List v/ Tečaj ILVIII I i m r Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 5. februvarija 1890 • • ♦ •» Obseg: Ali naj rode novo vsajena drevesa v prvem letu ? Črtica Vprašanja in odgovori. — Zemljepisni in narodopisni obrazi. o kmetovalčevem izobraževanji Razne reči. Naši dopisi. Novi čar. v a u, J/l r. ir If- (liospodarHkc »litvari. Črtica kmetovalčevem izobraževanji Ali naj rode novo vsajena drevesa letu? prvem II. del Kmetovalec je prirodi gospod in hlapec. Sicer sam prirode vlada nekoliko vsled duševnih svojih Določen odgovor na to vprašanje dati je zato te- zmožnosti, nekoliko pa jej mora služiti, ker njenih po-žavno, ker se je ozirati na starost, na ukoreninjenje, na ^e more uravnavati po svoji volji. Naloga njegova podlogo, na obliko, na čas saditve in na kakovost zemlje, obče je to vprašanje zanikati. Kakor hitro misliš, da je, da prideluj to deluj raznih rastlin kar človek potrebuje, da torej pri vzgaja živali koj ali naravnost presajeno drevo ne bode krepko pognalo, pa mu ne smeš uživamo, ali pa nam služijo, da iz njih ali pa ž njihovo dati roditi; to velja posebno za hruške na divji podlogi. Pomočjo izgotavljamo užitno in naravnost uporabno blago Izkušeno je, da se to drevje nerajše prime nego drevje na kutni. Staremu m močnejšemu drevju tudi ne daj Kmetovalec pretvarja s pomočjo rastlinskega življenja neužitne snovi iz zemlje in zraka v užitne in porabne. roditi prvo leto po presaditvi, ker ni še proti nadzcmelj- Zemlja in zrak redita rastlino, rastlina žival, človek pa skim delom svojim dovolj krepko, da nove korenine uživa rastline in živali. Živali in rastline razpadejo, iz delalo. Kadar je bilo drevo \sajeno zgodaj v dobro, rodno poloivši svoj namen, zopet v prvotne snovi, izpremene zemlio, kadar so mu podzemeljski deli v ravnotežji z se v emlj in pli hajajoče se v zraku, ter služijo oadzemeljskimi, kadar je zdravo m krepko, tedaj ne novemu naraščanju v živež. Tako se vrši v prirodi pre škodi nič. ako vsaKi veji največ daš zoreti nekaterim plodom, to je na zapaziš pozneje, da snova v brezkončnem kolobarji po vedno enaki razvr po dvema. Ako stitvi, različnost kazoč vsled vnanjih vzrokov in pos drevo ni naredilo poganjkov, pa odstrani vse plodove. pešujočih ali ovirajočih vplivov. Zakoni, katere ' je dal Če sadjarju sploh nič ni do prvih plodov, in tudi rado- stvarnik prirodi svoji, povzročujejo prikazni, ki so se veden ni, onda je bolje, da ne da roditi novo vsajenemu drevesu, ker rod vedno slabi, in drevo požene prihodnje leto tem slabše, kolikor več je rodilo. Ako ne mislimo drevju roditi dati tremo mu uže cvetje. Tudi cvetje porabi za razvoj obilo redilnih snovi, katere lahko pri hraniš za lesno rast. Priporočeno je toraj le one cvetne ekdanjim narodom poganjsk^'m zdele tako veličastne in skrivnostne, da so jih oboževali. Našli smo kmetovalčevo področje v prirodi ter iz- poznali, da je njegov uspeh odvisen od pravilnega uko-riščevanja prirodnih sil, in da pridelki niso nič drugega pope puščati 1 ki podaljšujejo rodne mladike. Ako pa vendar cvetnih želiš dobiti nekaj plodo pa pusti toliko popov kolikor želiš plodov. Če ima drevo posamezne nadzemeljske dele, ki so v razmerji z drugimi premočnimi, naj prej le ti rodijo. N. Gaucher. nego novi stvori stare prirode, nastavši vsled vpliva raznih prirodnih sil. Jasno je toraj, kako važno je, da kmetovalec vsestranski pozna prirodo. Poznati mora prvotno snov, poznati preosnovo, pa tudi Eove stvore, njih bistvo, naravo in uporabnost, ako hoče postati kmetovalec v pravem pomenu besede, ako hoče biti prirodi tudi gospod, a ne le hlapec. Le ako prirodo in njen^ zakone pozna, okoristiti se jih more popolnoma. ti v' « t ,4 7- > 4 « pa prirode in njeoih zakonov ne pozna, odvisen je preveč Komur ni mari narodnogospodarskih razmer ter hoče od slučajev in mora le hlapčevati. To 80 izpoznali mnogi narodi že zdavnaj in začeli pridno opaževati prirodo, razmotrivati vse doma pridelovati, stalo ga bode marsikaj mnoga več pojave ki se v nego tisto ga ko gled 1 ka na te razmere prideloval prideljuje najlaž njej vrše, in iskati jim vzrokov. Nabirali ajbolje, česar prideluje kušenj iz dejanskega kmetovanja ter jih premerjali pra- pa so 81 IZ- največ ter najlaže za ae \java (prodaja). Le to stalo ga bode dno najceneje vse d o vilom prirodoslovcev in nasprotno prirodoslovska pravila ki to najceneje pridelujejo kmetijstvu. Pravilo, katero osnujemo z ozirom kupoval naj od tistih Iz tega razvidimo, da mora na pri- rodne pojave in njih imeti kmetovalec tudi precej trgovskega duha v sebi sile, ima za kmetijstvo le takrat Poznati mora razmere in potrebe domače, pa tudi dru'^ih veljavo, kadar iz njega lahko in s precejšnjo gotovostjo dežel sicer mu ne bode moči vselej p poti ubrati sklepamo posledice, katere ti pojavi provzročajo. Pojavov Od dveh sicer enako izobraženih kmetovalcev izhajal pa je v prirodi jako mnogo in ako hočemo v resnici bode tist, ki gospodarske razmere temeljito pozna 1 dobrih pravil, poznati moramo tudi mnogo pojavov bolj tudi nekoliko trgovec, ved ali manj ter tudi njih vzroke. Učinek prirodnih sil je po različnih krajih zelo različen, kajti tu prevladuje ta stanja in si ga tudi ohranili ki je mnogo bolje. Oziraje se na vse te okoliščini, dokopali se bodemo najlaže do blago sila, kje drugi zopet katera druga. Zato pa tudi pravila, katera so ob začetku v kakem kraji sestavili, niso ve- Zdaj vemo, kolikšno je teriščo kmetovalčevo in ko- » Ijala za kraj, ki je bil drugačen, nego je ta. Ko pa so primerjali razmere obeh krajev ter iz vseh pojavov raz-tolmačili si vplivajoče sile, dobili so novo pravilo tančnejše in boljše od prvega ter veljavno J na- za oba liko je razmer, katere morajo biti kmetovalcu znane, če hoče dobro gospodariti. Zato se pa tudi ne bodemo čudili, ko slišimo, da se kmetovalec mora učiti mnogo učiti. Ako se ozi- roma za vse take dokler kraje. Tako se je počasi razvijalo kmetijstvo, niso bila znana pravila splošnega J kmetijstva za vse kraje. Nauk o kmetijstvu dospel je do visoke stopinje, postal je veda, katere danes uče kakor drugih vedno po posebnih učiliščih. Kmetijska veda ni nastala niti iz same teorije niti obeh nekoliko ozremo po kmetijskih razmerah, izpoznati moramo, da za popolno kmetovalčevo izobražbo nikakor ne more zadostovati nekaj mesecev, ali kako leto, ampak da je treba za to celo vrsto let; se mu je učiti v gotovem smislu lahko rečem treba dobi človeškega živ se razvila iz dejanskega kmetovanja, ampak iz skupaj. Teorija opažuje prirodne pojave, izpoznava njih vzroke ter z ozirom na dejanske izkušnje sestavlja pravila. Dejansko kmetijstvo pa uporablja teoretična pravila in jih primerja svojim izkušnjam. Ako si pravilo in izkušnja nasprotujeta, poiskati je treba vzroka in pravile popraviti. celo svoje življenje. Seveda ves ta čas učenja ni enako marveč mora biti primerno vsaki Ijenja. Kadar se otrok zave, opažuje reči in pojave okrog sebe, čudi se jioa ter povprašuje po njih vzrokih in namenu. Kadar doraste, stopiti mora sam v krog delavcev ) ter deluje kakor vsakdo iz početka slabeje, potem pa, izučen po izkušnjah, vedno bolje. pove mu nekaj, česar prej ni vedel novega, razširi 5 Kakor sti kmetijsko vedo stvorili in praksa, tako hoditi. N.kakor in pa ugladi mu pot. na Vsaka izkušnja nauči ga nekaj kateri mu je ne bilo dobro. ako se moral tudi v današnjem naprednem, ali za kmetijstvo jako vsak človek vseskozi modriti šele po svojih izkušnjah. žalostnem umen C( času tak nobenemu kmetovalcu , KI hoče biti zahtevajo včasi drago plačilo » Kdo uči se a hko moral biti samo ena zadosto iz vsake izkušnje, biti mu mora le zuana. Seznanjamo mpak potrebni sta vedno obe, pravilno pa se ž njimi lahko na dvojen način: ali jih zapisujemo vati ne more, a združeni. Splošna pravila kmetijska poznati mora v H ravno tako tudi posebne razmere svojega kraja. m in potem prebiramo, ali pa se zbiramo ter si jih o^.evamo. raz Obeh načinov posluževati se je tudi kmetovalcu, s^oii mladosti vidi. kako včasi tega, včasi onega bolj. se ljudje trudijo in pote, pozveda, čemu to, in izpoznava bolj kmetovalec opažuje in preudarja, tem globoče vidi v tajna dela prirode, tem bolj izpoznava vzroke prirodnih pojavov, tem laže obrača ugodne vplive sebi v korist, slabih pa se pazi. Iste važnosti, katere prirodoslovje, je za kmetijstvo tudi narodno gospodarstvo. Vsak posamezen človek ne Da pa mu bode moči to doseči, mora se primerno iz- more pridelovati vsega, česar potrebuje; nekaterih reči obraževati. Prvih vtisov, koje mu vtisne življenje, doma pa prideluje več, nego mu jih je treba. Zato zamenjava ne morejo povoljno raztolmačiti. To nalogo prevzame šola. da vse to tudi njega čaka. V svojem delovanji si potem prizadeva, da bi si z majhnim trudom mnogo pridobil. preostajajoče pridelke z drugimi ljudmi za tako blago, Pojasnjuje mu pojave, kolikor jih more razumeti, in na kakeršnega potrebuje, a ga nima. Kakor posamezni daliuje potem na tej podlogi starosti primerno ljudje, tako ravnajo tudi družine, kraji, dežele, narodi, s tem, kar bi mu v poznejšnjem življenji utegnilo kori šoli se toraj učimo večinoma iz učnih knjig, za Eden pridela najlaže in najceneje to, drugi kaj drugega. Po medsebojnem zamenjavanji (oziramo predaji in na- stiti. pisanih izkušenj drugih ljudi ter jih primerjamo dejan- kupu) pa dobivamo najceneje vsega, česar potrebujemo, skim pojavom, katere opazujemo okrog sebe. Kadar zapustimo šolo, učimo se seveda še vodno torej bila varovati to dobroti živalco in izkušati lahko delom m z uspehom iz knjig, vendar pa tudi s svojim da se pomnoži »topimo v boj za obstanek ter si nabiramo tudi se pa kar mogoče, obvarovali svojih izkušenj. Da škode, povprašujemo tudi drugih za njih izkušnje in se po njih ravnamo To ročuje večkratno občevanj ki teže za enim ali enakim smotrom ali ciljem in ljudi, jih Vprašanja in odgovori. Vprašanje 17. Tik hleva sem izkopal vodnjak v po polnoma skalovitem svetu dovaja do tega, v v da se združujejo, ali, kakor pravimo, gnojnica Kateri da ustanavljajo društva in zadruge^ katera jako blagodejno vplivajo na blagostanje, če so ustanovljene na pravi podlogi. Tudi naznanjamo svoje izkušnje drugim portlandski, katerega dobite povsod vodujak se izceja iz hleva ent bi bil najboljši za omet, da ne v Z.) Odgovor: Za take reči je vedno najboljši cement er s cementom bi prodirala gnojnica? (M. F na ta način, da jih zapisujemo. Ta ali on strokovnjak kupčujejo, jih potem zbira, ureja, daje tiskati in jih razpošilja onim v Ljubljani priskrbi Vam ga pa lahko ff. Andr. Druškovič kateri jih žele, kateri se jih morejo okoristiti. TaKa po Vprašanje 18. Med lucerno hočem sejati travo in ročila so strokovni listi, kateri so tudi velike važnosti sicer na njivo z dobro J • i trdno debelo ter z ilovico po in velik pripomoček napredku. Kmetovalec ima torej dosti prilike, da si pridobiva znanja. Po kmetijskih društvih in s kmetijskimi listi izobražuje se lahko v svoji stroki. F. mešano zemljo. Katere trave naj sejem, koliko na oralo dobim njih semena M v na Primorskem.) Odgovor: Na oralo njive sejte 15 funtov lucerne, t t * ' funt bele detelje 12 funtov angleške pahovke, 8 funtov funt francoske pahovk funt svinjskega repa in Razne v ■ bibernelice. Semena dobite pri gosp. Andreji Lenarčiči na Vrhniki. reci. • t Vprašanje 19. Nekateri tukajšni vinogradniki so se Svež kurjak je najboljše sredstvo, da se tvarine, pričeli zanimati za ameriške trtre ter jih hočejo vzrejati katere se počasi zgrejejo, hitro vnamejo in zgrejejo. in po kateri ceni je dobiti njenih trt vrste kurjakom lahko narediš sposobno za gnojno gredo tudi „Izabele" ? (A v mokro Ustje, pleve, žaganje itd. Kurjaka ni treba ravno Odgo . Pr vzgojo N.) ukoreninjenih sadik „Izabele veliko vzeti, le dobro ga je pomešati med druge tvarine. * Ako po zimi, kadar zmrzuje J vlij v mišj luk nje na vrtu vode, zamrzne voda, in miši se poduš Kdor hoče imeti dobre in zgodnje zelene ) čas je se nihče ne peča, ker ;,Izabela" ni trdna proti trtni uši, če je tudi ameriška trta. Ako vašim vinogradnikom ni do tega, da bi dobili trtni uši kljubujočo trto, naj rajši sade druge vrste, ki so boljše nego Izabela. da jo seje Ako ni solnčne grede ob kaki južni steni J Vprašanje 20 Ob železnici in pri tovarnah je naj seme vzkali v kahi posodi, napolnjeni s peskom Konec januvariia meseca, če je sneg skopnel in zemlj tal prekoplji zemljo okrog d ker s tem jo zrahljaš, da more zrak do nje in do korenin, umoriš pa, kar je posebno važno, ličioke raznih škodljivcev, ki leže zapredene v zemlji. mnogo premogovega pepela, pomešanega s premogovim drobižem, katerega po mojem mnenji veliko premalo cenijo kot gnojivo. Naznanite mi svoje mnenje v tem « . Ali bi bilo koristno s tem pepelom > in sicer obziru gnojiti vinogradom ? deli Kdor je ljubitelj lepotne . Ali se ni bati, da bi nezgoreli premoga škodili trtnim koreninam in da bi pepel preveč ne sušil zemlje? Ali se sme rabiti ta pepel za rastline pelargonije, zelenjadne grede, da bi se s posipanjem namreč odstranje- njemu je prišel čas, aa jo začne razmnoževati. ta vali škodljivi polži in drugi mrčesi ? namen nareži potikovalcev in vsadi jih v looce, napol- pri Trstu.) (J. P. v B. njene s kompostno zemljo, ilovico in peskom. % Da kamelijam ne odpadejo cvetni popi poprši a im I Odgovor: Premogov gnoj je sicer raben kot gnojivo, majhno vrednost, in sicer toliko manjšo, zelo jih prav fino z vodo, kajti one zahtevajo vode ne le kolikor manj je čist. Proti lesnemu pepelu je 15krat do skozi korenine, ampak tudi skozi listje. 2okrat slabši. Poraba premogovega pepela za vinogradski » Ne preganjajte netopirj T Netopir je po podobi svoji grd, in zato ga ljudje, ki ne vedo koristnejših živali, pobijajo — 'h ) da ena naj gnoj deluje stoji velike več, nego je uspeh vreden. Fizikalno premogov pepel v zemljii in sicer s tem, da o — kmetijstvu v veliko škodo, dela zemljo bolj rahlo in suho, zato je raben po težkih Netopir je mesojeina žival in se živi ob gosenicah, me- in vlažnih zemljah kot fizikalno zboljšujoče gnojivo tuljih, hroščih, posebno navs in jih žre Po navadnih, katerih po noči išče Glede polžev po zelenjadnih gredah doseže se s pre kušnjah je dokazano, da en sam netopir mogovim pepelom že nekaj uspeha, veliko, pa vendar ne eno samo noč več 100 hroščev polovi Če preganjamo Se največ vrednosti ima premogov pepel kot nadomestilo netopirje, pač je očitno, da preganjamo najboljše varuhe mavca (gipsa), katerega pomladi pretresemo ob deževnem kmetijstva in vrtnarstva. Dolžnost umnega gospodarja vremenu na uže obzelenelo deteljo. C ki ima Vprašanje 21. Namenjen sem kupiti enoletno žrebe pa po zadnjih kolenih mehurje ali mahovnice napaka odpraviti in s čim? Lastnik pravi Ali se da ta na da je dobilo žrebe mahovnice samo od letanja 1 v pri Celji.) i Odgovor: Bolezen (A Kako se da ta bolezen vzrok in ali je nalezljiva Odgovor: Smolika odvrniti, kako zdraviti kaj (Društvo K. v G, na Štajerskem.) pada med groznične bolezni nastale vsled prehlajenja, ter napada navadno 2 do öletoe konje ali paka, katere omenjate Smolika je nalezljiva, in ker so skoraj vsi naši niso mahovnice, ampak mehurji, ki so veče ali manjše, ^^ato jo posebno pa gosulniški, okuženi po tej bolezni (udi skoraj okrogle mehke, navadno neboleče otekli pravijo, okrog členov ali po kitnih nožnicah. Mthurji se java toplote napravijo, kadar se kitnega mazila preveč pod kožo nabere zobe ali pa naš konj dobi. Razen nalez- ki se na- Ijivosti so tudi vzroki tej bolezni prehlajenje, hitra men in to üti, kadar mladi ride konj menjava ter se kitne nožnice preveč raztegnejo Ka se tiče mere. Dokler drugemu gospodarju v druge raz- ni smolika vzrokov, gotovo ja, da je mehkužna živina poseb nevarna, ni rabiti zdravil vržena mehurjem Sicer jih pa lahko pri čemur členi ali napravi pod- vse, > kite ampak pustite, da jo živina preboli, saj je nobena reč _ « Konja je imeti i.a toplem in mu dajati tečne ne ustavi preveč trpe. Najnavadnejši in lahke krme. Bula v škarjah naj se sama predre ni vzrok je prezgodnje naprezanje mladih konj, ali pa če Kakor je pa ni prerezati. Da se bula hitro predere, na-žrebeta preveč okrog letajo, posebno po pašniliih mokrotnih veže se kaj tacega na potih Mehurji se pa tudi naredc, ako se z ovčjo kožuho žival v hitrem teku bliskoma ustavlja, če si člen izvine hlajenja, mokrote, napačnih zd njo, kar toploto drži, in obveže Ako pa smolika postaja vsled pre- itd i. t Sicer ma pa vsak star konj, ki je mnogo delal nevarnejša > gotovo mehurje, zlasti če je dobival malo tečne Krme. Navadno mekurji ne bole, in konj, ki jih ima, zato ni nič manji raben, vendar ni lep praviti mehurje t pa treba nemudno živinozdravnika (Dalje prihodnjič.) po lepoto tudi obče je težko od-, ako no bole in človek ne gleda na potrebno. Ako pa vender hočete žrebeta in Podučne stvari. ozdraviti od mehurj priporočam Vam pa zelo, pre pustite zdravljenje izkušenemu živinozdruvniku kakšen kajti Zemljepisni in narodopisni obrazi mazač lahko naredi iz sicer prav nič nevarnih mehurjev kako drugo hudo in neozdravno bolezen Vprašanje 22, Odkar imam Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) kmetijske družbe imam veliko srečo pri reji. Večina ovac povrže dvakrat 150. na leto, žalibog skoraj samo ovne tega plem Odgovori na Vaša vprašanja. 80 pa odrasli neizrečeno hudi, bijejo se in trkajo, da se kar emlj trese in enega so uže umorili. Svetujejo mi ovne dati rezati ali popraviti. Ker pa o tem nimam no- izkušnje, zato vprašam : Ali jih je varno rezati in Waldecks-Plantu 1884. Pozno sem prejel Vaš list, to pa zato, ker me ni Napravil sem izlete na več strani. Popisati bene v kateri starosti ter ob katerem času? bilo doma. Vam hočem vse na kratko. Najp-eje pa moram od v G.) govoriti na razna Vaša vprašanj Odgovor Čud no se nam zdi, da v Vaših krajih Radi bi vedel kakošna ežnja ovnov ni v navadi, saj se tisti ovni. katerih ne naselbini. Keiskamma Keiskamma ali je rabimo za pleme ter jih režemo, veliko hitre debele opuščena kopanina Jaz naselbina, tako se naziva stara stanujem v samoti nad reko ) in se med saboj ne trkajo tako zelo kakor nerezani. Ovne lahko daste rezati v vsaki starosti in ob vsakem vremenu, da le ni premrzlo iu ne prevroče. Najbolje je rezati takoj mlade, t. j. 3 do 10 tednov stare. Taki dobe za Deset minut od mirovni sodnik policija. Navadno imamo bodo nekda še te vzeli. mene je tukajš Učitelj je ob enem tud okolico Blizu šole stoji po tri policaje. Sedaj nam drobne kosti. bolj fino volno in se radi debele. Ovnov publiki „Stelli Ta i. Gotovo ste kaj čitali o publika je nastala tako-l( novej Kjer ni težko in tudi ne nevarno rezati. kdor pa to delo se ljudstvo množi, nastane prej sleje pomanjkanj opravlja, mora seveda imeti potrebno vajo in izkušnjo. emlje, tako je tudi v Transvaalu. Vsak kmet ima farmo Vprašanje 23, Ali se dobe pri kmetijske družbi navadno 4.000 akrov obsežno No uže v Ljubljani sadike cd akacij? (J. B na BI.) Mnogi nakaj farmarji imajo veliko obitelj, a vsak sin hoče Odgo Družba nima na prodaj drugega drevja imeti svojo farmo jih vzeti ? Zato so se zbrali boeri nego samo visokodebelno sadno drevj v južnozahodnem kosu Transvaala, napadli dva sosedna črna glavarja in jima Vprašanje24, Pri nas se večkrat naredi našim konjem so nazvali „Stello emlj vzeli. Ta prisvojeni kosi v škarjah bula ne more o Čez vsled tega jim vrat zateče, da kar jesti nekaj časa se bula predere, in tudi iz Nova republik pa Angležem trn v peti, zapira jim pot v ranjo Afriko. Poslati hočej nosnic teče neka gešča. To bolezen imenujemo smoliko. vojno 1 da je bije. Zato bodo pobrali tudi vse policaj ker jim vojnikov primanjkuje. Toda Angleži bodo imel > f. f r f i / \ i k i 1 1» r i r f i » ft I I. r dosta in je posla, kajti Stella ima siloo oporo v Traasvaalu sploh vse zoper zloglas Angleže okolici keiskammskej stoje posamezne kaferske kolibe. Pol ure tudi ni Vedeti hočete, kakošna zverina in kakošni ptiči so v teh krajih. Zverine je zelo malo, ker ni pravega lesa, naprej je Waldecks-Plant paše, ki jo privabljala. Sem in tje zablodi ima tudi pošto Za WaldeckS'Plantom sta dva trgovca, eden posamezna antilopa v te kraje, ali kmalu preide. Drobnih '9 je pusto > in dvanajst angleščih milj naprej stojf Barkly, ki je glav ptičev je dosta, imajo dovelj zavetja po nizkih goščah. Po letu je tu mnogo lastavk, navadno so krotke in se neselbina za okolico. Se 26 milj naprej pa je Kimberley. dado rade prijeti. Ob Vaalu, kjer je dosta skal in gošče, vedeli, katera je najpripravnejša pot na klatijo se tudi pavijani. Po rekah žive razne ribe. Največ Radi demantovo polje, ali na Port Elizin, ali na zaliv delagojski. je neke vrste, ki jej vele „barbes"". Eno sem vstrelil, Preko zaliva delagojskega nobeden ne potuje, ker do ' tehtala je sedaj še ni dobrih potov po Transvaalu. Razen tega je \ 64 luntov. Flora ali cvetana tu siromašna. Kedar ponehava deževje, poganjajo zelo razne pobrežje zaliva delagojškega zelo nezdravo. zlasti cvetlice, ali kedar pritisne suša, kmalu je vsemu konec. Evropejcu. Mnogi so uže ondi legli v prezgodnji grob. Premožni naselniki goje cvetlice po vrtih. Prav dobro jim Najboljša in najhitrejša pot je od Southamptona do uspevajo, ker je obnebje ugodno razvijanju bilin. Ali Kapskega mesta, a od tu v Port Elizin od koder vodi ^reba je roke ljudske, če ne bi kmalti konec vzele, železna cesta do Colesherga. Navadno se spusti vsak Zanima Vas kako 80 osledili demante v Afriki po tem potu, zdravih krajih ker je Tudi najkrajši in cenejši, in vodi po To je kratka povest. Leta 1869 je našel nek črn pastir C s Kapskega mesta drži železna v kraj se Vaal v Oranj izliva, na ozemlj cesta do mesta, ki mu vele De-tar. Od tu se tudi kmalu Oranjske države, svetal kamen, ki ga ni nobeden poznal pride v Kimberley. Pozneje so spoznali v Hopetownu v Kapskej koloniji Okolica kimberleyska je peščena, žalostna pustinja, da je to demant. Dali so zanj črncu nekaj stotin ovac brez drevja in studencev. Sedaj so ustanovili delniško Kamen so poslali v London. Vele, da so ga prodali za družbo J ki bode s parnimi stroji dovajala vodo z Vaala 14,000 liber šterlingov. Tehtal je 83 k. Sledili so dalje 18 angleških milj daleč. Novembra mesca lanskega leta za demanti in osledili so jih ne samo ob Vaalu, temveč je kopal v Kimberleyskih kopaninah mlad Hrvat, Jurij tudi ondi J kjer je sedaj Kimberley, Oldu de boers ) Daborovic. Bil je čvrst in zdrav junak. Pred tremi leti Bultfontein in Dutoispa je delal blizu mene v Keiskammi. Pogosto sva se Naznanili ste mi tudi shajala in pogovarjala po slovanski, kar mi je bilo na morem brez skrbi vrniti da sem pomiloščen in se v Češko Res je to. Imam v vso moč ljubo in drago. Daborovic je hotel razstreliti z ^^ki uradno naznanilo, da me je Njegovo Velečanstvo dinamitom veliko skalo v claimu Kadil smodko Po nesreči je pala iskra na patrono, in nesrečnega mladenča cesar avstrijski pomilostil doe 25. junija 1881 Toliko na Vaša vprašanja. je raztrgala na koece. Pobrali so razmetane ude, položili v vrsto in zagrebli. Kedar Vam bode prilika, sporočite to njegovim ljudem. Take nesreče se prigajajo vsak čas-Beli delavci se ponesrečijo navadno pri strojih, ali pri strelu, črcCi pa pri posipinah. Vprašali ste v pismu, ob čem ljudje tu žive. Glavna • t 1 Vaš C. 151. Izleti hrana jim je meso. Kdor ima dosta zasluzka, živi kakor v Evropi. domačini. Mn.gi belci žive zgolj ob koruzi, kakor Waldecks Plantu 1884. Zmeljejo je na deb lo in skuhajo na kropu. Sedaj pa še kaj o mojih izletih. Septembra Taka kaša ali močnik je edina krana ubožnim belcem in vsem domačinom. Beli. naselniki meljejo koruzo z mlini, ki so podobni našim mlinom za kavo. V Transvaalu imajo tudi mline na vodi. Kafri pa zrnje tro v izdolbenem kamnu ali lesu. T domačini radi pojedaj tudi oagnjite stvari, divjačino, govedo, drobnico v slast. Zato pa tudi pogosto bolehajo. vse jim gre lanskega leta sem se spustil na pot. Najpreje sem pre-šel novo republiko Stello. Glavno mesto jej je Vrieburg. Do sedaj ima samo nekaj kolib in barak. Od tu sem potoval čez Taung. Mamuso, Lichtenburg in Zeerust. Prišel sem do gor dvarskih. Pokojni Petermann v Goti je priobčil v svojih listih ^ Geographische Mittheilungen", da so v gorah dvarskih osledili zlate žile. Koj se je Oraniska država m v primeri z drugimi kraj zemlja Grikvov ste siromašni . Ves ta prostor do malega je peščen ali kamenit, in nerodoviten. Lesa ni, vode malo. Včasih ne dežuje po devet mescev, in zato je vse po- oglasil Forster, član zemljepisne družbe v Londonu, in pobijal to trditev. Förster dobro pozna južnoafriški svet. vsega vkup je preživel 25 let v teh krajih. Bil smojeno Letoš leto je bil redno suho. Poginilo sem radoveden, kateri ima prav. Prehodil sem te gore, ali o zlatih žilah tu ni vedel nobeden. Potem sem se mnogo repov. Ljudje so s strahom gledali kaj bode, molili so in prosili dobrotno nebo, naj bi namočilo suho, ni delal, spustil Pretoriji. Znano Vam je gotovo, da aogleški dobičkolovci mlj Napovedan je bil spokorni dan, nobeden vsak je molil in se postil. uže dve leti obračajo pozornost na transvaalske gore, zlasti v lydenburškem okraju, kjer so tu in tam kremenni m I-t «« PL T i j" >» »o rt it' ^^ n* ■-.'.A m •« ■v " « ir • * "t. it zlatODOsni rifi. Angleži imajo mnogo denarja in ne vedo kam ž njim. Kakor je navada v takih zadevah, ustanpvili 80 družbo in izdali delnic za mnogo tisoč liber šterlingov. • ____4 Tuje novine so razglasile vse to za vrtoglavo početje, kazaje na veliko sleparijo, ki se je prigodila nedavno Naši dopisi. Iz Igubljane. v Indiji. Tam so tudi ob J zlato polj Zato sedaj mnogi glavničarji pazljivejši iu ne gredo koj na limance. Davorin Trstenjak Angleški dobičkolovci so pokupili » več farm v * I 9 Ijdenburškem okraju. Bil sem v teh končinah 1875. in v družbi nekaterih avstralijskih diggerjev. Slabo . Zopet vzela nam je neizprosna smrt enega najboljših Slovencev, Davorina TrstenjaKa. Po dolgi bolezni 1876. smo naleteli. Delali smo zastonj, plačali. umrl je ne le po vseh krajih, kjer Slovenci prebivajo T in po vrhu še do- ampak tudi drugod dobro znani, marljivi slovenski pi satelj prečastiti gospod Davorin Trstenjak, župnik v Leta 4 1876 sem bil v Eerstelingu, kjer je delala neka angleška družba. Ravno tiste dni je došel z Angleške dozornik, ki mi je povedal, da je družba uže _ _ _ 25.000 liber šterlingov zakopala. Prinesel je novih Starem Trgu pri Slovenjem Gradci na Štajerskem. Roj je bil v vasi Kraljevcih pri sv. Juriju na Ščavnici vembra 1817. vršil no obiskal ljudske šole pri sv. Juriju, do- icu in Za- gimnazijo v Mariboru, filozofijo v Gra I 25.000 s pristavkona, če no bode še nič, ustavilo se bode delo. grebu. bogoslovje v Gradcu in bil v duhovnika po svečen dne. 28. julija 1844 Služboval je kot kapelan Tudi na pokupljenih farmah v Ijdenburškem okraju v Slivnici, Ljutomeru m Ptuju, dobil 1850. leta. službo na mariborski gimnaziji kot učitelj veronauka, je družba uže postavila parne stroje. Ne vš se čisto slovenščine župnikom in novine nič, ali bode kaj dobička. In vendar podkupljene v eno mer trobijo po svetu o bogastvu v transvaalskih pri zgodovine sv. Juriju la na bil Ponikvi 1861 imenovaa m 1879. leta rifih ) da neskušene glavničarj ujeli. i • t * f Delal sem mnogo let v Avstraliji in dobro poznam ondotne rife. Ko sem toraj transvaalske rife primerjal z avstralijskimi, koj sem rekel, da tu ne bode toliko zlata, kakor se vpije. Ko je londonska družba poslala ljudij. da se prepričajo o bogastvu rifov, nalomili so pre- brisanci mnogo ton najlepšega kremena in poslali v pa župnikom v Starem Trgu, kjer je ljubljen od svojih župljanov do svoje smrti deloval. Njegovo vspešno de^ lovanje priznalo se je tudi na najvišjem mestu in Njega apostolsko Veličanstvo, naš preljubljeni vladar odlikoval ga oblastvo mu podelilo naslov knezo-škofijskega duhovnega svetovalca. Naš nepozabljivi Davorin Trstenjak pisate-Ijeval je uže kot dijak v vezani in nevezani besedi, je z zlatim križcem za zasluge in visoko duhovenska \B London. Ni čuda, da so se dali premotiti v Londonu, H* * to ne v slovenskem, ampak tudi v hrvatskem m kajti v poslanem kremenu je bilo primeroma še dosta zlata. Vse to sem dobro vedel ) ko sem bil 1875. in 1876. 1. v teh krajih. Ali vendar sem se sedaj spustil s Pretorije še enkrat v te kraje, da bi se z novega pre- j® P^^ ^^ nemškem jeziku. Pozneje pečal se je posebno mnogo 9-staroslovansko zgodovino in bil z mnogimi učenjaki v zvezi. Ljubezeo do slovanskega naroda navduševala ga ves «V % ? C - i ♦ k - pričal, kako je. Nisem se motil. Ni tako, kakor sporočajo čas svojega življenja, reči smemo,. «No- novine. Te gore so res od prirode bogato obdarjene z žrtvoval je svojemu ljubemu narodu svoji domovini. vicam" je bil nad trideset let najzvesteji in najplodovitejšl zunanjo krasoto. Tu je plodna zemja, dosta prekrasnega losa in vode. Zato je severni kos Transvaala pravi raj, južni kosovi, država Oraojska, zemlja Grikvov in velik sotrudnik. Priobčeval je pa svoje spise tudi v tinicah" , „Danici ilirski''. „Zori dalmatinski'S Drob- Slo n vönskem Glasniku'*', „VestniRu", „Kresu", Slovenski n> kos Kapske pa so gola, peščena pustinja, brez visokega lesa, brez studencev. Dalje na vzhod sem prišel do velikih gor limbobskih. Portugalski inženirji so merili železno cesto, ki bode spajala Pretorijo z zalivom delagojskim. Kedar bode dodelana, odprla se bode pot ne samo v Transvaal, temveč tudi v notranjo Afriko, in no bode treba truiiti se po neizmerno težavnem potu skozi suho južno Afriko. Lou-rengo Marques v zalivu delagojskem ima najlepše pristanišče na vzhodnem pobrežju afriškem. Tri dni sem ostal pri častitih inženirjih. Prijatelju^', „Slovencu" (celovškem), v knjigah „Matice Slovenske'' in drugih slovenskih in tudi nemških listih. Bog daj vzgledno značajnemu slovenskemu duhovniku in pisatelju večni mir! — Čast. gosp. Davorina Trstenjaka pogreb je bil danes dopoludne ob 10. nri. Iz Ljubljane udeleži se pogreba kot zastopnik narodnih poslancev in pisateljskega društva gosp ljubljanskega dr Sokola u 7 Vošnjak in kot zastopniki katerega član je bil pokojni, . Hanuš^ (Dalje prihodnjič.) starosta deželni poslanec Ivan Hribar in in Prosenc. Na krsto položila je „Matica Slovenska ^Sokol", pisateljsko društvo in drugi krasne vence. -Pri pogrebu peli bodo pevci ljubljanske čitalnice. J Državni zbor pričel je ta ponedeljek zopet svoje delovanje. Položaj nastal je nov vsled tega 9 da ! k je velik del opozicije namreč Nem poravnavo ter nima več povoda ako noče. v Češki sklenil predsednika dr. Poklukar, za podpredsednika trgo vladi sprotovati vec d pa izrekoma Čehom na Moravski ID Šleziji in pa železna logika pa Slovencem dognanih činov velj ne prepričanj da dopušča druzega . Perdan, za začasnega predsednika A. Klein. Katoliško politično društvo v Ljubljani se je ustanovilo in je prejšno nedeljo volilo predsedništvo, v kot to, načelo sprejeto na Češkem, po katerem vsak narod katero so bili izvoljeni • za predsednika: kanonik o vojih dnib vprašanjih odločuje sam, mora velj dobiti tudi za Slovence in za Čehe zunaj Češke Dalj K lun, za prvega namestnika: poslanec O. Detel a za druzega namestnika pa poslanec Fr. P o vse. razvoj položaja bode pokazal ali bode vlada skušala Koncert „Slavjanski"^. V pondeljek večer ob % 8. uri resno zvršiti svoj prvoten program in si potem zagotovi «talno in veliko večino, ali pa se bode srečnejo čutila v bil je J kakor se nam poroča z Dunaja 7. koncert p Slavjanskij-jev" v veliki dvorani hiše Musikverein-a. gu cr o anji med desnico in levico. Kolikor čujemo namerava 8edaj vlada parlamentarno delovanje državnega zbora dognati do Velike noči Poslušalcev čeno polno. bilo med je kakor vselej popred, natla- njimi nekaj ekscelenc in višjih in potem sklicati Češki deželni zbor v šitev onih točk poravnave, ki spadajo v področje deželnega zbora Od druge strani pa se čuje, da vendar le pride v raz-pravo načrt novega kazenskega zakona. Lakota na Kranjskem ljubljanske okolice, z * Notranjskega in nekaterih okrajev Dolenjske dohajajo že dalj časa nujne prošnje za izdatno pomoč stradajočim, katerim je silno deževje s povodnjimi v minulem letu uničilo vse poljske pridelke. Prošnja za državno pomoč. častnikov. A t Imenovanje pravosodnega ministra. Premeščeni so Sodnik vit. Strahl z Brežic v Ptuj, sodnik dr. Vovšek z Gornjega Grada v Brežice, Štefan Kotziantschitz f z Ljutomera v Slov. Bistrico, J. Jesernig z Loža v Ljutomer, dalje sodnijski pristavi dr. Vokaun s Kon- 9 jice in A. Doxat s Šmarja in dr. K ust er s Sevnice v Maribor. Za okr. sodnike je minister imenoval: pri- Mokronoga v Lož, A. Rot- stava Fr. M ik uša z schedel-a z Maribora v Gornji Grad. in za pri stave: • a vskultanta Ad. Kotzian-a v Konj ice, katera se je vsled sklepa deželnega zbora poslala do Ogrinz-a za Brežice, E. Markhl-a za Šmarje in dr. Roschanz-a za Mokronog. ~ Deželni odbor kranjski je dovolil podpora ko- ministerstva še ni rešena deželna vlada in deželni odbor ne vesta toraj s koliko svoto bode mogoče razpolagati pri podpiranji stradajočih. Začasno je deželni odbor prihitel na pomoč s tem, da je v ta namen naročil turščice in krompirja. Pričakovati je, da tudi vlada oa kmalo m povoljno reši dotično prošnjo ni prepozno J da na Zupanom prizadetih občin je drobno sestavljajo izkaze o številu katere nimajo ne več živeža in Dunaji dokler še priporočati onih oseb in rodbin tudi ne zaslužka. Pd posestnikih treba tudi omeniti, ali imajo za gnojenje in obdelovanje polja potrebno šte-vilo živine, oziroma po koliko jih imajo posamezni premalo stanjeviški podružnici, da naredi še peti poskusni ameriški vinograd, in sicer v Cateži, novomeški podružnici pa za dva taka vinograda. Krškem je bila dne 23. januvarija občinska volitev. Za župana je izvoljen g. Pfeifer, ža svetovalce pa gg. Dr. Mencinger, Fr. Gregorič, Jos. Pire, V. Ro- štohar, Ferd. Ženar, Karol Ženar, Rudolf Engelsberger in J. Dimec. 1 ker to dokazuje začetek propada posestev. - Okrajna bolniška blagajna Ljubljanska. dobi Novičar iz domačih m tujih dežel. šestih mesecev vbolelo je 453 blagajničnih udov izmed teh 404 moških in 49 ženskih. Koliko jih je obolelo na influenc ji je razvidno iz tega, da je bilo v jedinem me-^jecu januvariji izmed vseh doslej obolelih 453 udov 207 Izpla- Dunaja Prva 8eja državnega zbora vršila se mi ponedeljek ne da bila zbornica kazala spremenjeno lice Za naznanila predsedništva se razun bolnikov. Umrlo je 8 udov, med temi 2 ženski. čalo se bolniščine 2420 gld. 61 Rr. (samo meseca ja obljub r. Gr novovsloplih poslaccev, krologa umrlemu in pa naznanila, da Mat Duvarija 932 gld 46 bolniških oskrbovalnih troškov poslanstvo ni brigal nihče, videti je bilo pa dl oži toliko 458 gld. 20 kr.; voznine 56 gld. 80 kr., zdravniških troškov 1007 gld., za zdravila 616 gld. 83 kr., za mesec november, december 1889 in januvarij 1890 485 gld. 55 kr., pogrebščine 108 gld., za kopelji 32 gld. 95 kr., za terapeutične pripomočke 17 gld. 38 kr. in za obez- nino 15 gld. 70 kr., torej skupno 4733 gld. 47 kr. več skupin, pri katerih so se razgovarjali poslanci, deloma v 5 dvorani, deloma na zvunajnih hodiš čih krog dvorane. Tudi za utemeljevanje prvotnih predlogov brigal 86 je malokdo. cijske^a odseka Še le, ko je prišlo na vrsto poročilo peti o prošnji L. K r e s n i k a, ki J3 iil 1877. po nedolžnem obsojen na 8 mesecev težke ječe za odškodovanje. pričela se je živahna razprava, Trgovinska m obrtnijska zbornica v Ljubljani pri kateri je poročevalec J. Hren nadrobno vtemel;eval zborovala je minuli petek, ter je rešila točke dnevnega reda. Pri volitvi predsedništva izvoljeni so bili: za predlo or O peticijskega odseka, da se prošnja odstopi vladi s poročilom, da naj se na njo kolikor moč ozira. I i ». * • a i Poslanec Foregger prizadeval si je kolikor moč grditi Kresnik-a, ker je pristaš slovenske stranke na slovenskem Štajerskem in sedaj predsednikov namestnik v (pri kovo da naj se sklen m in ne oškodu celota strijska Av okrajnem zastopu, in pa opirati ooega S je na izrečepo željo Bismarku odvzel staša Foreggerjevega), kije pouzročil krivo obsodbo, pa to še boli razbremiti trgovinskega ministerstva iu čuje se, da ga posel namerava se mu je zelo slabo obneslo zelo srečno poslanec Vošnjak gaje zavrnil in vrh tega opozoril na Čudno pri- so v Sofij Bolgarska. Včerajšni dunajski listi poročajo prikazen, da so se ravno v Celjskem okrožji v kratkem času že našle t krive obsodbe. Steinwender prihitel je so se i v pravem času prišli še na sled zaroti, nameravala umoriti princa Ferdinanda in ministre kij Foregger-ju na pomoč, pa brez uspeha. Po temeljitem odgovoru poročevalčevem sprejet je bil predlog odsekov z veliko večino. Zoper vso navado bila je prva seja končana še ob pol in da zarote tudi po deželi. Razun majorja Panica dejali so v zapor še 6 oseb v Sofij Francija Temps u shod 29 ostro graja republikanski januvarija, ker so republikanci rabili ista brand in uri popoludne. Prihodnja seja je v petek, klubu levičarjev so poslanci Menger, Wurm- Tschok cjstro, nasprotovali češko-nemški srestva, katera grajajo pri konservativcih. Vladi pri jazni list svari republikance pred pastjo, ki je nasta vljena republikanski večini. n Paris u v kratkem zvršila prememba v ministerstvu poroča, da se bode poravnavi, o kateri je klubu poročal Plener. Uradna izjava o klubovi seji seveda vse to trdo zamolči. . Strah Nemcev na Štajerskem in v Sleziji pred posledicami poravnave je vsikakor dobrega pomena za boljšo prihodnjost Slovencev na Štajerskem in oziroma in Poljake v Sleziji. • 0 Načelnik budgetnega odseka Hausner odložil je na Belgija. Lens je končan Švica. — Delavski štrajk v jamah družbe de Bazelski kanton je sprejel novo ustavo z določbo, da mora narod voliti vlado za Čehe vlada Portugal. — Iz Lisabona se poroča, da je včeraj razposlala velesilam okrožnico, v kateri na- svetuje evropsko konferenco Sicer čelništvo in naslednik mu ima postati Z e i t h a m m vlada polna uljudnosti proti angleški pa je portugalsk Budgetni odsek ima sedai zborovati dan za dnem bodo sej v petkih in torkih J Dne t m zato v četrtek Amerika Z Waschington-a se brzojavlj da poda se cesar v Budapešt, cesarica s princesinjo Valerij podaste se tje nekaj dni kasneje. tam v ponedeljek pogorela hiša tajnika za mornarico Mr. Tracy-a. Štiri mrliče spravili so izmed njimi soprogo in hči ministrovo. Tracy-a med samega pa Ogerska zdravljenja Grof Julij Andrasy ki zavolj v Opaciji poleg Reke je nevarno bolan, skozi okno so nezavednega spravili iz pogorišča s pomočjo lestve. Druga omožena hči ministrova s hčerjo rešila se je s skokom zato se je sin njegov v ponedeljek odpeljal pa mati si je zlomila roko in hči se je teška Nemška Kakor poroča „National Zeitung u javil se je nemški cesar, kakor svoj f IZ poškodovala na Kaira. - gah Tudi trežaj je mrtev čas njegov oče z Wissm pisanje največjo ojstrostjo zoper potratljivo življenje in ošabno šalo vedenje nemških častnikov povodom uvrstenja kadetov odpelje dalj v vojno. Rekel je cesar: — Nemški kolouiji tukaj došlo _ « o, da se je zdravje Emin Paše bistveno zbolj da je že zapustil bolnico in da se meseca marcija zelo r m č ži vimo, v katerem se mora največje zahteve staviti do cega posebej. Častnik priprostost in se m o m e r n o s t dl ikovat Najnovejše vesti DUNAJ 1 dne m Vodja okrajnega gla Dalj jih je kraj veliko p o tr a t o veliko države prihajajo mu pritožbe, da častniki proti varstva Kočevskega, dr. Thomann pl. Montalmar imenovan okrajnim glavarjem, ministerijalni vi- postavno postopajo zoper jim podložne. Častnik pa ne sme biti brezoziren in ojster vojakom nasproti, temveč cetajnik Gustav del Cott in dr. Fran Hinter lechner pa za vladna tajnika na Kranjskem potrpežljiv in prizaneslj in od zahtevati več, kakor to nikogar ne sme kar mu je moč storiti v času ko se država tolikostransko častnikom dolžnost da napada J je tako v službi, kakor zunaj 7 gold Hektoliter — kr. Ljublj pšeoic turšice Žitna cena mi 29. januvarija 1890 dom 4 Id 6 ^old 87 kr 66 k soršice u službe, v vsakdanjem življenji po vsi moči podpirajo neki ravno na svitlo prišli knjigi polkovnika da je ranjki cesar Friderik, kot prestola- V Nikolsburgu najodločnejše podperal 55 kr rži 4 gold 71 banaške 4 gld. r. ječmena 4 gold. 39 kr ovsa 3 gold. 09 kr ajde 5 gold. 20 k Kromp StefFel-a se trdi, naslednik leta 1866 zahtevo kraljevo, da naj gre vojna naprej doli do Trsta. Bismarkovo glasilo ^^Norddeutsche Zeitung" sedaj ono poročanje popravlja s tem, da pravi, da je takratni kra- 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov V K ran j i Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Ijevič najkrepkejše in vspešno podperal zahtevo Bismar- 44 kr 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr Ajd 4 gold 22 k Sen 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog Odgovoru iurednik: Oustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki