List 30. f*. Tečaj LVI. i zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". Ljubljani 29. julija 1898. Šfeáfcflídň®itidíťt áfcstiífiílÉfhřtijtiřfe&&&&&&&&&&& íti^ť^ítíífcáfeítiáfe^ífc € ^ „ r____________________________r* 4ÏI.....................................................................................-..........................."$- Politiški oddelek. Industrijski svet. Sedanji vladi gre zasluga, da je vstvarila velevažno ustanovitev, kateri je naloga, postati nekak gospodarski parlament, razpravljati o vseh gospodarskih zadevah in nekako pripravljati vse gradivo za zakonodajni zastop. Ta ustanova utegne postati največjega pomena za ves naš prihodnji gospodarski razvoj in zato zasluži najsplošnejšo pozornost. Oficijelno ime tega gospodarskega parlamenta je industrijski in kmetijski svet". Slovenci imamo v indu-strijskem svetu jednega zastopnika, To je dež. poslanec Lenarčič z Vrhnike, katerega je v to korporacijo od-poslala trgovinska in obrtna zbornica kranjska. U kme Delovanje industrijskega sveta ne bo omejena samo na varovanje interesov velike trgovine, a posvečen bo tem interesom v prvi vrsti, dočim namerava vlada razši-riti in predrugačiti sedanji „svet za pospeševanje obrt-nosti" in mu poveriti zastopstvo specifično rokodelskih zadev. Minister je dalje povdarjal, da ne bo nikdar* pre-ziral tesne zveze mej gospodarskimi in socijalnimi raz-merami in ker smatra vzgojo, tehnično izomiko in mate-rijelno ter duševno povzdigo delavskega stanu za neraz-ločljivo zvezano s prospevanjem produkcije, jej hoče posvečevati največjo pozornost. V to svrho hoče skrbeti da se ustanovi poseben urad, kateri se bode bavil s » s statistiko o delavcih in nov svet naj postane tretji del s kmetijskim in industrijskim svetom ustanovljene organi- tijskem svetu je naš zastopnik ravnatelj kranjske kmetijske dražbe G. P i r c. Industrijski svet je imel dne 20. julija pod pred-sedstvom trgovinskega ministra dr. Bârnreitherja svojo prvo seio, v kateri se je konstituirah Seja je važna in je obudila veliko zanimanja zlasti radi govora, s katerim Pri<*e na vrsto 1. 1903., dalje porazumljenje glede novega zacije. V tem svetu naj bi bili zbrani delodajalci in delo-jemalci in naj bi delovali na porazumljenje, na kompromis mej raznimi velikimi socijalnimi faktorji ter tako pospešili rešitev socijalnega vprašanja. v bližnji prihodnjosti imel bo industrijski svet prvi vrsti so to priprave za obnovitev trgovinskik pogodb, katera važna zadeva rešiti različne važne naloge. jo je otvoril trgovinski minister. Ta strokovnjaški govor zasluži, da se ž njim seznáni slovensko občinstvo. Minister je najprej naznanil, da je zajedno s prvo sejo industrijskega sveta začel funkcijonirati dotični, na novo ustanovljeni departement trgovinskega ministerstva avtonomnega carinskega tarifa, poleg tega pa pojašnjenje o gospodarskem razmerju mej Cislitvansko in mej Ogersko katero je toliko večjega pomena, ker nagodba z Ogersko » še vedno ni obnovljena. Vlada je nagodbene predloge predložila že 20. aprila in potem přiznal, da sedanji način pripravljanja za važne t. 1. poslanski zbornici, a njih pravočasna rešitev se jej uredbe ni zadostoval. Kar se je izvedelo še ni posrečila. Sedaj je nagodba za jedno leto, torej do gospodarske potom sklepov trgovinskih in obrtniških zbornic, potom konca 1898.1. provizorno podaljšana, faktično pa pogodbe enket in društev, je bilo toli raztreseno, da se čestokrat ni in situvacija je toliko resnejša, ker se pripravlja sploh ni moglo porabiti. Razmotrivanje različnih priza- Ogerska na gospodarsko ločitev od Cislitvanske, dasi je devanj v krogih producentov, časih nasprotujoče si po- gospodarsko prospevanje obeh državnih polovic odvisno trebe industrijalcev in obrtnikov in oziri na delavske sta- od gospodarske skupnosti in dasi preneha monarhija biti nove so ministra prepričali, da treba ustanoviti središče, velesila, ako se ta skupiiost raztrga. Cislitvanska se kjer bi se precizovale želje in potrebe interesovanih krogov mora pripraviti na vse eventuvalnosti, a industrijski svet in to središče naj bo za trgovino, za industrijo in za ro- stori gotovo vse, da prepreči gospodarsko ločitev od kodelstvo "3ndustrijski svet". Ogerske. * » 292 Minister je nadalje obširno razpravljal o eksportnem so bili podani tekom minolega zasedanja in suspen- oddelku industrijskega sveta in njega nalogah, o trgo- dirana je tudi poslanska imuniteta. Parlament imamo vinskih misijah vojnih ladij, o ustanovitvi trgovinskih samo še na papirju v resnici pa je začasno odpravljen postaj v inozemstvu in o uredbi akcijskega sistema, glede in je uveden absolutizem. katerega je dejal, da se je koncesijski sistem že preživel da ni več Pot je odprta — tako so vzklikali oficijozni listi primeren sedanjim razmeram in da ga hoče v svojih komentarjih zaključenja državnega zbora in nadomestiti z normativnim sistemom. ta vzklik je našel mnogo odmeva. Prav pogostoma člana industrijskega sveta Leitenberger in Mauthner se čuje, da je zaključek sesije začetek korenitih pre-sta z veseljem pozdravila izvajanja trgovinskega ministra, memb v našem notranjepolitičnem ustroju; čuje se povdarjajoč, da je avstrijska industrija v zadnjih letih v tudi, da hoče vlada premeniti sedanjo ústavo v smislu v primeri z industrijo v drugih državah nazadovala in federalizma, sploh se čujejo najraznovrstnejše kombi- želeč, da vlada v prihodnje pospeševala vse gospo darstvo v tistem duhu, kateri je preval izvajanja trgo vinskega ministra. nacije, kakor vselej takrat, kadar nihče ničesar ne ve. Morda se nekatera teh kombinacij uresniči, zlasti verjetno, je, da vlada razpusti državni zbor in da raz Industrijski svet se je potem konstituiral. Želeti je, piše nove volitve, ali v bližnji příhodnosti se to ne da bi njega delovanje obrodilo obilo sadu. zgodi. Zdaj nima vlada druzega namena, kakor ta. Odprta pot. torek se je nekaj zgodilo, kar je vso Avstrijo močno presenetilo, česar prav v tem trenotku ni skoro nihče pričakoval in kar je zlasti nemške opozicijonalne stranke, preplašila : vlada je zaključila 14. zasedanje državnega zbora. To je facit vseh prizadevanj ministerskega pred-sednika za zagotovitev rednega in mirnega delovanja drž. zbora. Ministerski predsednik je storil vse, kar je bilo možno, da pridobi Nemce za opustitev obstruk-cije. Podpíral jih je administrativnim potom koder je mogel in dal je po nemških, Slovanom neprijaznih birokratih sestaviti za Nemce jako ugoden načrt jezi-kovnega zakona, kateri pa pri nemških obstrukcijonistih ni našel milosti. Ker so načelniki nemških klubov odklonili, udeležiti se neobveznih posvetovanj z vlado, dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe, in ker so tudi nemškoliberalni veleposestniki iz Češke odklonili Thun-Stummov načrt jezikovnega zakona, šel je ministerski predsednik grof Thun v soboto v Ischl, kjer cesarju poročal o položaju ter dobil cesarjevo pri- uveljaviti nagodbo z Ogersko neparlamentarnim potom. Radi nagodbe se je trudila pridobiti Nemce, da bi odjenjali od obstrukcije, radi nagodbe je hotela, da naj parlament funkcijonira, saj vse drugo opravi tudi parlamenta, a ker se jej to ni posrečilo, se je brez se je parlamenta lahkega srca odkrižala. absolutizmom se vlada zdaj v Avstriji. Vlada hoče vsaj letos, vsaj mej jubilejskimi slavnostmi imeti mir, in to je dosegla s tem, da je parlament suspendirala. Nekaj časa bo vlada z absolutizmom prav lahko in prav prijetno izhajala. Toda dolgo ne pojde. Absolu-tizmu se imamo zahvaliti za Solferino in Kraljevi gradée. Absolutizem se je preživel in tudi absolutizem grofa Thuna bo samo nekaj mesecev trajajoča epi- zoda. Kaj se potem zgodi, tega ne more nihče proroko vati. Vladi je odprta pot na vse strani, na desno in na levo, kam bo krenila, tega najbrž danes še sama ne ve. Politični pregled. voljenje, da sme vladati brez parlamenta ter rešiti državnega zbora hotela dobiti svobodné roke Notranji položaj. — Dne 26. julija je vlada zaključila zasedanje državnega zbora. O pomenu tega koraka govorimo na uvodnem mestu, tu Daj samo omenimo, da je maione z zaključenjem za ivvršítev da- vše javno mnenje prepričano, da je vlada 14. vse najnujnejše stvari na podlagi Prvo, kar je storil ministerski predsednik, je bilo to, da je zaključil zasedanje državnega zbora. S tem je grof Thun přiznal, da je bilo vse njegovo priza- lekosežnik preosnov. Nemci ne vrjamejo, da je že odbila zadnja ura. ampak se tolažijo, da bo vlada nekaj časa poskušala hajati s § 14. potem pa da se začne iz- njimi iz nova poga- jati. Cehi so zopet mnenja, da je predrugačenje ustave neiz devanje, doseči mir z obstrukcijonisti, popolnoma brez- zborom volilno pravico ogibno, da hoče vlada odpraviti drž. zbor in povrniti dežel. Položaj uspešno in da se nahaja sedanja vlada po štirimesečnem noma nemogoče izreci, kdo ima prav. tako zamotan, da je popol- pogajanju ravno tam, koder sta bila grof Badeni in Omajano stališče grof Goluchowskega Zadnji baron Gautsch tišti trenotek, ko sta zaključila zasedanje. Tekom štirinajstih mesecev je to že četrtikrat, da je vlada zaključila drž. zbor. S tem je faktično suspendiran parlament in je etabliran absolutizem. zaključenjem državnega zbora je razvelj a vijena izvo-litev predsedništva (dr. Fuchs, dr. Ferjančič, Lupul,) čas je bilo večkrat slišati, da je stališče našega ministra zunanjih del jako omajano in da utegne v kratkem odstopiti. Ako se to naznanilo ne uresničilo, bi se mi temu jako čudili. Grrofa Groluchowskega balkanska politika je dosegla popoln fi- jasko in še nikdar niso bile balkanske države tako jedine in složne kakor zdaj v namenu, zapreti Avstriji pot na Solun Bolgar ska in Rumunska sta v ta namen zvezani z Rusijo, Črno ravnokar srečno izvojevala časnikarsko vojno proti gora Go- kvotnih deputacij so izgubili svoje mandate, stvar je našim braleem znana. člani uničeni so vsi vladni in incijativni predlogi, kateri pa luchowskemu, vojna v kateri se je dunajski kabinet blamira!. na najsurovejsi način napadlo Ornogoro Oficij ozno časopisje avstrijsko » češ » črno » pa seči gorski uradni list razžalil Avstrijo. DotiČnega razžaljenja ni črnogorski uradni list nikdar pisai. Potem so oficijozi trdili, močno gibljejo in jih vlada le težko kroti, je verjetno, da na- mir. Ta bo vsekako drag in ker se Karlisti že zdaj da je dotično žaljenje n Srbobran", a izkazalo se je, da stane revolucija, ako bi vlada sklenila za Spansko ne- tudi to a ž Zdaj se zatrjuje, da odstopi sekcijski sef Doczy ugoden mir. ki je to Časnikarsko vojsko zakřivil njim na) odstopil tudi grof Goluchowski saj nam njegova nerodna politika V se kako katastrofo nakopati utegnila naposled Hrvatska. — Nehrvatsko časopisje razpravlja jako mnogo o približenju hrvatskega bana grofa Khuena-Hederva-ryja in škofa Strossmayrja, Na potovanje v Rogatee je škof Stro8smayer obiskal bana, kar se že dolgo vrsto let ni zgo- V & ^SmÍmI!» til Ê ífc/ťi A it itfŽ íflťt it &&&& t» Mz Kmetijstvo. » z» I* Beseda krmi. dilo Ker je v zadnjem času postalo razmerje mej banom in Strossmayrjevo stranko nekoliko prijaznejŠe, izvajajo listi iz Êkofovega poseta najrazličnejše kombinacije in si zlasti glave 1 ravna-li ban po naročilu ogerske vlade ali belijo proti njeni volji. Balkanske države naposled, po dolgih in ljutih Bolgarski knez Ferdinand se bojih, porazumel z Rusijo. Po- toval je v Petrograd in tam se je izkazalo, da so vsa nas- Bol- Star pregovor, katerega naj bi kmetovalec nikdar ne pozabil > uči » Krava pri gobcu molze", kar pač po meni, da je krma pri živinoreji prva stvar. Vse one raznovrstne rastline in rastlinske dele, kakor tudi nekatere živalske tvarine na pr. mléko, katere sploh živini v živež pokladamo, imenujemo krmo ali pičo. Vsaka krma je sestavljena iz raznih tvarin. Te tva- protstva mej Rusijo in Bolgarsko popolnoma poravnana. garska bo v prihodnje hodila roko v roki z Rusijo. Avstrija rine, ako jih živina povžije, raztope se in pretvarjajo se se je neizmerno trudila, da to prepreci, doprinaŠala je v to svrho dolgo let velike moralne in politične žrtve, a zdaj se vidi, da je bilo to vse zaman. Koj za bolgarskim knezom je potoval v Petrograd rumunski kralj. To je moralo dunajské kroge V se bolj zaboleti, saj je bil rumunski kralj v želodcu ter raztopljene polagoma skozi črevo prestopajo v kri in tako pomnožujejo kri, katera vse telo redi. Zato imenujemo vse take tvarine redilne tvarine. Živina vseh zadnja leta povžitih tvarin ne prebavlja jednakomerno, ampak neka goreč privrženec trozveze. Bržčas se je povodom tega poto- tere hitreje, druge počasneje, nekatere pa še celo nič. vanja uredilo tudi rusko-rumunsko razmerje z oziroin na bal- kansko politiko, tako, da se zdaj lahko reče Rusija, Ru- Prebavljene, to je, v želodcu raztopljene in pretvorjene tvarine prestopajo potem v kri in sicer jedne hitreje, druge počasneje. Tište tvarine, katere živina najhitreje munska, Bolgarska in Orna gora so jedine glede balkanske politike in sicer jedine v nasprotstvu napram Avstriji. Ta ima zdaj na svoji strani samo še Srbijo, oziroma srbskega gene- prebavlja in katere potem najhitreje prestopajo v kri, da ralisimusa razkralja Milana. Toda veljava le-tega moža ni velika, redijo živalsko telo, so torej največje vrednosti, katero Celo nova skupšcina, katera je njegovo delo, katera je izvoljena po milosti policije, se je začela ustavljati Milanu in lahko se reče, da tišti trenotek. ko poči prva puška na Balkanu se podere prestol Obrenovićev in se tudi Srbija pridruži tištim dr- imenujemo redilno vrednost Da nam bode jasno, katere tvarine prištevamo redilnim, odgovorimo na vprašanje: kateri so glavni sestavni deli rastline? žavam, katere hočejo Avstrijo iztisniti z Balkana. Politika Vsaka rastlina ima v sebi več ali manj vode. Ako grofa Goluehowskega tega ni znala preprečiti in ker se vsaka posušimo tako rastlino pri 80° R., izhlapi iz nje voda in politika sodi po njenih uspehih, moramo priznati, da je bila politika grofa Goluchovskega slaba in da grof Goluchowski ni več sposoben za vodstvo vnanje naše politike, čim prej ga cesar odslovi, toliko bolje bo za Avstrijo. ostanejo nam vse druge suhe tvarine. Ako jih zažgemo » zgori jih nekoliko i to one se zvežejo s kislecem, ki Nemčija. Partikularistična prizadevanja na Nem škem so dobila novo podporo v prepiru mej cesarjem Viljemom in zveznim knezom, regentom kneževine Lippe-Detmold. gent je bil prosil cesarja, naj ukaže, da mora vojaštvo Re- po- zdravljati regentove otroke. Cesar je to z jako neprijaznim pismom odklonil, ker regentova žena ni plemenitaška Regent se nahaja v zraku ter ubežijo kot dim v zrak, druge nam pa ostanejo kot pepel. Pepel imenujemo tudi mineralne tvarine, tište, katere so zgorele, pa imenujemo organske tvarine. Če gorljive rastlinske tvarine preiščemo, nam je jasno, da so sestavljene s kisleca, ogljenca in vodenca, ali pa samo s kisleca ogljenca, in vodenca, torej brez se • V nic pritožil pri drugih nemških vladarjih, kar mu pa ne bo dušca. V prvo vrsto i to mej tište, katere imajo dušca pomagalo. Na ljudstvo je to seveda zopet uplivala v proti- v sebi, prištevamo rastlinske beljakovine in nekatere druge ne še popolnoma poznané tvarine; v drugo vrsto tvarin. onih, ki nimajo dušca, pa spadajo: vlesenina. rast > pruskem smislu. Francija, nem redu, ker se še vedno obe stranki trudita, da dosežeta zmago. Dreyfussova aféra je še vedno na dnev- Čujejo se najrazličnejše vesti glede preiskave proti Picquartu in proti Esterhazyju, a njih resničnosti ne more nihce presoditi. Zola, goreči zagovornik Dreyfussov, o čigar to linska tolsča in takozvani ogljenčevci kakor škrob, sladkor gumi itd. Razven teh tvarin nahaja se v rastlinah lištno zele- j obsodbi smo zadnjič poročali, je v tem pobegnil iz Francije, nilo (Horofil), to je ono barvilo, ki daje rastlinam zeleno tega še zdaj nihče ne ve. Za Zolo je to malo častěn barvilo, nadaljo vosek, rastlinske kisline itd Teh tvarin kam konec njegove íilosemitske kampanje. je pa v rastlinah malo, torej tudin imajo posebne redilne Špansko-ameriška vojsky. Z bojišča ni sedaj nikakih vrednosti. a • 1 I V 9 • 1 W 1 1 • j • VI i t lovíc. Amerikanci hočejo vojsko nadaljevati šele potem, ko preneha deževje na Kubi, mej tem pa so se začela tajna pogajanja radi miru. Morda so zategadelj ustavljene vojne ope- Glavni sestavni deli rastlin so torej : voda, beljakovine, vlesenina (katera obstoji od celuloze in lignina), rastlinska tolšča, ogljenčevi hidrati (škrob in sladkor) in ve Španska, da nima prav nič upanja na zmago, skuša do- mineralne tvarine (pepel) kakor kali, matron apnenik, racije. Maršal Sagasta je sedaj diktator na Španskem in ker ♦ magnezija, železo, žvepljeva, fosforová in kromenčeva kislina. Te tvarine niso jednakomerno razdeljene v posameznih rastlinskih delih. Največ vode je primeroma v svežem listju, v bilkah in v korenstvu, manj v semenu (zrnju). Olesenine je največ v steblih in sicer tem več, čim starejša je rastlina. Zato je v slami največ olesenine. Beljakovine je mnogo v zrnju, bodisi v žitném, bodisi v sočivnem in tudi v vsakem drugem. Rastlinske solice je tudi mnogo v nekaterem zrnju, na primer v lanenem, razen tega je pa tudi v drugih delih razdeljena. Ogljenčevih hidratov (skroba in sladkorja) je pri nekaterih rastlinah, na primer v sladorni pesi, v krom-pirju itd., pri drugih rastlinah se pa nahaja tudi v zrnju na pr. v rižu, v koruzi in v drugem. Po malém so pa ogljenčevi hidrati razdeljeni tudi v listju, v pecljih in v stebljih. Kalijeve in fosforové kisline je največ v zrnju. Iz povžite krme prebavi živina le nekoliko redilnih tvarin, katere polagoma preidejo v kri, iz katere nastane potem meso, loj, kosti, mléko itd., neprebavljene tvarine pa gredo kot živinski odpadki iz živinskega telesa. Ona krma, od katere živina največ redilnih tvarin prebavlja, ima največjo redilno vrednost, kajti čim več živina prebavlja, tem hitreje se nadomešča kri, katero potřebuje živinsko telo v svojo rast in v življenje. Živina ne prebavlja samo jedne ali druge redilne tvarine, ampak vselej v zvezi z druzimi. Prebavljivost redilnih tvarin pa ni le odvisna od njih množine, ki se v krmi nahaja, ampak posebno od tega, v kaki razmeri so posamične redilne tvarine v krmi nahajajo. Ako živino preobilno z dobro krmo hranimo, potem ona prebavlja samo lahko prebavljive tvarine, druge, težje prebavljive, pa izmeče neprebavljene v odpadkih. Najvažnejša redilna tvarina so beljakovine, kajti z njih je večinoma sestavljeno živalsko telo, torej jih tudi mnogo potrebujejo v svoj obstanek in v rast. In reči smemo, da je krma tem večje vrednosti, čim več ima beljakovine. Živina pa vseh beljakovin, ki se v krmi nahajajo, ne prebavi, ampak le nekoliko odstotkov. Zelo lahko je prebavljiva beljakovina lanenih preš, katerih prebavi 86%. Takisto je tudi beljakovina v grahu, kuruzi, bobu, v sveži lucerni, v repi in v de-telji lahko prebavljiva. Beljakovine v senu prebavi živina 60%, v slami pa 25 do 30%. Iz tega se razvidi, da je beljakovina v razni krmi v različni množini prebavljiva, in zatorej imajo te krme tudi razno redilno vrednost. Rastlinska tolšča je tudi v različni množini prebavljiva. V dobrem senu, v otavi, v detelji prebavi živina polovico tolšče, v zrnju raznega žita, v bobu, v koruzi, v lanenih prešah pa skoro vso tolščo. Tolšča ima za rejo živine posebno to veljavo, ker se s primerno tolsto krmo pomnoži množina mleka, loja in tudi mesa v žival-skem telesu. Olesenina je težko prebavljiva. Prebavljena olesenina i « izpremeni se, kakor škrob, v slador, kateri preide potem v kri. Olesenine v zeleni koruzi, v senu, v otavi, rženř in ovseni slami, suhi detelji prebavi živina 60 do 70%. V drugih krmah pa manje. Ogljenčevi hidrati (škrob, slador itd.) so sploh lahko prebavljivi. Prebavljeni škrob spremeni se vselej v sladkor predno preide v kri. Ogljenčevi hidrati v pesi, v krompirju, grahu, v koruzi, v bobu, in v ječmenn so skoraj tako prebavljivi, kakor oni v detelji, v ovsu, v zeleni krmi, najmanj pa oni v ovseni, pšenični in rženi slami, katerih živina komaj 40% prebavi. Izmed mineralnih redilnih tvarin nam je omeniti v prvi vrsti soli, fosforové kisline in apna. Navadna sol je živini, posebno govedom in ovcam, zelo potrebna, kajti sol stori, da živina krmo bolje prebavlja, razven tega pa pri slani krmi živina več vode popije, katera vpliva posebno na raztok sokov po živalskem telesu. Fosforová kislina in apno sta sestavní osnovi kostij, torej teh tvarin posebno mlada živina neobhodno potřebuje. Apna se nahaja dosti v senu, posebno v detelji, fosforové kisline pa v zrnju, posebno v ovsenem. Voda je živini neobhodno potrebna, česar pač ni treba šele posebej razlagati. (Konec sledi.) Kmetijske raznoterosti. — Gnojenje pesi. Svoj čas se je mislilo, da uspeva sladkorna pesa samo v zemlji, katera je nekoliko ilovnata, dočim v drugi zemlji ta pesa sploh ne uspeva. Skušnja je to mnenje popolnoma ovrgla. Prav tako so se premenili tudi nazori glede gnojenja sladkorni pesi, samo da stvar še ni končno dognana. Glede gnojenja z dušikom in kalijem so se z natančnimi poskusi dosegli določni rezultati in se jih ves svet drži ; glede gnojenja s foeforjevo kislino pa misli še mnogo kmetovalcev, da se dobi razen po hlevnem gnoju jedino še po superfosfatu. Prej, ko so bile cene pesi še jako visoke, ni bilo kmetovalcu treba paziti, da ga setev kar mogoče malo velja; ali sedaj, ko je cena pesi in sladkorju jako nizka, je treba na to gledati in mora vsakdo prevdariti, ne kaže li, gnojiti s cenejšo Thomasovo moko namesto s superfosfatom. In tu je pred vsem opozarjati, da uspeh v citrátu raz-topljive fosforjeve kisline, katera se nahaja v Thomasovi moki, ni odvisen niti od nasada, niti od kakovosti zemlje, nego jedino in izključno od tega, koliko je v zemlji fosforjeve kisline, katera se da asimilirati; vsled tega ]o je moč rabiti v v?aki zemlji in pri najrazličnejših nasadih, tudi pri sladkorni pesi, s popolnim uspehom. Rastline lahko posrkajo takoj fosforje^o kislino, katera se nahaja v Thomasovi moki, in ni treba, da bi ta ležala dolgo v zemlji, preda; začne kaj uplivati, kar so dokazale tudi preiskave prof. Heinricha v Rostocku. Ali de-nimo, da je za prvi hitri razvoj sladkorne pese res potrebno ali koristno, da se nahajajo v zemlji male množine v vodi raztopljive fosforjeve kisline. je vendar še odprto vprašanje, ne kaže li s fosforjevo kislino, katera se nahaja v Thomasovi moki, pokriti, kar potřebuje pesa fosforjeve kisline. Oglejmo si stvar nekoliko natančnejše. Navadno se porabi za gnojenje pesi razen hlevnega gnoja vsaj 80 kg fosforjeve kisline ali štiri dvojnate ' stote superlosfata na ha in. sicer se superfosfat pokrije v zemlji, 295 t ali z brano ali z motiko, na vsak naěin pa ostane v zgornji plasti zemlje. Foslorjeva kislioa, katera se nahaja v super-fosfatu in ki je v vodi raztopljiva, pa ne ostane v zemlji ne- spremenjena, nego se združi z apnom in magnezijo ter se pretvori tako, da jo rastline sicer morejo posrkati, da se pa v vodi več ne raztopi. Vsled te kemične premembe je fosfor-jevi kislini skoro povsem nemogoôe, prodreti v globje ležeče zemeljske plasti. Pesa pa zajema svojo hrano največ iz globjih plastij, v katerih pa se nahaja bore malo fosforjeve kisline, dasi so se gornje plasti s superfosfatom bogato gnojile. Da dobe spodnje plasti kaj fosforjeve kisline, je vsekako treba, da se jeden del fosforjeve kisline zaorje superfosfatom je to seveda nemogoče, zakaj predno bi še pesa jela rasti, se fo8forjeva kislina že razkrojila in premenila v težko raz-topljive snovi, denar za superfosfatsko fosforjevo kislino bil bi toraj po nepotrebnem izdan. V Thomasovi moki nahajajoôa se fosforjeva kislina ostane lahko raztopljiva tudi če leži dlje časa v zemlji in zato jo pesine koreninice, lahko posrkajo, kadar je potrebujejo. Vrh tega pa vplivata tudi apno in mag- se nahajata v Thomasovi moki, jako ugodno in po- nezija, spešujeta posebno, nego sicer. da nastane v zemlji dckaj več solitarja In druzega nič? Le o veselici sta govorila?" sklonil se je do nje ter ji srpo gledal v oči. Netjakinja je zarudela in molčala. » » * » Ana Strijc!" prične strijc z novega „ti ljubkuješ njim „Ne taji. Moje oči me ne motijo, jaz vem, da je ternu tako, a vem pa tudi, da te on resno ljubi. Ali ti ni še tega povedal?" «Naravnost ne. « » r> » Pa po ovinkih. In ti?M Ne vem." jaz vem, da ga ne ljubiš, čeravno ga s svojim obnašanjem spodbujaš." „Striček i si krivičen." » Ne, Ana, jaz nisem krivičen. To kar ti danes pravim » povedati sem hotel vže pred dnevi, a odlašal sem » sedaj pa ne smem več molčati. Moja dolžnost kot tvoj varuh in moja ljubezen do tebe, edine hčerke moje po Kmetovalec, kateri prideluje peso, gnojil jej bo torej kojne sestre, mi velevati, da govorim s teboj resno be siguruejše in znatno cenejše. če spravi na jesen, kadar orje, gedo, dokler ni še prepozno. u v zemljo 2/g ali 8/4, toraj kakih 60 fosforjeve kisline v obliki Thomasové moke, na spomlad pa le 1L ali V4 fosfor- jeve kisline v obliki supei fosfata, S tem zagotovi, da bodo mlade rastline hitreje rastle in da dobi pesa tekom daljŠega svojega razvoja vedno zadosti fosforjeve kisline v zemlji. „Prepozno?" gledala ga je začuđeno. „Da, prepozno, Ana. Ti ne veš, kaj delaš. S svojim obnašanjem netiš v srcu Tometovem ogenj Ijubezni in z istim obnašanjem budiš v njem up, da ga i ljubiš. svojem srcu goji nade in želje, kojih mu ti nikdar spol f^fí.ííf^f?r^^fÎT^fÎ?:fííí^ nila ne boš, ker ga ne ne ljubiš. « m Poučni in zabavni del. • ÍV mraku. Spisal Lajoš. Solnce se je poslavljalo, zadnji njegovi žarki so třepetali po utrujeni zemlji Gospod Lokar je sedel v hladnici ter gledal proti izhodu svojega vrta, kjer je ravnokar zginila visoka moška postava. Po belopeščeni vrtni stezici bližalo se je hladnici • ■ mlado deklo, vitke rasti, svitlih las in modrih oči, iz katerih je sevalo veselje i brezkrbnost ; bila je netjakinja gospoda Lokarja. „No, strijc, sedaj sem pa zopet tua ogovori dekle svojega sorodnika, ki je nekako bolestno zri pred se. Bil mož kacih šestdeset let, a kljub tej starosti še krepak in čvrst. V mladosti je moral biti lep člověk, kazalo je to vse njegovo obličje; a osoda s svojim črtalom zapisala celo vrsto britkih dogodkov v ta nekedaj lepi moški obraz. Temu je bilo menda pripisovati oni britki „Vsaj sem mu prijazna." „Prijaznost in ljubezen je dvoje, Ana. Misliti hočem da ne delaš tako z namenom, pač pa iz lahkomišljenosti pa tudi ta ni opravičena, toliko manj, ako se je zavedamo > Tebi ugaja, da Ti Tome dvori, ti meniš, da je tako Ijub kovanje nekaka igrača, katero odložimo, kadar se na veličamo, a s to mislijo slepiš sebe in varaš njega, ker Tome misli resno, a ti se le igraš, Ana." „Strijc, si ojster. « „Ojster? Ti veš, da govorim resnico, a ne veš, da je igra s človeškim srcem — nevarna igra, ki ne za-pušča druzega nego bolesti in kesanje. Ti ne veš, da taka igra uniči čestokrat srečo mirnih dni, da taka igra ogreni celo življenje tako, da nam postane slednje težka butara, tovor, kojega bi slednji dan radi odložili, da ga smemo brez zločina." Zadnje besede je govoril zamolklo, skoro bo-ječe. Zri je nepremično v daljavo, na katero je legal tihi železnim večerni mrak. Solnce je zašlo v zaton, na nebu prikazo vale so se prve zvezde, po drevji i cvetlicah je šumljal lahek vetrič, i v bližnjem grmu prepeval je slavček čarobne nasmeh, ki se je vedno zibal okoli usten, in ki tudi v svoje melodije. veseli družbi ni izginil raz svojega mesta. » Dolgo te ni bilo nazaj, Ana", opomni strijc, koje „Tacega revnega življenja ob varovati hočem Tometa", pričel je po daljšem molku zopet strijc, „a tebi pa hočem sedla netjakinja poleg njega na mali stolček. „Spremila sem gospoda Tometa do vrtnih vrat. « »Kaj mogla ločiti?" pa prihraniti britko zavest, da si s svojim lahkomišljenim postopanjem zastrupila poštenemu in blagemu člověku vse zbiral tako zanimivega pravil, da se ništa njegovo življenje." Obmolknil je vnovič, kakor svoje misli. „Popisoval mi je zadnjo veselico", odgovori Ana. „Da pa bolje umeješ moje ravnanje i tvoje posto » Imela sem ga toliko povpraševati, da mi ni mogel takoj panje, povedati ti hočem kratko dogodbo iz mojega živ-vsega povedati", pristavi smehljaje. ljenja ; ona naj ti kaže, kam pripelje brezmiselno Ijubko 296 vanje, brezsrčna koketerija, kam dovede koketerija, kam lepo je bilo to polletje: Vse lepše so cvetele cvetlice, dovede igra s človeškim srcem. Imel sem dobrega in bla- milejše so prepevale ptice, vsa zemlja zdela se mu je raj » gega. prijatelja Jankota. Bil je zal mladenič, visok in vitek ko jelka; glavo mu je pokrivalo obilo kodrastih las i oči Sanjal čakoval ure, o Erni, mislil le na njo. Kako težko je pri-ko se snideta v vrtném zatišju menjajoč je imel rujave, pod nosom pa prvi znak moštva, majhne poljub za poljubom. Srečen Janko: veselil se je preteče- ( veselil se prihodnjega dne. Vprašal se ni, kaj bo iz brke, ki so nekako drzno strlele v svet. Osoda mu nega bila mila, čutil še ni njenih udarcev ; ni čudo, da mu je tega, živel 7 kakor v sanjah, pijan Erninih vročih po- bilo srce še mehko, odprto vsacemu vplivu. To kazal je gledov, omamljen njenih sladkih poljubov. tudi v vsem svojem obnašanji : vesel, dobrosrčen in odkrit, ko odprta knjiga, občeval je z vsemi brez razlike z ono (Konec sledi.) preprostostjo, ki tako dobro de člověku, ako je vajen biti preziran. Tudi otroci so ga ljubili, vsaj jim je bil več Poučni in zabavni drobiž. odrasel prijatelj nego strog učitelj. S kratka: imel je vse one lastnosti, s katerimi se je možno prikupiti Ijudem. Če Po Koliko davka plačujejo Slovani v Avstriji ? uradni statistiki plačujejo v šel skozi vas, dejali so ljudje: „Kako lep Slovani 261,051.000 gH* avstrijski državni polovici gld. državnega davka in sicer Čehi člověk so naš učitelj." „In prijazen, kakor bi bili naš 156,470.000 Poljaki 44.875.000 gld. člověk" pristavili so drugi. Kako ponosno je hodil, kako prijazno odzdravljal. Postajale so dekleta in skrivoma zrle Malorusi ■ Srbi in 31,407 000 gld, Slovenci 20,060 000 gld , Hrvati 8,224 000 gl, Italijani 17.030.000 gl., Rumuni 2,040 000 gl. za njim. Marsikatero srce je plamtelo za lepega učitelja in Nemci 226 691.000 gld. Ako pa bi se ljudsko štetje vršilo na podlagi materinskega, a ne občevalnega jezika, moglo bi Jankota, a on se ni menil za to, ptuja mu je bila Iju- se dokazati, da Nemci plačujejo okrog 200 milijonov, Italijani bezen, poznal jo je le po imenu. Prišel je čestokrat v 17, a Slovani 292 milijonov gld. Krvnega davka plačujejo dotiko z ženskim spolom, a ljubezni ni čutil, srce mu je slo,vani še mû0S0 veô> vzlic temu Pa nimai° nobenih Pobilo prosto, brez strasti. Živel jo zadovoljen, da srečen dokler ni prišla Blizo vasi ona % rè &íft fifejfcifc dk^^^^SUÉt^i^fc^^ift rîf,ž9i -ftňh Novice. bří lep grad lastnina grofa Erwina |j,}..............'„.„■„.,............!.^^f!™*?.!ít Sch. » ki je le v poletnih mesecih prišel na svoje posestvo, * wwwww wwwwwwwwww wwwwwwwww* www a po zimi bival v mestu. Tudi ono leto, ko je Janko učiteljeval v vasi, prišel je grof na zrak, a ne sam i pn peljal je seboj tudi grofico, dvoje otrok in governanto mostu. Osebne vesti. Notarski kandidat v Ljubljani Karol Pleiweis je imenovan notarjem v Radečah pri Zidanem Avskultant Picek je imenovan sod. pristavom Erno, dařil je Bog z vso telesno lepoto, najstrožji kritik ne lepo plavolaso in modrooko Němko. To Erno ob- v Ilir. Bistrici. — Soini pristav v Slov. Bistrici Ivan Pirn at Sodni pristav v mogel kaj grajati na nji; pa imela po trdo srce, ki je vživanji, po laskanji in sladkodonečih imenovan okr. sodnikom na Vr.inskem. Ptuju Gvidon Visconti je imenovan okrajnim sodnikom v Marenbregu. — Pri državnih železnicah so imenovani načelnik ljubljanske postaje Jos. Detela inspektorjem, načelnik kranjske hrepenelo frazah. Očarala je marsikoga, igrala se ž njim, a slednjič postaje Jos." P1 e t e r s n i k ofieijalôm. za adjunkte pa V. Ječ- Jeglič v Ljubljani prepustila ga osodi, da ona popravi, kar je zakřivila Erna. Tudi Jankotu se ni bolje godilo: ko je prvikrat ugledal Erno, polastilo se ga neko čudno, doslej nepoznáno čutstvo, bil je kakor omamljen je Nesreča hotela, da se njo tudi osebno seznanil. Na grofovo vabilo prišel je v grad, kjer ga je grof Erwin predstavi! governanti. Tačas přistavil je pomenljivo : „A varujte vaše srce, vzroka imate dovolj." minek, J. Deutschmann in M. ter Avg. Inglic na Vižinarjih. Intendantom hrvatskega gledališča je imenovan operni pevec g. Ivan pl. H i e 1 j a n o v i c. Premovanje konj. Državna darila za najlepše kobile in žrebce se bodo delila: 24. avgusta v Lescah za ra- dovljiški okraj, 25. avgusta v Kranju za kranjski okraj, 26. avgusta v Kamniku za kamniški okraj, 29. avgusta na Vrhniki za ljubljanski, logaški in postojinski okraj, 30. avg „Gospod grof se izvoli šaliti", odgovorila je Ema v Ribnici za Kočevski okraj, 3. septembra v Trebnjem za no- smehljaje, a natančen opazovalec videl » da je Erna pri da v grofovih besedah za hip obledela ; le ona je vedela, njegovih na videz laskajočih besedah tiči vse kaj druzega nego poklon. „Lepa igrača", mrmrala je Erna motreč Jankotovo zalo postavo. J Prvemu pohodu sledili so drugi. Priljubil se je Janko grofu, povšeči mu je bilo njegovo moško obnašanje, nje- govi slutil nepokvarjeni idealni nazori o Janko ni i da ga v grad ne vleče tolikanj grofova prijaznost « nego lepa Erna Kako je bil srečen, a ne menjal bi z nikomur, ko nečega dne slišal: „Da, ljubim te, tvoja sem. a Kako vomeški in litijski okraj, septembra v Sent Jerneju za krški in črnomaljski okraj, V Bohinju priredi kmetijska družba 23. avgusta premovanje konj, v Sent Jerneju pa 4. septembra dirko v trab. družbe Rabljene znamke in kolke nabira na korist Sv. Cirila in Metoda Borovšcak v Ljubljani (Gos- podske ulice št. 5.) prodaja jih pa knjigarnar L. Schwentner v Ljubljani. Volilni shod bo v nedeljo dne 31. t. m, v Brežicah. Poročal bo drž. in dež. poslanec Žičkar. Šaleški Sokol je bil dne 17. t. m. ustanovljen v Šoštanju. Roparski umor \ St. Lenartu pri Mislinji so roparji vlomili v prodajalno trgovca Dobovišeka in gospodarj ki jih hotel prepoditi, umorili 297 n Katoliško, politično in gospodarsko društvo Poroke. V Velikih Lašiča& sta se poroČila Jos za Slovenec na Koroskem" napravi avgusta v Ribnici Pavčič z gospe. Danico Suflajevo m Anton Hoševar z pri Velikovcu shod, na katerem bodeta govorila drž. posl. Einspieler in dež. posl. Grafenauer. le : » Glasbena Matica." Odbor se je konstituiral tako predsednik Venca j u 1 podpredsednik A Svetek, tajnik Bele, blagajnik A. Petrovcič, gospodar Sbrisaj, šolski nadzornik dr. V. Foerster, knjižničar J. Hafner in preglednik poverjeništva Přibil, Cerkvene vesti. Kaplan v Dobu g- dr. Ivan za Koren je prezentován stolnici. PremešČeni so ČČ Codellijev kanonikat v ljubljanski kapelani Anton Golf iz Cerk- nice v Preddvor, Anton Hribar iz Smlednika v Polhov gradée, Evgpn Lampe iz Grada v ljubljansko semenišČe, Valentin Marčič iz Polhovega gradca v Semič, Ivan Medved iz Križe-vega v Dobrniče, Viljem Mlejnik iz Semiča v Knežak, Vi-ljem Pavlus z Dol v Šmarije, Ivan Pele iz Semiča v Loški potok, Anton Plešič iz Št. Jurija v Smlednik, Ivan Sever iz Črnomlja v Čemšenik, Ivan Volk iz Dolenje vasi v Velesovo, Franc Žužek iz Predvora v Dolenjo vas. Na novo so na- meščeni čč. Avgust Schaner v Koprivniku, Fr. Zupancič v Črnomlju, Fran Koželj v Križevem, Engelbert Berlan v St. Juriju, Fr. Čemažar v Selcih, Ivan Jane v Dolih, Ivan Kniůc v Cerknici, Andrej Lavrič v Semiču, Jakob Lovretič v Kam-niku, Ivan Zore v Gradu. dne Drugi evharistiški shod v Ljubljani bo 28. julija. Zajedno bo v AlojzijevišČu razstava cerkvenih pa- ramentov. Politiški shod bo v nedeljo dne 31. julija v So- dražici. dr. Poročala bodeta državna Krek. poslauca Vencajz in Vabilo k XIII. izredni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici v četrtek, dne 11. avgusta 1898. Vspored : Sv. maša ob polu 10. uri v dekani j ski cerkvi II. Zborovanje ob polu . Prvomestnikov nagovor 11. un v hotelu Tajnikovo poročilo Antona Arkota . Blagaj- nikovo poročilo Nadzorništva poročilo. Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos na- slednji udje družbinega vodstva : dr. Dragotin vitez Blei- weis-Trsteniški, Anton Žlogar litev razsodništva dr Ivan Dečko, Gregor Einspieler, Volitev nadzorništva članov). članov). 7. Vo- Frančiškanska provincija 20. t. m izvolila provincijalom g. sv. 0. Križa ie dne Konstantina Lu- serja, kustozom Č. g. o. Placida Fabijanija, za definitorje pa Rajnerija Kokalja, Angelika Hribarja, Viljema vč oo. Viudišarja in Alfonza Furlana. gospč. Pavlo Hočevarjevo V Novem Mestu se poročil Viktor Vasič. pristav mornaričnega komisarijata, z gospč Melanijo Pozoikovo. Družba sv. Mohorja. Slovencem letos ob godu mogoČDih zašcitnikov slovenskega naroda in posebnih varuhov naše slavne družbe sv. Mohorja in Fortunata pač ne moremo ■KlfeiihiMMttH da podati lepšega naznanila, in rekli bi vošcila, od onega, šteje družba sv. Mohorja letos 77.131 udov. Ko je lani število udov padlo za 3687, veselili so se tega neprijatelji naši. Kratko je bilo njih veselje ; tem iskrenejše in večje pa je naše veselje letos, ko je število Mohorjanov napredovalo za 5591, to je še 1904 udov več. nego jih je bilo I. 1896. Hvala za to Bogu, ki je zopet dal dobri stvari krepko rast ; hvala vsem, so se na ta ali oni način trudili za napredek družbe! Udje se razdele po posameznih škofijah takole : 1898: 1897: 1. Goriška . 8 832 - 7.547 - ■ torej več 1285 2. Krška . 5 803 - » 5.509 - n n 294 3. Lavantinska . 24.442 - - 22.507 - h „ 1935 4. Ljubljanska . 30.891 - • 29.119 - n „ 1772 5. Tržaško-koperska 3.885 - • 3.683 - . n „ 202 6. Sekovska . 544 - 479 - 65 7. Somboteljska . 813 - 309 - ~~ 'i 4 8. Zagrebška . , 564 - 602 - manj 39 9. Senjska . 206 - 174 - rt več 32 10. Poreška . . 104 - 121 - manj 17 11. Videmska . 164 - 199 - rt 35 12. Razni kraji . 535 - 450 - ~ 0 veô 85 13. Amerikanci 718 - 681 ■ — rt „ 37 14. Afrika in Azija 130 - 160 - rt manj 30 ___ m _ Vkup . 77.131 - - 71.540 • w■ i! imm lm ■ w• mm m«1 i^t^^tíi' wp^vjr:• V • ~v -tau l — torej veô 5591 družbinega odbora naj omen jamo v se sledeče : Na mesto iz Oelovca odišlega odbornika č. g. provizorja M, Ra- žun-a smislu izvolili so dne 13. februvarija t celovški udje v ali družbenih pravil odbornikom pred- mestnega župnika Ant. Mikuluš-a v Celovcu. Rokopisov se je družbi v minolem letu doposlalo 38. Odbor v seji dne 28. junija sprejel sledeče: 1. Dr Jož. Pavlica: Alojzij Mati ja Zorn", knez in nadškof goriški. Zivljenjepis. A. Medved: „Dar sprave". Legenda. Pet. Bobinjec: 11 Kako je Svedrec zadrugo osnoval". Poučna dogodba. , Dr. Jožef Vošnjak: „Streljanje proti toči Meško : „Petelin in gosak". Slika iz vasi. Slovenski pregovori, prilike in reki"- u . Fr. Ks. Fr. Kocbek : » Fr. Podoor : n Živalske bolezni, katere prehajajo tudi na 1st,i : „Gospodarske drobtinice". člověka". Ivan Podboj : , Naš Umri v Gorici v starosti 94 let bivši odvetnik cesar vrh Javorníka". 10. H. Z.: „Vremenski prerok u in goriški župan dr. Doljak. jonar č. g. Jožef Navinsek. Gradcu pa je umri misi- 11. Fr. Finžgar: „Stara in nova hiša". Povesti Za občino Sinj v Dalmaciji, kjer potres na- pravil veliko škode, je ministerstvo notranjih del odredilo na- biranje prostovoljnih. darov. Tatvine. V Šmarji na dolenjski železnici je neznan tat ulomil v kaplanijo in ukradel kaplanu obleko, žepno nro in nekaj denarja. povesti se vrnejo prenarede. 1898. leta. Štiri pisateljem, da jih popravijo in priinerno Celovcu, na dan sv. Mohorja in Fortunata od o 5 Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so junija do 15 julija poslali: Ženska podružnica v Ve- . Avguštin Skočir kurát v Prvega splosnega shoda slovenskih posojil- novanec iz Radovljice ničarjev dne 1. avgusta (ob 10. uri dopoludne glavni zbor), Nov". 50 kr. likih Laščah 124 gld. dež. bolnici v Gradcu, 20 gld. kot prispevke za mesece maj, Neime- „ L. G. junij, julij, avgust. Dobiček pri šahu 60 kr. 1 gld. G. prof. Fr. Levec za oziroma 31. julija (zvečer ob uri predzborovanje) v Ljub- Slavoljub Cer jak G. Ivan Valenčič v Trnovém 2 gld. v ljani se utegnejo udeležiti razen že objavljenih 35 posojilnic gld. Cerknici iz nabiralnika v svoji gostilni v se sledeče: 36. Ormož, 37. Kobarid (pooblaščenec pajne) 1 HHHHRHHHIB'' La- 38. Zagorje ob Savi (posije zastopnika), 39. Sv. Križ G. Mih, Ans. Muri z Zgornjega Jezera Podružnica za Vuhred Marenberg po gld. 60 kr. župniku gld. Cernku pri Litiji (zastopniki : g. blagajnik Jeglič in dva odbornika), kot Ciril-Metodov dar Ivan Černe, župnik v Barko vij ah, 40. Liutomer. Zborovanje se bode vršilo obakrat v mali gld. dvorani (čitalniški kavarni) „Narodnega doma." Jos. Volku 30 gld. Podružnica v Podgradu po čanah, iz nabiralnika 2 gld. Anton Šebat, kapelan v Polj- Na Miklnovi gostiji pri Sv. 298 Marjeti niže Ptuja po g. Rozi Mikl nabranih gld 40 kr Zrelostne skušnje na ljubljanski višji gimna Jož Novak iz Radeč 5 gld. z namenom, da bi sveta ziji je delalo 73 abitrijentov. Od teh je 17 přebilo izpit z blagovestnika izprosila pameti vsem političnim norcem Iv Čebašek, župnik v Črnem Vrhu nad Polh Gradcem odliko, 43 je dobilo spričevalo zrelosti, 03em *jih sme izpit 10 gld čez dva meseca ponavljati, zloženih od vnetih prijateljev naše družbe ob Ciril- eno leto pet jih pa bilo reprobiranih za Metodovem kre nabralo se Pri Zoretu v Crnem Potoku cirilskeg daru gld 80 kr pri Litij Botrice in botii na birmi v Mošnjah, zbrani na Črnivcu pri Štamcarju gld gld Gosp 50 kr nabiralnika stoji 20 gld gld Cukjati v St. Gotardu iz nabiralnika V g. Iv. Trpin, beneficijat v Smartinu, iz v Po- Milki zrelostno přebilo Za je Slavna „Notranjska posojilnica Ženska podružnica v Trstu po gdč Zrelostne skušnje na ljubljanski realki. skušnjo se je oglasilo 15 abiturijentov. Skušnjo 12 abiturijentov, trije pa bodo iz jednega predmeti delali ponavljalno skušnjo po pocitnicah. Novo pevsko društvo. V Žireh pri Idriji so osno vali pevsko društvo „Sora". Mankočevi 157 gld. 20 kr. letnine in 169 gld. 83 kr. Ciril Metodskega daru, poklonj^nega od vrlih tržaških Nedeljski počitek upeljali so ljubljanski trgovci Iz šmarija pri Jelšah po g. Iv. Debelakn nabranih Slovenk 13 z norimberškim in galanterijskim blagom in sicer za sedaj 60 kr. kot Miklavcič v Kranju Ciril-Metodovem krešu gld do 15. decembra. za god sv. blagovestnikoma Gdč. Janj Topničarska vojašnica v Ljubljani, katero je gld na 10 gld glavni 47 gld nabranih Slavna posojilnica àmarjetni Gori ob gradila Unijonska stavbna družba, je dozidana. Dne 27. t. m v Žužemberku Sentjakobsko-trnovska moška podružnica je dala blagajni 95 gld , ; zanj so darovali bil s piimerno slovesnostjo uzidan sklepni kamen Toča je dne 20. t m. pobila v Velesovem. mej tem je Ciril-Metodovega daru Nemška kultura. Mariboru so nemški omi Jan Flis, Andrej Kalan, Andrej Zamejec in Podlimbarski po 5 gld. ; dr. Jož. Debevec, Janez Rozman gld. dr. Jož. Drag. Ža Vrhovnik po gld Sušnik Ant po kanci odvetniku dr. Pipušu strgali iznad pisarne zadnje ostanke napisne table. 50 kr. ; dr Er UšeniČnik, Fr. Birk. dr. A. Ušeničnik dr. Fr A Stroj V Steska, dr: G. Pečjak Ferjančič, po 1 gld M Bogataš Vrančič, dr. VI . Steski Jernej Bahovec. Da češkem. Moric Burnstein, sorodnik tat. Prvi uradnik fužin v Vjtkovicah po kovško šolo gld gld po 1 krono ; šentjakobski Mohorjani . g župnik Fr. Jeršic s za veli-Jožef Vodošek, kapelan v Raj- znanega milij Gutmana in sam več stotisoc gld. težak je bil te dni obsojen na mesec dnij v zapor, ker neki trgovini z jedili ukradel henburgu, je nabral na Habincevi zlati poroki gld Merhar v Sveta Prigorici pri Ribnici iz brata Ciril in Metod. nabiralnika gld Ign 10 kr vsem darovalcem izprosita obilo blagoslova Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Zrelostni izpiti na ljubljanskem moškem in ženskem učiteljišču so se vršili od do 16 t. m a neko malenkost Bogataš-tat je židovske vere. Zastrupljenje vsled konserv. V Toursu, v Ta-rasevnu in v Nancyju je mnogo vojakov obolelo, ker so zav-žili konserve. Nekateri so umrli. To kaže da vživanje konserv, za katere se delà tolika reklama, ni posebno varno Francoska vojna uprava je porabo konserv, pri vojaštvu takoj prepovedala. Belgijsko časopisje. V nobeni državi ni toliko ženskem učiteljišču je delalo izpit 61 kandidatinj (44 javnih časopisov, kakor v Belgiji. Mala Belgija ima 4700 časopisov. gojenk in 17 privatistinj.) Z odliko so prebile izpit 4, dobro Desetkrát večja francoska jih pa ima komaj za tisoč več. pa 38 (34 javnih in 4 privatistinje) ; 12 kandidatinj m javnih Belgiji pride na vsakih tisoč ljudij jeden časopis. Da se vidi privatistinj) sme ponavljati izpit iz jednega predmeta v pomen teh številk, naj povemo, da pride v Avstriji jeden jeseni; kandidatinj padlo javna in 6 privatistinj). časopis na 72000 ljudij. To je pac precejšen razloček. Na moškem učiteljišču je bilo pri izpitu 22 javnih m privatista) kandidatov (20 dobrim vspehom přebilo zpit Zna- čilno je tudi to, da ima Belgija 75 gledaliških, literarnih in umetniških listov fmej katere pa niso všteti glasbi posvečeni 17 (16 javnih in 1 privatist), ponavlj iz meta smejo delati 3 javni gojenci, mej izpitom 1 javen jednega pred kan listi) > in da ima osem časnikov za zbiralce poštnih znamk, dldat odstopil, na jedno leto pa je odstopil 1 privatist Promocije. Na graškem vseučilišču sta bila pro- dočim je prijateljem golob-pismonoš posvećenih celo 23 stro kovnih listov. Vseslovanski sokolski sestanek V spomin Fran movirana avskulant Jakob Dol ja n torjem prava, cand. prof. Vladimir St torjem filozofije. Kranjska odvetniška komora. Predsednik odvet- niške komore in disciplinarnega sveta dr. Anton Pfefferer in pravdnik disciplinarnega sveta dr. Anton vit. Schoppl s'a na svoji častni mesti resignirala. Slovenski odvetniki so s tem prav zadovoljni. Trpeli so rečena gospoda na svojih mestih slo- ja Novega mesta dok- Siška Palackega se vrši velika narodna slavnost v roj- írle iz Solčave pa dok- stvenem mestu Palackega, t. j. v Valaš Maziřičih (Moravsko) dne 13. in 14. avgusta. Sokolska in druga narodna društva, ki se te slavnosti udeleže, imajo brezplačno stanovanje. A tudi pojedinci je dobe brezplačno, ako se javijo odboru „Sokola" v Valaš. Meziřičih. Slavnostni govornik bo praški župan iz prijaznosti. Predsednik odvetniške zbornice hočejo venski odvetniki izvoliti dr. Alfonza Moscheta. Vipavska železnica. Županstva po vipavski dolini dobila to obvestilo: Vis. c. kr. žel. ministerstvo namerava uvesti v novejšem Času v dopolnitev studijskega gradiva občna tehnična delà za železniško progo od Ajdovščine v Postoj no dr. Podlipny. Ljubavna tragedija. V .Sibinju na Erdeljskem je neki stotnik na grozovit način umoril nadporočnika vit. Gari-boldija, sina bivšega deželnega poslanca Antona Gariboldija, ker ga je našel pri svoji mladi ženi. # »Bela Ljubljana« se zove nov, jako lep valček „Grof Stara pesema. Novi valček temelji na Viktorja Parme, našega dičnega skladatelja oper Urh » » Ksenija in in od Razdrtega na Divačo. Za izvršitev potrebnih del na samih znanih motivih domačih narodnih pesmij ter se bo prvi- planem prideio inženerski oddelki sredi meseca julija na lice krat sviral na plesu, kateri priredi avgusta „Zaveza uči- mesta. dne 26 teljskih društev" v Narodnem domu. Ne dvomimo, da se tudi Sestanek vseh slovenskih abiturijentov je bil ta najnovejši skladba priljubi našemu občinstvu prav tako, in 27. julija v Ljubljani in se je v vsakem oziru kakor so priljubljene vse dosedanje, operne in tudi tudi plesne vrlo dobro obnesel. skladbe Parme ! / 299 Za madridsko časopisje so sedaj #pravi pravcati jej dolguje 4229 frankov za klobuke, katere je tekom zadnjih pasji dnovi. Ker ne smejo prinašati nikake kritike o državni treh mesecev pri njej naroSila. Sodišče je opomnilo umetnico, upravi, o vojski, o vojaških operacijah itd., so listi malo da da ima svoj dolg Čim přeje poravnati ne prazni. Marsikaterih časnikov ni več spoznati ; njih vse-bina je postala povsem drugačna. Nekateri politični listi pri-našajo namreč sedaj jedilne recepte, modo in take malovažne S 25705. stvari ; drugi ponatiskujejo celo molitvice ter posamezne od- stavke iz bogoljubnih knjig. Časnikov pa ne dobi državno pravdništvo v cenzuro, kakor je to sicer navada, nego pregledati jih morajo v to določeni častniki, kateri tudi po noči opravljajo svoj sitni posel. Seveda ti cenzorji koniiscirajo naj-rajše ves list. Dné 31 m ter in avgusta bode v Ljubljani shod slovenskih učiteljev s Kranjskega j Nečloveški soprog. Kmetica Vata Rakić iz Ma- Stajerskega, Koroškega m Primorskega Nad bova na Hrvatskem je pred meseci zanosila,-kar je njenega o00 vdeležnikov je prijavljenih pripravljalnemu soproga tako ježilo, da je od tistihmal prav grdo ravnal n]0. Nedavno pa jo je celo tako pretepel, da je morala ieČi v postelj. Potem je došel z lopato ter s to nabijal svojo ženo, in gotovo bi 10 bil pomoč, katera je ubogo ženo ubil, da ni pritekla soseda na rešila krutostij nečloveškega so- odboru že sedaj ; pričakovati pa jih je veliko več Poleg slovenskih učiteljev bodo se shoda vdeležili tudi odposlanci češkega in hrvatskega učiteljstva. Iver je tá shod sklican iz patrijotičnega na- proga bolna. Vendar je Vata Rakić vsled hudih udarcev opasno mena m ker Materinska ljubezen. Na vseučilišči v Bordeauxu přebil nedavno z izvrstnim uspehom izpit iz filozofije mlad slepec; svoj doktorat ima zahvaliti svoji materi, katera se je prav od začetka učila s sinom. Ona mu je čitala glasno toliko časa, da se je naučil. Radi njega se je učila latinsko in grško, da je potem lahko poučevala sina Delala bi pač tudi ona lahko filozofski izpit z istim ali bržčas še boljšim uspehom nego nje sin in učenec Dolg 4229 frankov za klobuke. Grospico Jane Pierny, igralko v Parizu je tožila njena modistinja, ker Redilna in hranilna stupa za Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. (67 Varstvena znamka Redilna stupa za za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. 1 zámotek Varstvena znamka. z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld. Redilna in hranilna Stupa za kuretnino. Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jaje. Za kure, purane, gosi d 1 zámotek 25 kr o zamotkov samo 1 gld Dobiva se v lekarni Trnkóczy y Ljubljani j Kranjsko. Varstvena znamka Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim naslovom vpo- slana naroćila se najlože in najeeneje izvršujejo po pošti. V tem slučaji se prosi natančnega naslova sprej emalčevega (ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela). precenljivih je naše učiteljstvo pridobilo si ne zaslug za prosvétljénje in duševni napredek naroda, dolžnost nam je, da pokažemo kakó drag tega stanu m mili gostje nam bodo pripadniki Mestna občina bode v dokaz téh cutil okra-svoja poslopja s zastavami, od Vas, častiti storili isto. sila someščani pa pričakujem ? da boste Ljubljani, dné 25. jnlija 1898 Ivan V Župan: Hribar r. 99 Princ Line u odhod parnika Trojan Princ avgusta Prodaja vožnjih listov se prične pred odhodom Margaretska ulica dnij - Cena vožnjega lista III. razreda s popolno hrano ?n vinom pri vsakem obědu v luki v Genuvi kakor tudi na parniku. Zagreba Newyork stane 75 gld. Prodaja tudi železniške vožnje liste za vse po staje severne Amerike, Izkljucivo prodaja vožnje liste Zagreb j Margaretska ulica Posredovalnica za prevažanje ljudi in blaga tu onkraj mor ja 300 Loteriiske srećke ^ođ ^HÉT i^fc* vxètà' nĚjt ^HÊ^ fa*- j t^À'" --sžW v-^iw" TM* * ^tW - ^kt^ wW te - - V Brnu dne 27. julija t. 1. : 74, 78, 66, 73 Na Dunaji dne 23 julija t. 1. : 21, 70, V Gradci dne 23. juhja t. 1. : 33, 58, 88, 72 59 55 l 0 priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani. Tržne cene. V Ljubljani dne 27. julija 1898. Pšenica gld. 11 kr. rž gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. kr. ajda gld. 10.50 kr., proso gld kr turšica gld. 6.40 kr leča gld. 12.— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 12 Yse cene veljajo za 100 kgr.) Razposiljava sukna samo zasebnikom ■ odrezek dolg za- Igld 3*10 iz dobre 4'80 dostno moško olDJeko stane samo i \ 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 » fine l ( » finejše angleške grebenčaste | pristne ovčje volné En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančně in žandarmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana t. sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor ! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (17) kr Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, l a h k o spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (30) 6) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a moje znance Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdr a vil ni sok vs im prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosí. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjs ki trg štev. 20. * Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta Št. 1. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. Bias niko vi nasledniki /