THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLlETU. — S. P. DRUŽBE SV.\MOHORJA V chicago. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ V AH. i (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Ste v. (No.) 60. CHICAGO, ILL., SREDA, 28. MARCA — WEDNESDAY, MARCH 28, 1928. LETNIK XXXVII. Kdo bo rešil pno. Krizo? - Italija oMjc Rumu premogarska kriza se ne bo sama PO sebi rešila. — organizirani premogarji vztrajajo pri svojih zahtevah. — unijske delavce povsod izpodrivajo. Washington, d. C. — Nastalo je vprašanje, kaj lahko stori kongres, da bi se premogovna industrija postavila na trdno stališče, na tako, da bi bil zavarovan kapital, ki je naložen v industriji, delavci in javnost. Lahko bi se doseglo za protekcijo kapitala vse, kar bi magnati hoteli in ne bilo bi treba za to dolgo pomisljati. Napoti pa so delavci, premolar ji, ki tudi potrebujejo pro-tekcije. Zato pa pravijo, da je kamen spodtike unijski delavec. To pa je privedlo kapitaliste do tega, da so prelomili pogodbo in začeli delati z no-unijskimi delavci, in to vedno bolj in bolj. Organizirani premogarji š j RAZMERE V RUMUNIJI. Jugoslavija pustila laško orožje v Rumunijo. — Nova napetost na Balkanu. — Princ Karol na potu v Rumunijo, da zasede prestol? Dunaj, Avstrija. — V Subo-tici so jugoslovanske oblasti zadržale vagon municije, katero je poslala Italija Rumuni-ji. Tovor je obstal iz pušk, kakršne je imela Avstro-Ogrska pred vojno. Jugoslovanske o-blasti so pošiljatev zato zadržale, ker vagon ni bil opremljen s črno zastavo, kakor predpisano in tudi vojaška straža ni spremljala vlaka. dalje vztrajajo in trpijo. Na Ker pa s0 bile vse druge« listi_ POMOČ PRIZADETIM PO POPLAVI. Iz Jugoslavije, roparska napada na DOLENJSKO POŠTNO AM BUla nco se bližata SVOJI RAZJASNITVI. — SKUP-ni plen je znašal 42 0,000 DIN. — DRUGE ZANImive vesti. met bankovci. I! 11 >::tj Zagonetni napadi deloma po-iso mesec« oktobra 1 .,«27 n,;; :t-jasnjeni. j krat prenehali prihajal i\ p.-o- Zagonetka dveh napadov na poštno ambulanco na dolenjski železnici, ki sta se izvršila eden lansko leto in eden predlansko leto, se je zdela dolgo časa nerazrešljiva. Ali vnetemu delu policije in orožništva se je le posrečilo, da je končno to za-gonetko rešilo in vsaj delom;1 pojasnilo. Pri prvem ropu je ropar uplenil okoli 240.000 di- j :<- IJ.l iskala. Klemenčii i<_> najbrže slutil, da so mu z i. petami j. vt s ostali mu denar V pal, ali pa ga j.- moid; menjat na Prime.-bil doma. Tat vina. \ i Ko se je podrl St. Francis jez, je bil oddelek Rdečega križa takoj na mestu nesreče in mi- narjev. pri drugem pa 180,001) za prevažali ! ovarna stroj] pri Ptuju ima žično ž Vsa i V< ! dil vsestransko pomoč. Slika nam predstavlja postajo Rdečega križa v Newhall, Cal., kjer so iDin. Poštno ravnateljstvo je t; dobili prizadeti prvo pomoč. noben način se ne morejo podati za nižjo plačo ker ne morejo tako živeti, kakor žive tisti. ki jemljejo njihovo delo, to so največ Črnci. Magnatom seveda ni mar, kako žive, da le poceni delajo. Premogarji, ki so na stavki nočejo zapustiti krajev, kjer so delali. k"r to jr njihov kruh in njihova obrt, zato pa čakajo in vztrajajo, da se bo obrnilo na bolje. Samo po sebi pa ne bo reše- pe v redu, so pustili, da je transport nadaljeval svojo pot v Rumunijo. Ta dogodek je povzročil, da se govori o novih napetostih na Balkanu in se vprašujejo, če morda Italija ne oborožuje Ru-munije. Ta pošiljatev orožja ima torej mednaroden političen značaj, tembolj, ker je te dni Italija pripravila načrte za pakt z Grčijo, Rumunijo in Ogrsko. Vse to pa je italijan na premogarska kriza. Premo-j ska politika naperjena proti garji jo rešiti ne morejo, ope- Jugoslaviji, ratorji jo rešiti nočejo, ker o-bratujejo z neunijskimi delavci in to je ravn6 kar so hoteli. Senatni preiskovalni odsek je prišel do prepričanja, da mora vlada poseči vmes, drugače se bo tako vleklo še bogzna koliko časa. Premoga ne primanjkuje, torej je dokaz, da operatorji lahko čakajo, ker pomanjkanja tudi gotovo ne trpijo. Preiskovalni odsek bo še nadalje vršil svoje posle in po-vrsti zasliševal vse, da ho imel podatke od vseh strani. Da bodo iz boja prišli kot zmagovalci linijski delavci, je skoro gotovo, neglede nato, da se vedno bolj obratuje s skebi. Pri Island Creek Coal kompaniji v južnem delu West Virginije, kjer je največje skebsko podjetje, vladajo, kakor pripovedujejo očividci, strašne razmere. Tako ne bo moglo iti dalje in unijski delavci bodo koneč-no morali priti do svojih pravic. -o- Širijo se tudi govorice, da je bivši rumunski prestolonaslednik Karol, na neki ameriški jahti odpotoval iz Francije in da je namenjen v Rumunijo, da prevzame s pomočjo kmetskega voditelja Juliusa Maniu-a, prestol. Drugo poročilo iz Dunaja se glasi, da je prišlo na Koroškem v Feldkirchen do spopada med socialisti in člani meščanske stranke. Policija ni bila kos nalogi, pozvani so bili vojaki, ki so vzpostavili red in še. vedno patrulirajo po mestu. Deset oseb je bilo obstreljenih in nekatere so bile ranjene z nožmi. JDGOSLAVuiŽAZBUŽU-NJE Z BOLGARSKO. AVANT GUARDISTI V ITALIJI. kapitalisti se zanimajo za rusijo. London, Anglija. — Ruski predvojni dolgovi se sedaj z^-lo kupujejo na trgu. Nekateri Angleži trdijo, da dela te nakupe neki sindikat, kar pa naj-brže ni res. Pripomniti je, da se dobijo sedaj ljudje, ki so toliko optimistični, da verujejo, da bodo ruska posojila, ki jih sedaj kupujejo, pozneje lahko z dobičkom prodali. Dogodki zadnjega časa so dokazali, da je za Rusijo na razpolago tuj kapital, če se ponudijo u-činkovite varnosti, in da bo dobiti še več kapitala za Rusijo pod kakimi pogoji. Da more dobiti Rusija večje vsote, je potrebno, da uredi svoje dolgove. -o- Širite "amer. slovenca" Pariz, Francija. — Jugoslovanski delegat v Društvu narodov Markovič, naglasa, da je glavni cilj Jugoslavije lokarn-ska pogodba za srednjo Evropo in Balkan. So še vedno države, ki smatrajo mirovne pogodbe za provizorij in se jih skušajo pri prvi priliki otresti. Jugoslavija hoče doseči svojo varnost potom Društva narodov, ki je najbolj sposobno, pobijati vsako idejo sovraštva, revanže in intrige. Jugoslavija želi kljub zločinskemu delovanju komitašev zbližanje z Bolgarsko. Zeli sporazum z Italijo, ki mora imeti velik interes za mir na Balkanu, ker se more šele potem, če z balkanskim paktom dobi prost hrbet, z vso močjo posvetiti svoji svetovno-politični nalogi. Polje za udej-stvovanje Italije pa leži izven Balkana. Najvažnejši predpogoj za ohranitev miru je vzdrževanje antante med Francijo in Angrlijo ter med Francijo in Italijo. Osemnajstletni mladeniči v I-taliji so dobiii puške in prisegli zvestobo fašizmu. — 80,000 mož je bilo sprejetih v fasistovsko armado. Rim, Italija. — V nedeljo je bil v Italiji veliki dan za Mus-solinijeve fašiste. 80,000 mla-deničev, ki so dopolnili osemnajsto leto, so prisegli zvestobo fašizmu in dobili puške. Vsa Italija je praznovala deveto obletnico fašistovske organizacije. Torej za 80,000 mož je Mussolini, italijanski diktator silnejši. Prisegli so ti mladeniči, da bodo sledili fašistovski zastavi povsod, in ne dvomimo, da niso tudi v resnici tako mislili, kajti, človek pri teh letih, ko dobi v roko puško, jo želi tudi izkoristiti, in kakor razmere kažejo, jim bo dana za to prilika, da ne bodo zastonj izzivali. Po vseh mestih Italije so se vršile slavnosti v nedeljo. V Rimu samem je že ob zgodnji jutranji uri prišlo kakih 5000 mladeničov — avant guardis-tov na prostor, kjer so bile barake in tam prejeli puške ter fašistovske znake. Dež je lil curkoma, a junaški Italijani se dežja niso prav nič bali in vztrajali pri ceremonijah. Celo Mussolini sam je stal v dežju, ko se je mimo njega vila parada fašistov. Na čelu parade so korakali mali črnosrajčniki, od šest do dvanajst let starosti, to je naraščaj, tem so^ sledili šele avant guardisti. Vse se je izvršilo po programu, le deš jim je bil odveč, ki pa se za fa-šistovsko jezo ni nič zmenil. KRIŽEM SVETA. — Mexico City. Mehika. — Ženske, obdolžene, da so pomagale upornikom, bodo za kazen poslane na kazensko Ico-lonijo v Las Tres Marias, v Pa-cifičnem oceanu. Dva odlična meščana, obdolže'ia. da sta bila v zvezi z revolucijonarji, na d (i 000 Ij, \ t); -en vozi '•• in 'u-opei vecc radi i■)];:!'• if.-Ke> ie pa žična /.••ley. bo i'unkci«iuir:t!a 1 i-v večkratnih lMvsie '•: ti. je nekdo ob ici. k na železnica postala, na stupce in kir eri<-iem ukr idel. l\rij gošcu v Dalmaciji mobilska nesreča, p bile ranjene šli osene. zamašena usta Rratovža. Poli-! v Vrgošcu Orgit sj io cija in orožništvo sta ugotovila dvoje reber in lopatico še nekatera druga dejstva, ki i tega pa se ie še težko .1( so nujno govorila proti Klc-|vaj po <,-iavi. Ravno tak« menčiču in končno je pad!;« težje ranjen zdravnik i lič. Zdravniki dvomijo V četrtek, dne 1. marca, sta; županu Grgiču mogli re esrera. •ž tea i k at' Z ■ i p t Zlo "T r- •i t . da ■ i«i ■/ Sam je tudi s pomočjo najbolj-;se odpravila revirna nadzorni- ij^nje. ših ekspertov dal dobre na-,ka ljubljanske policije Žajde- svete nikaraguanski vladi gle-jla in Močnik v spremstvu dveh de izravnave finančnih težkoč. ;detektivov. Po posvetu z orož-ki so se v par letih izkazali kot iništvom v Kočevju, so ob seci-uspešni in deželo se je postavi- 'mih zjutraj orožniki cernirali lo na dobro finančno bazo. 200 vojakov iz Zed. drž. je bilo tam, in ti so vzdrževali red in vladal je mir. Leta 1924 so se vršile volitve, sestavila se je koalicijska vlada, katere predsednik je bil konservativec, restavracijo "Trst", d očim jo policija izvršila qa Klemenči-čevem stanovanju preiskavo, ki je imela nepričakovano dober uspeh. Na podlagi rezultata preiskave je bila Klemenčičn napovedana aretacija. Snreiei AVTOMOBILSKE NESREČE. Chicago, 111. — V nedeljo je bilo vreme kot nalašč za avtomobiliste, ki so v Chicagi in okolici drug drugemu na-potje delali. Samo ob sebi u-mevno, da ni potekel dan, da bi ne bilo nesreč. Kolikor je znano, je bilo šest oseb ubitih. Nedelji, ki je bila izredno lepa iri gorka za ta čas, je pa sledil dan, kakršnih še v zimi nismo nič kaj veseli. Že v ponedeljek zjutraj je začela brlti mrzla sapa, popoldne je pa medlo s snegom, kot v najEuj-ši zimi. v podpredsednik pa liberalec, jo je mirno in brez ugovora, v Leto pozneje je senator Borah j petek zvečer je bil Klemenčič zahteval pojasnila, zakaj se j prepeljan v Ljubljano v poli-drži ameriške vojake v deželi, jcijske zapore v justični palači ki je mirna. Kmalu na to so se > V soboto se je po Ljubljani že začeli v Nikaragui nemiri. Ge-jraznesla vest, da je bil v Ko- RUDAR REŠEN FO 16. DNEVIH V JAMI. Mexico City, Mehika. — Po-ročano je bilo, da je v Aurora rudniku nastal ogenj in plameni so zajeli večje število rudarjev ter jim zaprli izhode. Reševalni akciji se je posrečilo nekatere nesrečneže rešiti. 27 jih je pa ostalo notri in so imeli že vse za mrtve. Zdaj pa prihaja poročilo, da ko so prišli po šestnajstih dneviE do trupel, so našli enega rudarja še pri življenju. Upajo, da bo polagoma prišel zopet k moči šestnajst Hnl je torej bil brez hrane. neral Chamorro je prišel na površje vlade, bil je liberalec in ni bil po volji Zed. drž., zato niso hotele pripoznati vlade in so podpirale konservativce. Potem več ni bilo miru v Nikaragui in Zedinjene, države nosijo veliko breme, ker so o-gromni stroški z vzdrževanjem vojaštva v drugi deželi. In sedaj ekspedicija proti uporniškemu generalu Sandinu tudi stane veliko denarja Strica Sama. Kdaj bo konec, pa nihče ne ve. -6- — Rim, Italija. — Italija bo gradila vodilni' zrakoplov, ki bo v stanu preleteti 621 milj na uro. Italija Ima zdaj J,800 letal. Francija ima 1,940 letal v vporabi in 4,000 v rezervi. Jugoslavija jih ima 400 m 150 v rezervi. čevju aretiran poštni ropar na dolenjski železnici. Na prošnjo policijskega ravnateljstva pa se je moralo poročilo v listih v nedeljski številki v interesu preiskave - izpustiti. Ivan Klemenčič je bil kakih deset let v železniški službi. Po vojni je imel na Bledu gostilno, trgoval je nekaj časa tudi z lesom, pozneje pa je najel v Kočevju gostilno. Njegova žena je imela trgovino v Radovljici, pa je prišla v konkurz. Po roparskem napadu na ambulanč-ni voz pa je naenkrat ponudila upnikom poravnavo z 20od-stotnim plačilom ter je vse pla-, čala z— uplenjenimi bankovci. Klemenčič sam je bil zelo zadolžen^ nenadoma pa je svoje najnujnejše dolgove poplačal, seveda zopet z uplenjeni- Ma*\ zaklala l"«tno hčer. V vasi Vrča pri Gornjem Vakufu se je dogodila 0<>OOOOOOOOOW>000<^^ ČLANOM IN ČLANICAM ZAPADNE SLOV. ZVEZE! Kak« r ste že videli v zapisnika letne seje glavnega odbora, katera se je obdržavala meseca januarja, je glavni odbor zopet pričel s kampanjo za pridobitev novih članov in tako dal priložnost rojakom in drugim belopoltnim ljudem pristopili prosto v Zapadno Slovansko Zvezo do 30. junija 1928. Torej sobrati in sosestre na delo, nobeden naj ne neha prej, dokler ne dobi vse ljudi, kateri so sposobni v društvo in Z.S.Z.! Najprej vas prosim, da gledate za mlade člane in članice, kajti oni so bodočnost naše Zveze in ako raztolmačite mladeniču ali dekletu naša pravila in kaj še vse Zveza plačuje v slučaju bolezni, nesreče ali smrti, vam ne bode težko pridobiti nove člane. Nadalje opominjam vse člane, kateri imate otroke in jih nimate še pri Z.S.Z., da jih vpišete v mladinski oddelek, kakor hitro mogoče, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj se pripeti nesreča ali smrt, katera pretrga nit življenja, in ako niste imeli otroka zavarovanega, je nesreča in žalost še večja. Zatorej vpišite svoje otroke v društvo in Zvezo; za.tistih 15 centov na mesec, katere morate plačevati zanje, bodetc že lahko pogrešali in bodete imeli svoje ljubljence zavarovane. Nadalje poživljam naše mlade člane, da si ustanovite angleško poslujoča društva, kjer jih še ni, in tako bote imeli še večjo priliko pridobivati drugorodce, kateri ne razumejo slovanskega jezika, ker v Z.S.Z. lahko pristopi vsak belopoltni človek, ako razume kateri slovanski jezik ali pa angleški, ne oziraje se na versko ali politično prepričanje kandidata, samo da je zdrav in da ni prestopil 50. leta starosti. Nadalje poživljam vse člane, kateri so iz delokroga svojega društva in v takem mestu, kjer se ni društva ZSZ., da ustanovite novo društvo in tako tudi vi pomagate, da bo naša Zveza rastla in razprostrla svoje veje po vseh Združenih-državah ameriških. Za pridobitev novih članov dobite lepo nagrado, to je $2.00 za vsakega novega člana, in to nagrado lahko pridržite sami zase, ali pa lahko daste kandidatu, ako hočete. Pa še nekaj! Letos je 20 let, odkar se je ustanovila Zapadna Slovanska Zveza in ravno sedaj napreduje boljše, ka= kor je še kedaj prej; zatorej napnite vse svoje moči za pridobitev novih članov ob času naše dvajsetletnice. Pozdravljam vse člane in članice Zapadne Slov. Zveze ter ostajam vaš Anton Kochevar, gl. predsednik. Naznanilo in zahvala. Tiižnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni 15. februarja 1928 za vedno zatisnil svoje oči naš ljubljeni sin, oziroma brat Frank Simec Neizprosna smrt ga je ugrabila iz naše srede v najlepši mla-deniški dobi, v starosti 21 let. Pogreb se je vršil 18. februarja z mašo z leviti v cerkvi sv. Štefana. Pokopali smo ga na Resurrection pokopališču. Najlepša hvala čč. gg. Anselm Murnu, Father Aleksander Urankarju in Father Dominiku za pogrebne obrede. Prav prisrčna hvala vsem, ki so darovali vence in za sv. maše, kakor tudi tistim, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in ki so ga spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo tistim, ki so prišli iz oddaljenih krajev, kakor iz Jolieta, Bradley in Waukegana. Prav lepa hvala društvu sv. Štefana, katerega člani so prišli molit k mrtvaškemu odru in za venec, ter St. Stephen's Social Club za venec in ker so darovali za mašo. Prav lepa hvala še enkrat! Bog naj bo plačnik vsem! Ti pa, nepozabni sin, počivaj v miru! Globoka rana nam je vsekana v srce, ker smo Te izgubili v cvetu Tvoje mladosti. A bila je volja božja, kateri se ne more nikdo zoperstavljati. Upanje, da snidemo se onkraj groba, nas tolaži. Žalujoči ostali: NICHOLAS in MARY ŠIMEC, starši JOHN, CHARLES, VICTOR, bratje; DOROTHY, sestra. Chicago, 111., dne 24. marca 1928. VOJNI SPOMINI GEN. LUDENDORFA, (Dalje.) Zavetniki (začao odpadati. V teh zadnjih strasnih mesecih, ko so naši zavezniki odpadali od nas, smo imeli velike težave zlasti z oboroževanjem naših mož.> Primanjkovalo nam je konj in vsega. Le napadalne divizije so bile popolnoma oborožene. Radi političnih, kakor tudi vojaških vzrokov smo se odločili naj prvo prebiti angleško fronto. Smatrali smo, da bi Anglija, če bi utrpela najhujši udarec, postala željna po miru. Skušali smo najti najslabšo točko na angleški fronti in smo v tem oziru napadali angleško najjužnejšo fronto med Arra-som in Le Fere, kateri sektor je branila angleška peta armada pod vodstvom generala Sir Hubert Gough. Bil je to visok in zato suh svet. Zato nam ni bilo treba čakati na osušenje po dežju. In ker se je v kratkem pričakovalo Amerikancev, nam ni bilo za čakati dalje. Da bi se zabilo klin med Angleže in Francoze, je bil naš strategični cilj med Arrasom in La Fere. Mi smo nameravali potisniti Angleže proti kanalnemu obrežju po frontalni ata-ki in pobiti sovražnika po sekcijah. Ofenziva za mir. Naša ofenziva se je pričela 21. marca 1918. Francoski maršal Foch je sam pisal v svojih spominih tako-le o tej ofenzivi : "Gromoviti ogluševalni gromski napad je nagloma pri-hrul ob francoski fronti med Arrasom in Noyno. Nemška ar-tilerija je stopila v akcijo na 65 milj dolgi fronti. Centralne sile so začele ofenzivo, katera naj bi jim prinesla zmago . . .*' V resnici pa je bila to ofenziva za mir. Glavni naval ofenzive sta imeli v rokah 1.7. in 2. nemška armada in del armad, katerim je poveljeval bavarski kron-princ Ruprecht. Vsebovale so več kakor 35 divizij, oborožene prilično s 1500 topovi in 7 okrog 2200 poljskimi topovi. Južno krilo naše gibajoče fronte je sestojalo iz grup armad, katerim je poveljeval nemški prestolonaslednik. To krilo je imelo nalogo _ čuvati naše prodirajoče sile pred francoskim napadom na naši levi. Kajti to smo pričakovali od francoske strani v pomoč Angelžem, na katere smo pritiskali z vso silo. To krilo je štelo 24 divizij s 1600 lahkimi topovi in 1000 težkimi topovi. Takoj od začetka se je bitka razvijala drugače, kakor smo prvotno pričakovali. 17. nemška armada pod generalom Von Buelowom in desno krilo generala Von Marvitza, poveljnika 2. armade, je bilo v stanu napredovati, a to zelo počasi. Vzrok je bil trdovraten odpor, na katerega so naše čete naletele južnozapadno od Cambrai. Na drugi strani je pa levo | krilo 2. armade in vsa 18. armada pod poveljstvom generala Von Hutier napredovala z zavzetjem širokega ozemlja v pokrajini zapadno od St. Quen-tina. V kratkem so dospeli do reke Somme pri Peronne in so tudi kmalu prekoračili Crogat-ski kanal. (Dalje prih.) -o- TO IN ONO. Cfewles F. Glore, Abel Davis, Briton L Budd. Brezdvomno bo vsakdo potrdil, da se mora v Chicagi slovesno obhajati stoletnica. Razstavo bomo imeli takšno, kakršno bomo sami hoteli. Karakter in velikost razstave bo odvisna od tega, koliko bomo pri volji za razstavo izdati. Javnosti v mestu in okolici je na razpolago, da odloči. Pravice do glasovanja jmajo prav vsi, trgovci, podjetniki, industrijci. finančniki, društva in posamezniki. Moda od časa, ko se je vršila prva razstava, to je bilo 1. 1893 — se je spremenila. Spremenilo se je tudi marsikaj drugega, tudi vlade, tako da ni za primerjati med takrat in sedanjim časom. Različna so mnenja, kakšno razstavo naj bi imeli. Predno se bomo odločili, bomo vzeli % pretres javna mnenja. Da se bo vedelo, v koliko se javnost za to zanima, se bodo izdajali certifikati "Original Signers", kdor bo imel tak certifikat, bo deležen prostih vstopnic. Število se bo še določilo. Ta kampanja je pod'predsedstvom Mr. Ta del finančnega P^a^Stuyvesant peabody. Vršila se bo sistematična kampanja pod vodstvom zgoraj omenjenega Poznejši načrti in DRUGA SVETOVNA RAZSTAVA V CHICAGO. Upravitelji druge svetovne razstave v Chicago, ki se bo vršila ob priliki stoletnice mesta, se zahvaljujejo Mr. Insullu za nj govo izdatno pomoč. V njegovi izjavi naglasa, da brezdvomno vsakdo želi, da bi se razstava vršila in obletnica obhajala, a nihče pa ni v stanu danes reči natančno, kakšne vrste da bi ta slavnost bila. Glavna naloga predlagane finančne metode je, da se pridobijo interesi in mnenja javnosti o nameravani slavnosti. Po razpoloženju ljudstva se bo potem odločilo karakter, kakor tudi velikost razstave. ma bo v rokah "Enrollment Committee", katerega bo imenoval Mr. Insull. Predsednik istega je Mr. Stuyvesant Pea-body. Dojžnost tega komiteja je dati vsakemu prebivalcu v mestu in okolici Chicage priliko, da glasuje, če je za razstavo ali ne. Na podlagi izida glasovanja se bo potem določevalo, ker od izida je vse odvisno. Pred odhodom iz mesta za par tednov, je Mr. Insull izdal za publikacijo izjavo ob sprejetju predsedništva "Finance Committee of the Chicago Se-sond World's Fair Centennial Celebration, ki se glasi: Predsedništvo zgoraj omenjenega odbora sem sprejel iz sledečih razlogov: Prvič, ker se mi zdi zelo primerno, da se ob priliki slavljenja obletnice, priredi tudi svetovno razstavo, s katero se bo slavnost povečala. Drugič, ker se tako skrbno in previdno prireditelji tega pod-vzetja gibljejo,' v polni zavesti. da bo razstava velikega pomena. Sledeči gospodje bodo člani finančnega odbora: Geo. Woodruff, Clement Studeba-ker Jr., H. L. Stuart, A. A. Sprague, Daniel J.Schuyler Jr George Pick, Joseph E. Otis, POZOR ROJAKI V JUGOSLAVIJI IN AMERIKI! Na prodaj je posestvo vredno $5000, a se dobi za $2500, ki je znano pod imenom Miko Galovec, v vasi Krasinc, pošta Gradac blizu Metlike ali Črnomlja. Kdor želi natančna pojasnila, naj piše na: A. Luzarja, fara Podzemelj, pošta Gradac, U. K. Jugoslavia komiteja, program za financiranje pod-vzetja se bo razvijalo istočasno z interesom publike. -o- PREVEČ ZDRAVNIKOV. V Nemčiji je bilo pred vojno 34,000 zdravnikov, danes jih je 40,000, pri čemer treba upoštevati, da je današnja Nemčija znatno manjša. Zdravniki so v prvi vrsti odvisni od bolniških blagajn, katerih honorarji tvorijo 80 odstotkov dohodkov vseh zdravnikov. Povprečno zaslužijo nemški zdravniki pr. 7 do 8 tisoč mark letno. Zaradi prenapolnjenosti vlada na tisoče novih akademikov ne pripušča k blagajniški praksi. — Ženskim zdravnicam se ne godi nič boljše. IŠČEM ŽENSKO v svrho ženitve, staro 35 do 40 let. Sem vdovec brez otrok; imam stalno delo in nekaj premoženja. Če katero veseli, naj to sporoči upravništvu tega lista, kjer bo zvedela naslov. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! TIGER RAZTRGAL LOVCA. Moskva, Rusija. — Iz Kha-barovska poročajo, da je neki ameriški lovec divjih zveri, katerega so poznali le pod imenom Delews, prišel ob življenje v sibirskih gozdovih. Napadel ga je tiger in raztrgal. -o- KOBILICE V ANGLIJI. London, Anglija. — V New South Wells so se pojavile kobilice, katerih je brezštevila. Več milj na dolgo in široko je vse črno teh škodljivcev, ki u-ničijo sproti vsako bilko trave. Za uničevanje človeških živ-ljen imajo priprave, za uničevanje teh škodljivcev pa ne. -o- KAŠELJ POVZROČIL SMRT. Los Angeles, Cal. — A. M. Chanslor, železniški uslužbenec, je skozi štiri dni skoro neprestano kašljal, kar je povzročilo, da je umrl. -o- DRAGOCENI TOVOR. Michigan City, lnd. — A-retiran je bil Max Aldrič, star 20 let, pri katerem so našli v avtomobilu za $3,500 vrednosti žganja. Aldrič je bil s tovorom namenjen v Chicago. OPREMLJENA SOBA z vsemi udobnostmi se odda v najem. Za pojasnila vprašajte nA upravništvu tega lista. 'ALL ABOARD' "Vsi na krov" — "All aboard" velja za vse one rojake, ki so namenjeni v stari Kraj v kratkem. Sedaj ni več časa za odlašanje. V celi zgodovini A-merike ni se nobeno leto potovalo toliko ameriških turistov v Evropo kakor jih bo letos. Za čas od 15. maja do 15. julija je že sedaj razprodanih veliko parnikov in sicer v vseh razredih. Vsakdo si mora zagotoviti prosto? čim prej, tem bolje, tem sigurneje. UDAN PIJAČI IZVRŠIL SAMOUMOR. Cincinnati, O. — Raymond S. Tish, star 19 let, dijak na Miami univerzi, si je v nekem tukajšnjem hotelu končal življenje. Pustil je listek, na katerem je bilo napisano, da gre v smrt, ker je bil uda npijači, kar mu je delalo velike nepri-like. Za naše majniško skupno potovani-: — 26. aprila — nanjnovcisem i.\ najhitrejšem parniku Francoske linije — ILE de FRANCE — je priglašenih že veliko rojakov in novi sc neprestano priglašajo. Kdor hoče udobno, hitro in v veseli družbi potovati, naj sc takoj priglasi za to potovanje. Parnik ■ ic poln. a ne še natlačen. Najboljša nrilika za zgodno potovanje. Naš za-• ^topnik bo* spremljal potnike od New Yorka do Ljubljane. Le malo časa je še. Torej: "All aboard." Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskern Slovencu!1" Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267. Stanovanjski Rockwell 4SS2 in 8740. j-i; km*'-,- Rojatymi, ki so radi dolgo na vodi in onim z velikimi družinami, nudimo svoje skupno potovanje na novem ->arniku "Saturnia", 5. maja, na Tist. Ta parnik je za to linijo nekaj izrednega. Vozi do Trsta samo nekako 12 dni. Zahteva po prostoru je velika. Tudi za ta parnik že velja povelje: — • All aboard". Veliko rojakov bo odpotovalo tudi na 15. maja na najboljšem parr.iku Vrancoske linije — I le de France. A-ko Vam konvinira. se jim lahko pridružite. € f f XA PRODAJ 100 ak. farma, poslopja, voda, dobre ceste, blizu mesta; 24 ak. rži. 50(1 čreš. dr., 1200 jablan. $2000 takoj, ostalo po možnosti. — Camhle. Hart, -Mich. 104-6 Vi denar proč mečete ko kupujete v Down Town obleke po $40 do $50, kakršne dobite pri meni po meri dobro narejeno z dvojnimi hlačami samo po: $29.10 Pridite k meni, da se prepričate. Dolar prihranjen, je kakor dolar zaslužen. Popravljam, čistim in likam obleke za gospode, gospe in dečke. PRVOVRSTNA POSTREŽBA. John Pfčman 1819 West 22nd Street, Chicago, 111. IW^M Phone Roosevelt 2316 JO S. SNIDER ▼ zvest « Hartford Undertaking Ca • 1455-57 Glen&nan St., Dtegm, Cafe. Keystone 2779 South 3296 *e priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrefcf 90 najnižjih cenah in v najlepšem redu. ym/me Dobili smo ZALOGO KNJIG (Goriške Mohorjeve Družbe ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Tercel j. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je i 1 H in 10c za poštnino. Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati In gojiti slovenski jezik med Slovenci pod, italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in ^ružbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto fl^rpčiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisne, ^ato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. i Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "ummmmm/L Onim rojakom, ki bodo potovali tik pred glavnim poletnim "rush-cm". priporočamo naše glavno poletno potovanje na 9. junija, istotako na nepre-hosljivem lic de Francc. Priglašenih je že sedaj veliko potnikov. Prostor je omejen. Hitite s priglasitvijo, sicer bo kapitan brez vas na krovu zaklical na 9. junija — "All aboard." Lahko potujete tudi ob vsaki drugi priliki, z vsakim drugim parnikom. 'cajti zastopamo vse linije in Vam lahko v vsakem oziru postrežemo. Naše dolgoletne izkušnje, naše zanesljive zveze, ter naše prizadevanje dati našim rojakom najboljšo postrežbo so za vsakega rojaka-potnika najboljše priporočile in najboljša garancija. Za vsa nadaljna- pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Cešark 455 West 42nd Street, New York, N. Y. Učitelj na harmoniko. Prodajamo in izdelujemo nove harmonike ter popravljamo stare. — Naše delo jamčimo. — Cene nizke. L. B0NY1CINI IN SIN 3304 Osage St., Denver, Colo. POZOR!!! Izdelujem najboljša zdravila na svetu! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje iu v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakor^nc ste imeli v mladosti. Wahcič FitSid proti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zcfravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pilite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.0O vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio Stran AMERIKAliSKl SLOVENEC Sreda, 28. marca 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. "Ljubi oče," je rekel gospod Andrej. "Od onega časa, ko nam razbijač ruši obzidje, vedno mislim nanj in mi vedno nekaj prihaja v glavo. . . Z izpadom ni nič. . . Toda stopimo kam v izbo, da vam izluščim svoje namere." i "Dobro," je odgovoril prior, "pojdita v mojo celico." Kmalu potem so sedeli vsi trije pri smrekovi mizi v ubožni priorjevi celici. O. Kor-decki in gospod Carnecki sa pazljivo motrila Babiničev obraz; on pa je rekel: "Izpad ne pomaga nič. Opazijo in ga odbijejo. Tu lahko edino en človek kaj pomore !" "Kako to?" je vprašal gospod Carnecki. "Oditi mora en sam človek in ta top razstreliti s smodnikom. To pa lahko stori, dokler- traja ta megla. Najbolje, če gre preoblečen. Tu se dobe ovratniki, ki so podobni švedskim. Če ne bo mogoče drugače, se mora zmuzniti skozi švedske vrste; če pa ni ljudi na oni strani okopa, s katere gleda semkaj žrelo onega razbijača, je se boljše." "Za Boga! Kaj naj naredi en sam človek?" "Treba je samo črevo s smodnikom potisniti topu v žrelo ter nitko, visečo na črevu, ražgati. Ko se smodnik vname, je top pri vragu. . . Hotel sem reči: top poči!" "Ej, dečko? Kaj vendar pripoveduješ? Ali mar ne bašejo vsak dan vanj dovolj smodnika, a ne poči?" Kmitic se je nasmejal ter poljubil rokav priorjevega habita. "Ljubi oče, veliko j'e vaše srce, junaško in sveto. . "Ej, daj mi vendar mir!" ga je prekinil prior. "In sveto," je ponovil Kmitic, "toda topov ne poznate. Druga stvar je, če se vname smodnik na dnu topa, zakaj tedaj meče krogle in sila spredaj izletava; ako pa zamašiš žrelo s smodnikom in ga zažgeš, ga ni topa, ki bi mogel prenesti tak poizkus. Vprašajte gospoda Carneckega! Saj če se še puškina cev zamaši s snegom, jo sila pri strelu raznese. Taka je ta vražja sila! Kaj šele, če se vname celo črevo pri koncu cevi?. . . Vprašajte gospoda Carneckega." "Tako je. To ni za vojaka nobena tajnost, je rekel Carnecki. "Torej, če se razpoči ta top,-' je nadaljeval Kmitic, "so vsi ostali za nič." "Ta stvar se mi zdi nemogoča," je rekel na to o. Kordecki, "zakaj prvič, kdo se upa to storiti?" "Samo en lopov," je rekel gospod Andrej, "a odločen vitez, zove se Babinič." "Ti V sta vzkliknila hkratu duhovnik in gospod Peter Carnecki. "Ej! oče, dobrotnik moj! Saj sem bil pri vas pri izpovedi in sem odkritosrčno priznal vsa svoja dejanja. Bila so med njimi še pomembnejša od tega, kar nameravam; kako morete dvomiti, če se upam ali ne? Ali me ne poznate?" "To je junak, vitez nad vitezi, kakor mi je Bog mil!" je zakričal Carnecki. In objel je Kmitica okoli vratu in nadaljeval : "Daj, da te poljubim že za samo dobro voljo, daj, da te poljubim!" "Če mi pokažete kako drugo sredstvo, pa ne pojdem," je odgovoril Kmitic, "toda zdi se mi, da si bom že znal kako pomagati. Pomnita tudi to, da govorim po nemško, kakor bi trgoval v Gdansku, z dogami in sodarskim lesom. To mnogo pomeni, zakaj če bi le imel obleko, me težko spoznajo, da nisem iz njihovega tabora. Toda jaz si mislim, da ne stoji tam pred žrelom topov nihče, ker ni varno, in da izvršim svoje delo, preden me zapazijo." "Gospod Carnecki, kaj sodiš ti o tem? je vprašal naenkrat prior. "Izmed sto se kvečjemu eden vrne s takega podjetja," je odgovoril gospod Peter, "toda audaces fortuna juvat!" "Bil sem že v hujših škripcih," je odgovoril Kmitic, "nič se mi ne bo zgodilo, zakaj taka je pač moja sreča! Ej, ljubi oče, in kakšna razlika! Nekdaj sem šel v razne nevarnosti, da se izkažem, da se proslavim, a zdaj vse v čast najsvetejše Device. Ce mi bo treba tudi položiti glavo, kar se mi pa ne zdi, povejta sama: ali si je mogoče želeti slavnejše smrti, kakor je ona za tako stvar?. . Duhovnik je dolgo molčal, naposled pa je rekel: "S pregovarjanjem, s prošnjami, z rote-njem bi te zadrževal, če bi se hotel podvzeti tega dela samo, da si pridobiš slavo, toda prav imaš, ker tu gTe za čast najsvetejše Device, za to svetišče, za vso deželo! Ti pa, moj sin, če še srečno vrneš, aji si pa pridobiš mu-čeniško palmo, si pridobiš največjo slavo. največjo srečo, odrešenje. Proti svojemu srcu ti rečem torej: pojdi, jaz te ne zadržujem !. . . Naše molitve, božje varstvo pojde s teboj. . ." "V taki družbi pojdem drzno in rad padem r "In vrni se, vojaček božji, in vrni se srečno, zakaj mi smo te tu odkritosrčno vzljubili. Vodi te sveti Rafael in pripelji nazaj, moj o-trok^ moj ljubljeni sin!. . ." "Jaz pričnem takoj s pripravami," je rekel veselo gospod Andrej, objemajoč duhovnika, "preoblečeni se po švedsko, denem si okoli vratu ovratnik in na noge škornje z go-lenicami, nabašem si smodnika, vi pa, oče, medtem ne začenjajte z zagovarjanjem, ker megla je sicer potrebna Švedom, a potrebna je tudi zame." "Ali se nočeš izpovedati pred odhodom?" "Kako drugače! Brez tega bi ne šel, ker bi imeli vragi dostop do mene." ' "Torej s tem prični!" Gospod Peter je zapustil celico, Kmitic pa je pokleknil pred duhovnikom in se očistil svojih grehov. Potem pa je šel vesel kakor ptič delat priprave za podjetje. Čez kaki dve uri je že v pozni noči zopet potrkal na celico očeta priorja, kjer je tudi gospod Carnecki čakal nanj. Oba sta ga jedva spoznala; tak Šved se je napravil iz njega. Brke si je zavihal pod oči in'jih razčesal na koncih, si postavil klobuk po strani in je bil popolnoma podoben kakemu konjeniškemu oficirju iz znamenitega rodu. "Za Boga, človek bi ob pogledu nanj nehote zagrabil za sabljo!" je rekel Peter. "Sveče stran!" je zaklical, "pokažem vam nekaj. . ." .In ko je o. Kordecki nagi® odstranil sveče, je položil gospod Andrej na mizo pol drug čevelj dolgo klobaso, debelo kakor roka krepkega moža, sešito iz smolnatega platna in trdo nabasano s smodnikom. Na enem koncu je visela dolga vrvica, zvita iz p rediva, nasičenega z žveplom. "No!" je rekel, "kakor hitro vložim to klobaso razbijaču v žrelo in prižgem vrvico, se mu razpoči trebuh !" "Še Lucifer bi se razpočil!" je zakričal gospod Carnecki. Toda spomnil se je, da je bolje, da ne imenuje nečistega imena, in se je počil po ustih. "S čim pa boš prižgal vrvico ?" je vprašal o. Kordecki. "V tem obstoja vsa nevarnost podjetja, ker moram ogenj kresati. Imam ižboren kremen, suho gobo in kresivo iz najboljšega jekla, a ker se dela pri kresanju šum, lahko kaj opazijo. KakOr upam, vrvice ne bodo mog'li ugasniti, ker bo v topovi bradi in ga bo sploh težko opaziti, zlasti ker bo hlastno tlel, toda za menoj se utegnejo spustiti, jaz pa ne bom mogel bežati naravnost proti samostanu." "Čemu ne?" je vprašal duhovnik. "Ker bi me puh ubil. Kakor hitro 'zapazim iskro na vrvici, moram takoj zbežati na vso silo v stran in se vreči po kakih petdesetih korakih na zemljo pod nasipom. Šele po razpoku bom drvel proti samostanu." "Bože, Bože, kolika nevarnost!" je rekel prior, dvignivši k nebu oči. "Ljubi oče, tako sem gotov, da se vrnem k vam, da se me ne loteva niti ganjenost, ki bi se me morala v takih okoliščinah. Toda pustimo to! Ostanita zdrava in molita, da bi mi Bog dal srečo. Sprejmita me le do vrat!" "Kako to ? Mar misliš takoj oditi ?" je vprašal gospod Carnecki. "Mar naj čakam, da se zdani ali pa da se megla poleže? Mar mi moja glava ni mila?" Toda v tej noči ni odšel gospod Kmitic, kajti baš takrat, ko so prišli do vrat, se je kakor nalašč začelo jasniti. Vrhu tega se je slišal tudi nekak hrup pri orjaškem topu. Zjutraj zgodaj so se obleženci prepričali, da so ga prekotalili na drugo mesto. Zakaj Švedje so nekako zvedeli o veliki šibkosti zidu nekoliko dalje, na ovinku, okoli severne bastije in so sklenili uravnati strele na novo stran. Morda je bil tudi o. Kordecki v. zvezdi s tem, zakaj prejšnji dan so videli staro Konstancijo, ko je šla iz samostana ; njo so pa uporabljali glavno za to, kadar je šlo za razširjanje krivih vesti med Švedi. Naj je bilo ,karkoli si bodi, storili so veliko napako, ker so obleženci medtem lahko popravili na prejšnjem mestu zid, ki je bil že zelo preluknjan, za nov predor pa so morali Švedje potratiti zopet par dni. Dalje sledi.) GROB KRALJICE ŠUBAD. Pennsylvanska univerza je skupno VBritskim muzejem odposlala v Kaldejo ob Perzijskem zalivu ekspedicijo, ki bi podvzela izkopavanje v starem mestu Uru. Po poročilih odprave je bil odkrit grob kraljice Šubad, ki je živela pred 5000 leti, in so bili v njem najdeni neizmerni zakladi. Kraljičin grob je bil nedotaknjen, grob njenega soproga pa je bil že izropan. Pri vhodu v kralji- čin grob so bili najdeni ostanki šestih vojakov, kojih medeni šlemi so lepo umetniško delo. V grobu samem so bili o-stanki 50 kraljičinih služkinj. Ekspedicija je nabrala mnogo dragocenega nakita in posod iz zlata in lazurita, kar predstavlja ogromno arheološko vrednost. / Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" 0000<>{>0<>0<><>0 ooo-ooo-oooooo Trunk oooooooooooo Naročajte najstarejši slo. venski list ▼ Ameriki "Ameri-fcanslri Slovenec!" ZOPET NOVE PLOŠČE! Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da smo dobili zopet štiri lepe nove slovenske plošče, katere si bo gotovo hotel naročiti vsak. 80481 Senišica — Dolg fant.............................................75 To ploščo je izdelal znani Deitchmanov orkester iz Jo-lieta. Kdor je čul "France Polko" ali "Jolietsko Slovenko", bo gotovo hotel imeti tudi "Seničico". S0482 Nocoj je luštna noč — Njega ni .............................75 80526 Ribniška — Naš maček .......................................... .75 Te pesmi so zapeli naši popularni pevci "Adrije". Kako lepo ubrano zapojejo te naše krasne narodne pesmi, aranžirane na poseben način, ki je fin in umeten, oljčnem pa preprost in domač, kakor pesmi same. Pa kaj bomo govorili, kdor ie čul pevce 'Adrije' na "Ženitovanju". "V krčmi". "Romanju", "Amerikanec v starem kraju", bo kar hitro naročil še te dve plošči. S0527 Na Dolenjskem, valček. Kadar so godci veseli, valček .................................75 Tu je pa zopet naša Račič-Fojsova godba. Pa to nista navadna plesna valčka, katera so to pot zaigrali. Plesna valčka sta seveda, toda, da jih čujete! Same pristne narodne pesmi, katere ljubi in žvižga vsakdo rad. Človeka kar vzdigne, da bi plesaMn pel, ko posluša te krasne melodije, melodije našega slovenskega srca. Brez te plošče pač ne sme biti nobena slovenska hiša. Račič-Fojsova godba igra spremljavo tudi na ploščah pevcev Adrije. Izdelali so tudi: 79433 Nagajivka Mazurka — Cokljarji — Šmarjanka...................................75 79484 Vesela Gorenjka. — Korajža velja, polka ... ..................75 katere posebno priporočamo. Druge novejše slovenske plošče: jSS23 Ženitovanje, 1. del. — 2. del, 12 inčev...................................................$1.25 G8924 Romanje k Materi Božji, 1. del. — 2. del, 12 inčev ......................Sl.25 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka ...............................................75 £0332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec sej poslavlja od rojstnega kraja.........................................75 o0333 V krčmi, 1. del. — 2. del ...........................................................................75 7.0334 Gozdni zvok — France polka ...................................................................75 Velikonočne in nabožne plošče: 971 Christ Lord is Risen — Ring out. Homer .........................................$1.50 19967 The Palms — Stabat Mater, orgije............................................................75 19981 Mother Dear — Hail, Queen of Heaven, bariton ...................75 20129 Nearer my God — Abide with me, orgije ...........................................75 2'254 Hosanna — God so loved the world, mešani zbor .............................75 21255 Jesus is Risen — All Hail, mešani zbor in orgije .............................75 J.5768 Messiah Hallelujah — Gloria, mešani zbor ......................................$1.25 '8533 Hallelujah, Jesus lebt — Oster-Glocken, moški kvartet...................75 "S913 Ave Maria — O Salutaris, latinsko, bariton .......................................75 r0160 Kyrie, — Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje .........75 Vse nove plošče so izdelane po novem ortofoničnem procesu in igrajo najboljše na ortofoničnih Viktrolah. Vsi, kateri nimate ortofonične Viktrole, pojdite h kakemu prijatelju, ki jo ima in slišite razliko. Prostori "Amer. Slovenca" so odprti vsak dan, in vsak torek in soboto zvečer do 9. ure. Kateri imate priliko, pridite in slišite nove slovenske plošče in ortofonične Viktrole. Ako mislite stare gramofone zamenjati za nove, vprašajte nas za pogoje. V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ...................................................joc Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100^- 300 plošč)--;--------------..._____________________________25c Va7imf - Z vsakim nar°čilom pošljite potrebno svoto. - Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec Miza se pogrne, pa jej . . . Tako bi se lahko reklo o vseh poročilih, ki jih objavljajo razni obiskovalci Rusije, če so šli tja, da se prepričajo o gospodarskih, političnih in družabnih razmerah. Kdor nima priporočila na vlado, bo spi »h težko videl Rusijo. Ako ga ima, bo morda zopet le videl, kar mu vlada hoče pokazati. Theodore Dreisser je bil tam nekaj mesecev. Objavil je vtise v posebni knjigi. Razmere primerja z amerikanskimi in ima pikro kritiko za amerikan-ske razmere pri rokah. Ni dvoma, da ima v marsičem prav, ker razmere ob raznih amerikanski h štrajkih so pod vsako kritiko, prav divjaške. Prav je, ako svari amerikanske mogočneže. da naj ne teptajo delavstva z nogami. Drugo pa je zopet, če je pisatelj res vse videl v pravi luči, če so razmere v Rusiji istinito take, kakršne je videl, saj sam omenja, da sta ga povsod spremljala dva Stalinova tajnika. Videl je, da so Trockija obmetavali s paradižniki, kakih težkoč v prehrani, o kakršni se piše že od novembra lanskega leta. pa ni videl. Neki O'Brien mu odgovarja in opozarja, da je težko videti ruske razmere, kakršne so. ker miza se pogrne, pa jej ... To vidiš, pa zijaj, drugega ne moreš ali ne smeš videti. Kjer ni popolne svobode in ni torišča, kjer bi se o razmerah lahko prostodušno razpravljalo, ni javnih neodvisnih časnikov. s< razmer ne nun i' pra v ično pr •-sodit i. * * * I Višje plače, manj dela. Mno«j s<> naziranja, da =.<• dvoje ne gre skupaj. Kitko b" i se moglo več plačati, ako si manj dela? Nasprotji* je le navidezno. Statistika je pokazala. da se več naredi, ako je delovni čas omejen, ker je delavec pri boljših močeh. Stvav ima pa še drugo stran. Razni stroji in druge naprave za prihranek dela so zmanjšale človeško delo. Pred leti je v gotovih strokah bilo treba sto delavcev, danes opravlja prav enako delo le 30 delavcev. — Ogtalo je pa število delavcev enako. Naravno je, da se mora delovni čas skrajšati, ako se hoče vse delavce zaposliti, in se morajo povišati tudi mezde. Izguba pri tem je le navidezna. Prvič so vsi delavci zaposleni, izguba radi brezdelnosti se izključi, in ta izguba se najbolj čuti v vseh slojih družbe. Drugič dajo boljše plače delavstvu v roke sredstva, da si marsikaj nabavijo, česar jim pri nizkih plačah ni'mogoče. Industrija, obrt, kupčija dobijo na ta način veliko število odjemalcev, kar se producira se tudi kon-sumira. Ako so gotovi industrijski izdelki omejeni le na ozko skupino bolj premožnih ljudi, odjemalcev kmalu zmanjka, vse zastane. Če pa imajo širši krogi sredstva, da bolje živijo, imajo boljša stanovanja, večjo komoditeto, imajo časa in sredstev za potrebno razvedrilo, se bodo izdelki prav lepo pokupili, nad-produkcija bo izginila, delalo se bo naprej, vse bo zaposleno, vse se vrtilo in obratovalo. To se vidi najbolje pri avtomobilih, katerih bi bilo lahko še več. ako bi se mezde povišale in skrčil delovni čas. Mnogi vidijo strah, kjer ga prav nič ni, I a strah delajo, kjer bi ga ne bilo treba. Le taki izdatki se morejo o-mejiti in najbolje popolnoma izločiti, ki so nepotrebni, kvar-ljivi, ne pomagajo nikomur, kakor le javnim kvarljivcem, in ti izdatki so yax novodobni— booze. -o- — Decatur, 111. — V tu-kjašnjem mestu razsaja influ-enca. Med bolniki je 1(> učiteljskih moči in nad tisoč učencev. Iz urada okrajnega klerka Cook County, Illinois. Država Illinois ) ss. Cook okraj ) Oziraje se na točko 34 zakona za primarne volitve v državi Illinois, tem potom potrjujem. da bodo barve papirja, ki se bo rabil za primarne glasovnice raznih strank pri primarnih voltivah v Cook okraju, izven Chicage, v mestu Chicago Heights, v mestu Cicero 111 v vasi Summit, ki se bodo vršile v torek, 10. aprila A. D. 1928, sledeče: Demokratska stranka.... ................rožnastn Republikanska stranka.... ..........................bela Neodvisna republikanska stranka ..................modra V potrdilo tega, sem lastno ročno pritrdil pečat Cook o-kraja, dne 22. marca A. D., 1028. ROBERT M. SWF.ITZER County Clerk of Cook County, Illinoir;. VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO. LEPA PRILIKA! ! ! Radi bolezni se proda takoj 50 sob (Roominghouse) v sredini mesta, vedno polno, snažni prostori, novo decembra. Rent samo $212 mesečno, čistega dobička je $200, tudi prosto stanovanje. Cena $2,000. Vprašajte: 20 N. Ann Str., Chicago, 111. 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New * Orthopbonic Victrola "MAJVAŽNEJSE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne Škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žli-5ko nujola vsaki večet, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Plača, Chicago, HL