor je izvršila v Budimpešti 18-letna učenka dunajskega konservatorija Alica Benzinger. Pila je na cesti lug.
Samoumor ministerialnega svetnika. V Budimpešti je skočil v poslopju trgovinskega ministrstva iz četrtega nadstropja na dvorišče vpokojeni ministerialni svetnik Nikolaj Loskay, ter obležal na mestu mrtev. Loskay je preje načeloval nekemu železniškemu oddelku, a radi prehude nervoznosti bil vpoko-jen ter poslej živel v Papi. Pred nekaj dnevi jc prišel v Budimpešto, hoteč govoriti z načelnikom železniškega oddelka, ministerial-nim svetnikom Stettino. Ker ga ni dobil, pustil je v sobi dežnik ter odšel na hodnik, odkoder je izvršil samoumor. Pri njem so dobili listek s prošnjo, naj o niegovej smrti obvestijo njegova brata, brigadirja v Zagrebu in benediktinskega priorja v Šopronju.
Hudi kadet in še hujši diiak. 17. t. m. se ie kadet cesarskih lovcev Edgard Hoeberth pl. von Schvvarzthal v Tridentu pri sprehodu zadel v dijaka Colpija. Dijak pravi kadetu: Dostojno se vedite ! Kadet pripelje nato dijaku zaušnico. Colpi udari s palico po kadetu Kadet potegne britko sabliico in udari z njo dijaka. Dijak potegne samokres in ustreli na kadeta, pa ga ne zadene. Konečno so policaji huda bojevnika pomirili.
Posebni red za rudarje bo ustanovil kralj Edvard angleški. To je obljubil te dni v Car-diffu. kjer je pohvalil rudarje, ki tvegajo svoje življenje za ponesrečene tovariše.
Ničnostno pritožbo je vložil na smrt obsojeni kovaški mojster Sosna.
Na denarno odškodnino 50.000 funtov šteringov je obojen londonski list »Daily Mail«, ker je objavil o nekem tvorničarju mila neresnične stvari.
Oba japonska vohuna, ki sta bila prijeta v Kaliforniji, so zopet izpustili, ker jima niso mogli dokazati nič kaznjivega.
Službeno razžaljenje po telelonu. Neki dunajski trgovec je pred dnevi opetovano po telefonu poklical neko sorodnico, ki pa se te oglasila šele. ko je večkrat bila poklicana
S, ne tpndeS tak? d0|K° k telefonu?« vprašal je trgovec. nakar je dobil pojasnilo da e bila dama. ko se mu je oglasila, klicana prvič. Trgovcu je zavrela kri nad telefoni-stinjo in je v govorilnik brezobzirno zakli-
»Nesramna oseba!« Telefonista je nad-
zirajoč slišala tc besede in se čutila v službi razžaljeno. Zato je vložila proti trgovcu tožbo radi žaljenja osebne časti v službi. Sod. nik je sicer priznal, da je bila uradnica objektivno razžaljena, a o razžaljenju v službi da nc more biti govora, ker jc ona dotične besede slišala le slučajno. Službeno razžalienje bi bilo, ako bi bil trgovec dotične besede izrekel njej naravnost. Zato je tožbo telefoni-stiuje zavrnil ter izjavil, da trgovca lahko toži radi razžaljenja časti.
Trojčke je povila soproga mestnega pisarja Franca Malctiča dne 10. t. m. v Petro-varadinu. Vsi trije so fantje in prav krepki.
Napad na brzovlak. Brzovlak Budimpe-šta-Braševo je bil med postajama Braingicska iu Deva v veliki nevarnosti. Nekdo je namreč dal na tir dinamitno patrono, ki je eksplodirala, [»škodovala tir in eno brzovlakovo kolo. Tudi most je nekoliko poškodovan in razbita so okna lokomotive. Vlak je imel enotirno zamudo.
Na smrt obsojeni odvetnik. Odvetnik dr. Hau je bil v Karlsruhe obsojen na smrt, ker jc baje ustrelil svojo taščo gospo Molitor. Tekom razprave se je dognalo sledeče: Dr. Hau je bil v Ameriki izvrsten odvetnik ter je star sedaj 36 let. Letos je obiskal v Karlsruhe svojo taščo gospo Molitor, pri katerej živi še ena neomožena hčerka. Med njo in njenim svakom se je razvilo ljubavno razmerje. Ker je bila Hauova žena na svojo sestro jako ljubosumna, je silila vedno, naj se čiinpreje vrneta v Ameriko, pri čemer jej je pomagala tudi njena mati. Končno je dr. Hau res odpotoval čez Angleško v Ameriko, toda iz Londona se je skrivaj vrnil v Baden-Baden, nadevši si ponarejeno brado, da — kot se je sani izrazil — še enkrat vidi svojo svakinjo, ki o njegovi ljubezni ni ničesar vedela. Za njegovega tajnega bivanja v Baden-Badnu je bila ustreljena gospa Molitor. Istočasno pa je izginil brez sledu iz gospejine hiše tudi strežaj Wieland, kar vzbuja sum, da je bil od nekoga najet za umor, vendar ne od dr. Haua. Kako se je izvršil umor, dr. Hau ni mogel razložiti, ravnotako tudi ne nikogar sumiti. Odkritosrčno je priznal, da je tako neprevidno ravnal le radi ljubezni do svakinje, toda da bi imel namen umoriti taščo, o tem še govora ni. Med razpravo se je nabrala pred sodiščem velika množica, ki je grozila gospodični Molitor, ko se je odpeljala v zaprtem vozu. Soproga Hauova je zvedevši, da je njen mož obdolžen umora in zaprt, izvršila samoumor. Končni govor svojega zagovornika je dr. Hau poslušal, ne da bi se ganil. Ko ga ie predsednik vprašal, ima li kaj dodati, ni dobil odgovora. Šele na ponovno vprašanje predsednikovo je obtoženec izjavil mirno in odločno: »Povedati nimam ničesar več«. Porotniki so se ob pol 1. uri podali v posvetovalnico, kjer so ostali celo uro. Ob dveh je bila obsodba proglašena. Zagovornik je takoj prijavil zahtevo po reviziji obravnave. Upajo, da veliki vojvoda pomilosti dr. Haua. Med obravnavo se je nabrala pred sodiščem velikanska množica, ki je večkrat hotela vdreti v poslopje, a jo je redarstvo in vojaštvo vrglo nazaj. Vse hiše in gostilne v bližini so morali zapreti. Ko je bila proglašena obsodba, je ljudstvo klicalo dr. Hauu »Zivio«, pred hotelom, kjer stanuje rodbina Molitor, pa napravilo mačjo godbo. Razburjena množica je napadla tudi redarstvo in vojaštvo, ki je moralo nastopiti z golim orožjem. Nekemu redarju so strgali vso obleko s telesa, neki stotnik pa je bil ranjen. Dr. Hau se je včeraj razgovarial s svojim odvetnikom in zopet zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. Bridko se je pritoževal radi ravnanja predsednika ž njim ter prosil
«govornika, naj sc posluži vseh pravnih sredstev roper obsodbo, ki so mu na razpolago. — Zanimivo je pri obravnavi, da je časnikar Schweder, ki ;c bil pri obravnavi navzoč. vložil proti badcnskenui državnemu pravdništv u ovadbo radi prestopka tiskovnega zakona, ker je pošiljalo badenskim in fran-kobrodskim listom napačna poročila.
Šestkratni umor in samoumor. V vasi Tris pri Holstebru je obesila neka ženska tri otroke nekega kajžarja. kateremu je vodila gospodinjstvo, nato je obesila še svo e tri otroke in ustrelila sebe. Strašni čin je storila, ker ji je bila odpovedana z avgustom služba.
Novi nemški vojaški zrakoplov se dà izvrstno voditi. 23. t. m. je pini cele tri ure po zraku in čisto po načrtu obkrožil cerkev sv. Nikolaja. Zrakoplov je nato odplul do Spandami in naza\ Baie novi francoski zrakoplov »Patrie« ni nič boljši od nemškega.
Očeta ubil po nagovarjanju matere. Posestnik Eörgy v Oyulakeszi. nedaleč od Po-žuna. je napravil oporoko, ki je v njej raz-dcdnil svojo ženo. ker se ni prav nič brigala za gospodarstvo. Ko je žena to izvedela, grenila iti ii je bivanje v hiši na vse mogoče načine tako dolgo, dokler se ni Forgi preseli! v zidanico v svojem vinogradu. Njegov sin edinec — brez strogega očetovega nadzorstva — je zašel na napačna pota, kar je osve-toželina mati spretno izkoristila, pregovorila je namreč svojega sina. naj umori očeta. Koloman ic vzel britev, šel v zidanico in očetu prerezal vrat. Po storjenem zločinu je hotel ubežati, toda orožniki so preprečili njegov namen.
Smrtna kazen z gorenjem. V Ohio je bil na smrt obsojen morilec Henry White. Privezali so ga na stol ter spustili skozi njegovo telo električni tok 1850 voltov, toda White je ostal živ, žila mu je bila popolnoma redno. Drugi pot so spustili vanj še enkrat močnejši tok. Iz telesa nesrečnega White.ia ie siknil svetel plamen, ječa pa se je napol-n i la z duhom sežganega mesa. Smrt tudi sedai ni nastopila radi električnega toka, ampak \sled zgorenja.
Mravlje so deževale pri Veliki Kaniži preteklo nedeljo.
Samoumor v Belgradu. V Belgradi! se je ustrelil blagajnik notranjega ministrstva Nikolaj Nitrinovič. Oovori se o poneverjeniu.
Strašen roparski umor se je izvršil v samotni gostilni med vašima Danos in Vadas v bodimpeštanskej županiji. Ponoči so neznani roparji vdrli v hišo, umorili krčmaria Sza-vasa, niegovo ženo in hčer ter hoteli oditi. Na cesti jih je opazil posestnik Gabanji iz Danosa. Roparji so ga ubili, oropali, zavlekli njegovo truplo v gostilno k ostalim mrtvim ter vse skupaj zažgali, da izbrišejo vse sledove svojega strašnega čina. Vendar so ogenj o pravem času opazili in tako se ie orožnikom posrečilo odkriti strašni zločin. Trdijo, da so umor izvršili cigani, ki se pa znajo vselej spretno skriti.
Mlatlči stavkajo v Sandy-pusti na posestvu barona Wodnyanerja in sicer 80 po številu.. Dosedaj so dobivali plačo po pridelku žita pri čemur so bili občutno prikrajšani, zlasti pa še letos, ko ie žetev slaba. Posredovati je moralo orožništvo, ki je vodje upora odvedlo v zapor.
Kardinal Ferrari je v Milanu odkril neko zavetišče in vzgojevališče za deklice, katero je vodila v obleki redovnice neka Fumagalli. ki pa ni redovnica, ampak navadna zloglasna ženska, ki je bila v zvezi s policijo. Kardinal je Fumagalli ekskomuniciral in oddal vso stvar civilni oblasti v preiskovanje. Nekega duhovnika, ki ie že pred letom milanski policiji naznanil, da se ie »sestra« Fu-
magalli, ki je tudi že drugod v zgornji Italiji imela konflikte s cerkveno oblastjo in sodišči, preselila v Milan in zlorablja redov-niško obleko, so odvrnili. Baje je kompromitiran tudi neki izgubljeni duhovnik don Giovanni Riva
171 rudarjev ponesrečilo? Na Japonskem se je v premogokopu Togo Oka dogodila eksplozija. V rudniku ie 471 rudarjev, ki bodo skoro gotovo vsi izgubili življenje.
150 oseb utonilo. Iz San Frančiška poročajo. da sta na kaliforniški obali v megli trčila parnika »Sau Petro« in parnik »Columbia«. ki se je potopil. 150 oseb je utonilo, 80 se jih je rešilo. Popotniki so se z nožmi med seboj borili za življenje. V vodo je bilo izpuščenih 20 čolnov, a nihče ni ■poslušal povelj.
Več kot bratovska ljubezen. V Montgo-mcryju so na smrt obsodili Davida Beemana. Predilo so ga obesili, je prišel k sodniku njegov brat John, ki je baptistovski pridigar, ter ga prosil, naj obesijo njega mesto Davida. Sodnik se ni malo začudil, slišavši tako nenavadno prošnjo ter vprašal radovedno obso-jenčevega brata, kaj ga je privedlo do tega sklepa. Popolnoma mirno in resno je odgovoril John Beeman: »Jaz sem dobro pripravljen na smrt in prepričan, da pridem takoj v nebesa, česar si ne upam trditi o svojem bratu. Upam pa tudi, da moia smrt izpreobrne Davida. da začne drugače živeti, da se bodeva videla onkraj groba.« Ko je pridigarju sodnik razložil, da mu sodišče ne more uslišati prošnje, ga je to zelo užalostilo in je pobit odšel.
Žrtev dvoboja. Požunski listi poročajo o sledečem dogodku v častniških krogih Pred dvema letoma se je poročil stotnik nekega honvedskega polka na severnem Ogrskem z damo, ki je imela že hčerko, staro 12 let. V hišo je zahajal stotnikov prijatelj, tudi stotnik, ožcnien in oče več otrok, ter je posilil mlado deklico. To razmerje je trajalo nekako eno leto. Pred nekaj tedni na je izvedel dekličin očim. kai se godi v njegovi hiši. Razburjen je hitel domov, kjer je zasledil zapeljivca pri svoji pastorki ter ga razljučen spodil iz sobe. »Razžaljeni prijatelj« ie zahteval seveda zadoščenja. toda stotnik je odklonil poravnavo z orožjem, sklicujoč se na umazano dejanje »prijateljevo« ter odločno izjavil, da se s takim človekom neče biti. Stvar ie prišla pred nalašč zato sestavlieni častni sod, ki ie odločil, da se stotnika morata dvohojevati. Toda očim oskrunjene deklice je izjavil, da raiši umrje, kot da bi se s tako proprlico. ki mu je uničila rodbinsko srečo, meril z iieomadeževanim orožjem ter si pognal v glavo kroglo, ker bi bil sicer degradiran. Sedaj šele je višje po-veljništvo začelo preiskavati celo stvar. Žalostna posledica prisiljenega dvoboja!
Višja obrtna šola za krojače. Krojaška zadruga na Dunaju je na svojem zadnjem občnem zboru 15. t. m. sklenila v proslavo še^tdesetletnice vladanja našega cesarja ustanoviti na Dunaju višjo obrtno šolo za krojače, za katero je takoj darovala 30.00t) K podpore.
Za smrtno kazen. Pariški »Le Matin« je vprašal vsa porotna sodišča v departmajih, kaj mislijo o smrtni kazni, ali se strinjajo ž njo ali jo obsojajo Dosedaj je 24 porotnih sodišč odgovorih), da odobravajo smrtno kazen, le tri med njimi so še pristavila, naj se vrši vedno tajno.
Hranilnica v žimnicl. Neki zidar si je v Berolinu po dolgem šteden.iu prihranil 10.000 mark ter jih shranil v žimnico. ne da bi o tem kaj povedal svojej ženi. Ker se je preobleka sčasom raztrgala, dala je žena žimnico tapet-niku. da jo popravi, kar je ta tudi izvršil ter jo potem prinesel nazaj. Ko je zidar to u vedel hitel je ves iz sebe na policijo in razbur-
jen tožil, da mu je bilo vse premoženje ukradeno. Zaslišali so tapetnika, toda ta ni o tem skritem zakladu vedel ničesar povedati. Ko so žimnico raztrgali, našli so v veliko veselic prestrašenega zidarja ves znesek lepo skupaj zavit, kot je bil preje. Zidar gotovo ni vedel, da so na svetu »čebelice« in hranilnice.
Preprečeno linčanje. V Novem Orleansu je bilo obsojenih pet Italijanov v zapor, dasi je pričakovalo ljudstvo smrtne kazni, ker so uropali nekega dečka, da prisilijo njegovega očeta, da ga odkupi. Prebivalstvo se je tako razburilo, da so vojaki z veliko težavo iztrgali obsojence množici iz rok.
Narodno gospodarstvo
Sitarstvo v Stražišču.
Na Kranjskem je po več krajih dandanes še razširjena kaka domača obrt. Mnogokje je domača obrt že propadla in da se reši propada < ndi, kjer se je še ohranila, treba poleg pouka predvsem stanovskih zadrug, ki imajo gledati na izboljšanje gmotnih razmer svojih članov. Zato je z veseljem pozdrav iti ustanovitev obrtno-pridobitnih zadrug, ki so stopile zadnji čas v življenje. Od prej imamo že mizarsko zadrugo v Št. Vidu nad Ljubljano. s< darsko zadrugo v Cešnjici v selški dolini, železo-obrtno zadrugo v Kropi, kateri se je pridružila pred kratkim še enaka zadruga v Železnikih, oljarsko zadrugo v preški fari; zadnje mesece pa se ie ustanovila še sitarska in žiiuarska zadruga v Stražišču pri Kranju in pa slamnikarska zadruga v Mengšu. Kolikega pomena in kolike važnosti so take obrtne zadruge za dotične kraje, nam bo pokazala v polni meri šele prihodnjost. Pa tudi sedanjost nam kaže lepe sadove zadružnega delovanja. če tudi ne še v polnem obsegu. Sedanjost nas pa tudi prepričuje, da ondi, kjer ni zadrug, peša domača obrt, ali pa. da je ta obrt vir blagostanja in bogastva le nekaterim mogočnežem. To se nam jasno kaže pri sitar-stvu. ki si ga hočemo kratko opisati.
Sitarstvo ie stara domača obrt v kranjskem okraju. Razširjeno je v vaseh: Straži-šče. ki je danes središče obrti, dalje v Zgornjem Srednjem in Spodnjem Bitmi, na Šutni pri Zabniei in v nekaterih drugih vaseh. S sitarstvom so se nekdai nečali kmetje v zimskem času. ko je ponehalo poljsko delo. Danes pa se kmetje bolj tnalo peča;o s to obrtjo, večinoma io izvršujejo — in to celo leto — kaižarji in gostači v imenovanih vaseh. Tem pa ie tudi ta obrt edini vir dohodkov.
Sitarstvo je stara domač obrt, ki obstoji že več stolet v teh vaseh. O tem nam priča že sloveči kranjski zgodovinar Valvasor, ki v svoji zgodovini kranjske dežele večkrat omenja to obrt in pripoveduje, da sita gredo na Laško, kamor jih nosijo na prodaj posebno v Senegali'o in Aveusto ob Jadranskem morju. Bitno imenuie Valvasor največjo vas na Kraniskem: v nji bivajo, pravi, večinoma sami sitarii. ki izdelujejo sita iz konjske žime in se imentiieio v rimski drž.avi splošno Sitarji.
Sitarji izdelujejo le d n a. Trg za razpe-čavanje sit ie velik. Največ sit gre na Laško, kjer imajo prekupci stalne odjemalce v Rimu, Neapolu. Turimi in drugod. Mnogo gre sitar-skih 'zdelkov tudi na Nemško. Ogrsko, Francosko; precej vzamejo tega blaga tudi naši Ribničanie, ki jim napravijo obode in potem krošniarijo z njimi po sosednjih deželah. Do leta 1875. se ie spečalo vsako leto za pol milijona kron sit. žnne za postelje pa za kakih 240.000 kron. Delavcev je bilo tedaj skoro 900, katerim je pomagalo kakih 500 otrok,
statev je bilo 700. Sitarstvo ie' ielo pešati vsled carinskih nogodb, podraženja žime in pa sebičnosti prekupcev. Vendar je dandanes šc več sto oseb. ki se stalno pečajo s sitar-stvom in katerim jc ta obrt edini vir dohodkov.
Poglejmo, kakšen je zaslužek Sitarjev, l'ri prodaji sit nima sitar, nič govoriti, ker je Ic delavec sitarskili prcknpcev. Od teh pa jc popolnoma odvisen.
Prcknpec oskrbi žimo in jo priredi za izdelovanje sit. Proda jo sitariu. ki jo plačuje na obroke; vsak teden se mu na račun vzete žime odtegne neka svota. k;> prinese izgotov-liena sita. kar ostane ix> tem odbitku, je nekako Si'a rje va plača. Dobro delo mora imeti, da zasluži na teden jk> 12 kron, navadno pride le na S kron, ženske zaslužijo Še man/. Pri tem pa jc pomisliti, da to ni zaslužek ene same osebe, ampak da mora s to plačo plačati šc svojega pomagača »navlačevca«. In tak zaslužek ic imel sitar že dolgo vrsto let. Ne špominia se skoro nihče, da bi prekupci zvišali ceno sitom za sitarje, pač pa se jim je ob raznih prilikah šc odtrgova! ta pičli zaslužek. In če Bog oblagodari družino s celo kopico otrok, je pač nemogoče jo preživljati s takimi dohodki iu pri tem plačevati še najemnino za stanovanje. Res. da najemnina sama na sebi ni visoka, znaša na leto Ml kron, ie pa tudi stanovanje po tem. Borna nizka sobica v leseni hišici, kjer dela čez dan 4 do 8 ali še več oseb. Hišne oprave boš seveda v takem stanovanju zaman iskal. Le kar se rabi pri delu, to najdeš v sobici.
Zaslužek ic majhen, zato pa tudi sitar ne prihrani ničesar zà poznejša leta. Pride bolezen, onemoglost, in navezan je na tismi-Ijc nje dobrih ljudi.i in javno podporo. Tukaj jc pomagal največkrat sosed kmet. Tisti pa, katerim je sitar kot marljiva čebelica 'znašal skupaj dobiček, mu Za časa nadloge in potrebe niso oskrbeli nobene podpore.
Omeniti dalie treba, da sitar ni bil popolnoma odvisen Ic glede dela od prekupca, marveč da se ie ta odvisnost kazala v vsem življenju, posebno v klečeplaztvu pred njim.
Bili so sitarji kakor mrtvo orodje v rokah svojih gospodarjev, pred katerimi so se v prah poniževali in iih ubogali v vsem. Niti za svojo pravico se ni upal sitar potegniti in če se je pripetila pomota v računih, je trpel in molčal. Ce si ga ozmerjal in kričal nad njim, .ic trpel in — molčal.
V to temno, žalostno življenje pa je posijala misel združevanja. Posledica jc bila. da se ic ustanovila sitarska zadruga. Res vspe-hov v početku šc ne more pokazati velikih, a sadovi so že očividni in lepi.
Prvo in najvažnejše ie. da se sitar sedaj cuti prostega, svobodnega, in to je več vredno. kot vse drugo, kajti zaveda se sedaj, da je tudi on človek z istimi pravicami kot jih imajo drugi ljudje, da treba tudi ž njimi ravnati kakor s človekom. Dalje so mu jc zboli-šalo gmotno stanje kolikor toliko, ker so bili prekupci vsled ustanovitve zadruge prisiljeni zvišati ceno sitom. Slednjič pa so dobili sitarji tudi zavest, da si morejo sami, če so združeni, zboljšati svoj položaj.
Da pa bodo sadovi in korist, ki jo prinese zadruga sitarjem in pa celi občini stra-žiški, tem lepši, je nujno potrebno, da v čim večjem številu pristopijo k zadrugi in sc je trdno oklenejo. Gledati ni na trenotno zbolj-sainc, ki se doseže tu ali tam, pač pa na to, da se trajno zboljšajo razmere sitarjev, in da ti postavijo temelj boljši prihodnjosti in pomagajo svojim otrokom k lepši bodočnosti. Blagoslov božji pa spremljaj zadružno delo, ki sc je za počelo v blagor ljudstva !
(Po »Dom in Svet«, 1903, št. 10;)
Slovarček najnavadnejših tujk.
allks. lat., dostavek; pripona, privesek, aflikcija, lat., potrtost, žalost; afligirati. uža
liti, razzatiti, aga, turško, gospod, posestnik, naslov nekaterih častnikov, agens, lat., delujoča sila, moč. itgčnt, lat., poslovodja, posredovalec, meše-
tar; agentiira, agentovo opravilo, aglomeracija. lat., nakupičenje. agravacija, lat., obteženje. agregat, lat., nakupičenje, združevanje slučajnih delov v celoto, agrésiia, lat., napad; agresiven, napadajoč, agilnost, lat., hitrost, urnost; agilen, hiter,
uren. delaven, agio, ital. (adžo), »ara«; dobiček ali zguba pri
denarju ali menjicah. agirati, lat., ravnati, delati; se obnašati, igrati, agitacija, lat., vznemirjenje, viharno gibanje, nemir; agitator, vznemirjevalcc, govornik, priporočevalcc,' agitirati, vznemirjati; razlagati, priporočevati ; agitato, ital. (adžitato), viharno, razburjeno, agnoscirati, lat., spoznati, pripoznati. agnus Dei, lat., jagnje božje (podoba, maša. pesem).
agonija, grško, smrtni boj. smrtne težave, agrarec. lat., poljedelec, kmet, zastopnik po-l.idelstva; agraren, kar tiče, zadeva |h>-Ijedelstvo. agrikultura, lat., zemljedelstvo. agronóm, grško, znanstveno izobražen polie-de'ec; agronomija, znanstveno poljedelstvo; agronómen. poljedelski, à haut voix, frane, (a 6t voà). glasno, na glas. ahromatičen, grško, brezbarven; ki kaže
predmet brez barvanega roba. aiguille, frane, (egi.i), igla, šivanka. aimabie. frane, (emäbl), ljubezniv, à jour, frane, (a žur), po dnevi; na dan; za
vsak dan. akatolik. grško, nekatoličan. akcent, lat., naglas, po vda rek: glas. izgovarjava.
akcépt, akceptäcija, lat., sprejem; akceptirati, sprejeti.
akcés, lat., dostop, dohod: pravica do deleža, delež; akcesit, druga, stranska nagrada; akcesoričen, podrejen, postranski, akcidénca. lat., pritik, prigodnost, slučajnost; per äkeidens. slučajno, nebistveno; akei-dentälen. slučajen, nebistven; akcidenčna tiskarna, t. j., ki tiska drobne, neznatne stvari, kakor vizitke, vabila itd. akclpirati, lat., sprejeti.
■■■■■■■■■■■■■a
Kdor rabi travera« in želez» nitke Alna za oboke, strpno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, obrne naj se na trgovino z ieleznino
FR. STUPICÄ
» Ljubljani. Marije Terezije cesta itev 1 zraven „Figabirta", In Valvazorjev trg it e! nasproti Krllanske cerkve.
Kdlno Um se dobi vedno svel portlaad-in roman-coment 1z slovečlh tovaren dotike In trbovUske. Mreie in ilca za ograje, tranlike brane, razni plugi, itedilnikl, tehtnice, čistilnice za lito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki izberi.	'
«I.T.oi. edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski rezslavl v Zagrebu s prvim darilom odllkuraolh slamoreznlc, mutilale in K'peljaov
Amerikanski (troji ta košnjo vedno v zalogi.	7 7
SVOJI K 3V0JIIH !
s
Dobra gospodinja
izdeluje rum, likerje in žganja
z zmesmi
doma bolje in ceneje in stanejo V« manj kot narejena v trgovini. Te zmesi se more zaupno in ceno kupiti le pri
BAROS GABOR-ju.
Najstarejša specialna trgo/ina v deželi.
Budimpiiti VIII, Dohäny-ulcza 1. Zaloga : 49.
Tovarna: I., Virosmajor u. 42 (lasinahiša).
Tovarna za kletarska in vino zboljšev. sredstva. Zaloga strojev in orodja za izdelavo vina
Cenik in navodila zastonj in franko.
Ra/pošilja s« dvakrat na dan po poŠti po povzetju ali proti vposlatvi denarja. I68u\ 4 - i
Prihodnja Številka „DOMOLJUBA* Izide dné 8. avgusta 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj,	27. julij	5	lb	23	69	49
Gradec,	27. julij	35	20	90	27	59
Trst,	20. julij	>5	58	47	78	34
Line,	20. julij	57	17	35	41	62
Slovito zdravilno drevo proti mrzlici
Eucalyptus globulus
ki vsebuje zdravilne mofi proti influeaci, astmi, davici in jetiki, bi moralo biti v vsaki sobi in spalnici. Mlada drevesa rasto izredno naglo, rada prezimiio, čistijo zrak škodljivih sopar. Suhi listi preženo molje in drugo golazen. Eucalyptus glo-bulua je po svojem aromatiškem vonju in višnjevo-zelenih listih ena najlepših listnatih cvetic. — F.na cvetica 70 v., 6 komadov poštni zavoj 5 kron frank» priporoča Henrik Suchant, trg. vrtnar Weckelsdorf, Čeiko.	1625 3 1
Sprejme se zanesljiva moška oseba kot
hlapec
za vsako delo. Imeti mora daljša dobra spričevala ter biti vojaščine prost.	1433 4
Pismene ponudbe pod naslovom ,D«lo 221* postrestante Ljubljana.
Staro
baker, strinao in meditino plačuje po najviftjih cenah	—-
Fr.
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. I in Valvasorjev trg št. 6 7ts s
Odda aa v novi hiši v Predosljih, po prijazni stezi dobre pol ure od Kranja, par manjšin
stanovanl.
Franoe Gaftperlin, Predoalje 18, p. Kranj.
»Hi&a ae «udi proda".
ffatniAC
y^atcn xc'li/v xìvbn \ pv co/li in za nasl/iixrpvli'Vcili ini/se d'rruyo
imo/i ^ztthiete/x*
v JtyuM/uni trtclvàvvrske u/icc2tf. bstt/amrstniiCPfjeisnilct ityr scl-rnyt/uànv.
latotam «prejmejo «e dobri in zane*.
Ijivi zastopniki.
Ivan Ogpin
oblastveno konoet. zidarski mojster in stavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam, da sem povedal svojo atavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevani primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih tu S, vil, gospodar, poslopij, cerkva, Sol itd. in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1240
Najboljši čejkl Izvori
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobro skob ličnega K J'-, boljiegs K !'40; 1 kg bel< KS
10 v. 1 kg prev . aneino- belega, »kubičnega K 6 40, K 8'
Pri narotlli Iranko.
ilega, skubljenega
S-60, puhastega 5 K v. 1 kg prav finega,
5 k»
ligrtiTljeie postelje, SÄSSJÖ^iÄ
višnjevega lil rumenkastega nanklnga, 1 pernica 170 cm dolge, ne cm ilroke, z novim sivim trpelnim perjem >0 K, a finim puhastim »lvlm perjem 12 K, 14, t naJH-nejilm sivim puhom K 16 —; I vzglavnik 80 cm dolg, 58 cm ilrok K 2'80 K 3 40, K 4—. Poillja po povzetju
K IS--dalle franko.	"««
Zamene dovoljena, blago »e vzame franko nazaj In vrne denar ze neprimerno blago.
S. BENISCH, Deienlce 71, fumava, Ceiko.
1 nfllonra sprejme takoj August Repió J VUJClllC darski mojster v Ljubljani,
novo, v starosti brezplačno
od 15-17 let,
B, SO-
Tr-
Hrana in stanovanje 1524
50.000 metrov
zajamčeno pristno-barvnih, lepih, vzorčnih, dolgih ostankov perilnega blaga I
Kupil sem to priložnostno zalogo in razpošiljam zavoj 40 m za ceno le K 16-50 po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj.	,67S
Josip Heller, izdelovalec predpasnikov. Laun na Čeikem.
Zahvala.
Podpisani sem bil zavarovati pri „Vzajemni ^a,;ovalnici" v LJubljani za znesek nekaj čez 5000 kron. Dne 18. junija 1907 mi je požar uničil vse: poslopja in premičnine. ,Vzajemna zavarovalnica jc takoj dala škodo pregledati ir mi je hitro ves zavarovani znesek izplačala. Vzajemno zavarovalnico torej toplo priporočam vsakemu.
V Čepovanu, dne 20. julija 1907. 1676	Anton Šuligoj.
V Samo 6 dni
Havrc New-York
Franooska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Voane litte in pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta tt. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 2984 18 16
Vajenca ln pomočnika s"
Cenike od šivalnih strojev s i
krojafttvo
sprejmem takoj, strojev s čudovito nizko ceno razpošiljam zastonj LOVRENC REBOLJ v Kranju, krojaštvo, zaloga konfekcijo ter šivalnih strojev in koles.	1668 4-1
Največja, najboljša tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine. china srebra in dragocenih kamenov.	53d 21-lt
Prodaja le I. vrste blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevniceni
Fr. Čuden
orar, Preéernoie nlice t Ljubljani
nasproti Iraniitkanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta
Surovo maslo, sir, jajca, slanine, iunko, kranjake klobase, dalje gobe, maline, brusnice kupuje JAN. RIDKY, Dunaj XI M/S Römer g asse 79.	1681 1
Razglas
prostovoljne dražbe posestva
ki se bo vršila dne I. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoludne
v Velikem Gabru
Posestvo (hiša, hlev, pod, šupa, njiva) prodalo bode se skupaj ali posamezni deli. Lastnik pridrži si pravico, ponudbe sprejeti ali odkloniti. 1664
Kovači
proti dobri mesečni plači se sprejmo. Eventuvalno se odda tudi kovafcnica v najem. Naslov: Anton Kr£i6, Rakitna, p. Borovnica. 1663 1
129.090 metrov ostankov
pisane posteljnine (kanafas) in pisane tkanine I. kakovost, zajamč. perilno, v živahnih barvah se odda po 20 kr. m. Ostanki dolgi 8—20 m. Najmanj se more naročiti 1 zavoj za poskušnjo 40-45 m. proti povzetju. Pri večjem naročilu 5% pop. S.Stein, tkalnica, Naohod na Češkem.	1679
m$a z gostilno luì: : "ir zp;-
žemberk, z vso opravo, potrebnimi pritiklinami In nekaj zemljišča. Več pove Jurij Högler, žganje-kuhar v Seftu, p. Kočevje.	1660 2-1
2enonad> h i & i stropni llISI
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu it. 14 v Ljubljani.	284 17
Canard Liso" Tret-Ilow-Vorfc le «jprlpram.jJL ujemala i. aajboljfia pot la Ljubljana e hniii Ameriko, ker tod al dolgotrajne mata« reiaje po raznih t«l<znicak, aobeaaga preeadovaaja ae prenočevanja la splok nobenih poatranakih stnikov mej potjo. Par alkl s. pro«temi, rami, arabi ia sna7.nl ; vozijo nake 14 dal. Hrana Ü1 po.treib, najbalj«. Pejaaaila laja ia karta prodaja (Ural aa-a Upnik	M04 65
Andrej Odlaaek. Ljubljana, Slomškove nllce 25, poleg cerkve Srca Jczniovega.
Poilavno zavarovano.	Vsako ponare|en|e kaznivo
Edino prfaten Jo i5 29
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko .redovnica*. Cena 1> majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic eli 1 velika ipedjalna ateklenlca t petent. zametkom K 5'— Iranko.
Thlerryjevo centlfolljsko mazilo
proti vaem ie tako starim ranem, vnetjem, ra-nllvam, »bscesom in oteklinam vaeb vrst. Cene: » lončka K 3-00 ae poil|e le proti povzetja eli denar naprej. - Obe domati sredstvi sta povsod znani In »lovita kot najbolj». NaroČila se
______naslavljajo aa:
»IlemectiterBils«. Lekarnar A. Thierry » Pregradi pri 1	Rogaški Slatini.
Broiara s tlaofi originalnih pisem gratis I» Iranko. V zalogi v skoro vseh vetjih lekarnah
IThlirrrtsa
Vi|aduu »« prtporoč» ............................
t.govina s klobuki in čevlji
Ivan PoMk ml.
LlniilJano, Stari trg iteo. 10.
Veliko s&loga. — Solida* »lopo — Sanarne «one. .
52 — 44
Ne kupite nobena ur«
dokler niste prhali «•)•«• velikega oenlka :
za le K 2-50
dobi vsak krasno srebrno Gloria žepno uro sistem Roskopf patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2-50, 3 kom. z verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zalega švicarskih ur	1553 10 3
S. Urbach. Krakov 9511.
Izdelane postelje
Ir rdečega posteljnega Inleta' Prsv dobronapot-njeno. Pernica ali blazina, 180 cm dolga 116 cm ilruka K 10 —, K U—. K 15—
In K 18 - 2 metra dolga, 140cm Uroka K 14—, K 16—, K 18—, K JI —. Zglavnlk 80 cm dolg, In cm iiroh K 3—, K 350 In 58 4—, 90 cm dolg, 70 cm Urok K 4-50 in K V (tO. Izdelujem tudi po kakrinlkoll drugi meri. 3-delnl modrocl Iz litre za I posteljo K iT , boljii K 33—, Pošilja te poitnlne prosto po povzetju od K 10— naprej. Zamenja ali nazaj te vzame proti povrnitvi polnih sltoikov. 6—1
Benedilli Sadisti, Lobes £10
pri Plznu na Ceikem 661
alkal. Isakopi ar, . gl
arskrse . a •	a
t dvojal» pakjflTOM	.
a I arabe. .	.
pioak. ) .kita« bi* .	,
prava Roekopf-patent.	.
prava -Omaga" . .	.
arabr. «klopna veriUet	.
14 karatna zlata ura .	.
14karatae zlate »crtl	.
Mkaratnl zlati prstani	.
■tanaka ura 70 cm .	.
z bitjem 11 ki zvena .	.
z gedbe......
• kakavi oa ....	« inhlnja -a ara ....
udlike......
„ ponaiiif tej i	a
i voi n im zv<>nu«m .	, budilko t bitjem In ivonenjem liki avona
1-50
TrUataa piami o jaraatvo, ta aoprlmarno desar aazaj. BazpoÄll a po novzetja.
Jdaks Böhnel
arar, zapriseienl sodni cenil««
OunaJ, VI., Margare-thenslr. 27{r IisIdI blilj
Zahtevajte noj cenik > 2000 Bilkami zaatont In poitnlne pioato
A. Sušnik
Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana.
Trgovina Špecerijskega blaga, moke, Spi rita, žganja in raznovrstnih barv. - Ob času setve garantirano kal ji va semena, kakor: detelja, tra va, pesa itd. Zaloga raznovrstnega zeleza,
železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih kriiev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh «se fteleznine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih strojevi mlatil-nic slamoreznlc, plugov itd.	355 18-12
Dobra postrežba, nizke cene.
I. kranjsko podjetji za araetno steklarstvo In slikanje na steklo =====
Aug. Agnolo!
Dnnajaka celta 13a, poleg, Flgovca'
te priporoča pressatiti dnhovičlnl Ia p. a. alavn. občinitvn za napravo cerkvenih oknav z umetnim steklarstvom ali slikane na stekle, stavbenih del, napravo okvirov. Itd. Itd. — Ima tndl v zalogi razllfno porcelansko in stekleno poiodo za namizje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Itd. po na|nlijlb cenah - Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zasloni, mnoga spričevala za dovrleia dela ao cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52- 51
Za 5 vinarjev
«I more vsak preskrbeti prednosti prt nakupu blaga ra obleko, kakortr.ih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno zd perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
1311 12-8
FLOW
jennlbolße Milo za želodec!
Priznano od učenjakov!
„Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „Flori ■	Ljubljani. =

potori Citali Potori
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju aH če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost Od:	2443 20-20
P. Jurišica, lekarnarja
v pakracu St. 65. (Slavonija).
Zaloga, prodaja in razpošiljanje prav dobrega od 88 do 200 vin. liter pri Carlo Gortan, Trst, Via S. Caterina 13. Ceniki na zahtevo zastonj.	1457 20-5
Najboljie ivicarske ure, zlatnina In srebrnina se dobe po najntijlh cenah pri sloveči do mačl tvrdki	357 16 -23
H. Suttner, orar
Ljubljana, Olavnl trg, nasproti rotovia. Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno tzlel in se polije zastonj In polt. prosto
Enega QOjeilCO
■ prejme takoj v poduk Lovrenc Bizjak, čevljarski mojster. 1690 2-1 Postojna (poleg pošte).
Lepo posestvo
v Zgornjem Kašlju, 5 minut od papirnice, pripravno za vsako obrt, s spodnjim in zgornjim nadstropjem, proda se pod ugodnimi pogoji. Krme je na posestvu za osem glav živine, ter 40 mernikov posetve. Več se poizve pri Fran Zupančiču v Zg. Ka&lju 28, p. Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.	1675 1
Goddam!
Konečno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim očesom
Cook <V Johnsons
amerik. patent
rlnčlca za kurja očesa
1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K, po pošti 20 v. porto.
Dobiva se v vseh lekarnah monarhije in v me dlcinainih drogerijah itd. 1085 1Ü - 7
Mlatilninn Najboljše poljedelske stroje, posebno pa ■*■■«■	mlatilnice za rabo na roke. kakor na vi-
telj 'gepelj), bodisi da se isti goni z živino ali vodno močjo, kakor čistilnice in razno drugo orodje priporoča
frsoolna z železnlno „Merkur", P. Holdlt Celle.
Bogata zaloga travrz, cementa, vodovodnih cevi in naprav, cevi Iz kamenščine, voznih in komatnih nepremočljivih plaht. 1526
lida|at«l| In odgovora! Tednik: Dr l|o.el| Žitnik.
Titkala: .Katoliški TlikanM*