J ist 43. rr v • lecaj XLVI. I i narodne i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jen 90 kr., pošilj za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr četrt leta po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 24. oktobra 1888 Obseg: Nepotrebno zlo. Iz deželnega zbora. Razdelba skupnih zemljišč. Naši dopisi. Novičar. Nasledki „šnopsa u Zemljepisni in narodopisni obrazi. Gospodarske stvari da se nam to posreči poznati moramo zlo tudi popol- noma, poznati pa tudi pomočke, katerih se nam je po Nepotrebno zlo. služevati. Kdo pa je vendar kriv nizkim živinskim cenam? Pustimo vse vnanje vzroke in pometajmo najprej Kolikokrat se prigodi, da pride kmetovalec v de- Pre(l svojim pragom, poglejmo na naše živinske semnje narno zadrego, iz katere se drugače ne more izkopati, in v naše hleve opazujmo dobro in slabo stran živinorej nego če proda to ali ono reč! O manjših potrebah za- ln opustimo slabo ter poprimimo se dobrega dostuje skupiček za žito, kako živinče ali pa za les, o Po semnjih nahajamo različno živino i prav slabo večih je pa tudi treba odprodati njivo, travnik, gozda ali kaj drugega. Vsakdo mi bode pritrdil j del kako važna taka prodaja, in kako trezno je treba premi iu prav lepo; vendar je prav lepe navadno jak Slabo žival vado. j malo. posebno če ima kako grdo napako ali raz- hoče kmetovalec na vsak čin spraviti iz hleva sliti, predno se proda ta ali ona reč. Kolikokrat proda Goni jo toliko ča po emnjih, da se mu jo posreči gospodar za majhne potrebe del posestva prav po ne- prodati. Tacih izrodkov najdeš na vsakem setnnji, Kdor pa potrebuje denarja, proda navadno tisto žival, ki mu potrebnem! Zadostovalo bi morebiti kako živinče, ki se laže pogrešalo, ali kaj drugega. Drugokrat pa proda največ vrže, da se vsaj za nekaj časa odkriža nadležne v hudih stiskah, hoteč rešiti zemljišče, zdaj to zdaj ono, ^ore pomanjkanja. Od tod lepš da bi se otel pogube. Gozdno drevje se redi, število po mnjih. In kupčija? m slabej in pr* , žival lep živali živine se manjša, polje slabi, in vse skupaj životari proda in tem ceneje; lepa žival pa dobi hitro tem teže se kupca, prav uborno dalje in le prerado pride slednjič na boben, ki odšteje tudi rad lepe denarce za njo. Pa oglejmo si T obeh slučajih ravnalo se je napačno. — Edino pravo tudi kupce J? Tirolec, Korošec in tudi Lah ti delaj sredstvo, da > o» s izkopljemo iz takih zadreg za vselej, kupčijo/' pravijo naši živinorejci; kadar je teh na semnji » je napredek. Ta naj nam zabrani vsako nepotrebno proda se žival > če količkaj lepa; ako pa teh ni ? razkosavanje zemljišč in naj nas uči takega kmetovanja, krat se pa malo proda iu slabo; da bodemo imeli pridelkov vedno toliko nad domačo pobere mesar." Res je tako. Toda ni ta kar je pitanega 9 škoda ajboljše potrebo da nam bodo pomagali iz vsake zadrege s trdni u krne- živine, da gre iz dežele? Zakaj ne ostane doma? Potem mora propadati živinoreja! Da škoda je in ni je škoda, ta namen dosežemo, skrbeti moramo, da Jasno je, da je najlepše in največ lepe živine v tisti stroške kolikor mogoče zmanjšamo, dohodke pa pove- deželi, kamor hodijo najbolj po njo. Živinorejo tedaj kratka: napredujmo tako, da postanemo tovalci! Da čamo. Ker bi bilo preobšir ozirati se na splošno km tudi lahko cenimo tudi po izvažanj veči izvoz, tem lepša je najbrž živi v tuj dežele Cim tijstvo, oglejmo si samo našo živinorejo. „Daudanes tudi z živinorejo ni nič. Včasih se je vsaj za živino dobil kak goldinar, ali sedaj tudi ta nima cene. Kmet je trpin, pa nna v dotičnem kraji; malo lepe živine, prišlo bode malo tujcev in še ti izostanejo počasi deželo z lepo živino prihaj torej nogo novcev iz tujih dežel Kje pa ni lep ži kmetje revež, s kmetijstvom ni nič!" Tako tožijo kme- vine, tam tudi ui skupička. Prodajajmo zatorej živino tovalci vsi vprek in povešajo glave. Temu je res tako. tujcem Ali s samim moledovanjem ne pridemo nikamor; treba imamo er pa želi tujec lepe živ Škoda, velika škoda lepe treba je ? da govedi lepih žrebet je zlu priti do korena in je izrovati. Ako pa hočemo, ki nam jih pobirajo tujci. Tukaj je tist trn, ob katerem 343 ali one živine. Vedn se jih toliko obode! Po hlevih naših mnogokrat temnih, zaduhlih in mokrih stoji nam veče ali manjše število te nekaj boljše, nekaj pa slabejše. Ali kadar se odločujemo za prodajo, odberemo skoro gotovo najlepšo. Ako pa pride kupec v hlev, pregovori nas, da mu prodamo prav gotovo najlepšo žival. Pri je Razdelba skupnih zemljišč. in uredba dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (agrarske operacije). Deželni zbor kranjski se je že prej ko pred 20 leti vsem tem pa bode izkušal najti na njej toliko napak, Pečal z vprašanjem, kako bi se skupni pašniki razde- da mu jo damo na zadnj za ekaj goldinarjev cenej ljevali na primeren način kmetijstvu na korist. Ali Nesnažna žival vidi se vselej slabejša, nego pa je v načrt dotičnega deželnega zakona, katerega so takrat resnici. Na ta način nam gine podloga, na katero naj bi se naslanjal napredek v živinoreji. Spominam se tujca, ki je po vasi iskal lepih krav 8 teleti in jih prav drago plačeval in vse pobral. Sedaj pa ga ni več, ker ve, da takih živali ne dobi. Kmetovalec, ki je imel kobilo, in katera mu je dajala lepih žrebet, prodajal jih sklenili, ni bil potrjen. Še le v zasedanji deželnega zbora 1886/87. se je ta stvar uredila na podlagi državnega nov načrt de- zakona dne 7. junija 1883. 1. in dobil želnega zakona tudi potrditev z Najvišjim odločilom z dne 26. oktobra 1887. 1. Ta zakon, ki je proglašen v deželnem zakoniku je leto za letom tujcu za drag denar, a noben domačin 1888., št. 2. pa se ne tiče samo razdelbe skupnih paš- si bil pridobil dobro plemensko ko- nikov, ampak zadeva, kakor tudi prej omenjeni državni ni se zmenil da bilo Čudili so se le visoki ceni, pripuščali pa še dalje zakon, razdelbo skupnih zemljišč o obče in uredbo svoje slabejše kobile. Kdo torej je kriv, da je živinska kupčija slaba? Ali nismo krivi tudi sami?! Čemu prodajamo najbolšo živino tujcem, potem pa čakamo leta in leta, da se nam slučajno zopet rodi kako lepo tele ali žrebe, da je zopet moremo drago prodati. Prvi pogoj uspešni živinoreji je lepa plemenska živina. Arabec ne proda dobrega konja za noben denar, zato pa ne najdeš nikjer tako lepih tako v tako: prostorni skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (agrarske operacije). Izvršilna ministerska naredba k temu zakonu je prišla na svitlo v deželnem zakoniku 30. avgusta ob jednem z razglasilom deželnega predsednika na Kranj- skem, s katerim se je določil prvi september 1888. kot dan 1887. j katerega zadobi deželni zakon 26. oktobra svojo veljavnost. 9 Kot oblastva v stvareh „agrarskih operacij u po- trajnih konj kakor pri njem. Delajmo tudi mi slujejo pustimo za pleme najlepš živali j imejmo jih v zapriseženi c. kr. krajni komisarji za agrarske svetli zračni in nevlažni staji in dobro jih oskrbujmo, in v nekaterih letih imeli bodemo poln hlev take živine, da jo bo veselje gledati. Nič več nas ne bo operacije" (do sedaj sta postavljena dva. jeden v Ljubljani, drugi v Radovljici); 2. „c. kr. deželna komisija za agrarske operacije" skrbelo, kako bi žival prodali, saj bo vsako živinče lepo. v Ljublj Lepa žival pa se vedno lahko in drago proda, ne da bi ani, kateri je načelnik deželni predsednik; c. kr. ministerska komisija v poljedeljskem mi- je bilo treba Bog ve kam gnati; kupec poišče je sam. njsterstvu na Dunaji. Dobremu blagu ni treba kupca iskati, ampak kupec išče oktobra dobrega blaga Ž pa, ki zadostuje našim zahtevam 1887. ki nam bo dal za ni je treba prodajati za vsak denar, da se je le iznebi Opitajmo jo in prodajmo jo mesarju njo, kolikor Izgovor vredna da drugače ravnati v sedanjih slabih okoliščinah mogoče ta jalov Ako prodamo letos lepo Po določilih deželnega zakona z dne 26. . in izvršilne naredbe smejo se razdeliti zemljišča, glede katerih ali med bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami ali nekdanjimi podložniki, kakor tudi m6d dvema ali več občinami obstajajo skupne pravice do njih posesti in uživanja, ah kravo in si pomoremo iz zadrege, kako pa bo prihodnje leto itd.? Potreb imamo vedno, lepe živine pa ne. Pomagati si moramo drugače. In ako nam je druga leta mogoča bilo. katera vsi ali samo nekateri občani jede občinskih oddelkov, sosesčin ali podobnih deljskih zdrnžeb (vrst kmetov, posestnikov ali več polje-hiš s drugače si pomagati, zakaj bi nam letos ne singularistov iu dr. Pustimo torej najlepšo žival za dom, in v prihodnje ne pridemo zaradi živine več v zadrego. Nihče ne bode potem rekel: Ta žival moram prodati, saj mi tako nič ne koristi. Prodam jo sicer nerad, ali prodati jo moram; denarja je treba ! Sedaj se pač tako godi, ali to je veliko zlo, ki je pa popolnoma nepotrebno. Kdor ima lepo živino, vredna je posebno ustanovno pravico, skupno ali premenjevalno (drug za drugim) uživajo vsled tega, ker so sami osebno soudje, ali ker se kot soposestniki štejejo za soude, ali ker so so-upravičenci glede spolovinskih ali premenjevalnih zemljišč; vsak čas mnogo. F. zemljišča, katera se kot občinsko blago (ne občinsko premoženje) po določilih občinskega reda uživajo skupno; . zemljišča, katera so se v zvrševanji cesarskega patenta z dne 5. julija 1853. 1. (drž. zak. št. 130) od- 343 stopila, da so zdaj v posesti kakšne vasi, občine ali kakem c. kr. notarji, da jo takoj pošlje načelniku de skupnosti upravičencev. Razdelba skupnih zemljišč je ali glavna razdelba ali nadrobna razdelba. A. Glavna razdelba skupnih zemljišč, to je njih razdelitev. 1. med bivšimi gosposkami in jedni in občinami ali bivšimi podložniki na drugi strani, ali želne komisij Prošnja mora obsezati: vsaj ozemlja splošno oznamenilo dotičnega skupnega > dozdevno število neposredno udeleženih imena prosilcev. med županijami ali občinskimi oddelki > ali . med županijami ali občinskimi oddelki na jedn in med poljedelskimi družbami (med vrsto kmetov, po sestnikov hiš s posebnimi ustanovnimi pravicami, Deželna komisija skrbi za to, da se prošnja po političnem okrajnem oblastvn, po krajnem komisarji ali po posebnem odposlanci v toliko dopolni in pojasni gularistov in dr na drugi stra sin se mora zgoditi v kolikor je potrobno, da jo more potem pretresovati sama. na prošnjo (provzročitev, provokacijo) te ali one zgoraj navedenih strank, med katerimi je zvršiti razdelitev. Kadar izhaja provzročitev (prošnja) od nekdanjih podložnikov, od kakšnega občinskega oddelka ali kakšne Da pa more deželna komisija, oziroma da moreta krajna komisarja svoje delovanje kmalu začeti in brez zamude nadaljevati, zelo bi bilo želeti, da vlože vse stranke, katerim je za razdelbo ali uredbo skupnih poljedeljske družbe, treba je k temu najmanj polovice vseh do skupnega uživanja upravičenih nekdanjih podložnikov, oziroma članov občinskega oddelka ali polje- kaj mar deljske družbe. Prouzročitev, ki izhaja od kake županije se mora opirati na sklep občinskega odbora, katerega je potrdil deželni odbor. zemljišč prošnje. Kako je prošnje zgoraj povedano. kakor hitro mogoče dotične svoje narediti in kje jih vložiti, je Prouzročitev v imenu občine ali občinskega od- Podučne stvari. delka sme uradoma vložiti tudi deželni odbor sam. B. Nadrobna razdelba skupnih zemljišč, to je nadaljna Nasledki v razdelba pri glavni razdelbi pripalega skupnega 77 snopsa u deleža, ali skupnega zemljišča v obče: 1. med nekdanjimi podložniki, ali med člani poljedeljske združbe (vrsto kmetov > posestnikov hiš i. dr. t.), ali med soupravičenci do spolovinskih iu premen- (Dalje.) Petelinčeka je zaklala. Srečna je družina, katero vladata pošteni gospodar in dobra gospodinja; srečnejša je občina, katera ima na krmilu nepristransko, skrbno in vestno poglavarstvo; jevalnih zemljišč se zvrši samo na prošnjo (prouzročitev), najsrčnejši, da, presrečni so pa oni otroci, katerim je katera mora izhajati najmenj od polovice vseh upra- mili B°g dobrege krščanskega očeta ter skrbno, pobožno vičencev do skupnega uživanja. mater dal. Prouzročitev glavne razdelbe ne obsega v sebi Presrečna zares taka hiša, v kateri poleg modrega, prouzročitev nadrobne razdelbe; nadrobna razdelba se previdnega in krščanskega gospodarja sovladuje tudi se zvršila stikoma z glavno blaga, mila, krotka in pobožna gospodinja in družinska mora aKO želi da razdelbo, izrekoma prouzročiti. Jednojne ali singularne razdelbe mati. to oddelila in Pokojni vladika blagega spomina, A. Martin Slomšek izobčila jednega ali več pravičencev ta da ostali Pisal Je> ^e se ne leta 1862. v svojih »Drobtinicah" soupravičenci ostanejo v skupnosti, ni možno prouzročiti po tem zako in prepušča se posameznim soupravi o pravi pošteni in dobri krščanski gospodinji družinski materi tako-le: čencem doseči tako poravnavo po določilih XVI. poglavja. II. dela občnega državljanskega zakonika. Uredba skupnih pravic, katere se tičejo uživanja in oskrbovanja prej omenjenih vrst skupnih zemljišč, n zvrši se tudi navadno same na prouzročitev in v nekaterih določenih slučajih po uradni poti Kadar hoče najmenj polovica vseh do skupnega uživanje upravičenih zahtevati glavno ali nadrobno razdelbo, ali uredbo, tedaj je dorič i o prošnjo vložiti ln v hiši obrača Se žena domača; Vsa skrbna zna mati Vse dobro ravnati: Učiti fantiče, Svariti dekliče; Od zore do mraka Ma dost poslovanja: 'zda pismeno ali dati ustno na zapisnik pri političnem okraj- v Ljubljani in v Radoljici tudi pri do- nem oblastvu Skoz njo še Dobiček moža.41 » resnici kaj laskave besede, kakoršnih je pa tudi tičnem krajnem komisarji), pri kakem advokatu ali pri dobra krščanska podinja in mila družinska mati po * 341 pol redna Da pač ljubi Bog naklonil vsaki slo- Heleno. Ta grda baba, privedli je dobro Heleno pola venski družini tako blago gospod » alim otročičem goma vražjemu pijančevanju „šnopsariji .4 nekak raj pa ob enem skrbno in ljubeznjivo mater! bi se potem slovenske pokrajine spremenile. Taka blaga gospodinja in miia družinska mati bila je o svojem času pri Birtovih v Zalesji. Kedo ni poznal vrle ženke Helenice, prave krščanske soproge skrbnega gospodarja Gregorja na Birtovem posestvu? Bila je do poslov krotka in ljubeznjiva, od jutra do večera je bila ob koristnem delovanji neugnaua; red in snaga bila sta Zapeljana reva se te strasti nikoli več odvadila ni. Hišni, preje tako uzorni red, je pri Birtovih kmalu potem popolno prestal in zginil; družina in otroci bili so pa vsi zauemarjen redni, spoutikali so se Pi tako krotki, sražni in nad slabim in grdimi izgledi , Med svoje matere in so, osobito manjši, nekako zdivjali, tem je Bog dal še enega malega in zadnjega otročička in Heleni. Helena je tudi ob tej priliki nepre v tej hiši povsod na svojem mestu Vsa druži drugi težaki dobivali so vedno zadostno tečne, dobro kuhane hrane; delo odmerjeno bilo je pa tudi vsakemu posabej po njegovih močeh; preobkladalo in z preobilnem delom se nikdar nobenega ugonobovalo ni. Ako je kedaj kdo iz med družine domače kaj obolel, bila mu je Helena sta • • jej in skri šnopsal grda Plahtače .; da Beta to zamogla, posk bela ma. Ta zapeljana mati pričela je za pijanostjo noreti svojej norosti bila bi večkrat svoj otroka kmalu same ljubezni udušila, tako se ga je oklepala in pa tudi zanj po cele d ga k sebi pritiskala. Večkrat se aeve zmenila ni. Ob takih pri- prava milj sestra; postregla in zanj skrbela je likah otroče samega gladu in nesnag se kar drlo tako lepo in ljubeznjivo, kot bil bi njeni lastni otrok svoj pijanski norosti videla je ubog lena ečkrat kovrstne živali in živalice okolo sebe na pravo krščansko *aue, tam mačke izrejo in odgojo lastnih otročičev ju pesj drugje zopet kače, gadje, kuretnina, petelinčki Prav posebni pozor obračala je pa ta blaga žena \n skakati: tu so bile miši in ped svojih. Bili so njeni otročiči uže po zunanjem od druzih vaških otrok ločeni. Nikdar niso bili umazani, razkuštrani itd palic Večkrat je ob takih trenotkih vzela v roke metlo ? nož ali kako drugo orodje, s čemur je neusmilj ali raztrgani. Vsako malo hibo je skrbna Helena na mahala po dozdevnih živalskih prikaznih obleki prec sama popravila in zakrpala. Kakor hitro je Prigodil se ko ie tako z nožem besnela in je kak njen mali otročiček kramljati pričel, pripovedovala bi]a sijajno ravno sam v sobi da mu je uže dobra mamica prav po otročje pnprosto o tam v kotu v zibelki joKati. Zaupij ljubem Bogu in ga kmala privadila moliti in ročice Bogu sklepati. vedno v najlepš dobrim možem živela je prva leta otrok petelinček! Sedaj te pa imam; sva uže skupaj pričel : ..Ki mali mi eč kri slogi mi 5 edinosti in ljubezni Bila ? iu zakolje lastneg ne boš otroka Še mesarila in z em krvavim nožem obdelovala mu pri vsem pr desna roka on jo je pa tudi ubog Gregor od ojih del dospel na dom ga Je ko divjim kot zenico lastnega očesa, varoval in ljubil. Zares pre- hrobotom se nesrečna reva nad njim zareži „Maleg srečni zakon prav po volji božji bil je to T • bilo skoraj srečnej hiše in družine kot bila je o svojem petelinčeka sem uže, sedaj bodem pa še orodjem tebe u te se zak vsa besna z času Birtova v Zalesj Žal j da pri Birtovih ni vselej tako ostalo ta peklenska pošast in oče vsega atan, zlega ne more trpeti Prestregel jo je sicer, a zarezo-raLO ni levo roko srečuim orc tako nesrečno proti njemu > da j dobil hudo Z £ ubij revo Heleno odvedli 80 V norišnico; nikj nič dobrega in poštene Prav dobro ve ta strezn la se ni več iu je kmalu potem mrla Ubogi ostudna nesnaga, da osobito ženska ; katera bil prej uzorna in dobra ako jo enkrat v 8 V O0 G je po-u reže sod vlovi, postane trdovratna nepoboljšlj Gregor imel je pa zavolj preiskav . Pokaži strog >raviti; iu ostra te nesrečne trajala je precej ča gode še se bila J pa sodniki so spoz Res je pa tudi da moški, naj se še tako v dobrem da ubog nesrečni Gregor pri vsem popolno nekriv prizadeva popolnim biti, ne bode dosegel tiste stopinj do katere dospe žensko bitj sprotno je tudi resnično da če jo ženska enkrat na napačno pot za- vozi > potem dere z vso silo v brezdno pogube obena spustili so ga. Tako je zc ugonobil uzorno naredil morilko lastnem pet peklenski strup šnops v Zalesj pod in družinsko mater ter jo reč več je ostaviti ne more spriden in hudoben Moški, naj bode še tako a, tudi straš Razdejal gled otrok hiše Gotovo britko in red vendar ga ženska spridenk trdno premoženj in slednjič nakopal blagemu razdeval preje gospo v tem obziru navadno daleč nadkriljuje. o kalerem smo uže velijo slišali darj Gregorj še soduijsko preiskavo ? Katera bi bila Plahtač, pravi izvržek človeštva vsem sprideua Beta. » bil je a nadkrilovala ga je silno v zanj kmalu postala osodepol Gorj toraj sem šnop jen i še veči gorje pa onim kateri tekoči strup dru gim v pogubo zalagajo zvijačo pohujšala izneverila je preje tako uzorno in izgledno gospodinjo in družinsko mater (Dalje prihodnjič.) pravo peklensko in satansko in svojemu dobremu možu Gregorju 345 Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje) 88. Na Siciliji Sedaj ima Sicilija devet mesecev v letu strašno vroči-no, in nobene sence. Nasledki so grozni. Ker ni gozdov, ne 89. Ob poljedeljstvu v obče. Na slovan^kej misi ste dve svetinji, ena je sol a druga je kruh. njima je obstanek in zdravje našega telesa. Narodni pregovori nas sto in stokrat spominjajo blagostanja, da ni pomanj- ? aa ie O kanja v kruhu osnov našega in lakote, kjer je kruh. Vsakdo to dobro ve * more se voda nikjer nabirati, toraj dere v premnogih lijakih v struge, reke se napno in pobiraio prst in setev seboj. To traje po kake dni, potem začno vpadati. prihajajo z gozdov, Zakaj? Ker pritoki in potoki, polagoma vsahnejo, toraj reke ne dobivajo redne nove vsakdo se je premuogo potov o tem prepričal. Zato nam je lehko razumeti, da si Slovan ni mogel izbrati boljših darov božjih od kruha iu soli, s katerimi milega tujca na pragu svoje hiše pričaka in pozdravi. Imamo na stotine vrst hrane, ali nobena ni tako vsakdanja, nobena ni tolike vrednosti in važnosti za vode, zato opešajo. Tisto malo vode i kar je še imajo > pa začne zastajati. Ob takih mlakah se razvija kužnina. ki provzročuje bolezni. Ob vročini zemlja nima potrebne vlage, brez nje pa setev ne more uspevati. najhujše kulturni razvoj ljudstva, kakor kruh. Vsem narodom je kruh vsakdanja hrana, in kar je najpoglavitejše, v kruhu je izvir in početek vsega napredka in vse kulture. Dokler človek ni kruha poznal, potikal se je po svetu p o ztr je to, ker se tudi prst in odnaša Dokler namreč o ubija z n)iv. Veter jo pobira kot lovec ali pastir. Ali kedar je začel vzgojevati voda prst zmaka, tedaj je tarice, pustil je pustolovno življenje, ter se je držal ku težka in se drži ssale, ako tega ni, in jo solnce, tedaj 1 e posuši prehudo žge in zmelje v prah, in kedar veter rišča ali ognjišča, okoli katerega se digovati sleharni napredek. sedaj začel vz potegne, vzdigne jo in odnese. Taka je tudi v Perziji, v Siriji, v Palestini, in po vsej severnej Afriki. Vse te pokrajine, ki so bile nekdaj Vzgoj žitaric je obdržal nomadska plemena na tako rodovite, kažejo gola rebra. Prav to se pokazuje dosti očito tudi na Španjolskem, lenjej Italiji, na pa Grškem in v do-tudi na južnem Francoskem je uže enem istem kraju, ter jih polagoma odvračal od nego-tovega lova. Ce tudi so se sprvega taka plemena selila s kraja v kraj, da dobe rodovitej^e zemlje, vendar se je preje ali sleje konec naredil takemu selenju. (Dalje prihodnjič.) dobrega sveta. Te tajne sile pri- otrpnil marsikafer kos rodne delujejo tiho n malo po malem, ali delujejo neprestano in grozno. Pustinja čedalje bolj sili v kulturne pokrajine, in jemlje prostora evropskim stanovnikom. Res je še dovoli sveta v Ameriki, na Kaplandu in v deželnih zborov. Avstraliji, ali ti kraji se niso prirejeni za evropsko obrazovanost. Tudi se ne zna, ali se bodo dali do celega prirediti Pod plivom ondotnega podnebj Deželni zbor kranjski. pridržkom kasneje dopolnitve našega poročila seje spreminjajo omenjamo danes izmed prejšnjih sej pred vsem evropski izselje duševno in telesno, zato muogi mi- XVI. minule sobote, ki je trajala od zjutraj 9. ure do sleci mogla ustaviti dvomij f da bi sedanj opska obrazovanost 3/42 popoludne, posebno za to ker bil pri tej seji v ndi uspevati in dalj se jati. Treba toraj razpravi proračun deželnega zaklada za leto 1889 dalj čevauje evropske zem če propade polagoma tudi cvet evropske obrazovanosti strah pa imajo večinoma nemški učenjaki in mislec ne Ta Ta točka, ak na dn redu stavlj na zadnje mesto, obravnavala se je vsled posebne sklepa Ker je navada pri vseh zborih, da se pri razpravi Gotovo pa je to, da sili pustinja v Evrop gublj njen se pokazuje prav očito še kedar jej sam človek na roko gre ljudstva niti njega vlade skemu dajmonu, i ne ). Po- ondaj, o niti prva. proračunov opozicija kaže v nosti s tem, da kar spretnosti moč ojstro in strogo večine, pričakovati ne del jezov pustinj vesi J kje er mu ne grade pota z zelenim ne čuvajo rodovite prsti solnca, viharj in gospodarstvo pri tej priliki zastopniki slovenski narodni videzno ali nespret-prerešetava bilo tudi. da bodo velikeg posestva večini deželnega zbora ter dokazovali ,,kako pogubonosno je padli vsaj na-za deželo nalivov, ondi dobiva pustošeči daj oblast čez deželo, njeno gospodarstvo", toda nič tega in ničesar takega se Mnogo se je uže zamudilo v orijentu, v Afriki mudilo ni čulo. vselej. Ali v Evropi bi se dalo še to in ono poravnati Splošna razprava je sicer trajala krog ur m Razvijajoče se prirodoznanstvo nas poučuj v marsičem vdeležili so se je: poročevalec dr. Moše, odbornik Desch- kako povišati, pomagal olajšati. se dala opešana zemlja poživiti in plodnost jej mann m zopet Detela, Murnik, Schvvegel. Suklje, apredujoča tehnika nam po raznih pri Vošnjak in konečno zopet poročevalec dr. Moše, s katerimi si moremo obdelovanje vsestranski opozicija omejila je svoje nasprotovanje na to > toda da je deželnemu zboru očitala, da privoleva deželnemu odboru 346 preveč pavšalnih, trdeč, da je to v nasprotji z navodom za deželni odbor. S tem očitanjem pričel je poslanec Deschmann in kasneje pritrkaval mu je baron Schwegel. Ko je pa večina spoznala da manjina noče priti iz svojega zatišja, udarila je sama pj nji in priznati se mora, da je poslanec Šuklje manjini posvetil s pravo svetilnico in ji zagodil na prave gosli in to dobro pri zavračanji očitanj, posebno odlično pa pri obrambi del-nega gospodarstva za čas zadnje volilne dobe, v kateri je gospodarila slovenska narodna večina. Pri glavni bitki bila je toraj tako imenovana „uemška stranka" na Kranjskem po vsem premagana. Druga pomenljiva točka dnevnega reda bila je kranjska gimnazija. O tej poročal je poslanec Detela rezko in odločno, kakor predmet zasluži; glavni zago-vornik obstanka tega zavoda pa je bil poslanec Klun, ki je pred vsem s hvalevredno odločnostjo zavračal v Kranji razširjeno natolcevanje, kakor bi slovenski poslanci obstanek tega zavoda branili, samo navidezno potem pa je navajal iz poročil vodstva gimnazije navajal stvari, po katerih se res ni bilo čuditi, da je minister zaukazal razpust. Zbornica je strmela čuti taka razkrivanja pravih uzrokov, in ugovor šolskega nadzornika Smolej-a, ki je bil obrnjen zgol zoper zatožbe Klunove, ni mogel zbrisati slabega utiša. Nemška opozicija velikih posestnikov glasovala je tudi pri tej priliki zoper daljui obstanek Kranjske gimnazije in to je pomenljivo za vso gorenjsko stran, zlasti pa za Kranjsko mesto. Se daljna pomenljiva točka bila je prošnja kon-sorcija za kamniško železnico, da bi dežela prevzela še za 30.000 gld. glavinskih delnic. Opomniti je, da ima to biti prva krajevna železnica na Kranjskem, opomniti dalje, da ima služiti v prvi vrsti erarični tovarni za smodnik v Kamniku, to da od strani osredne vlade skušalo se je le krčiti že pred dane obljube našlo se pa ni podpore ne v ministerstvu notranjih zadev, ne pri vojnem ministerstvu, pri trgovinskem ministerstvu pa le zelo malo. Tako je nastala nevarnost, da mrtva ostane prva krajuo-železniška črta v deželi. Deželni zbor privolil je toraj prevzeti še daljnih 20.000 gld. glavinskih delnic. Pri drugi točki duevnega reda obljubila se je, seveda pod sedaj nikakor ne spolnjenimi pogoji, tudi primerna deželna podpora. Druge točiie dnevnega reda bile so manjega pomena. ' J i - f JL feC- . 1 -1 .v':~V if " ■ ** "S V . •■ »'"-^ ' Koncem seje napovedal je deželni glavar prihodnjo, kakor se je bilo nadejeti, zadnjo sejo tega zasedanja na ponedeljek zjutraj ob 9. uri, pri kateri imajo se obravnavati vsi sedaj še nerešeni predmeti, med njimi večje važnesti: poročilo finančnega odseka o zgradbi novega gledališča v Ljubljani, o popravljeni cestni postavi z uvrstitvijo važnih cest med deželne ceste, dalje postava v povzdigo govedoreje, in konečno dve zadevi ljubljanskega mesta, prva za najem novega posojila 500.000 gld., druga za pobiranje na najemščine. XVII. seja bila je v ponedeljek dne 22. oktobra in pomenljivejši predmeti, ki so se rešili pri tej priliki, bila je katehtka postava ki se je rešila vkljub ugovora gospoda vladinega zastopnika pri dveh paragrafih v zmislu odsekovih predlogov, o katerih je poročal poslanec K'un. Dalje ste se rešili točki zadevajoči ljubljanskega mesta posojilo 500.000 gld. in pa naklado na gostarino. Ugovarjal je pri obeh predlogih poslanec Luckmann ter predlagal, da se mestno posojilo skrči na 300.000 gld., naklada od stanarine pa privoli samo za 3 leta, mesto predlaganih 10 let. Tudi Deschmann se je oglasil pri mestnem posojilu, pa konečno obveljali so predlogi odsekovi. Pri točki o zopetni zgradbi, govoril je proti predlogom finančnega odseka poslauec baron Schvegel ter je nasprotoval na vse mogoče načine ter priporočal, da bi se gledališki zaklad odstopil gledališkemu društvu, govoril je skoraj celo uro ne da bi bil stavil kaj predloga in konečno glasovala je celo njegova stranka za predloge odsekove. Potem rešila sta računski sklep za leto 1887 in proračun gledališki za leto 1889 brez: ugovorov. Ob bila je prva seja sklenjena in deželni glavar napovedal je drugo 18. seja na 5. uro popoludne. XVIII. seja pričela se je dne 22. oktobra popoludne ob 5. uri in sicer pričelo se je zborovenje & tajno sejo, v kateri se je posvetovala reorganizacija deželnih uradov v tem zmislu, da se je ustanovilo v deželnem tajništvu mesto enega deželnega svetovalca vrh tega pa se je dosedanjim araginskim prikladam dala stalna oblika. Večji stroški ki s tega nastajajo deželi znašajo krog 2000 gld. Dalje sprejel se je rokopis gospoda L. Robiča, v katerem se primerja zemljiška vcenitev za zemljiški davk na Kranjskem po starem in po novem katastru, za deželo v last za 600 gld. V potem otvorjeni javni seji prečitali so se sklepi tajne seje, potem pa se je rešilo še brez razprave: 1. ustno poročilo upravnega odseka o uredbi doneskov od zapuščin k normalno šolskemu zakladu, 2. ustno poročilo upravnega odseka o načrtih zakonov : a) o napravljanji in vzdržavanji javnih neerarskib cest in potov, in' b) o uvrstitvi deželnih cest (k prilogi 62.) 3. Načrt zakona o povzdigi reje goveje živine (k prilogi 67) izročil se je po predlogu upravnega odseka zopet deželnemu odboru, da o njem poroča v prihodnjem zasedanji. 4. Prošnja Josipa Viktorja VVitthalm, posestnika koloseja v Ljubljani, da bi se zbrisale dotične servitutne pravice deželske, odstopi se deželnemu odboru S tem bil je končan dnevni red zadnje seje. Deželni glavar dr. Poklukar poda zboru potem kratek pregled o delovanji zborovem v minuli 6letni dobi. Glede gospodarstva z deželnem imetjem sklica val S4? se je na razpravo pri proračunu deželnega zaklada za viharnih sej, kakor nekdaj v prejšnjih letih ni bilo Več. leto 1889. katero kaže, da so se v teku 6 let potrebščine Gospodarske in denarne vspehe sedajne deželno-zborske dežele podvojile posebno zarad koristnih in vesticij za večine priznala je celo opozicija po načelniku svojega šolstva, kmetijstva iu za zboljšanje cest in kluba Deschmanu; rekoč, da povzdigo veudar je bilo mogoče deželne naklade na neposredne davke znižati za skoraj 10°/o, ker se je donašanje za je bilo mogoče doseči to- like vspehe? ker je sedajno večino, sedajna vlada bolj podpirala, kakor pa prejšna vlada svoje pristaše. Sploh šolske potrebščine razširilo tudi na Ljubljansko mesto, sme narodna slovenska večina zadovoljna biti se svo- ker se je vpeljal davek na žganje in ker se je srečno jimi gospodarskimi vspehi in poslanci lahko z dobro zvršila konverzija deželnega zemljiško-odveznega dolga, vestjo stopijo pred svoje volilce. Potem omenja deželni glavar najvažnejših v tej dobi sklenjenih zakonov, s posebnim zadostenjem pa rovanje Drž ivni zbor prične danes svoje jesensko zbo-ministerskih stoleh nahajala se bodeta dva onih sklepov, ki so se storili v tem zasedanji, to omenja: nova ministra: grof Šchonborn in vitez Zaleški. Dr- premembe določil za poberanje deželne naklade od žavno-zborska večina ju bode gotovo pozdravljala z žganja, za zgradbo dolenske železnice dovoljenih 500,000 veseljem na teh veljavnih mestih, nasproti pa ni dvo- gh daljne podpore 20,000 za zgradbo Kamniške že- kako miti, da bodo levičarji vse žile napenjali, da sedaj še večje zapreke stavijo vladi, kakor se je to godilo do leznice. Pri tej priliki pa ne more zamolčati, malo podporo je našlo zadnje podjetje izrekoma pri sedaj. Mi Slovcnci pa se smemo nadejati, da sedaj ministerstvu notranjih zadev in pa pri vojnem mini- vlada vendar resneje gre na spolnovanje svojega pro-sterstvu, akoravno ima železnica koristi pred vsem grama glede narodne enakopravnosti. Ker soditi se sme. da je vendar že sedaj na merodajnih krogih pro- področju teh dveh oblastev in Potem zahvaluje se deželni glavar vsemu zboru drlo prepričanje, da je gojenje slovanskega narodnega še posebej odsekom in poročevalcem za marljivo življa v Avstriji enako pravično, kakor za obstanek delovanj eka dalje zahvalo obema strankama, da države koristno. ste delovali složno, da so bile razprave stvarne in Vincencij Jevnikar predsednik c. kr. okrožne zato tudi vspešne. Glavar zahvaluje se s posebno gor- sodnije v Novemmestu umrl je minulo nedeljo jutro ob kimi besedami gospodu deželnemu predsedniku b 6. po kratki bolezni v 66 letu svoje starosti. Pokojni Winkler-ju za njegovo krepko podporo in za vspešno bil je marljiv in vesten uradnik in zelo priljubljen posredovanje pri osredni vladi, skllcaje se pri tem na priznanje zarad uljudnega svujega vedenja. načelnika kluba manjine. Konečno glavar da se je ta doba zborovanja pričela za čas želni knjigovodja Ivanetič. Gradcu umrl je v ponedeljek upokojen de opominja, 600letnice združenja Kranjske dežele s Habsburško Imenovanje. Znani preiskavatelj W. Putik ime monarhijo ter da se končava s praznovanjem 40letnega novan je za gozdarskega nadzorniškega adjunkta. vladanja presvitlega našega cesarja ter povabi celo Slavnostni koncert v proslavo štiridesetletnega zbornico da se tudi pri sklepanji zasedanja hvaležno vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa Slo- spominja svojega največjega dobrotnika in pokrovitelja priredi 25 dan oktobra t. 1. v redutni dvorani ,, milostljivega in dobrotljivega našega gospoda in cesarja vensko učiteljsko društvo" s prijaznim sodelovanjem Franc Josipa, ter povabi vse poslance, da se mu pri- gospodičin učiteljic in gospodov uči telj ev, nekateri h družijo v klicu Bog živi, Bog ohrani, Bog obvaruj na- gdč. gojenk c. kr. učiteljišča in vojaške godbe c. kr. Franc Josipa. Živijo, živijo, živijo vsklik- pešpolka št. 17, pod vodstvom gosp. Ant. Nedvčda, c. sega cesarja nila je gromovito vsa zbornica. Potem zahvali se gospod deželni predsednik baron Winkler deželnemu glavarju za prijazne kr. učitelja glasbe in gosp. J. Nemrave. Vzpored: in laskove besede, katere mu je izrekel v imenu zborovem deželni glavar; gospod poslanec dr. vitez Bleiweis pa se zahvali deželnemu glavarju za spretno in nepristransko vodstvo zborovanja. Potem pa izreče deželni glavar, da je zasedanje deželnega zbora vojvodine Kranjske sklenjeno! C. M. Weber veliki orkester. Ant. Funtek Rischner. Ant. Nedved Overtura iz opeie „Freischutz" za Prolog u govori gospodičina Vilj Avstrija moja u Možki zb Moscheles Hommage Handl" Grande duo dva klavirja, (Gospodič Irma Furlan in El- vira Sittig.) Ant. Nedved . Kreutzer Nazaj v planinski raj". Mešan zbor Arija » Nachtlager von Gra Naši dopisi. Iz Ljubljane Deželni zbor kranjski. nada". (Poje gospdč. Pavla Suwa, spremlj klavirji gospdč. Irma Furlan.) na 7 Ant Nedved Popotnik". Moški zbor s samo ponedeljek večer sklenil je deželni zbor Kranjski svoje spevom za tenor (gosp. Ant. Razinger,) čvete zborovanje potem, ko so se rešili vsi predmeti. Deželni zbor trajal je 43 dni in je imel 18 sej. Zborovanje vršilo se je mirno, razprave bile so večinoma stvarne in rospevom Jos. Havdn Zbor za mešane glasov iz atorija ii Stvarjenja sveta" s spremljevanjem orkestra 348 Začetek točno ob uri zvečer. Sedeži I. vrste Naloge vladinega oddelka pa, čegar vodstvo mi je Njegovo veličanstvo premilo^tno izročilo, niso politične. Visoko vzvišeno je bistvo prava, visoko stoji 1 gld. 50 kr., II. vrste 1 gld., vstopnina 50 kr. Vstopnice se dobivajo pri gosp. H. Turku na Mestnem trgu in na večer pred koncertom pri kasi. Besede napevom nad vsem prizadevanjem strank in politiškimi borbami, s prologom vred dobe se pri kasi po 10 kr. Čisti do- pravosodstvo mora toraj ostati prosto od vnanjih vplivov hodek je namenjeni učiteljskim vdovam in sirotam. izrekoma od politiških, posebno pa najimenitnejš del Večina kranjskega zbora priredila je minulo delovanje sodečega sodnika soboto popoludne deželnemu glavarju na čast v go- stilni pri Zvezdi obed. Pred obedom dali so se slanci skupaj fotografirati. po- tem nagovorom udaril je novi minister izrekoma po poletju starega Schmerlinga in marsikaterega njegovih pristašev in tako je prehitil one, ki so mu pre- Deželna sadna razstava na starem strelišči v Ljub- tili po nikih z nagajivostjo, in kaže se, da se na obnesla se je izredno dob Le{ dj bila sprotniki njegovi in sedajne sisteme že začenjajo po je tudi zelo bogato obiskavana in tudi loterijske srečke skrivati, se ve da ga pa bodejo toliko huje napadali spečale so se vse, vino v pokušalnicah prodajalo se je levičarji v državnem zboru, koj na pretrge, tako da je bilo prav teško pokušalnice obvarovati popolne suše. pravih uzrokih zadnjih ministerskih kriz trdi se stanovitno, da so to bila za čas prihoda nemškega ce- Ob srečkanji razstavne loterije c. kr. kmetijske sarja namerav pa preprečen veliko nemške demon dražbe kranjske 21. oktobra t. 1. so bile vlečene n a- slednje srečke: Serija 68 št. 23. Serija 3 št. 75. Serija 97 št. 89. » 2 r> 27. „ 19 „ 85. rt 92 „ 51. „ 69 92. „ 13 „ 8. tt 100 „ 73. n 82 11 79. „ 36 „ 86. 71 96 „ 92. „ 16 11 16. * 7 „ 32. 11 59 „ 99. „ 85 rt 24. * 4 „ 14. 11 62 „ 87. „ 30 n 55. * 72 » 14. 11 50 „ 49. „ 66 n 82. „ 89 „ 59. 11 11 » 28. „ 54 n 85. „ 86 11 95 „ 54. „ 91 » 61. „ 77 „ 6. 71 1 » 96. » 45 n 39. „ 41 29 V) 25 „ 75. „ 73 11 68. ,, 12 „ 86. n 20 „ 74. „ 70 77 2 „ 43 „ 69. 11 76. „ 79 11 3. „ 53 „ 61. 11 18 „ 51. » 34 W 40. * 99 „ 41. n 31 „ 8. „ 32 11 72. » 44 „ 15. 71 87 „ 10. 21 n -L n 16. „ 35 * 69. Prve vlečene srečke dobijo manjše dobitke itd. > iz katerih so se najvišji krogi prepričali stracije tiče najnevarnejši sovraži burške dinastije. In take dogodb politični kje naše države in pa Habs-^ v resnici bolj pojasne zmere, kolikor še toliko ognjevitih govorov za domovino. Take dogodbe v mirnih časih kažejo, kje sme do movina in cesar za čas nevarnosti iskati in najti braniteljev. vojih Danes prične se zopet zborovanje državnega zbora i dnevni red prve tojesenske v edanji po 252. seji vsem nepomenljiv, ako pa se je po ljivejšega, pričakujemo pa dogodi kaj pomen red sklepom lista brzoj negi a poročila. Telegram Z Dunaja 24. oktobi ?? Novicam'4. ob 4 uri 17 minut popoludne Po predstavljanji dveh novih ministrov nimoiavclri rlr*vfi vni nroračun za 1 laga Dunajevski pred 1889 f leto ki državni proračun aže krog 100.000 gld. presežka do- čestita imenom vsega hodkov. Poteni Rieger zadnja srečka pa glavni dobitek. Dobitki se oddajajo v zbora pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani in sicer do a Smolku, Plener pritrjava. Smolka ginjen Zatem sklenjen konec seje. Petek zahvalo 21. novembra t. 1. volitev prvega podpredsednika sprejme deželnega glavarja Kranjske Jutri cesar v Novičar iz domačih in tujih dežel. v Zitnu cena Ljubljani 22. septembra 1888. Dunaja. Imenovanje grofa Sclionborna za Hektoliter: pšetii domače 6 gold 95 k banasfee pravosodnega ministra dela še vedno velike valove na političnem površji. Med tem je nov minister nastopil svoje ministerstvo in pomenljive so besede, katere je spregovoril do podanih mu uradnikov: „Po Njegovem 7 gold 75 kr. 32 kr turšice 5 gold 70 k soraice 5 gold v • rzi ovsa 4 gold 5 gold k 30 k ajd€ ječmen 3 gold 10 kr 5 gold 60 k ovsa 2 gold 44 k Krompir 2 gold 05 kr. 100 kilogramov veličanstvu imenovan premilostno za pravosodnega V Kranji 24. septembra ministra vstopim v ministerstvo, v katerem so se zadnje Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 k Rrž 4 gold. 55 kr dni spremenile nekatere osebe, čegar nameni in smotri Oves 2 gold 60 k » da se kot pa so ostali enaki. Samo po sebi je umevno člen ministerstva moram pridružiti in se bodem pri- družil njihovi politiki. 1 gold, 1 gold 44 kr. 2 kr Ajd rTH v l urs 4 gold 4 gold. 54 k Ječmen 22 k 60 k Sen 2 gold k Slama 100 kilog Špeh 1 kilog Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in aložba J. Blaznikovi nasledniki *