trgovina z ekološko in lokalno pridelano hrano ŠIROKA BREZGLUTENSKA PONUDBA: • njoki • štruklji ( rožičevi, orehovi, sirovi) • mafini • krofi • rogljički • cmoki ( kruhovi, slivovi..) • listnato testo • testo za lazanjo • testo za pizzo kulture za izdelavo jogurta, skute in sira Brezje pri Grosupljem 74, Sončni dvori, 1290 Grosuplje EKOLOŠKI DEL: • sadje in zelenjava • mleko, mlečni izdelki iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka • jajca, meso, mesni izdelki • moke, žita, izdelki iz žit • sveže pečen kruh • brezglutenski pudingi, desertne kreme, omake, juhe • sokovi, kis, olja • med, čebelarski izdelki • čokolade, čokoladni namazi, piškoti iz krušne peči • čaji, zelišča • kozmetika, izdelki za osebno nego • čistila z možnostjo ponovnega polnjenja • semena za vrt Novo ponudbo in akcije spremljate na fb: ekomiška.net W: ekomiska.net kupon 10% popust kupon 3 Uvodnik Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov! Po krajših počitnicah smo ponovno nazaj, saj v februarju in avgustu glasilo ne izhaja, letno pa smo omejeni na deset izidov, moram pa priznati, da nekaj predaha tudi prija. Lepo vaju pozdravljam v svojem in imenu uredni­škega odbora. Marčevsko številko boste verjetno prejeli pred materinskim dnevom, zato vsem mamam iskrene čestitke, čestitka pa tudi vsem, ki ste praznovali dan žena, kulturni praznik in raz­ lične osebne praznike. V uredniškem odboru smo se pogovarjali, da bi bilo lepo, če bi se naši bralci opogu­mili in nam predstavili zanimivosti tudi iz naših manjših in manj omenjanih vasi, ki jih marsikateri Grosupeljčan verjetno sploh ne pozna. Res je, da imamo za vsako številko kar veliko, po navadi celo preveč gradiva, a bi z veseljem objavili tudi član­ke, ki bi nam, na primer, predstavili vsaj tri razloge, zakaj je vaš kraj vreden obiska, kaj se da pri vas videti, kako in kje s kolesom do vas in podobno, pa seveda kakšna lepa fotografija vaške znamenitosti je zaželena. V vsakem primeru raje vidimo, da pišete o lepotah, zanimivostih iz naših krajev, pozitivnih zgodbah, uspehih naših občanov na vseh področjih, kot pa da iz egoističnih osebnih vzrokov kritizirate vse vprek. Še vedno sem prepričan, da se s pozitivnim pristopom reši večina, včasih na videz še tako nerešljivih zadev. Na področju naše občine je odprtih kar nekaj večjih gradbišč, ki bodo, ko bodo projekti zaključeni, veliko prispevali k zvišanju kvalitete življenja naših občanov, re­zultati ocenjevanja kvalitete življenja pa nas že sedaj uvrščajo v sam vrh slovenskih občin. Napredek in razvoj veseli večino naših občanov, se pa na žalost vedno najde kdo, ki se želi izpostaviti s tem, da nasprotuje vsemu, kar je mogoče. Vsem bralcem želim lepo pomlad, veliko ljubezni, lepe velikonočne praznike in vsa druga praznovanja, skratka, naj bo praznik vsak dan in vse, kar delate, delajte z veseljem. Brane Petrovič, OU NAVODILA Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod­pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodič • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 11. april na e – naslov: odmevi@grosuplje.si ali grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Spoštovani občanke in občani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Pred kratkim nas je lepo presenetila novica, da se je naša občina Grosuplje uvrstila med enajst razvojno najbolj prodornih občin v Sloveniji. Priznanje smo prejeli v sredini marca na prireditvi Zlati kamen. Zlati kamen je projekt, ki primerja občine med seboj na podlagi različnih merljivih ključnih kazalcev in poda strokovno in neodvisno oceno. Zato je vrednost tega priznanja toliko večja in pomembnejša. Strokovno komisijo, ki je na koncu podala svoje mnenje, je v naši občini najbolj prepričala visoka stopnja investicijskih vlaganj v zadnjih letih v infrastrukturo na področju družbenih dejavnosti (investicije v šole, vrtce, zdravstveni dom), komunalne in cestne infrastrukture. Prepričala jih je tudi naša razvojna usmeritev občine treh g-jev: gospodarne, gostoljubne in globalne občine. Še zlasti je komisijo prepričala naša zavezanost globalnemu povezovanju navzven, naši odprtosti za sodelovanje in iskanje dobrih povezav in projektov na medobčinski, regionalni, evropski pa tudi globalni ravni. V dobljenem priznanju se ne zrcali delo zgolj enega človeka, to priznanje je rezultat ekipnega dela in sinergije vseh, ki želimo, smo iskreno prepričani ter imamo voljo in energijo storiti vse, da bo življenje v naši občini še boljše. Zaradi tega vem, da smo to priznanje prejeli in smo ga lahko veseli prav vsi, ki v naši občini živimo in delamo ali smo kako drugače povezani z njo! Dr. Peter Verlič, 14. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje V sredo, 8. marca 2017, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala 14. redna seja Občinskega sveta Obči­ne Grosuplje. Občinski svetniki so sprejeli Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2017 in osnutek Odloka o pro-računu Občine Grosuplje za leto 2018. Prvega v višini 21.476.386 evrov, druge­ga pa v višini 20.389.068 evrov. Ob tej točki dnevnega reda je nekaj besed povedal tudi župan dr. Peter Verlič. Pred 14 dnevi nas je presenetila dobra novica, na katero smo lahko vsi ponosni, da nas je Zlati kamen uvrstil med 11 finalistk občin, ki so razvojno najbolj prodorne. Občin imamo 212 in če pridemo med 11 finalistk, to pomeni, da smo v preteklosti delali dobro, in kot kažejo kazalniki, ki jih spremlja projekt Zlati kamen, je dober tudi trend. To nas navdaja z optimizmom. Žal pa je tudi nekaj pesimizma. Kot je dejal župan Nove Gorice ob obisku predsednika vlade in ekipe v Goriški regiji, županom v prejšnji finančni perspektivi na vladi niso povedali, da morajo pripravljati projekte, in zato niso imeli projektov, pa je bil evropski denar. V tej finančni perspektivi projekte imajo, ne morejo pa črpati evropskih sredstev, ker pre­prosto ni razpisov. Odločili so se za mehke vsebine, tudi to je življenje občank in občanov, sociala, zdravstvo, šolstvo, vendar tudi za mehke vsebine ni razpisov. Župani v okviru Ljubljanske urbane regije so zato vlado pozvali, naj spremeni operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, tako da bodo sredstva lahko ponovno črpali, kot temu pravi­jo župani, za trde vsebine, torej za vo­dovode, kanalizacijo, ceste, pločnike, prometno infrastrukturo. Poleg tega pa vemo, da je vlada zmanjšala povprečni­no občinam. Žal je tako in zaradi tega se tudi ne moremo še bolj razvojno prebiti v tiste kraje v naši občini, ki še vedno nimajo kanalizacije, ki imajo še vedno slabo prometno infrastrukturo in ki čakajo, da se čim bolj enakomerno razvijejo. »Vendar mirovali ne bomo, dokumen­tacijo pripravljamo in verjamem, da bo prišlo do sprememb in da bomo spet lah­ko imeli rekordne proračune. Na občinski upravi smo na to več kot pripravljeni,« je dejal župan ter še povedal, da sta v pro­računih kljub temu dve veliki investiciji. Podružnična osnovna šola na Polici se letos 1. septembra odpira, v letu 2018 pa pričnemo z gradnjo prizidka s telo­vadnico na Osnovni šoli Louisa Adami­ča na Tovarniški. Sicer pa bo več sred­stev namenjenih predvsem za urejanje lokalnih cest. Občinski svetniki so prav tako spreje­li odloka o ustanovitvi javnega vzgoj­no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje in jav­nega vzgojno-izobraževalnega zavo­da Osnovna šola Šmarje - Sap. Podru­žnična osnovna šola Šmarje - Sap se bo s 1. 9. 2017 oddelila od OŠ Louisa Ada­miča Grosuplje, ki je ena izmed najve­čjih šol v državi, in postala samostojna šola. Cilj in vzrok je zagotavljanje pogo­jev za učinkovitejše izvajanje vzgojno­-izobraževalnega programa. S sprejetjem Odloka o spremembi mej in območij naselij Grosuplje, Br­vace, Cikava, Brezje pri Grosupljem, Ponova vas, Hrastje pri Grosupljem in Malo Mlačevo v občini Grosuplje in poimenovanju nove ceste in poti na območju naselja Grosuplje so se spre­menila območja in meje naštetih nase­lij v občini Grosuplje, na novo pa so po­imenovali tudi ulico in pot. Od krožišča Fortuna do križišča pri Mercatorju oz. do začetka Adamičeve ceste proti Gro­supljemu po novem poteka Cesta dr. Jožeta Pučnika, za trgovino Eurospin in potokom Grosupeljščica pa po novem poteka Mlinska pot. Na tokratni seji so bili prav tako sprejeti Osnutek načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2017 in 2018, Osnu­tek odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Grosuplje ter sklepi o do-ločitvi višine cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, storitev, povezanih z nepretočnimi greznica­mi, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami in ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje. Občinski svetniki so sprejeli osnutka Statuta Občine Grosuplje in Poslovni­ka Občinskega sveta Občine Grosu­plje, tako sprejemanje statuta kot tudi poslovnika pa se nanaša predvsem na uskladitev z veljavno zakonodajo. Za vršilko dolžnosti ravnatelja jav­nega vzgojno-izobraževalnega zavo­da »Osnovna šola Šmarje - Sap« je bila imenovana Pavlina Antolič, za vršilko dolžnosti direktorja javnega zavoda Zavod za turizem in promocijo »Turi­zem Grosuplje« je bila imenovana Meta Logar, za predstavnico ustanovitelja v Komisijo za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje je bila imenovana Vera Špa­rovec, v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je bila kot na­domestna predstavnica Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje imenovana Alenka Gazi Legan. Video posnetke sej si lahko ogleda­te na spletni strani Občine Grosuplje www.grosuplje.si. Jana Roštan Občina Grosuplje – globalna vas – prejemnica plakete ZLATI KAMEN za razvojni prodor 2017 v regiji osrednja in jugovzhodna Slovenija V torek, 14. marca 2017, je v Festi­valni dvorani v Ljubljani potekala Kon­ferenca Zlati kamen - 11. tradicionalno srečanje županov in občin Slovenije, na kateri so razglasili tudi najbolj prodor­no občino Slovenije 2017. Ta je postala občina Podčetrtek, med 11 finalistk pa se je uvrstila tudi občina Grosuplje in prejela plaketo ZLATI KAMEN 2017 za razvojni prodor 2017 v regiji osrednja in jugovzhodna Slovenija. Rdeča nit letošnjega izbora razvojno najbolj prodornih občin Slovenije je bil turizem. Tako je bilo tudi na konferen­ci več poudarka na razvoju destinacij, turističnih trendih in s tem povezanih vidikih, kot so finančne spodbude, ra­zumevanje prostora in infrastrukture, uporaba podatkov in dobri primeri. Na konferenci so sodelovali stro­kovnjaki, med njimi dr. Andrej Pompe, Brand Business School, avtor knjige Znamka mesta, ter predstavniki Sloven­ske turistične organizacije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za javno upravo in nekate­rih izpostavljenih občin. Kot primer tuje prakse je bilo predstavljeno repozicio­niranje hrvaške Istre. Del konference je tudi letos pred­stavljal bazar dobrot slovenskih občin. Občino Grosuplje so na bazarju lepo predstavile članice Društva podežel­skih žena Sončnica Grosuplje, poskrbe­le pa so tudi za nekaj okusnega peciva. Zmagovalno občino Podčetrtek je slovesno razglasil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, Zlati kamen pa je župan Podčetrtka Peter Misja pre­jel od ljubljanske podžupanje Jelke Že­kar. Lani je namreč Zlati kamen prejela Ljubljana. GROSUPLJE – GLOBALNA VAS Občina Grosuplje je bila letos na podlagi indikatorjev razvojne uspe­šnosti, ki so jih primerjali skozi zadnja štiri leta, uvrščena med 11 najbolj prodornih od 212 občin v Sloveniji. Občino Grosuplje so med drugim pre­poznali kot prvo globalno občino v Sloveniji in tudi kot zelo aktivno obči­no. V nadaljevanju pa si lahko v celoti preberemo, kaj so o njej zapisali in kaj je bilo tisto, kar je ocenjevalce najbolj prepričalo. Nova razvojna vizija Grosupljega se imenuje 3G in poudarja gospodarnost, gostoljubnost in globalnost. Vizija se ne imenuje po naključju po liniji ljubljan­skega mestnega prometa: prometna povezanost s sosednjo Ljubljano je med strateškimi razvojnimi prioritetami, re­šitve pa za naše okolje zgledne. To je možno zaradi uspešnega sodelovanja z Ljubljano in ostalimi sosednjimi kraji. Povezave v Sloveniji pa za Grosuplje niso dovolj: nobena druga občina v Sloveniji do zdaj ni tako močno izpostavila odpr­tosti v svet kot svojo razvojno prioriteto. Ta »globalna vizija« pa je postavljena na trdna tla, na bogat in uravnotežen spek­ter razvojnih aktivnosti ter na solidne vrednosti kazalnikov. Grosuplje se je med finaliste uvrstilo zaradi zanimivih razvoj­nih prijemov in je izjema med letošnjimi finalisti kot kraj, kjer turizem (vsaj zaen­krat) ni v ospredju. Prva globalna občina v Sloveniji. Grosuplje je prva in edina občina v Slo­veniji, ki v razvojni viziji izrecno izposta­vlja globalnost. Morda bi se komu zdelo to za razmeroma majhno občino nepri­merno. Sami mislimo, da je ta poudarek pri Grosupljem (ali pri drugih manjših ob­činah) bistveno bolj na mestu, kot bi bil, denimo, pri prestolnici. Njena globalna vloga je tako rekoč samoumevna. Poudarjanje globalnosti ima simbolen pomen in postavlja vse početje v drugač­no optiko od tiste, ki je omejena na strogo lokalnost in ki v Sloveniji prevladuje do že kar boleče stopnje. Da pa v Grosupljem mislijo resno, kažejo s svojimi aktivnost­mi. Občino so leta 2014 predstavili v bilte­nu slovenske ambasade v Washingtonu. Tuji gostje so v Grosupljem stalnica: od veleposlanika Azerbajdžana do general­nega direktorja Mednarodne železniške zveze. Samo lani se je Grosuplje vključilo v dve mednarodni organizaciji: Evropsko združenje za lokalno demokracijo (ALDA) in Inštitut regij Evrope (IRE). Grosuplje se ne povezuje le global-no. Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje so oblikovale medobčinski razvojni center (MRC) za skupno iskanje finančnih virov in nastopanje na medna­rodnih razpisih. Center je začel z delova­njem leta 2016. Primer za dobro sodelo­vanje s sosednjimi občinami in Ljubljano so prometne rešitve: občina jih praviloma pripravlja v tesnem sodelovanju z drugi­mi (začenši z avtobusno linijo 3G). Zelo aktivna občina. Splet aktivnosti v občini je zelo bogat in pokriva vsa področja. Najboljši dokaz za bogastvo aktivnosti je proračun. Ta je leta 2011 znašal 15, leta 2014 pa 30 mi­lijonov evrov. Grosuplje je v zadnjih letih investiralo v čistilne naprave in kanaliza- Obisk veleposlanice Francije cijsko omrežje, ceste, zdravstveni dom z lekarno, novo šolo… Začelo se je urejanje Grosupeljščice z izgradnjo zadrževalnika, kar bo pomembno prispevalo k protipo­plavni varnosti, obenem pa omogočilo širitev poslovnih con. Lani se je v naši analizi Grosuplje uvr­stilo na prvo mesto po indeksu vitalnosti (metodo smo si sposodili iz ameriških vi­rov) med kraji z več kot 15.000 prebivalci. V indeks so vključeni izbrani demografski kazalniki in indikatorji s trga dela. Pri ra­zvojnih prizadevanjih v Grosupljem niso zanemarili mehkih aspektov: kraj sodi med občine, kjer več namenjajo za šti­pendiranje. Grosuplje je uvrščeno tako med občine, prijazne mladim in starim. Vir: Revija ZLATI KAMEN, posebna priložno­stna izdaja, marec 2017 Jana Roštan V torek, 21. februarja 2017, je našo občino obiskala nje. eksc. gospa Marion Paradas, veleposlanica Francije v Slove­ niji. V občinski hiši sta jo sprejela župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar. Na kratko sta ji predstavila našo občino, njene naravne in kulturne znamenitosti, beseda pa je tekla tudi o projektih, o že uspešno realiziranih, o tistih, ki se še izvajajo, pa tudi o tistih, ki so trenutno le idejne zasnove. Sprehodili so se vse od uvedbe nove linije 3G, izgradnje novega prizidka k zdra­ vstvenemu domu in nove čistilne naprave, gradnje nove le­ karne pri zdravstvenem domu ter nove šole na Polici, pa do bodočega mestnega parka na Koščakovem hribu, Športne­ ga parka Grosuplje ter ureditve centra Grosupljega in centra Šmarja – Sapa. Iz občinske hiše pa so se potem vsi skupaj odpravili še do Osnovne šole Brinje Grosuplje, kjer jih je pričakala ravnatelji­ca šole Natalija Kotar. Osnovna šola Brinje Grosuplje namreč že sedmo leto sodeluje v mednarodni izmenjavi učencev iz mesta St. Cha­mond v Franciji. Učenci Osnovne šole Brinje Grosuplje so prijatelje iz Francije nazadnje obiskali oktobra lani, ti pa jim bodo obisk vrnili že čez dober mesec. Nekaj učencev, ki so bili v jeseni v Fran­ciji, je ob tej priložnosti z veleposlanico Francije delilo tudi svoje vtise. Nasploh pa so izpostavili, da je bil obisk Francije lepa in čudovita izkušnja, ki ti da nekaj novega, neko širino, in si jo bodo zago­tovo zapomnili vse življenje. Nad projektom je izrazila navdušenje tudi veleposlanica. Na ta način kot po­samezniki postajamo širši, bolj odprti in tako tudi bolj zavedni Evropejci. Mladi iz Slovenije in Francije se spoznavajo, družijo in tako vidijo, da imamo zelo veliko skupnega, da so naše vrednote iste. Prihodnost pa je v Evropi, je dejala veleposlanica. Jana Roštan Sprejem štipendistov Občine Grosuplje 2016/2017 Občina Grosuplje je za šolsko leto 2016/2017 podelila štipendije 53 dija­kom in študentom. Štipendiste je v po­nedeljek, 30. januarja 2017, v prostorih Družbenega doma Grosuplje sprejel župan dr. Peter Verlič, na sprejemu pa sta se mu pridružila tudi direktor ob­činske uprave mag. Dušan Hočevar in vodja urada za gospodarstvo, finance in družbene dejavnosti Jelka Kogovšek. Župan je vsem prejemnikom štipen­dij Občine Grosuplje iskreno čestital, ker so se uspešno prebili skozi občinski pravilnik o podeljevanju štipendij. Ver­jame, da bo ta finančna spodbuda po­zitiven prispevek k njihovemu učenju, študiju, nenazadnje s tem vlagamo tako v njihovo kot tudi v našo prihodnost. »Vi ste tisti, ki boste v naslednjem dese­tletju, ko boste doštudirali in prišli vsak do svojega poklica, prevzeli odgovornost za svoje življenje, pa tudi za prihodnost družbe, v kateri živimo. Tako kot si sedaj mi prizadevamo, da bi to našo sedanjost ustvarili čim lepšo,« je dejal župan ter jim na kratko predstavil občinske pro­jekte, kako se v naši občini trudimo, da bi bilo naše bivanje čim lepše. Župan je še enkrat vsem zaželel uspešno šolanje, kasneje pa, da bi do­bili krasno službo. Na občinski razpis za dodelitev ob­činskih štipendij sta sicer prispeli 102 vlogi. V okviru razpoložljivih sredstev je bilo dodeljenih 53 štipendij, in sicer: • 28 štipendij za dijake srednjih šol (18 štipendij za poklicne, srednje stro­kovne in tehniške šole in 10 štipendij za gimnazije), • 25 štipendij za študente dodiplom­skega in podiplomskega študija ­prve in druge stopnje (17 štipendij za naravoslovne, medicinsko, bio­tehnične in tehnične fakultete in 8 štipendij za družboslovne in huma­nistične fakultete). Občina z izvajanjem občinskega štipendiranja zagotavlja enakoprav­no podporo vsem našim dijakom in študentom. Med našimi štipendisti so bodoči strojniki, matematiki, fiziki, inže­nirji elektrotehniki, zdravniki, veterinar­ji, kemiki, arheologi, pa tudi gimnazijci, vzgojitelji, mehatroniki, farmacevti ipd. Višina štipendije znaša 100 evrov na mesec. Trudimo se, da bi obseg sred­stev, namenjenih štipendijam, še pove­čali in dodelili čim več štipendij. Jana Roštan Javna obravnava OPPN Koščakov hrib V četrtek, 9. februarja 2017, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala javna obravnava Občinske­ga podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Koščakov hrib. Zainteresirani javnosti so ga predstavili vodja urada za prostor Občine Grosuplje Miha Si­mončič s sodelavko Suzano Bužan in Andrej Mlakar, sodelavec podjetja Gu­žič Trplan arhitekti, d.o.o., ki je izdelova­lec OPPN Koščakov hrib. Območje OPPN obsega gozdne po­vršine med avtocesto Ljubljana–Novo mesto in območjem zdravstvenega doma. Razdeljeno je na tri enote ure­janja: območje gozda s posebnim na­menom, območje športno-rekreativ­nih parkov in vstopno območje. Na prvem območju so predvideni sledeči posegi: UREDITEV OZNAČENIH PEŠPOTI. Označene pešpoti bodo predvidoma urejene na že obstoječih pešpoteh, z namestitvijo označevalnih tabel s sme­rokazi in zemljevidi območja ter name­stitev klopi in košev; UREDITEV NOVIH DELOV PEŠPOTI za vzpostavitev povezanega rekreacijske­ga območja in dostopov do program­skih vsebin; VSTOPNE TOČKE PEŠPOTI. Predvi­dena je ureditev vhodne ploščadi s klopmi, koši za odpadke, prostorom za kolesa in informativno ter usmerjeval­no tablo območja; TRIM STEZA. Predvidena je ureditev steze, ki bo potekala od Zdravstvenega doma Grosuplje proti Casinoju Kongo, na območju parcel v lasti občine pa bo narejena krožna zanka. Na stezi bodo nameščene označevalne table za vad­bo, vadbena oprema ter urejene ravne površine na območju vadbe; GOZDNA IN GEOLOŠKA UČNA POT. Ureditev sistema z označevanjem ra­stlinskih vrst in drugih naravnih poseb­nosti ter živalskih vrst. V okviru gozdne učne poti je možna postavitev opazo­valnice za ptice, ureditev vrta z gozdni­mi rastlinami, namestitev označevalnih tabel, namestitev različnih prikazov v izobraževalne namene; RAZGLEDNI STOLP z možnostjo iz­vedbe manjšega prostora v pritličnem delu stolpa za prodajo kart, spominkov ipd.; PASJI PARK. Z žično ograjo ograjeno območje z nameščeno urbano opremo, kot so klopi, koši za odpadke; OTROŠKO IGRIŠČE; Območje z ureje­no peščeno površino, z otroškimi igrali in z nameščeno urbano opremo, kot so klopi, koši za odpadke; SADOVNJAK. Zasaditev sadovnjaka na južnem robu območja gozdne meje. V sklopu sadovnjaka bi uredili označe­valne table, ploščadi z urbano opremo, možna pa bo tudi postavitev monta­žnega objekta za shranjevanje opreme do 10 m2 ali nadstrešnice do 15 m2 za učne namene. Na drugem območju so predvide­ni sledeči posegi: UREDITEV OZNAČENIH PEŠPOTI. Označene pešpoti bodo predvidoma urejene na že obstoječih pešpoteh. Predvidena je namestitev označevalnih tabel s smerokazi in zemljevidi območja ter namestitev klopi in košev za odpad­ke; PLEZALNA STEZA IN RAZGLEDNA PLOŠČAD. Predvide­va se namestitev varoval za plezanje, ureditev varovanega dostopa na vrh ob robu stene, razgledne ploščadi na vrhu stene, namestitev klopi in košev za odpadke ter postavitev objekta za shranjevanje opreme in postavitev lesene razgle­dne ploščadi; PUSTOLOVSKI PARK. Predvidena je namestitev naprav za plezanje, ureditev dostopnih pešpoti, namestitev urbane opreme, kot so klopi, koši za odpadke in označevalne table, postavitev lesene terase in objekta za shranjevanje opreme, ureditev blagajne in prodaje pijač ter spominkov s teraso; OBMOČJE ZA PIKNIK. Uredili bi odprto območje za pi­knik. Večja ravna površina naj bi bila opremljena z lesenimi klopmi, mizami, koši za smeti in pripravljenim prostorom za ognjišče. Možna je izvedba zidanega žara ali le ograjenega kurišča s klopjo ter postavitev pritličnega objekta za shranje­vanje opreme s sanitarijami. Na tretjem območju so predvideni sledeči posegi: UREDITEV OZNAČENIH PEŠPOTI. Označene pešpoti bodo predvidoma urejene na že obstoječih pešpoteh z označeval­nimi tablami s smerokazi in zemljevidi območja ter namešče­nimi klopmi in koši; GOSTINSKA STAVBA. Predvidena je gradnja gostinske stavbe ter njene zunanje in komunalne ureditve. Jana Roštan Maškarce iz vrtcev Kobacaj, Rožle in Kekec obiskale občinsko hišo Na pustni torek, 28. februarja 2017, ropotuljicami, pa seveda z veliko razi-ča pomlad s toplimi sončnimi žarki se so nas obiskale številne maškarce. Prve granosti in dobre volje. nam gotovo že nasmiha, župan dr. Pe­so prišle iz vrtca Kobacaj, druge iz vrt-Vile, princeske, rožice, jagode, pi-ter Verlič pa se je ob obisku toliko ma­ca Rožle, potem pa so nas presenetile kapolonice in metuljčki, pa tigri, med-škarc prepričal, da bo svoj topel plašč še maškarce iz vrtca Kekec. Maškarce vedki in dinozavri ter številni super počasi že lahko pospravil v omaro. so pele in plesale ob kitari, harmoniki, junaki … res bi lahko dolgo naštevali, Jana Roštan nekatere pa so zimo preganjale kar z izvirnosti ni manjkalo. Zelena in cveto­ Na prehod za pešce nas na Taborski cesti opozarja še vidnejši prometni znak Na drog prometnega znaka, ki na Ta­borski cesti v Grosupljem opozarja na prehod za pešce, smo namestili plašč, s katerim bo lokacija prehoda za pešce še bolj poudarjena. Plašč je iz alumini­jaste pločevine, odseven, v belo modri kombinaciji. Prehod pa je tudi obnovi­tveno pobarvan. Prometni znak z novim plaščem bo voznike v prometu še intenzivneje opo­zarjal na lokacijo prehoda za pešce. Čez varnejši prehod za pešce so se na pustni torek podale tudi številne maškarce, ki so obiskale župana dr. Petra Verliča in vse ostale na občini ter nam pričarale tisto pravo veselo pustno vzdušje. Nekatere pa je čez nov in še bolj varno opremljen prehod za pešce pospremil tudi župan. Jana Roštan Srečanje z evropskima poslancema Patricijo Šulin in Wimom van de Campom v Ivančni Gorici V četrtek, 9. marca 2017, sta v okviru skupine Evropske ljudske stranke na občine Grosuplje dr. Peter Verlič in di­regionalnega foruma za Transport in Odboru za promet in turizem v Evrop-rektor občinske uprave mag. Dušan turizem občino Ivančna Gorica obiska-skem parlamentu. Hočevar, župan občine Trebnje Alojzij la evropska poslanca Patricija Šulin in Srečanju so prisostvovali župan in Kastelic ter vodja MRC-ja omenjenih Wim van de Camp, ki prihaja iz Nizo-podžupan občine Ivančna Gorica Du-treh občin Jasmina Selan. zemske in je tudi koordinator delovne šan Strnad in Tomaž Smole, župan V krajšem pogovoru so se dotaknili Dela za izgradnjo polnega priključka Šmarje – Sap potekajo po planu Z deli za izgradnjo polnega priključ­ka Šmarje – Sap je izvajalec del podje­tje CGP, d. d., pričel lani meseca julija. Dela vse od takrat intenzivno potekajo, do manjše prekinitve zaradi zimskih razmer je prišlo le konec januarja in v začetku februarja, vendar pa naj bi bila dela kljub temu, skladno s planom, za­ključena do konca avgusta. Dela na konstrukciji rekonstruirane­ga nadvoza čez železniško progo so že zaključena, poteka pa rekonstrukcija ceste vključno s komunalno infrastruk­turo od nadvoza do lokacije bodočega krožišča (gledano proti Grosupljemu). Na desni strani AC (gledano v smeri proti Novemu mestu), torej na obmo­čju obeh bodočih krožišč, novega iz­voznega AC kraka in obstoječe glavne ceste, ki se priključuje na AC, izvajajo nasipe do kamnite posteljice. Vzporedno pa tako na desni kot tudi na levi strani AC izdelujejo armirano betonske temelje za protihrupno ogra­jo, levo stran AC (gledano proti Nove­mu mestu) bodo za 1m dvignili. Sicer pa je deviacija lokalne ceste do Velikega Vrha že zaključena, prav tako je zaključena nova – prestavljena proti­hrupna ograja na tem delu. Zaključeni so tudi izkopi do temelj­nih tal na levi strani AC, vgrajujejo še komunalno infrastrukturo, proti koncu pa so tudi nasipi vključno s »podpornim zidom« iz armirane zemljine. Z marcem pa se bodo pričela dela na odseku med krožnim križiščem na re­gionalni cesti in križiščem na levi strani AC. Dela bodo vključevala tudi rekon­strukcijo obstoječega nadvoza nad av­tocesto in gradnjo novega nadvoza. Omenimo lahko še, da so zemelj­ska dela na ponikovalnem polju Rupa in ureditev potoka Zacurek na drugi strani hriba v glavnem zaključena, prav tako sta rekonstruirana dva propusta. Trenutno izdelujejo vrtine za odvodnjo meteornih voda iz ponikovalnega polja na drugo stran hriba, vrtina in zacevitev ter zaključna dela naj bi bila tako zaklju­čena do konca meseca aprila. Jana Roštan V Grosupljem bomo postavili kar štiri nove polnilne postaje za električna vozila Občina Grosuplje je uspe­šno kandidirala na razpisu Eko sklada za nepovratne finančne spodbude za nakup novih pol­nilnih postaj za električna vozila, ki je bil objavljen konec novem­bra 2016. Gre za spodbujanje električne mobilnosti kot pomembnega elementa trajnostne mobilnosti, Grosuplje pa bo tako dobilo kar 4 nove polnilne postaje z dvema parkirnima mestoma, in sicer na parkiriščih pri Kongu, pri tržnici, na Kersnikovi cesti, četrta loka­cija pa bo v Sončnih dvorih, če nam bo za postavitev polnilne postaje uspelo pridobiti soglas­ja tamkajšnjih stanovalcev. Postavitev novih polnilnih postaj za električna vozila je predvidena v poletnih mese­cih, postavilo pa jih bo podjetje Etrel. Jana Roštan V naši občini bodo štorklje tudi letos pričakala varna in udobna gnezda Smo sredi meseca marca in ver­jetno nas je že kar veliko takšnih, ki komaj čakamo in se veselimo vrnitve štorkelj iz daljne Afrike. To velja tudi za krajane Zagradca, ki pravijo, da je potem, ko štorklji konec poletja za več mesecev zapustita svoje gnezdo, kar nekoliko dolgčas. Gnezdo v Zagradcu je bilo glede na podstavek precej veliko, predvsem pa težko. Tamkajšnji krajani so tudi opa­zili, da se je gnezdo že začelo nekoliko nagibati. Da bo štorklji po njuni vrnitvi tudi letos pričakalo varno gnezdo, smo ga v petek, 10. marca 2017, ustrezno zmanjšali. Za to je tudi tokrat poskrbel varstveni ornitolog Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je odstranil spodnjo plast gnezda, zahvala pa gre tudi di­rektorju podjetja MBC Damjanu Potr­pinu, ki je omogočil avtodvigalo, da smo lahko prišli do gnezda. Prijazno pa so njima na pomoč priskočili tudi Zakaj članstvo občine Grosuplje v evropskih združenjih? Kot lahko beremo na strani Ministr­stva za javno upravo ima tako imeno­vano čezmejno sodelovanje samou­pravnih lokalnih skupnosti v Evropi že dolgo tradicijo. Svet Evrope je že leta 1980 s sprejetjem t. i. Madridske kon­vencije z dodatnimi protokoli utrl pot oblikovanju določenim tipskim obli­kam čezmejnega sodelovanja občin in regij (čezmejno sodelovanje ali preko­mejno sodelovanje, odvisno, ali gre za sodelovanje dveh partnerjev ob držav­ni meji ali ne). Tudi Evropska unija je na področju čezmejnega sodelovanja lokalnih oblasti zelo aktivna, posebej zato, ker za to dejavnost zagotavlja močne finančne spodbude. Spomnimo na primer na Interreg program, ki ga slovenska javnost že dobro pozna. Po­jem evropsko teritorialno sodelovanje označuje čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje, vse oblike pa so zanimive tudi za občine. Znotraj posameznih oblik čezmejne­ga, transnacionalnega in medregional­nega sodelovanja obstaja široka paleta programov, ki so primerni za občine. Vendar pa je poleg dobre ideje za uspe­šno prijavo projekta znotraj teh progra­mov zelo pomembno tudi kvalitetno partnerstvo. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj je članstvo v različnih evropskih združenjih občin, podjetij in nevladnih organizacij priporočljivo in koristno. Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje so v lanskem letu ustanovile Medobčinski razvojni center, katerega osnovna naloga je spremljanje in prija­va na evropske razpise. Tudi iz tega ra­zloga sta se občini Grosuplje in Ivančna Gorica vključili v združenje ALDA, obči­ni Grosuplje in Trebnje pa v združenje IRE. ALDA – Evropsko združenje za lo­kalno demokracijo je bila ustanovljena leta 1999 na pobudo Kongresa Sveta Evrope lokalnih in regionalnih oblasti za usklajevanje in podporo omrežja Agencij za lokalno demokracijo. Ima čez 200 članov iz kar 40 držav in kar je za nas posebej pomembno, članstvo v združenju ALDA prinaša boljše infor­miranje o programih in o možnostih financiranja ter zagotavlja podporo pri iskanju kompetentnih mednarodnih partnerjev za posamezna področja, podporo pri vzpostavitvi partnerstev za posamezen projekt in podporo v odno­sih in v komuniciranju z Evropsko unijo, s Svetom Evrope, z Združenimi narodi ter z ostalimi javnimi in privatnimi med­narodnimi inštitucijami. Enako velja za IRE – Inštitut regij Evro­pe, ki je bil ustanovljen leta 2004 na po­budo profesorja dr. Franza Schausber­gerja. Njegov glavni cilj je bil ustvariti platformo za občine, regije in podjetja iz vse Evrope, da bi poudarili večji po­men regije in občine v evropski politiki in krepili gospodarski razvoj. S svojimi aktivnostmi in pobudami IRE podpira decentralizacijo in regionalizacijo in za­gotavlja strokovno znanje. Trenutno je v IRE vključenih več kot 130 regij, občin in mest kot tudi podjetij iz 21 evropskih držav. Ekipa v Salzburgu nudi svetova­nje za regije, občine, podjetja in inštitu­te. Tudi članstvo v IRE prinaša predno­sti, kot so vzpostavljanje osebnih stikov z evropskimi institucijami in drugimi medregionalnimi organizacijami, prav tako omogoča dostop do strokovnega znanja in do raziskovalne dejavnosti IRE (publikacije, znanstveni članki itd.). Za predstavitev novih članov, med katerimi so MRC oziroma posamezne občine, sta združenji že objavili celo vr­sto člankov in intervjujev o nas in naših občinah. Že po kratkem času članstva v združenjih lahko rečemo, da se je vključitev obrestovala, saj sta združe­nji neprecenljiv vir informacij za med­občinski razvojni center o trenutnih in prihajajočih razpisih in neprecenljiva pomoč pri hitrem iskanju zanesljivih partnerjev ter pri iskanju ponudb za partnerstva. Ekipa Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje Poziv lastnikom zemljišč ob javnih cestah Pomlad je čas za ureditev obcestne vegetacije. Da zagotovimo čim večjo varnost udeležencev v prometu, vas želimo opozoriti na obvezno obrezova­nje in vzdrževanje živih mej, grmičevja, dreves ter ostale vegetacije na zemlji­ščih ob javnih cestah in poteh. Ker pa v tem času izvajajo tudi dela na kmetij­skih zemljiščih, vas želimo opozoriti na nepravilnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Lastniki oziroma uporabniki ze­mljišč so dolžni ob občinskih cestah ali pločnikih redno porezati veje dre­ves, žive meje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine tako, da ne sega­jo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo ali onemogočajo pregle­dnosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo prometa. Občani se z zasaditvami ob cestah pogosto ne zavedajo odgovor­nosti za svoje ravnanje, saj višje rastli­nje od 75 centimetrov tik ob cestišču občutno zmanjšuje vidljivost in pregle­dnost na križišču ali priključevanju vozil iz zasebnih zemljišč na javne ceste. Želimo, da lastniki sami odstranijo moteče ali nevarno zelenje oziroma vejevje, saj to pomeni večjo prometno varnost in hkrati se s tem izognejo ne­potrebnemu plačilu globe oziroma ob­rezovanju na njihove stroške. Gradnja, rekonstrukcija in podobne spremembe v varovalnem pasu občinskih cest, tudi npr. ograj, so dovoljene le s soglasjem občine, čeprav ta dela potekajo na za­sebnem zemljišču. Pri kmetijskih površinah je proble­matično predvsem oranje preblizu ce­stnim površinam. S tem se poškoduje spodnji ustroj ceste in posledično uni­čenje asfalta in bankine. Prepovedano je orati na razdalji 4 metre od roba ce­stnega sveta pravokotno na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Na cestišče je prepovedano nanašati blato ali cestišče kako drugače onesnaževati. Onesnažene ceste so še posebej ne­varne za uporabnike, kadar so mokre zaradi padavin. Uporabniki in lastniki kmetijskih zemljišč morajo biti pri svo­jem delu pozorni na onesnaženje jav­ne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih. Preden se z delovnim strojem vključuje na javno pot, je potrebno s pnevmatik očistiti blato in zemljo. Za kršitev je predpisana globa. Medobčinski inšpektorat in redar­stvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica bo v prihodnjih mesecih intenzivno nadzoroval ustreznost vzdrževanja vegetacije ob cestah (zagotavljanje svetlega profila in preglednosti), iz­vajanje kmetijskih posegov (oranje, onesnaženje ipd.) ter drugih posegov v območju cest in v primeru ugoto­vljenih nepravilnosti ukrepal. Namen nadzora je zagotoviti var­no uporabo cest vsem udeležencem v prometu. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica Kurjenje v naselju in v naravnem okolju Toplejši dnevi so idealni za obrezo­vanje drevja in druga spomladanska opravila v okolici objektov, na vrtovih, travnikih in gozdovih. Tako v Sloveniji kot tudi v naši občini je kurjenje teh od­padkov pogosto, zato vam v zvezi s tem posredujemo informacijo. Če vam bodo v okolici hiš v naseljih nastali ločeni biološki odpadki, med ka­tere spada zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, trava, listje …), jih lahko sami kompostirate v hišnem kompostniku. Če tega ne boste storili, ste dolžni tovr­stne odpadke prepustiti izvajalcu javne službe Javnemu komunalnemu pod­jetju Grosuplje. Sežiganje odpadkov glede na določila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Grosuplje (Ur. l. RS, št. 111/2013) ni dovoljeno. S sež­iganjem se poslabšuje tudi kakovost zraka v naseljih. Na travnikih, pašnikih in gozdnih obronkih, ki niso bili pokošeni, marsik­do spomladi zakuri suho travo. Včasih so zaradi kurjenja ob nizkih hitrostih vetra in inverziji zadimljene celotne doline in naselja. Glede na veljavno zakonodajo je kurjenje naravnih ne­nevarnih materialov (trava, les in po­dobno), ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu, v naravnem okolju dovo­ljeno le na urejenih kuriščih, obdanih z negorljivih materialom. Območje mora biti vsaj 1 meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi. Pov­prečna hitrost vetra ne sme presegati 20 km/h, sunki vetra pa ne smejo biti močnejši od 40 km/h. Kurišče mora ves čas kurjenja nadzorovati polnole­tna oseba, po končanem kurjenju pa je potrebno ogenj popolnoma pogasiti. Kurjenje je prepovedano v primeru razglašene velike ali zelo velike požar­ne ogroženosti. Prepovedano je tudi požiganje in kurjenje vseh ostalih od­padkov, odpadnih gum, embalaže ... Medobčinsko redarstvo in inšpek­torat občin Grosuplje, Ig in Škofljica bo v prihajajočih mesecih poostreno nadziralo kurjenje v naseljih in v na­ravnem okolju ter v primeru kršitev zoper povzročitelje ukrepalo oziroma podalo predlog za uvedbo prekrškov­nega postopka pristojnim organom. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica Občinski odbor Nove Slovenije ­krščanski demokrati Grosuplje ­vošči vsem občankam in občanom, članicam in članom, podpornikom in prijateljem krščanske demokracije veselo in blagoslovljeno veliko noč 2017. Velikonočno sporočilo je upanje, ki nam daje smisel in kaže pot zmage življenja nad smrtjo. Vsem želimo lepo in doživeto praznovanje. Občinski odbor Nove Slovenije – krščanski demokrati Grosuplje Pogovorni večer z evropsko poslanko Patricijo Šulin V petek, 3. marca 2017, je na Bre­zovici potekala 2. seja Obljubljanske regijske koordinacije ŽO SDS, ki smo se je udeležile tudi članice ŽO SDS Gro­suplje, tokrat pa je po seji potekal tudi pogovorni večer z evropsko poslanko Patricijo Šulin. Z nami je spregovorila o aktualnih zadevah, o izvolitvi novega predse­dnika Evropskega parlamenta Antonia Tajania, pa o odprtju Evropske hiše v Ljubljani prav ta dan ter o pobudi Evropskega parlamenta, da bi vsak državljan Evropske unije ob dopolnje­nem 18. letu dobil brezplačno Interrail vozovnico za potovanje z vlakom po Evropi. Na ta način bi želeli mladim Evropejcem Evropo še bolj približati. Med drugim je povedala, da prora­čun Evropske unije znaša 1% BDP držav članic, približno 159 milijard letno je na­menjenih za obveznosti in 135 milijard letno za plačila. Slovenija je še vedno neto prejemnica denarja, to pa pomeni, da Slovenija letno v evropski proračun vplača približno 400 milijonov evrov, dobimo pa približno milijardo evrov. Torej še vedno približno 600 milijonov evrov letno več kot vplačamo. V Sloveniji se je tako v preteklih le­tih veliko naredilo, zgradilo, obnovilo prav z evropskimi sredstvi, pri črpanju evropskih sredstev pa so bile veliko bolj uspešne občine kot Slovenija. Na tem mestu je omenila še dva druga po­membna sklada. Prvi je sklad v primeru naravnih nesreč, iz katerega si seveda ne želimo črpati, saj bi to pomenilo, da bi se zgodila velika naravna nesreča, je pa Slovenija v letu 2013 za primer žle­du iz tega sklada počrpala 18.400.000 evrov. Drugi zelo pomemben sklad pa je sklad za prilagoditev globalizaciji, na­menjen za primere, ko pride do izgube večjega števila delovnih mest. Slove­nija je iz tega sklada počrpala sredstva samo enkrat, v primeru Mure je dobila 2 milijona evrov, vendar kot meni Patri­cija Šulin, bi jih zagotovo lahko še kdaj. Opozorila je na dejstvo, da je v Evropski uniji vsako leto pogrešanih kar 250.000 otrok, žal pa se iskanje ogro­ženega pogrešanega otroka pogosto ustavi na notranjih mejah. Slovenija je zaradi svoje lege in majhnosti zelo pri­kladna, da preko nje bežijo ugrabitelji z otroki iz drugih držav. Patricija Šulin si zato prizadeva, da bi se Slovenija priključila mreži Amber Alert Europe, evropski mreži za opozarjanje o reševa­nju otrok, in policijski mreži za pogreša­ne otroke, ki si prizadeva, da bi si države pomagale in si izmenjale informacije, če otrok prečka notranjo mejo, da bi se ga kar najhitreje našlo. Spregovorila je tudi o enakopravno­sti spolov, v Evropi smo namreč ženske marsikdaj za enako delo še vedno manj plačane kot moški, medtem ko so žen­ske v tretjem svetu še vedno močno trpinčene. Ob tem nas je spomnila na tri borke, Malalo iz Pakistana, ki so jo ustrelili v glavo, ker je šla v šolo, ter na Nadio Murad in Lamijo Aji Bašar, ki sta preživeli spolno suženjstvo Islamske države. Vse tri so dobitnice nagrade Sa­harov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament. Ob koncu pa še, kar kot je dejala Patricija Šulin, vedno rada pove ob ta­kšnih priložnostih: »Evropska unija je bila najprej zamišljena kot projekt miru, seveda tudi kot projekt gospodarstva, vendar pa je takratni politik Robert Sc­human po 2. svetovni vojni dejal nekako takole: »Če se bodo evropske države med seboj politično in gospodarsko povezo­vale, bo v Evropi zagotovljen mir.« In kot vidimo, je k sreči imel prav. Vendar pa ta mir ni samoumeven, še vedno se je po­trebno truditi zanj.« Ženski odbor SDS Grosuplje KS Škocjan od leta 2014 s svežim vetrom in novo energijo V Krajevni skupnosti Škocjan vsto­pamo v drugo polovico mandata, ki so nam ga leta 2014 zaupali volivci. Z veliko pozitivne energije smo se lotili nalog, ki smo si jih naložili. V ta namen smo takoj po volitvah organizirali se­stanke po posameznih vaseh in prisluh­nili željam in potrebam krajanov. Še isto leto smo v prostorih KS, v Društvenem domu Škocjan, uvedli ura­dne ure, ki so vsak tretji torek v mese­cu od 19h do 20h. Tam krajani lahko dobijo informacije o dogajanju v KS in prinesejo sveže ideje in nove pobude. Takoj po konstituiranju novega sveta KS Škocjan smo odprli prostore društve­nega doma za vse zainteresirane kraja­ne in društva, ki delujejo v Škocjanu. Poleg namiznega tenisa, ki se je do takrat odvijal v prostorih društvenega doma, smo medse sprejeli žene in de­kleta vseh starosti, ki v okviru Športno­-turističnega društva vadijo aerobiko in pilates, ter škocjanske skavte. Tudi gasilci smo že večkrat uporabili pro-store za vaje in izobraževanja. Objekt namenjamo tudi za ostale družabne dogodke. V prihodnosti bi poleg objek­ta radi uredili športno igrišče za še več možnosti druženja in izvajanja široke palete potreb ter želja krajanov vseh starosti. Želimo, da društveni dom dobi čim širšo vsebino, v veselje, ponos in uporabo vsem, ki živimo in delamo v naših prelepih škocjanskih vaseh. Vsako leto pred novim letom za naše najmlajše pripravimo obisk dedka Mra­za v Škocjanu. Od leta 2015 v sodelovanju s krajev­no organizacijo Rdečega križa in Župni­jo Škocjan vsako leto v novembru izve­demo srečanje starejših krajanov, kjer nas obišče in pozdravi župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič. Iskrena hvala Darinki Virant s sodelavkami in sodelav­ci Rdečega križa za dobro voljo, trud in pozitivno energijo, ki jo namenjajo za organizacijo tega enkratnega dogodka. Že tretje leto zapored skupaj s PGD Škocjan organiziramo zdaj že tradicio­nalni božični pohod od Škocjana do Žu­panove jame, kjer se srečamo s prijatelji iz Ponove vasi. 2. januarja 2017 smo prav tako sku­paj s PGD Škocjan prvič organizirali še novoletni pohod do sv. Ahaca nad Ma­lim Ločnikom. Še naprej se bomo trudili in skrbeli za dobro počutje krajanov ter ustvarjali pogoje za enakomeren razvoj, da ško­cjanske vasi ne bodo le odmirajoči stari svet vasi, kot je že leta 1972 v svoji knji­gi zapisal dr. Boris Kuhar. Ponosni smo na slavno zgodovino Škocjana, naše prednike in skupno prehojeno pot. Poleg obujanja spominov na minule čase, želimo v KS Škocjan soustvarjati pogoje, da lahko ostajamo v rodnem kraju in se enakovredno kosamo z izzivi današnjega in prihodnjega časa. Moderna internetna širokopasovna povezava je bila z investicijo Teleko­ma Slovenije in izdatno organizacijsko podporo KS Škocjan vzpostavljena v letu 2015 in 2016. Obnova vodovoda od zajetja in vo­dohrana Železnica se je že približala Ve­likim Lipljenam in Rožniku. V preteklih dveh letih je bil obnovljen tudi glavni cevovod skozi celotno vas Velike Liplje­ne in postavljeno nadzemno hidran­tno omrežje. Za postopno vsakoletno obnavljanje gre zahvala sodelovanju, vztrajnosti in požrtvovalnosti Janeza Viranta s sodelavci iz JKP Grosuplje. Izvedba dolgo pričakovanega in zaželenega vodovoda v Škocjanu je v teku. Kaže, da bo že letos voda iz pip pritekla do vsakega zainteresiranega krajana. Ko bo uspelo še asfaltiranje tamkajšnje ceste od cerkve do konca naselja Škocjan-Male bo veselje na tem koncu popolno. Iskrena zahvala grosupeljskemu žu­panu dr. Petru Verliču, direktorju ob­činske uprave mag. Dušanu Hočevarju in odgovornim na JKP Grosuplje na čelu z direktorjem Stanetom Stopar­jem, da so prisluhnili dolgoletnim že­ljam tukajšnjih krajanov in predlogom sveta KS Škocjan ter zastavili projekt, ki ni zanimal nikogar med njihovimi predhodniki. Redno konstruktivno sodelovanje Krajevne Skupnosti Škocjan, Obči­ne Grosuplje in Komunalnega pod­jetja Grosuplje kaže vidne rezultate. Dva najbolj poškodovana in nevarna ovinka v Velikih Lipljenah na glavni cesti proti Škocjanu sta z investici­jo Občine Grosuplje končno urejena. V letu 2015 in 2016 smo v KS Škocjan poskrbeli za asfaltiranje ceste v Malih Lipljenah in za odvod ter ponikalnico meteorne vode. Poskrbeli smo tudi za nasutje in ureditev krajevnih in poljskih poti v Malih Lipljenah, Rožniku in v Ve­likih Lipljenah. Meritve ceste od župnišča proti glav­ni cesti za Turjak so izvedene, čakamo še na menjave zemljišč in zemljiško knjižno ureditev lastništva, ker cesta v katastru precej odstopa od stanja v na­ravi. Po svojih najboljših močeh in v okvi­ru finančnih zmožnosti skrbimo za re­dno zimsko in letno vzdrževanje kra­jevnih cest. V letu 2015 in 2016 smo z opremo in moštvom PGD Škocjan poskrbeli za čiščenje zamašene meteorne kanaliza­cije v vseh vaseh KS Škocjan. Pri pregle­du konec leta 2014 smo ugotovili, da so zamašeni skoraj vsi jaški in cevi, razen nekaj redkih izjem. Za naprej bomo skr­beli za redno čiščenje. Skrbimo tudi za obsekovanje grmov­ja ter mulčenje podrasti ob krajevnih cestah in poljskih poteh. Na nekaterih odsekih se je grmovje že močno razra­slo. Zato je za učinkovito in dolgoročno rešitev potrebno tudi veliko ročnega dela z motornimi žagami. Pes, naš najboljši prijatelj, in … Sejnine, ki so se izplačevale do leta 2013 in članom sveta KS pripadajo po zakonu, si nova ekipa že od začetka mandata konec leta 2014 ne izplačuje. Neizplačana sredstva porabimo za le­tno vzdrževanje krajevnih poti. Junija 2017 v Škocjanu skupaj z Ob­čino Grosuplje pripravljamo osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državno­sti in 20. obletnico projekta Stati inu obstati, ki ga v Škocjanu od leta 1997 praznujemo kot krajevni praznik v spo­min na našega velikega rojaka Primoža Trubarja, »Kranjca iz Kancijanske fare«, kot je nekoč o njem zapisal Valentin Vodnik. Ob tem jubileju nas bo s svojim obiskom počastil njegova eminenca slovenski kardinal dr. Franc Rode, ki si je istega leta za svoje škofovsko geslo izbral prav to Trubarjevo misel za vse čase. To bo enkratna in neponovljiva pri­ložnost za promocijo naših krajev po celi Sloveniji ter v vseh pogledih velik organizacijski zalogaj za naš kraj. Zato vabimo vse, ki ste pripravljeni sodelo­vati, da se vključite v organizacijo in izvedbo tega velikega dogodka. Va­bljeni, da se v času uradnih ur oglasite na sedežu KS Škocjan, lahko pa tudi na elektronsko pošto martin.tomazin1@ gmail.com ali na tel. 041/635-416. Iskrena hvala vsem, ki nam stojite ob strani in nas podpirate. Martin Tomažin, predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Prišla je pomlad, sneg je skopnel, po­kazali so se zvončki, trobentice, z njimi pa tudi pasji kakci, ki jih je čedalje več ob cestnih zelenicah, parkih, otroških igriščih, vrtcih, travnikih … Najhuje je, ko sprehajalci psov ne poberejo kakca v bližini ali ob ograjah vrtcev, kjer se igrajo otroci. Že če sto­pimo na pasji iztrebek, je to lahko ne­ugodno. Pri otrocih pa se lahko zgodi, da pasji iztrebek primejo in si ga nehote zanesejo na obraz in v usta. To je zelo nevarno, saj so v pasjih iztrebkih lahko različni povzročitelji nalezljivih bole­zni, kot so pasje gliste in pasje trakulje. Povzročitelji oziroma njihova jajčeca, ki so lahko v pasjih iztrebkih, v zunanjem okolju živijo več let in tako predstavlja­jo tveganje za okužbo. Zato se sprašujemo, kakšne so posle­dice in tveganja za bolezni in zastrupi­tve pri pasjih iztrebkih, kaj to pomeni za okolje, zakaj se lahko psi sprehajajo po otroških igriščih in po šolskih zelenicah. Psi naj imajo odgovorne lastnike. Lastniki so dolžni pobirati pasje iztreb­ke. Če tega ne znajo ali nočejo upošte­vati v bližini vrtcev, hiš ali zelenic, naj sprehajajo svojega prijatelja na svojem dvorišču in tam občudujejo pasje bom­bice. Občinska uprava in krajevne sku­pnosti se trudimo urediti okolje čim lepše, prijazno občanom, toda s takimi dejanji je pač trud zaman. Zavedajmo se lastne odgovornosti, bodimo strpni drug do drugega, zazri­mo se v lastno kulturo, v vrednote slo­venske kulture in bomo tako pozitivno vplivali tudi na kulturo sočloveka. Pazimo na naše okolje, ne odmeta­vajmo smeti vsevprek, čistimo umaza­nijo, pa bo naš prostor naš raj na zemlji. Ogorčeni krajani, občani. Zapisal: Janez Svetek Mnenja občanov: ks.mlacevo@gmail.com Podjetniški kotiček z OOZ Grosuplje USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU: v torek, 11. 4. 2017, ob 15.00, na OOZ Grosuplje organiziramo Uspo­sabljanje s področja varnosti pri delu. Vabljeni. Več na www.ooz-grosuplje.si MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU: vabimo vsa zainteresirana podjetja, ki bi se želela predstaviti na letošnjem 50. mednarodnem obrtnem sejmu (MOS-u) v Celju, ki bo letos pote­kal od 12. do 17. septembra 2017, da se povežejo z OOZ Grosuplje, najkasneje do 14. 4. 2017. Predstavitev na sejmu za upravičence subvencionira Občina Grosuplje. Podrobnosti glede razsta­ vljanja najdete na www.ooz-grosuplje. si. Vabljeni. IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJA­NJA NA OOZ GROSUPLJE: v marcu nameravamo izvesti številna strokov­na izobraževanja in usposabljanja, na katerih udeležbo za lokalne podjetnike in obrtnike ter njihove zaposlene sub­vencionira Občina Grosuplje. Vabljeni, da preverite pestro ponudbo izobraže­valnih vsebin in pogoje subvencionira­ne udeležbe na www.ooz-grosuplje.si. Vabljeni. Delodajalci, ki želite v svojih obrato­valnicah izvajati mentorstvo dijakom ali študentom, ki se praktično usposa­bljajo z delom, v prihodnjem šolskem letu tudi vajencem, vabljeni, da se ude­ležite enega izmed brezplačnih »Uspo­sabljanj mentorjev za izvajanje prak­tičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobi­tev izobrazbe«. Več na OOZ Grosuplje. Dodatna pojasnila na OOZ Grosu­plje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršna koli vpra­šanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje Zlata odličja za Don Don in Pekarno Grosuplje Na 17. podelitvi zlatih priznanj naj­boljšim pekovskim izdelkom, ki jih vsako leto podeljuje Sekcija za pe­karstvo v okviru Gospodarske zbor­nice Slovenije, je blagovna znamka Pekarna Grosuplje prejela kar 15 zla­tih odličij, 3 zlata odličja pa je prejela blagovna znamka Don Don. Podjetje Don Don je tako tudi letošnje leto za­čelo z vzpodbudnim in pomembnim strokovnim priznanjem, ki dokazuje vrhunsko kakovost naših izdelkov. Odličja, ki veljajo za najuglednejše priznanje na področju pekarstva v Sloveniji, nas zavezujejo, da bomo svo­je delo tudi v prihodnosti opravljali z največjo mero kakovosti, predanosti in ljubezni do kruha. Letošnji nosilci zlatih odličij so: Kr­javelj, Sosed, Malnar, Matevž, Korošec, Pirin polnozrnat kruh, Domači koruzni, Domači ajdov, Domači rženi hlebček, Hud kruhek brez kvasa, Babičin kruh, Pi­knik ciabatta, Skorjavc, Skorjavc temni, Skorjavc pirin, Hrustavc temni, Gruntar in Cesar črni. Visoki kriteriji odličnosti, ki jih oce­njuje strokovna komisija, so oblika iz­delka oziroma zunanji videz, kakovost skorje in sredice ter vonj in okus. Izdel­ki, ki jim je komisija priznala vrhunsko kakovost in so prejeli zadostno število točk, so se uvrstili med izdelke odlične kakovosti. Tako smo v podjetju Don Don znova dokazali, da sledimo sodobnim pekar­skim in prehrambenim trendom ter upoštevamo želje zvestih potrošnikov, ki jih dnevno razvajamo s svežimi in okusnimi krušnimi dobrotami. Maja Maroša 90-letnica odkritja Županove (Taborske) jame na starih razglednicah (5. del) Raziskovalci, opisovalci in fotografi v županovi jami Prvi obiskovalci jam so bili doma­čini, ki so iskali hlad v vročih poletnih dneh ob košnji, na paši in ob drugih kmečkih delih. V vojnih časih so iskali skrivališče zase in za svojo premično la­stnino. Zgodaj pa so se našli tudi neuki in šolani ljubitelji narave, ki so s pravo avanturistično žilico odkrivali lepote podzemeljskega sveta. Ti posamezniki so bili izjemno pogumni, saj so morali rušiti praznoverje, da v podzemlje od­hajajo čarovnice na obisk k hudiču, ki tam domuje. Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je opisal ali vsaj zabeležil okoli 70 naših jam. Nekateri njegovi opisi so stvarni, drugje pa je znal tudi pretiravati, ven­dar je bil prvi, ki je jame opisal v zna­menitem delu Slava vojvodine Kranjske (1689), zelo obširno tudi Ledenico pod Lačenbergom ali Taborom. Baltazar Hacquet (1739/1740–1815 na Dunaju),je bil kirurg, naravoslovec, gornik in etnolog. V več kot 60 delih je objavil svoja opazovanja o geoloških pojavih, mineralih, rudah. Opisoval je slovenske gore in kras. O jami oziroma Ledenici pri Lačni gori govori v 3. knjigi Oryctographia Carniolica (1784). Josip Perme (30. 7. 1874 – 14. 4. 1940) je bil kmečki sin, doma iz Po­nove vasi. Ko je raziskoval Brezno pri Opolzkem kamnu, je odkril dvorane s kapniki (1926). Povezal je Ledenico z Županovo jamo in organiziral oglede ob spremstvu vodnikov, da ne bi ljudje odnašali kapnikov. V Ponovi vasi je leta 1927 ustanovil tudi Društvo za urejanje podzemskih jam. Na lastne stroške je opremljal jamo, jo elektrificiral, urejal poti. Bil je tudi zelo priljubljen župan, ki je skrbel za napredek in blagostanje v rojstnem kraju in okolici. Ivan Michler (1891–1982), speleo­log, predsednik Društva za raziskova­nje jam Jugoslavije, je avtor poljudne­ga opisa Taborske (Županove) jame (1952). Albin Seliškar (1896–1973), prof. dr. za fiziologijo in fiziološko kemijo, ustanovitelj jamskega laboratorija v Podpeški jami v Dobrepolju, nekaj let predstojnik speleološkega laboratorija v Postojnski jami, je fotografiral tudi v Županovi jami. Valter Bohinec (1898–1984), dr. zna­nosti, geograf. V prvih letih ob ustano­vitvi Društva za raziskovanje jam je razi­skal Županovo jamo in rezultate objavil kot enega prvih monografskih opisov kraškega pojava (1926). Oblikoval je poseben zapisnik, ki v osnovi velja še danes. Roman Kenk (1898–1988), dr., bi­olog, je fotografiral Županovo jamo, prav tako Janko Erjavec (1903–1972), fotograf iz Ivančne Gorice, fotografiral je mnoge znamenitosti v grosupeljski občini med obema vojnama. Franci Bar (1901–1988), finomehanik, fotograf, se je ukvarjal s stereofotografijo, žal pa ta njegova tehnika ni našla posnemoval­cev. Jamo so fotografirali tudi Janko Hafner (1907–1972), novinar, član Dru­štva za raziskovanje jam in jamski foto­graf ter France Habe (1909–1999) dr. znanosti, geograf, pisec vodnikov po naših turističnih jamah, ki se je ukvar­jal tudi z jamsko fotografijo. V jami so fotografirali in izdajali razglednice tudi Rode in Martinčič iz Celja, Miran Kam­bič, Vekoslav Kramarič, Franc Markelj, Damjan Kocjančič, Marjan Trobec je prejel nagrado za fotografijo netopirjev v Županovi jami. Ivan Gams (1923–2014), dr. znano­sti, geograf, akademik. V vodnikih in geografskih razpravah o krasu in kra­ških pojavih je pisal tudi o Županovi jami. Bil je sourednik knjige Dolenjska zemlja in ljudje. Jože Bole (1929–1995), dr. znanosti, biolog, akademik. Proučeval je meh­kužce, predvsem polže, tudi v Župano­vi jami jih je našel. Stane Peterlin (1937), strokovnjak za varstvo naravne dediščine. Po preselitvi v Grosuplje in včlanitvi v naše društvo smo na njegov predlog v ime vnesli še okoljsko tematiko: Županova jama – tu­ristično in okoljsko društvo. Raziskoval je rastlinstvo v okolici Županove jame. Stanko Buser (1932–2006), geolog, prof. dr. na NTF v Ljubljani. Raziskoval je kamenine v okolici Županove jame. Andrej Kranjc (1943), dr. znanosti, prof. geografije in arheolog, akademik. Ukvarja se z raziskavami jamskih sedi­mentov, z regionalno speleografijo in z zgodovino krasoslovja. Igor Perpar (1969), inž. geodezije, aktiven član Jamarskega društva Žele­zničar iz Ljubljane, ki obiskuje tudi jame na našem območju. Skupaj s sodelavci je leta 1994 odkril novo dvorano v Žu­panovi jami, po njem imenovano Igor­jeva dvorana. Janja Kogovšek (1951), dr. znanosti, kemičarka, zaposlena na Inštitutu za raziskovanje krasa, ZRC SAZU, v Postoj­ni, je v Županovi jami izvajala meritve pronicanja vode; Tanja Pipan (1970), dr. znanosti, biologinja, je v okviru doktor­ske naloge proučevala epikraško favno, ki jo v največjem številu sestavljajo ce­ponožni rakci; Janez Mulec (1975), dr. znanosti, je v Županovi jami raziskoval alge, floro na kapnikih okoli svetil; Pri-mož Presetnik, univ. dipl. biol., vodja projektov CKFF (Center za kartografijo flore in favne), je v Županovi jami štel netopirje in ugotavljal njihove vrste. Sodelovala je tudi Katerina Jazbec. Nataša Ravbar (1976), dr. geogra­fije in sinologinja, je izvedla raziskavo o pretakanju vode v okolici Županove jame in pod njo in kako hitro rastejo ka­pniki v Županovi jami. Opisovanju ter popularizaciji lepot Županove (Taborske) jame so se po­svečali še duhovniki (Matej Sitar, Jakob Žagar), geografi (Rudolf Badjura, Mauro Hrovatin, Milan Šifrer), novinarji (Ivo Brečič, Željko Kozinc, Drago Kralj, Jože Miklič, Barbara Pance, Andreja Podlo­gar, Bojan Rajšek, Janez Zrnec, Jože Žu­pančič), učitelji (Lojze Zupanc), etnologi (Boris Kuhar), raziskovalci (Rado Gospo­darič, France Habe, Peter Skoberne) in turistični upravljalci (Franc Kanduč, Ja­nez Lesjak, Damjan Viršek, Miro Vreg) ­iz množice smo izbrali le nekaj najbolj izstopajočih. Marija Samec Turistična zveza Grosuplje se je predstavila na sejmu Natour Alpe–Adria V sredo, 1. februarja 2017, je na Go-venije, Zavod za gozdove Slovenije, spodarskem razstavišču svoja vrata Pohodništvo in kolesarjenje GIZ ter se­odprla osrednja turistična sejemska veda Slovenska turistična organizacija, prireditev v Sloveniji Natour Alpe-Adria Turizem Ljubljana in Turistična zveza – sejemska prireditev za ljubitelje zele-Slovenije z mnogimi lokalnimi sku­nega, aktivnega turizma. Na njej se je pnostmi in društvi. predstavilo prek 330 turističnih ponu-Na sejmu je tako svojo stojnico ime­dnikov iz Bosne in Hercegovine, Hrva-la tudi naša Turistična zveza Grosuplje. ške, Srbije, Makedonije, Italije, Albanije, Naravne in kulturne bisere naše občine Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, predstavljajo Županova jama – Turistič-Nepala, Indije, Jordanije, Tunizije in no in okoljsko društvo Grosuplje, Turi­seveda tudi Slovenije. Aktivni oddih v stično društvo Šmarje - Sap, Turistično naravi so namreč na sejmu predstavili društvo Št. Jurij in Turistično društvo tudi: Ribiška zveza Slovenije, Kajakaška Kopanj. Ob predstavitvi turističnih za­zveza Slovenije, Združenje slovenskih nimivosti naše občine seveda ne more­turističnih kmetij, Planinska zveza Slo-mo mimo Krajinskega parka Radensko polje, kjer lahko čarobnost območja in pestrost rastlinskega ter živalskega sve­ta odkrivamo skozi vse letne čase, in Županove jame, ki jo povezuje sedem čudovitih dvoran in je ena najlepših kraških jam v Sloveniji. V neposredni bližini Županove jame se nahaja Tabor Cerovo, eden redkih protiturških tabo­rov, ki so se ohranili do današnjih dni. Na sledove starih časov pa nas še pose­bej spominja Magdalenska gora, ki jo pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. DATUM DOGODEK ORGANIZATOR KONTAKT 8. 2. 2017 Pohod po Prešernovi poti (Grosuplje-Kopanj) UTŽO Grosuplje 01 786 40 28 17. 4. 2017 Igra s pirhi na Taboru Cerovo TD Tabor - Št. Jurij 031 660 028 22. 4. 2017 Pohod po E6 od Grosupljega do Županove jame Županova jama, TOD Grosuplje 041 407 705 7. 5. 2017 Otroško popoldne na Taboru Cerovo TD Tabor - Št. Jurij 031 660 028 13. 5. 2017 7. pohod po poti vodnih virov, Šmarje - Sap TD Šmarje - Sap 041 935 860 20. 5. 2017 Pohod po Krajinskem parku Radensko polje TD Kopanj 051 262 707 21. 5. 2017 Pohod Spoznaj sosednjo vas TD Tabor - Št. Jurij 031 660 028 27. 5. 2017 Dan doživetij pri Županovi jami Županova jama, TOD Grosuplje 041 407 705 4. 6. 2017 19. kolesarski maraton treh občin, Grosuplje KD Grosuplje, Občina Grosuplje 041 617 625 20. 8. 2017 Koncert z odmevom v Županovi jami Županova jama, TOD Grosuplje 041 407 705 9. 9. 2017 Noč z netopirji pri Županovi jami Županova jama, TOD Grosuplje 041 407 705 10. 9. 2017 Dan Tabora Cerovo TD Tabor - Št. Jurij 031 660 028 16. 9. 2017 Prireditev "Grosuplje v jeseni" Občina Grosuplje in Študentski klub Groš 031 352 045 7. 10. 2017 Popoldne s polhi pri Županovi jami Županova jama, TOD Grosuplje 041 407 705 14. 10. 2017 9. pohod po Poti kulturne dediščine TD Šmarje-Sap 041 935 860 14. 10. 2017 Pohod po starih stezah Št. Jurija TD Tabor - Št. Jurij 031 660 028 18. 11. 2017 23. zlata jesen Županova jama, TOD Grosuplje 041 407 705 25. 11. 2017 Delavnica izdelovanja prazničnega okrasja TD Šmarje - Sap 041 935 860 25. 12. 2017 Božični pohod na Stari grad TD Kopanj 051 262 707 26. 12. 2017 4. pohod Prid'mo si voščit TD Šmarje - Sap 041 935 860 Rdeča nit predstavitve Turistične zveze Grosuplje na sejmu Natour Alpe– Adria je bila lani Županova jama, v lanskem letu smo namreč obeležili 90. obletnico njenega odkritja. Tokrat pa se je Turistična zveza Grosuplje odloči­la, da bodo v okviru predstavitve turi­stične ponudbe naše občine v ospredju organizirani pohodi in nekateri drugi dogodki. Med njimi pa velja posebej izpostaviti festival Grosuplje v jeseni, ki vsako leto privabi številne naše občan­ke in občane, vedno več je tudi obisko­valcev od drugod. Ta bo letos potekal od petka, 15. 9. 2017, do nedelje, 17. 9. 2017. Jana Roštan 15. seja skupščine Društva za varstvo voda Polica - Bistrina V nedeljo, 5. marca 2017, smo se la­stniki zasebnega vodovoda na Polici sestali na 15. seji skupščine Društva za varstvo voda Polica – Bistrina. Predsednik društva Marjan Pražni­kar je pozdravil navzoče in predlagal v izvolitev delovno predsedstvo. Po predvidenem protokolu je predsednik Pražnikar povedal, da smo redne voli­tve v vse organe društva prestavljali že dvakrat zaradi obveznosti v zvezi z pri­dobivanjem vodnega dovoljenja. Zato bomo na tej skupščini izvedli tudi razre­šnico starim članom organov društva in predlagali nove člane v upravni obor, v nadzorni odbor in v častno razsodišče društva. Ker nam je konec leta 2015 poteklo vodno dovoljenje, smo v oktobru leta 2015 vložili vlogo za podaljšanje vo­dnega dovoljenja na MOP – ARSO (Mi­nistrstvo za okolje in prostor - Agencije Republike Slovenije za okolje). Po več­mesečnem usklajevanju vloge z MOP – ARSO smo v septembru 2016 prejeli podaljšanje vodnega dovoljenja. Po­daljšanje velja do konca leta 2022. V zvezi s tem smo v decembru 2016 za­prosili tudi Občino Grosuplje - Urad za komunalno–gospodarsko infrastruk­turo, da ponovno prizna in potrdi Dru­štvo za varstvo voda Polica – Bistrina za upravljalca zasebnega vodovoda Polica – Gradišče. To je Občina tudi potrdila in nas pismeno obvestila. Tako je naš vo­dovod do leta 2022 pravno in zakonsko urejen. Po tem obdobju pa je možno ponovno podaljšanje vodnega dovo­ljenja. Opozoril je tudi zbrane lastnike zasebnega vodovoda, da je vodno do­voljenje in potrdilo Občine Grosuplje o upravljalcu vodovoda objavljeno na naši spletni stani www.bistrina.si in po­vabil prisotne k ogledu in uporabi naše spletne strani. Poročal je tudi o obisku zdravstvene inšpekcije iz Novega me­sta. Po pregledu naše dokumentacije, ki jo ima naša služba za nadzor pitne vode, smo si ogledali na terenu še vse tri vodohrane in komoro pri vrtini. Pri tem pregledu smo dobili nekaj priporo­čil in nalog, ki smo jih morali opraviti do konca leta 2016. Pri komorah na vodohranih in pri vr­tini so bila vhodna vrata že dotrajana. Montirali smo nova vrata iz nerjaveče­ga jekla. Vodohran na Strmcu smo po­polnoma obnovili in preuredili dotok vode v rezervoar. Tako lahko sedaj ko­ristimo vodo samo iz vrtine ali samo iz zajetij ali kombinirano zajetje – vrtina. Pet mesecev, od septembra do konca februarja, smo črpali le vodo iz vrtine, zasledovali smo dotok vode in merili porabo električne energije za črpanje vode iz vrtine in izračunali strošek 12 centov/m3. Kloriranje vode v tem času ni bilo potrebno. Na podlagi priporočila zdravstvene inšpektorice, naših strokovnih služb in s soglasjem vseh prisotnih lastnikov vo­dovodnih priključkov in vodovodnega omrežja Polica – Bistrina smo zavzeli sklep o maksimalnem odvzemu vode iz vrtine Klanci, iz zajetij Stara dolina in Korita pa le občasno in po potrebi (v poletni suši in v zimskem času, ko so temperature pod ničlo in je nevarnost poškodbe cevi zaradi zmrzali). Sogla­sno je bil sprejet tudi sklep o višini pri­spevka za vzdrževanje vodovodnega sistema s sedanjih 0.35 €/m3 na 0.50 €/ m3 (0.12 € zaradi več porabljene ele­ktrike za črpanje vode in 0.0638 € za strošek plačane koncesije za rabo vode -vodno povračilo). Članom novega upravnega odbora je bilo priporočeno, da čim preje pristo­pijo k filtraciji vode iz zajetij in upora­bi UV žarčenja vode v izogib kloriranja vode, kadar sta priključena v vodokrog zajetja Tiha dolina in Korita. V bližnji prihodnosti pa naj razmišljajo o novi, dodatni vrtini. V novi upravni odbor so bili predla­gani in izvoljeni: za predsednika Bo­štjan Vidic, za podpredsednico Vilma Režek, za tajnika Marjan Kastelic, za od­govorno osebo za zagotavljanje skla­dnosti dr. Franci Merzel, za blagajnika Nina Vidic, za člane: Franc Vidic, Jože Toni, Anton Ziherl, Stanka Vidrih in Ja­nez Kokole. V novi nadzorni odbor so bili predla­gani in izvoljeni: za predsednika Viktor Dežman, za člane: Matjaž Vidic in Jože Vidic. V častno razsodišče sta bila predla­gana in izvoljena: za predsednika Mar­jan Pražnikar, za člana pa Ignacij Petrič. Na koncu svojega nagovora se je stari predsednik Marjan Pražnikar za­hvalil starim članom organov Bistrine za dosedanje vsestransko sodelovanje. Vsem novo izvoljenim članom in nove­mu predsedniku Boštjanu Vidicu pa je zaželel uspešno delo, kar verjetno ne bo težko, saj je Društvo Bistrina v dobri kondiciji in pravno urejeno. V programu dela na vodovodnem sistemu za leto 2017 je bilo soglasno sprejeto: tekoče vzdrževanje vodovo­dnega sistema, čiščenje vodohranov v Bukovju nad Blisko vasjo, čiščenje obeh razbremenilcev, menjava vratnih loput (nerjaveče jeklo) in menjava plovcev. Skupščino smo zaključili z nasto­pom Ljudskih pevcev s Police in s po­gostitvijo. Zapisal Ivo Puhar, fotografirala Vera Puhar Ekologija / Dobrodelnost Pomagajmo žabicam čez cesto obvezno najaviti koordinatorki Lari na 031 231 681 ali zabice@radenskopolje. si. Z njo se boste dogovorili, kdaj lahko pridete. Prenašanje v spremstvu koor­dinatorja je pomembno zaradi pravil­nega rokovanja z živalmi, popisovanja prenešenih dvoživk in tudi zagotavlja­nja varnosti v cestnem prometu. Prenašanje se prične ob 19h in obi­ čajno traja eno do dve uri, odvisno od števila živali in hitrosti pobiranja. Vsak prostovoljec za večerno prena­ šanje obvezno potrebuje: - odsevni jopič, - močno svetilko (naglavno ali ročno), - primerno obutev ter obleko, ker je lahko precej blatno in mokro. Aktualne informacije spremljate na facebook profilu društva Preplet. Organizator projekta je Preplet -Na Radenskem polju, na cestnem vi poti do mrestišč. Da pa bi dvoživke ekološko, socialno in kulturno društvo odseku Mlačevo–Račna, je ograja za lahko varno prišle na drugo stran ceste, za ustvarjalno skupnost v sodelovanjudvoživke v dolžini enega kilometra potrebujemo pomoč! z Občino Grosuplje. postavljena in že opravlja svojo vlogo Če želite sodelovati pri večernem ter preprečuje povoz dvoživk na njiho-prenašanju dvoživk, se je potrebno Lara Kastelic Namesto svečk – Drevored podaril pomaranče ogrevana omarica za za več zdravja defibrilator Defibrilator je od decembra 2016 po zaslugi donacije Študentskega kluba Groš pozimi in pole­ti dostopen na Taborski cesti 6 v Grosupljem. Po­darili so nam ogrevano omarico in potrebne nove elektrode. Sredstva so bila zbrana v akciji: Manj sveč za manj grobov. Še prejšnjo zimo smo morali namreč defibrilator v zimskih mesecih umakniti na toplo, zdaj pa je ves čas na voljo, da pomaga re­šiti življenje ob srčnem zastoju. Vsem darovalcem in še posebej mladim iz Študentskega kluba Groš se iskreno zahvaljujemo! Anica Smrekar Marsikaj so naši prostovoljci že razvažali socialno šibkejšim med nami, največkrat osnovna živila, kruh, dar Pekarne Grosuplje, v za­dnjih letih večkrat jabolka zaradi ruskega embarga, nekajkrat pi­škote, krekerje, sokove, ki so nam jih podarili zaradi bližnjega izteka roka trajanja, prvič pa smo konec januarja delili pomaranče, ki jih je plačala Fundacija Drevored, da bi obogatili z vitamini tudi tiste, ki si jih težko kupijo. Na prostoru za dostavo pred RKS – OZ Grosuplje je parkiral kombi, ki nam je pripeljal 35 kar­tonov pomaranč. Pričakali so jih prostovoljci iz Krajevnih organiza­cij RK Grosuplje, Mlačevo, Polica, Račna, Spodnja Slivnica, Škocjan, Šmarje – Sap, Št. Jurij, Ilova Gora in Žalna, ki so jih razdelili po vseh krajih naše občine. Ljudje so bili zelo prijetno presenečeni in vese­li, saj je čas viroz, ko najbolj potre­bujemo vitamine. V imenu vseh prejemnikov se zahvaljujemo Fundaciji Drevored in štiriindvajsetim prostovoljcem, ki so razdelili pomaranče. Anica Smrekar Dobrodelnost / Izobraževanje Donacija hrane in higienskih sredstev Konec decembra nas je že drugič prijetno presenetil podjetnik iz okoli­ce Grosupljega. Tik pred božičem smo prejeli donacijo 2.420 kg hrane in hi­gienskih sredstev za ljudi v stiski v vre­dnosti 3.116,89 €, za kar se iskreno za­hvaljujemo v imenu vseh, ki so pomoč prejeli. Anica Smrekar OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO V PONEDELJEK, 24. 4. 2017 OD 7. DO 13. URE V DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE, NA TABORSKI CESTI 1, V GROSUPLJEM V TOREK, 25. 4. 2017 OD 7. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM-DOBREPOLJE V SREDO, 26. 4. 2017 OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI Pustni torek v vrtcu Pastirček V torek, 28. 2. 2017, smo imeli v vrtcu Pastirček prav poseben dan. Namesto Rokov, Timov, Gašperjev, An in Ev so zjutraj prišli sloni, muce, miške, vile, di­nozavri in ostali pravljični junaki. Pustno rajanje je bilo zelo radoživo, veselo, norčavo. Avla vrtca se je prelevi­la v plesno dvorano, v kateri smo plesa­li in rajali tako odrasli kot otroci. Letos je bilo največ princesk in vil. Obiskala nas je tudi Rdeča kapica s polno košaro do­brot. Da pa bi zimo zagotovo pregna­li, smo v goste povabili čisto pravega kurenta, ki nam je še dodatno polepšal dan. Za sladek zaključek dneva je poskr­bela naša kuharica s pustnimi krofi. Bilo je veselo, norčavo, razigrano. Odločili smo se, da bomo naslednje leto to spet ponovili! Bernardka Brzin pridelka. Kako do digestata? Pokličite 040 888 039 Digestat lahko v bioplinarni prevzamete sami ali pa se dogovorite za dostavo. IVANČNA GORICA 01/32 04 707 TEHNIČNI PREGLEDI NOVA VOZILA (Škoda) RABLJENA VOZILA ZAVAROVANJA SERVIS www.panjan.si Izobraževanje / Kultura Vpis otrok v zasebni vrtec Sonček, enota Sončni dvori S septembrom 2017 bomo ponovno odprli vra­ta novincem, ki si želijo obiskovati naš vrtec. V enoti Sončni dvori, kjer imamo dve skupini otrok, se trudimo, da je vzdušje pravljično in spod­budno za razvoj otrok. Otroke sprejmemo od do­polnjenega 11. meseca in jih pospremimo vse do šolskih klopi. Zasebni vrtec Sonček, enota Sončni dvori, spre­jema pisne vloge za vpis v vrtec do 31. 3. 2017. Vloge za vpis lahko dobite osebno v enoti ali pa na naši spletni strani www.vrtecsoncek.com. Za vse dodatne informacije lahko pokličete v tajništvo na telefonsko številko 059 078 210. Kolektiv vrtca Sonček Ob kulturnem prazniku - predstavitev grosupeljske knjige Razglednice z zgodbami Dvorana Mestne knjižnice Grosu­plje, torek, 7. februarja 2017 Občina Grosuplje in Mestna knjižni­ca Grosuplje sta v dvorani knjižnice ob slovenskem kulturnem prazniku pri­redili literarni večer. Praznik letos so­vpada z 10. obletnico knjižnice v novih prostorih. Razglednice z zgodbami Občine Grosuplje avtorice Marije Samec je sed­ma knjiga domoznanske zbirke, ki jo je v okviru domoznanskih tem založila Mestna knjižnica Grosuplje v sodelo­vanju z glavnim urednikom dr. Mihae­lom Glavanom, uredniškim odborom in s sofinanciranjem občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Uredni­ški odbor izbira vsebine in osebnosti, ki so pomembne za naš prostor in hkrati bogatijo nacionalno pisno dediščino. Razglednice kot posebna skupina neknjižnega gradiva predstavljajo po­memben fond nacionalne kulturne dediščine, ki v fragmentih zaznamujejo kulturno, zgodovinsko in družbeno do­gajanje v času svojega nastanka. Zaradi svoje slikovitosti so že na pogled pri­vlačne, tematika je raznovrstna, njiho­vo sporočilo pa je večpomensko, zato so vir proučevanja krajevne zgodovine, oblačilne in stanovanjske kulture, nači­na življenja, starih običajev. Knjiga Razglednice z zgodbami ob­čine Grosuplje je po zbranih podatkih 90. knjiga v slovenskem prostoru, ki predstavlja kraje s pomočjo razglednic. V primerjavi z nekaterimi podobnimi iz­dajami ima ta knjiga dodano vrednost, saj razglednice poleg faktografskih opisov dopolnjujejo pripovedovanja in zgodbe domačinov, kar bogati podobo naših krajev in ljudi skozi čas. V slavnostnem nagovoru je župan dr. Peter Verlič poudaril pomen kultu­re za identiteto naroda. »Jezik in kultura nas delata ponosne, od Primoža Trubar­ja, ki je zapisal slovenski jezik, do Fran­ceta Prešerna in naprej. Oba sta se dota­knila naših krajev. Narodova identiteta pa ni samo jezik, ampak tudi navezanost na kraj, kjer živimo in čutimo, da smo doma. Knjiga razglednic nam pripovedu­je, kako smo živeli nekoč in nam nalaga obveznost za prihodnost, da to identiteto čuvamo in jo napravimo lepšo. Mestna knjižnica Grosuplje je zdaj kar nekam sra­mežljivo skrita. Povabili smo arhitekte, da nam bodo pomagali oblikovati novo mestno središče in v njem izpostaviti knji­žnico kot mesto srečevanja.« Urednik Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre­polje je dr. Mihael Glavan. Kot vodja rokopisnega oddelka Narodne in uni­verzitetne knjižnice v Ljubljani je skrbel za bogato rokopisno zapuščino naših ustvarjalcev iz vseh časovnih obdobij. Zaželel je, da bi domoznanska zbirka na lokalni ravni poskrbela, da bi naj­prej domačini spoznali pomembne osebe iz svoje okolice, z izdajo knjig pa to vedenje razširili še na širši slovenski prostor. Izpostavil je še Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepo­lje, ki ga tudi izdaja knjižnica in ki pri­naša neprecenljivo bogastvo za lokalno skupnost. Uredniškemu odboru ne bo kmalu zmanjkalo vsebinskih idej, zato upa, da občine prepoznavajo vrednost teh izdaj in da bodo še naprej podpirale izhajanje obeh zbirk. Svoje vtise o novi knjigi nam je pred­stavil še lektor Drago Samec, bibliote­kar in bibliograf. Avtorica knjige, slavistka in biblio­tekarka Marija Samec je prvo polovico svoje delovne dobe poučevala, upoko­jitev pa je dočakala v Mestni knjižnici Grosuplje. Delala je kot katalogizatorka in skrbnica domoznanske zbirke, zato dobro pozna knjižnično domoznansko gradivo. Zavzeto raziskuje vse, kar je vredno spomina v naši občini, in rezul­tat njenega dela je knjiga Razglednice z zgodbami. Knjiga je intenzivno nastaja­la dve leti. Na platnici knjige je fotografija z dronom, ki jo je posnel Šmarčan Brane Petrovič, avtor tudi ostalih fotografij krajevnih središč na začetku vsakega poglavja v knjigi. Na fotografiji izstopa cesta, ki se od šmarskih tunelov naprej vije skozi celo občino in na robu foto­grafije že prehaja čez hribe na ivanško stran. Ceste so obstajale v tem prostoru že v davnini. Tu so tekle jantarna pot, rimska cesta, srednjeveške ceste so iz­rabile trase rimskih cest, tudi sodobna avtocesta je pod Magdalensko goro prekrila rimsko. Ceste nas povezujejo, odpirajo nam pot v svet in svetu k nam. In ker smo lani praznovali 90-letnico odkritja Županove jame, smo na na­slovnico pripeli tudi podobo odkritelja Josipa Permeta ob kapniku, imenova­nem po njem. Knjigo je z estetskim občutkom raču­nalniško oblikoval Robert Kuhar. Pred 25 leti pa je oblikoval tudi grb kraja in naše občine in tudi na to smo opozorili v knjigi. Vseh razglednic, objavljenih v knjigi, je 100, 43 z zgodbami, ostale so dodane kot ilustrativno gradivo, prav tako je do­danih še 14 naslovnih strani razglednic, ki so zanimive zaradi sporočila, starega jezika, naslovnikov in pošiljateljev. Knjiga je razdeljena na deset po­glavij. V uvodu smo predstavili našo občino, zgodovino grosupeljskih raz­glednic, njihove fotografe in založnike. Vsem desetim krajevnim skupnostim smo posvetili uvodno predstavitev in nato še zgodbe z razglednic. To pa še zdaleč niso vse razglednice naših krajev za obdobje, ki smo si ga za knjigo po­stavili, to je od prvih razglednic do za­četka druge svetovne vojne, in tudi ne vse zgodbe, ki bi jih bilo vredno zapisa­ti. Vendar nekje je treba potegniti črto. V starih časih, ko so tiskali prve raz­glednice, je veljalo, da je razglednico imel pomemben kraj ali objekt, danes pa lahko rečemo, da občina, ki nekaj pomeni, ima svojo knjigo razglednic. S to knjigo se jim je pridružila tudi Obči­na Grosuplje in ob primerjavi se z njo lahko kar postavi, saj je knjiga z zbirko upodobljenih domačih krajev in nji­hovimi zgodbami iz preteklosti. Na predstavitvi, za katero je scenarij na­pisal knjižničar Rudi Podržaj, so nekaj takšnih zanimivih in humornih zgodb prebrali člani knjižnice in Univerze za tretje življenjsko obdobje: Katja Bricelj, Rozi Fortuna, Ivo Puhar in Franci Zorko, a še zdaleč ne vseh, saj si je zanje treba vzeti čas ter v njih uživati. Prireditev je suvereno vodila Jasmina Mersel Šušter­šič. S slovensko himno in zaključnima pesmima je nastopila ŽePZ Nasmeh. Ob pogostih napotitvah k nujnosti branja ta knjiga nudi informacije, ki so bile v našem okolju pozabljene in so tu ponovno oživljene. Drago Samec 11. pohod po Prešernovi poti na Kopanj Kopanj, sreda, 8. februar 2017 Univerza za tretje življenjsko obdo­bje in Zveza kulturnih društev Grosu­plje sta že 11. organizirali Prešernov pohod na Kopanj za slovenski kulturni praznik. Prvi del proslave smo spremljali pred Kulturnim domom v Grosupljem, kjer nam je Zdravljico zapel MePZ Danica, ki ga vodi dirigentka Danica Kutnar, Pre­šernovo pesem Slovo od mladosti pa nam je recitiral Martin Oblak. Pohodni­ke je pred odhodom na pot pozdravila še vodja UTŽO Andreja Smolič, samo pot pa je predstavil vodja pohoda An­ton Rajh. Več kot 200 pohodnikov je v hladnem jutru krenilo na dveurno pot proti Kopanju. Ob pol enajstih smo se v toplo zakur­jeni cerkvi Marije Vnebovzete na Kopa­nju poklonili našemu pesniku s krajšo proslavo. MePZ U3 je zapel Zdravljico. Slavnostni govornik je bil jezikoslovec Jakob Müller, ki je svoj nagovor naslovil Prešeren nad Triglavom: »Zato se tu, na Kopanju, najprej spomnimo Jožefa Pre­šerna, pesnikovega starega strica, brata njegove babice, ki je malega Franceta naučil osnovnih pravil olikanega vedenja ter brati in pisati, da je lahko odšel v drugi oddelek tedanje osnovne šole – nato pa ga vse do svoje smrti leta 1835 podpiral, tako da je France rekel: Stari stric je bil moj največji dobrotnik. Podpiral ga je tudi po odločitvi, da proti materini volji študira pravo in ne teologije. Jožef, ki je služboval kot duhovnik na Kopanju od aprila 1800 do aprila 1820, je bil pristaš janzenizma, katoliške duhovne smeri, ki velja za razumarsko hladno, moralno strogo, prav zadrto, njegov odnos do pra­nečaka pa je bil vseskozi človeško topel, izjemno razumevajoč in prisrčno ljubeč; spoštoval je voljo mladega človeka in njegovo človeško dostojanstvo. Jožef je imel kulturo srca, temeljno kulturo vseh kultur in to kulturo lahko ustvarja vsak človek: z njo duhovno raste sam, hkrati pa lepša življenje drugih in utrjuje pove­zanost skupnosti. V nekdanji župnijski kašči poleg ko­panjske cerkve je domače turistično društvo poskrbelo za spominsko pred­stavitev, in sicer na vzhodni steni za pred­stavitev vŕbenskih Prešernov na Kopanju, dva od njih: sestra Francetove babice in sin očetovega bratranca, sta na Kopanju tudi umrla in bila pokopana – na zaho­dni steni pa je v številkah predstavljen pe­snik Prešeren, eden od umetniških vrhov slovenske besede in eden od stebrov slo­venske narodne identitete. V časih, ko se veselimo uspehov slovenskih športnikov, je mogoče primerno, da v jeziku sodob­nih medijev navedemo tudi nekaj podat­kov o Prešernovih pesmih. Prevedene so v 36 jezikov: in sicer v 29 evropskih, 3 azij­ske: turškega, kitajskega in bengalskega, 3 afriške ter v arabščino, do današnjega dne pa so izšle v 518 knjižnih izdajah. Za skoraj 400 izdaj žal ne vemo njihove na­klade, za 123 pa jo poznamo: skupaj je bilo natisnjenih skoraj 300.000 izvodov oz. 53 milijonov strani. Stolp, v katerega bi bile vse te knjige zložene, je višji od Tri­glava za 700 metrov. Seveda se vrednost pesmi, vrednost umetnosti ne meri po debelini in drugih količinskih merilih, ampak po njihovi kvaliteti. Ta pa temelji na globljem, po­sebnem, izvirnem dojemanju stvari, vi­denju bistva in lepote in grdote življenja in na sposobnosti to dojemanje izraziti tako, da je bralec, gledalec, poslušalec prevzet, očaran, pretresen, obogaten. Vsa umetniška dela seveda niso enako kvalitetna, enako močna. Toda čim bolj so kvalitetna, tem manj jih oslabi zob časa. Pri najboljših pa je celo tako, da njihova vrednost s časom naraste, če ga skupnost ponotranji, v spremenjenih zu­nanjih razmerah pa se kaže v novi luči.« Naši letošnji proslavi za kulturni dan so se nam pridružile pevke ŽePZ Brin­ke, ki jih vodi dirigentka Tina Vahčič. Zapele so nam tri pesmi: Prešernovo Dekletom, ki jo je uglasbil Radovan Gobec, psalm Ave Maria gratia plena in Ne ouri, ne sejaj - prekmursko narodno v priredbi Radovana Gobca. Letos mineva 220 let od rojstva Mati­ja Čopa. Rodil se je 1797. leta v Žirovnici. V tistih časih je bil eden najbolj izobra­ženih Slovencev, Prešernov prijatelj in literarni mentor. Govoril je devetnajst jezikov in poznal vso takratno svetovno poezijo. Prešernu je pomagal z nasveti in kritikami, skupaj sta bojevala bitko v črkarski pravdi. Leta 1835 je tragično umrl med kopanjem v reki Savi. Prijatelj France Prešeren mu je po­svetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V spomin Matije Čopa in mu zložil na­grobni napis. Recitatorji Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivo Puhar, Tatjana Rojko in Franci Zorko pa so nas seznanili z Glazerjevim prevodom Prešernove nemške pesnitve Spominu Matije Čopa. MePZ U3, ki ga vodita dirigentka Gabrijela Cedilnik in korepetitor Pri­mož Cedilnik, je redni gost proslav na Kopanju. Zapeli so tri kitice Prešernovih Ukazov, ki jih je uglasbil Gašper Jereb, ostali del pesmi je recitiral Ivo Puhar, za konec pa še Ljubezen do domovine Blaža Potočnika, ki jo je harmoniziral Anton Foerster. Posebej pa smo vsako leto hvaležni našemu gostitelju, častnemu kanoniku in kopanjskemu župniku Janezu Kebe­tu, ki nas prijazno sprejme v cerkev Ma­rijinega Vnebovzetja. Poprosili smo ga za kratek nagovor. Poudaril je, da smo Slovenci ohranili svojo identiteto zara­di jezika, kulture. Za to so zaslužni veliki pesniki, kot je bil Prešeren. Njegova po­ezija je bila močno prepletena z vero, ugotavljajo literarni zgodovinarji. Hre­penel je po večni ljubezni, lepoti, ki na zemlji ni mogoča, dosežemo jo lahko le z vero v večno življenje »onkraj groba«, kot je zapisal Prešeren. UTŽO je poskrbela za topel čaj in av­tobusni prevoz nazaj v Grosuplje. Marija Samec Večeri življenja: zakaj med nama ni več tako, kot je bilo? Na prvem ponovoletnem večeru iz cikla Večeri življenja smo gostili za­konskega in družinskega terapevta v centru Toplina, predavatelja, pisca ko­lumn in ne nazadnje družinskega moža in očeta petih otrok Janeza Logarja, ki nam je spregovoril o izredno pomemb­nem vprašanju, na katerega slej ko prej naleti vsak zakonski odnos: zakaj med nama ni več tako, kot je bilo? Ko mine obdobje zaljubljenosti (ne­kje po 30. letu starosti), zakonsko zado­voljstvo začne padati. Takrat začnemo spoznavati, da nam ob tej osebi ne bo tako lahko, kot smo si sprva predsta­vljali. V človeku se začne prebujati no­tranji svet: strah, da ni dovolj dober, drugemu se boji pokazati svojo ran­ljivost, še posebej, ko enkrat izkusi, da zakonec njegovega notranjega sveta ne razume, ne sprejema. Človek posta­ne razočaran, ne zaupa več zakoncu in postavi mu mejo: do tu ti dovolim, na­prej ne. Da zakonca ne bi spregovorila o bolečih temah, se začneta žaliti in po­niževati, postaneta kritična in cinična. V odnosu je vedno nekdo, ki se umakne, zakoplje v delo, alkohol, računalnik, igrice … Trpljenje, ker v zakonu ne moremo spregovoriti o lastnem doži­vljanju in čutenju, se največkrat odraža na telesu kot bolezen, kot čustvena ali duševna motnja. Ker naš notranji svet odraža podobo o nas samih, podobo, kako vidimo drugega, vsega tega pa se skrbel zame, če zbolim … Padec zakon­skega zadovoljstva pa ne velja za člane zakonskih skupin, pri njih zadovoljstvo v zakonu z leti le še narašča. Če človek skrbi za svoj odnos z Bogom v pravem pomenu besede, je nemogoče, da bi bil slab zakonec. In še zadnja resnica, če se sprašujete, ali je vredno: česar zakonca v zakonu ne predelata, podedujejo, po­doživijo njuni otroci. Tadeja Kadunc priučimo v prvih letih življenja, je zelo pomembno, kako delamo z otroki – da jih ne sramotimo, ne žalimo. Dobro se je zavedati – ko nas otroci razjezijo, ker smo jim že večkrat nekaj rekli, oni pa tega niso naredili, je to izključno naša jeza. Pot rešitve se začne, ko se zakonca zavestno odločita, da se bosta o svojem doživljanju in čutenju pogovarjala in si zaupala. Obenem je pomembno, da za svoja čutenja ne krivita drug drugega, otrok, sorodnikov ali prijateljev, ampak da krivdo zamenjata za odgovornost. Največji padec zakonskega zadovolj­stva je pri zakoncih, ki v zakonu utišajo svoja čutenja in se odenejo z bolečino, med 40. in 50. letom starosti. Po 50. letu pa zadovoljstvo v zakonu spet na­rašča. To je čas, ko se v človeku naseli strah pred osamljenostjo, strah, kdo bo Ob prazniku slovenske kulture s Prešernovimi verzi DA NE SMEM, SI UKAZALA ... V mozaiku bogatih kulturnih priredi­tev, ki so bile vsem kulturnih dogodkov željnim krajanom na ogled v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje v mesecu februarju, mesecu kulture, smo svoj kamenček vgradili tudi člani literarne skupine Kulturnega društva sv. Mihae­la Grosuplje. Ob ugotovitvi namreč, da tega velikega dne tudi Mihaelovi ljubi­telji kulture ne smemo prezreti, se mi je misel ustavila prav na našem velikem umetniku, dr. Francetu Prešernu. Raz­mišljanje me je privedlo do spoznanja, da nekega širšega tematskega izbora njegove poezije, stkane v povezano ce­loto, z odra v Grosupljem že zelo dolgo nismo slišali (ali pač?). In prav v tem razmišljanju mi je, kot da mi je nekdo na uho prišepnil, spregovorila njegova pesem »Da ne smem, si ukazala...« In to je bil začetek tkanja našega literarnega večera: Prešernova ljubezenska poezi­ja. Neuslišana ljubezen in s tem velika bolečina je namreč stkala najobču­tnejše verze. In to smo v četrtek, 9. fe­bruarja, v prepletu poezije in glasbe, poizkušali obiskovalcem pričarati z že­ljo, da bi vsi skupaj v sozvočju poezije in glasbe doživeli bogate Prešernove izpovedi. Da bi še bolj nazorno spre­govorili in predstavili čas, v katerem je pesnik živel, smo nastopajoči stopili na oder oblečeni v oblačila, ki so jih nosili v njegovem času. In ne nazadnje: prav odlično smo se počutili v njih! V neka­terih pesmih smo se tudi zato še bolj vživeli v globoko vsebino. V večini njegove ljubenske poezije je pesnik izrazil svojo bolečino ob neu­slišani ljubezni. Toda, v vsej tragiki nje­govega življenja in izpovedi, smo na oder postavili tudi nekaj takšnih, ki so poslušalce spravile v dobro voljo. Tudi Prav zares so »trobente in gosli in cim­bale pele, plesale lepote »z Grosupljega« so cele, v četrtek zvečer z mladen'či vesele ...« - mladi folkloristi folklorne skupine Mi­hec so odlično zaplesali, Urška pa je po­kazala vse svoje »vrline«, ki jih je nosila v sebi in Prešeren je zaman čakal na nje­no pozornost. Jernej (Ivan) je poskrbel za strašno gromenje, vetrov sovražno vršenje in potokov derečih šumenje. Tako, da so res lahko prič'jočim po kon­cu vstali lasje ... oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!« - ko ju je, Uršiko in Povodnega moža, plesa­je »odneslo« iz dvorane. Za drugi del sozvočja poezije in glasbe so bili zaslužni pevci mladinske­ga pevskega zbora, Špela Ivan s svojo milozvočno violino, prijetno samozave­stna osnovnošolka Maja Režek ob kla­virju in Pavlina Šifrar, ki nam s svojimi citrami vedno privabi nasmeh na obraz in nežno poboža dušo. Upam, da so v recitalu poslušalci za­čutili pesnikovo ljubezen do slovenske pesmi in besede. Prepričana sem, da se nam zanjo tudi danes ni bati, kajti v navalu vsega, kar nam danes ponuja­jo mediji, se razvijajo mladi talenti, ki se zavedajo, da so prav knjige tiste, ki nam tlakujejo pot do znanja, umetno­sti in do bolj polnega življenja. Do lepo izražene slovenske besede. Ta večer smo namreč medse povabili mlado ustvarjalko, ki ji verzi tenkočutno te­čejo. SARO LINDIČ. Sara je v lanskem šolskem letu zaključila šolanje na OŠ Brinje Grosuplje in ob tej priložnosti so na šoli izdali njeno prvo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom »V zvezde vko­vane sanje«. Sara in njena učiteljica slo­venščine Mateja Zupančič sta recitirali pet Sarinih pesmi. In če vam prišepnem na uho: zelo težko mi jih je bilo izbrati, kajti ko sem jih prebirala, je vsaka pose­bej govorila zase in si zaslužila, da bi jo prestavili. Zavedajoč, da je Prešeren iz ljubezni do svojega naroda slovenščino prav s poezijo povzdignil na raven ostalih evropskih jezikov, v katerih so ustvar­jali največji umetniki verza, vam pre­puščam, da si sami ustvarite zaključek povedanega. »V osrčju Evrope, tam je moj dom, vedno za njega borila se bom. Če kdaj med tujce popelje me pot, jim vedno bom rekla, da sem od tod. Naj žali, kdor hoče, jaz se ne dam; »Jaz sem Slovenka!« mu roko podam. ... Narišimo skupaj naše meje, narišimo sonce, ki se smeje.« (Sara Lindič, iz pesmi »Moj dom«) Alenka Adamič Grosupeljski koncert Barve časa v ajdovski Pilonovi galeriji Ajdovščina, Pilonova galerija, 8. fe­bruarja 2017 Po uspešnem koncertu Barve časa iz ciklusa Barve glasbe in besede v Mestni knjižnici Grosuplje nas je skladateljica Bojana Šaljić Podešva povabila v Ajdo­vščino, kjer živi in ustvarja. S koncertom Barve časa so v Pilonovi galeriji v Ajdovščini proslavili Prešernov dan. Najprej smo si ogledali razstavlje­ne slike in kipe v galeriji ter še enkrat ponovili program. Nastopali so člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, ki delujejo v prostorih in ob podpori Mestne knjižnice Grosuplje: Katja Bricelj, Ivo Puhar, Marija Samec in Franci Zorko ter glasbeniki violonče­listi: Gregor Fele, Jošt Kosmač in Mar­tin Sikur. Dvorana se je napolnila s poslušalci vseh starosti, da smo kar začutili pre-mike časa, ki sta jih nakazovali beseda in glasba. Sodobna glasba nas je pope­ljala v meditativno stanje duha in nas za eno uro odklopila od vsakdana, saj smo na ta praznični koncert prišli z na­menom, da urico časa posvetimo sebi in glasbi. To je bil naš poklon spominu na velikega pesnika. Močna burja pa je odpihnila priložnost, da bi se sprehodili po Ajdovščini in z modernimi telefoni poslušali na določenih mestih glasbo in recitacije, ki smo jih posneli člani recita­cijske skupine UTŽO Grosuplje. Marija Samec Društva / Šport Niti življenja – 3. koncert ciklusa Barve glasbe in besede 2016/2017 Dvorana Mestne knjižnice Grosu­plje, 14. februar 2017 Glasbeno-besedni večeri v Mestni knjižnici Grosuplje postajajo vse bolj zahtevni, a so že dobili svojo stalno pu­bliko. Nastopil je Klavirski trio Ars Musica. Izkušene komorne glasbenike: pianist­ko Jernejo Grebenšek, violinistko Moj­co Menoni Sikur in violončelista Marti­na Sikurja druži ljubezen do detajlov, občutki za razpoloženja in veselje do odkrivanja prikritega. S skrbno obli­kovanimi koncertnimi sporedi in izva­jalsko odličnostjo na koncertih vedno ustvarijo dramaturški lok in zgodbo, ki ostane s poslušalci, tudi ko glasba iz­zveni. Zaigrali so Wolfganga Amadeusa Mozarta Divertimento v B-duru, Johan­nesa Brahmsa Trio št. 1 v H-duru, op. 8 Medgeneracijsko branje 2017 in Arva Pärta Mozart-Adagio. Izbrano poezijo Otona Župančiča in odlomke iz esejev Toneta Pavčka Čas duše, čas te­lesa so brali člani Mestne knjižnice Gro­suplje in Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje: Katja Bricelj, Rozi Fortuna, Martin Oblak, Ivo Puhar, Tatja­na Rojko, Marija Samec in Franci Zorko. Večer je z glasbo in besedo ganil po­slušalce in jih za dobro uro prestavil v drug svet, svet umetnosti, ki napolni dušo, da lažje zadiha, in sprosti telo. Po odzivih sodeč taki večeri ostanejo s poslušalci še nekaj časa in jim zaposlu­jejo misli in lepšajo dni do naslednjega koncerta. Lepo povabljeni na naslednji koncert ciklusa Barve glasbe in besede Pa kaj zato, če svet ni raven, ki bo 21. marca 2017, ob 19. uri, v dvorani Me­stne knjižnice Grosuplje. Slišali bomo skladbe Franza Schuberta in Johanne­sa Brahmsa v izvedbi Dua Claripiano in Martina Sikurja. Marija Samec Dvorana Mestne knjižnice Grosu­plje, četrtek, 23. februarja 2017 Že tretje leto poteka med Mestno knjižnico Grosuplje, Univerzo za tre­tje življenjsko obdobje Grosuplje in Osnovno šolo Louisa Adamiča Grosu­plje sodelovanje pri promociji branja. Poimenovali smo ga medgeneracijsko branje, saj se srečujemo člani tretje univerze z učenci osnovne šole, ki jih pripeljeta knjižničarka in razredničarka, v svojih prostorih pa nas prijazno spre­jema pokroviteljica Mestna knjižnica Grosuplje in nam nudi knjižno gradivo. Letos so v okviru vseslovenskega projekta »Rastem s knjigo« učenci sed­mih razredov prejeli mladinski roman Vinka Möderndorferja Kit na plaži, pa smo ga prebrali še odrasli člani bralne­ga kluba Beremo ob kmečki peči. Kit na plaži je roman o tem, kako težko je živeti z drugačnostjo in kako ta zaznamuje vse okoli sebe, hkrati pa si s svojim toplim razpletom in sreč­nim koncem prizadeva pokazati, da je le sprejemanje drugačnosti tisto, kar v nas lahko prebudi najbolj človeško, ki nas povezuje in nenazadnje tudi dela boljše in močnejše ljudi. Omenjenega četrtka je dvorano knji­žnice napolnil najstniški živžav. Posedli smo v polkrogu, starejši smo se pome­šali med mlade. Po pozdravnih besedah smo si najprej ogledali dramski nastop. Deklica sedi žalostna sredi odra. Okoli nje se zberejo sošolci z napisi: ne ma-ram te, zoprna si, grda si … in nanjo kot etikete nalepijo listke s takimi grobimi napisi. Ugotovijo, da je dekle žalostno, da joka. Skušajo jo potolažiti in obrnejo table z napisi. Sedaj beremo drugačne oznake: radi te imamo, lepa si, prijazna si … Dekle se nasmehne in vsem se svet spremeni. Nastopal je cel razred. Z izbiro vsebine prizora pa so pokazali, kaj se jih je v tem romanu najbolj dota­knilo. Vsak človek želi biti sprejet in išče potrditev v kruti hierarhiji, ki vlada v ra­zredu in v družbi. Moderatorka je postavljala vprašanja in učenci, fantje in dekleta, so odgovar­jali, aktivno sodelovali pri oblikovanju mnenj o prebranem romanu. Ugotovili smo, da so vsi junaki tega romana vsak po svoje »kiti na plaži«, nasedli v svetu, ki jim ni prijazen. Vsak po svoje se pre­bijajo skozi zahteve, ki jim jih postavlja­jo družina, šola in družba. Vsak junak si na svoj način išče mesto v razredu, v skupini, ki se druži po pouku. Čeprav delujejo kot individualisti, na koncu le stopijo skupaj in si pomagajo. Po prijetni urici druženja so vse ude­ležence srečanja učenci še pogostili s sladkimi dobrotami, ki so jih napekli sami ali pa ob pomoči mamic. Kar nekaj časa smo se zadržali še v prijetnem po­govoru in ugotovili, da je branje prije­tna in koristna navada. Ob slovesu smo si obljubili, da se še kdaj srečamo ob skupaj prebrani knjigi. Marija Samec Dr. Peter Fister: Zakonitosti razvoja sakralne arhitekture Dvorana Mestne knjižnice Grosu­plje, petek, 24. februarja 2017 Dr. Peter Fister, zaslužni profesor na Fakulteti za arhitekturo, se ukvarja s cerkveno arhitekturo skozi zgodovino z različnih zornih kotov. V Grosupljem je imel že serijo predavanj na to temo. Na letošnjem predavanju je izpostavil družbeni vpliv na gradnjo sakralnih objektov. Popeljal nas je skozi zgodovino gra­dnje cerkva, od prvih v naravne jame umeščenih ali v skale vklesanih cerkva do egipčanskih templjev, ki so bili zgled za prve krščanske katedrale, tudi prvo­tno cerkev sv. Petra v Rimu. Vzhodno krščanstvo je zidalo okrogle sakralne stavbe, da so imeli vsi verniki enak do-stop do svetih prostorov. Krščanski za­hod je zidal pravokotne stavbe. Vhod v cerkev je bil impozanten, kazal je moč oblastnikov, ki so se zadrževali med bogoslužjem v prvem delu cerkve. Po­dolgovata cerkvena ladja je ponavadi imela tri ladje, ločene s stebri. Srednja je bila višja, stranski sta bili nižji. Prostor okoli oltarja je bil namenjen cerkvenim dostojanstvenikom. Samostani so imeli ločeno cerkev za zunanje vernike in prostore za samo­stan, ki je gojil tudi pomembno gospo­darsko dejavnost. V času turške nevar­nosti pa so cerkev in samostan obdali še z obzidjem. V Žičah je cerkev za obi­skovalce samostana in za bolnike, ki so prišli prosit zdravja, postavljena pred obzidjem samostana. V 15. stoletju pa so že začeli poslušati ljudski glas in postavljati take božje hra­ne, ki so bili blizu ljudstvu. V Nemčiji so se pojavile cerkve s tremi ladjami, ki so imele vse enako visoke strope. Bil je čas protestantizma, ki je močno vplival na gradnjo cerkva. Barok je z razkošjem spet pokazal mogočnost cerkvenih in posvetnih oblastnikov. Klasicizem 19. stoletja je kopiral cerkve prejšnjih obdobij in stro­go predpisoval oblike. Dvajseto stoletje pa so zaznamovali arhitekti, ki so zago­varjali betonsko gradnjo in nove podo­be cerkva. Taka je cerkev v Grosupljem, ki je kopija japonskega svetišča. Slovenci bi morali biti ponosni na svojo cerkveno arhitekturno dedišči­no, saj je dodana vrednost naši krajini. Cerkve, razporejene po gričih, mestnih in vaških središčih, na robu naselij, so naše bogastvo, za katero bi morali skr­beti. Arhitekti pod vodstvom dr. Petra Fistra so pred časom začeli risati ze­mljevid slovenskih sakralnih objektov, pa je bil projekt ustavljen. Marija Samec Že 11. prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, tokrat v madžarščini Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, že več kot desetletje uresničuje projekt prevajanja Jurčičeve humoreske Ko­zlovska sodba v Višnji Gori v različne evropske jezike v okviru projekta Mo­drost in pravica. Prevajalce izberejo med domačini in tujci, ki živijo v Slove­niji. Vsak prevod ilustrira nov ilustrator, zato je serija prevodov posebna tudi zaradi različnih likovnih pristopov k sami zgodbi. Pravljično zgodbo, ki prinaša mnoge resne življenjske modrosti, je v madžar­ščino prevedla občanka grosupeljske občine Júlia Bálint Čeh. Rojena je bila na Madžarskem, v dvojezični družini v dvojezičnem Porabju. Oče je Madžar, mama pa Slovenka. Študirala je v Lju­bljani, nekaj let poučevala tudi preva­jalstvo na univerzi v Mariboru. Sedaj ima samostojno podjetje za prevajanje in tolmačenje na Velikem Mlačevem pri Grosupljem. Prevajanje ni bilo enostavno, je po­vedala na predstavitvi nove knjige na predvečer Jurčičevega pohoda v Višnji Gori. Knjiga je namenjena predvsem madžarskim bralcem, zato je prevedla tudi ime mesta. Največ težav je imela pri prevajanju pomenskih imen glavnih junakov, da jih ni preveč spreminjala in hkrati prenesla v novo besedilo po­menski del. Madžarski prevod Kozlovske sodbe je ilustriral višenjski slikar Štefan Hor­vat. Najprej je risal s peresom, potem pa je slike pobarval. Pravljično besedilo je postavljeno v Višnjo Goro, vsebina pa je aktualna še danes, saj opisuje splošne človeške in skupnostne lastnosti, ki jih srečamo v kateremkoli slovenskem kraju in kjer­koli v sodobnem svetu. Marija Samec "Kako naj opišem svet v tem drobnem semenu," območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin V četrtek, 16. februarja 2017, je v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosu­plje potekala vsakoletna območna revi­ja odraslih pevskih zborov in malih pev­skih skupin, letošnja je nosila naslov: »Kako naj opišem svet v tem drobnem se-menu«. Gre za verz iz Makove pesmi Ire­ne Rozman, pesem bomo lahko kmalu našli v njeni čisto novi, še ne izdani pe­sniški zbirki Western za L. S. Bil je večer glasbe, večer zborovske­ga petja, posamezne nastopajoče pa je kot nit, rdeča kot mak, povezovala poezija Irene Rozman. 12 pevskih zbo­rov in kar 36 pesmi, predno pa smo jim prisluhnili, je vse zbrane v dvorani, še posebej pa pevke in pevce iz različnih pevskih zborov, tako domače kot tudi iz sosednjih občin, pa seveda tudi vse zborovodje, ki strokovno skrbijo za ubrano petje, pozdravil župan dr. Peter Verlič. »Danes imam lepo priložnost, da se vam vsem, ki pojete v pevskih zborih, v imenu vseh, ki vas poslušamo, prav lepo zahvalim. Veliko prireditev, veliko dogod­kov, skoraj se jih ne da prešteti, je samo v naši občini, ki jih popestrite s svojim petjem, z lepo zapeto pesmijo. Iskrena hvala iz srca za vse, kar lepega storite,« je dejal župan. Pevke in pevci svoj prosti čas izkoristijo za pevske vaje, da je, ko nastopajo, njihovo petje res doživeto. »S tem res pokažete, da ste ljubitelji petja, da ste prostovoljci, s tem pa se ohranja naša identiteta. In to je pomembno,« je še dejal. Upa pa, da bomo slovensko pevskih zborov in malih pevskih skupin v Šentvidu pri Stični, njen tretji del pa je bil v Dobrepolju. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič glasbi. Najprej je nastopil Grosupeljski oktet, za njim pa so se zvrstili: Ženska vokalna skupina Brinke, Moški pevski zbor Vidovo, Ženski pevski zbor La­stovke, Moški pevski zbor Samorastnik, Ženski pevski zbor Magdalena, Ženski pevski zbor Vidovo, Vokalna skupina Mavrica, Mešani pevski zbor Chorus Sitticensis, Ženski pevski zbor Nasmeh, Mešani pevski zbor Kopanj, pevski ve­čer pa so s pesmijo zaokrožile pevke Ženskega pevskega zbora Biser. Skozi prvi večer petja in glasbe nas je popeljala Larisa Daugul. Dan kasneje smo poslušali drugi del revije odraslih Odlični uspehi Glasbene šole Grosuplje Novo leto se je v Glasbeni šoli Grosu­plje začelo več kot odlično. Za nami je regijsko tekmovanje mladih glasbeni­kov in tekmovanje za nagrado Avsenik. Podrobnosti z veseljem delimo z vami. 11. mednarodno tekmovanje har­monikarjev za nagrado Avsenik Tekmovanje za nagrado Avsenik je potekalo 28. in 29. januarja 2017. Zelo uspešno sta se ga udeležila tudi učenca Glasbene šole Grosuplje. Ponosno ob­javljamo rezultate: • Nejc Bavdek (klavirska harmonika, kat. C) je dosegel 95 točk in prejel zlato priznanje pod mentorstvom Mateja Kovačiča. • Anja Trontelj (klavirska harmonika, kat. B) je dosegla 91,67 točk in pre­jela srebrno priznanje pod mentor­ stvom Deana T. Zavašnika. Tekmovalcema, staršem in mentor­jema iskreno čestitamo! Rezultati 20. regijskega tekmova­nja TEMSIG Na 20. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasav­ja so se pomerili naši učenci trobente, pozavne, harmonike in kitare. Tekmo­vanje je potekalo med 1. in 3. februar­jem 2017 v Ljubljani, Domžalah in Cer­knici. Učenci Glasbene šole Grosuplje so dosegli naslednje odlične rezultate: Trobenta (mentor Robert Petrič) • Nejc Viršek (srebrno priznanje in 86,00 točk v 1. a kategoriji), s klavir­sko spremljavo Romana Gačnika, • Domen Vidic (zlato priznanje in 91,67 točk v 1. c kategoriji), s klavir­sko spremljavo Evelin Legović. Pozavna (mentor Roman Gačnik) • Tjaš Ilaš (zlato priznanje in 93,33 točk v 1. a kategoriji), s klavirsko spremlja­vo Romana Gačnika, • Martin Cingerle (zlato priznanje in 93,00 točk v 1. c kategoriji), s klavir­sko spremljavo Evelin Legović. Harmonika (mentor Primož Kranjc) • Nik Nedelko (zlato priznanje in 95,00 točk v 1. b kategoriji). Kitarski duo (mentor Žarko Živko­vić) • Špela Piškur in David Virant (srebr­no priznanje in 81,33 točk v 1. b ka­tegoriji). Zaključek tekmovanja s slavnostnim koncertom nagrajencev in podelitvijo priznanj je potekal v petek, 3. februarja 2017, ob 18. uri v Glasbeni šoli Litija­-Šmartno. Na koncertu sta nastopila tudi naša učenca Nik Nedelko (harmo­nika) in Martin Cingerle (pozavna). Učencem, mentorjem in staršem is­kreno čestitamo! Nina Kaufman, za Glasbeno šolo Grosuplje; foto: Robert Petrič Recital pianista Naceta Slaka v Glasbeni šoli Grosuplje Na petkov večer, 10. februarja, je na naši glasbeni šoli v dvo­rani matične šole, v okviru koncertnega cikla Pianissimo, ki ga organizira Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA, nastopil uspešen dijak 4. letnika KGBL, pianist Nace Slak. Pod mentorstvom Tadeja Horvata se je že udeležil več tekmovanj, kjer je prejel visoke nagrade. Med drugim je lani na 45. tek­movanju TEMSIG v kategoriji II. b dosegel zlato plaketo in 1. nagrado ter bil z doseženimi 99,33 točkami najbolje ocenjeni pianist v vseh kategorijah na slovenskem državnem tekmo­vanju. Na petkovem recitalu je izvedel dela J. S. Bacha, Ravela, Liszta in Chopina ter s svojo izvedbo pokazal zavidljivo raven obvladovanja klavirske igre. Navdušil je zlasti z izvedbo Chopi­nove tehtne Sonate v h-molu. Nacetu se zahvaljujemo in mu želimo uspešen razvoj ter še veliko glasbenih užitkov! Lovorka Nemeš Dular; foto: Marijan Slak Glasbeni poklon Prešernu Prvi javni nastop učencev Glasbene šole Emil Adamič enote Šmarje - Sap Četudi France Prešern ni bil glasbe­nik, bi bil zagotovo zelo vesel darila, ki so mu ga pripravili učenci Glasbene šole Emil Adamič, enota Šmarje -Sap. Na predvečer obletnice njegove smrti in državnega kulturnega praznika so namreč pripravili svoj prvi javni nastop v POŠ Šmarje - Sap. Prvi meseci učenja inštrumenta so minili in mnogi dnevi vaj so obrodili prve prave sadove. Potrebno je bilo še izpiliti zadnje podrobnosti obnašanja na odru, priklona in prišel je čas na­stopa. Za udaren začetek so poskrbeli učenci na tolkalih, kmalu pa so sledile že bolj blagozvočne kljunaste flavte. Kitarski zven je poskrbel za potrebno zbranost gledalcev, ko so se predstavili še klarineti. Učenci na klavirju so pred­stavljali pomemben del nastopajočih, njihova učiteljica je poskrbela za spre­mljavo vseh pihal. Ob koncu so se pred­stavile še prečne flavte, ki so v triu slav­nostno zaključile večer. Aplavz se še ni dobro polegel, ko so se nastopajoči že sladkali ob pogostitvi – da so si zaslužili nagrado, smo se strinjali prav vsi. Veliko število gledalcev je lahko spremljalo lepe nastope in tudi že prave zametke interpretacij skladb. Čeprav je marsikateremu učencu pred nastopom zastal dih in je imel občutek »knedlja« v grlu, tega ob prihodu na oder ni bilo čutiti. Zagotovo bo že ob prihodnjih nastopih le še malo pozitivne treme. Franceta Prešerna res nismo videli na prireditvi, a je bilo čutiti njegovo priso­tnost. Morda pa že kmalu zaigramo tudi kakšno njegovo pesem. Janez Dolinar, Glasbena šola Emil Adamič Gledališče pod mostom z novo igro: Niti tat ne more pošteno krasti Člani gledališke skupine Gledališče pod mostom se predstavljajo z novo igro Niti tat ne more pošteno krasti. Premierno so novo igro odigrali v pe­tek, 10. februarja 2017, v domačem kra­ju v Veliki Loki pred domačo publiko. Igro si je ogledal tudi direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar s soprogo mag. Janjo Garvas Hočevar. Gotovo se še spomnimo odigrane komedije Gledališča pod mostom Moj Jure, tudi spomin na komedijo Policij­ska postaja je še dokaj živ. Obiskovalci gledaliških predstav Gledališča pod mostom so se vedno do solz nasmejali, tako pa je bilo tudi tokrat. Igra je komič­na, zabavna in polna zapletov. »Lokal­no in seveda tudi širše poznani tat Mario Tornatti se odpravi na delo v gosposko vilo. Ko premaga vse ovire in se skrivno in potihoma vzpne do tretjega nadstropja, neslišno odpre okno, spleza v sobo in po­sveti z baterijo, da poišče luč. Razgleda se po sobi in se loti dela. Nenadoma pa … Vas zanima, kaj je bilo naprej? Pridite po­gledat,« o tokratni igri pravijo člani Gle­dališča pod mostom. V imenu gledališke skupine Gledali­šče pod mostom je ob koncu predsta­ve vse obiskovalce lepo pozdravil njen predsednik Stane Zabukovec, ki nam MOŠKA COPATA, prava predstava za prave moške Petek, 7. april, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje 250 ponovitev, več kot 80.000 obi­skovalcev, ljubljenec občinstva nav­dušuje po vsej Sloveniji! Čemu se boste nasmejali do solz?! Vsi moški so copate. A le pravi moški si to upa povedati na glas! In če se bosta po predstavi v postelji 'zložila v žličko' in se med smehom zazibala v… khm… Za posledice ne odgovarjamo! Resnica namreč še nikoli ni bila tako zabavna kot v tej komediji, ki se brez iz­jem in dlake na jeziku (no, mogoče pa tudi) dotika prav vsega: od spominov na izgubo nedolžnosti, do prvega sku­pnega dopusta s punco, rojstva prvega otroka in krutega spoznanja, da niso vsi dojenčki ljubi. Izvedeli boste, kakšen izgovor upo­rabiti, ko vas zasačijo pri »igranju s sa­mim seboj«, zakaj morate paziti, kakšno ime izbrati za svojega otroka in katere spolne prakse lahko usodno vplivajo na vajin odnos. Namesto vas je namreč vse te boleče lekcije odnosa s samim seboj in nasprotnim spolom izkusil Ranko. Raziskave so pokazale, da moški, ki pomagajo pri gospodinjskih opravilih, več seksajo :))) Moški hodijo v službo, moški dvi­gujejo uteži, moški pijejo pivo, moški ne spuščajo deske na stranišču, moški si torej še upa trditi, da je slabo, če je moški copata?! Z vami bo delil spoznanja iz zajetne študije o razumevanju fenomena ime­novanega ženske! In modrosti iz biblije zapletenega osvajanja emancipiranega moškega. Komik Ranko Babić preprosto prizna: za svojo žensko bi naredil vse, četudi v posteljo pride … neobrita. Vabljeni na večer smeha v Kulturni dom Grosuplje! Info in rezervacije: T:01/786 40 28, grosuplje@kultura.si Zveza kulturnih društev Grosuplje PUST me v GROŠ-a Vsako leto mesec februar poleg sli­kovitih mask prinese veselje tudi zara­di sladkih dobrot. Člani študentskega kluba Groš so že v tednu pred pustnim torkom, na debeli četrtek, z deljenjem krofov poskrbeli za prešerno in razi­grano vzdušje ter nasmejane obraze. Pobegle gorile iz živalskega vrta so na­mreč med lovljenjem prestrašene ba­nane po Grosupljem delile krofe mimo­idočim pešcem in voznikom. Na pustno soboto so se maškare zbrale v ŠK Groš na pustovanju s trubači Čaga Boys in DJ Bekko-m. Tudi v novem letu ŠK Groš skrbi za športnike. Odpravili smo se na do sedaj že tradicionalna enodnevna smučanja v Mokrine (Nassfeld), Bad Kleinkir­cheim in Osojščico (Gerlitzen). Zadnje smučanje pa nam je veter iz avstrijske­ga Katschberga odnesel na Višarje. Po vrnitvi je v klubu Groš sledil Groš-ev pancertanz. Pestro bo tudi v prihodnje. V soboto, 11. 3., v našem klubu gostimo lokalno skupino Žmoht in Ljubljančane Polly's Crackers, 25. marca pa se bomo z Groš­-em že tradicionalno odpravili v Planico navijat za naše skakalce. Na dan žena, 8. marca, v Študent­skem klubu GROŠ že tradicionalno odpremo razpisna mesta za socialno obarvan projekt ''GROŠ-eve mamice in očki'', s katerim bomo tudi letos nekaj mladih študentskih družinic obdarovali s finančno pomočjo. Vsi razpisni pogo­ji so objavljeni na našem facebooku in na spletni strani. Projekt se simbolno zaključi 25. marca, na materinski dan, ki mu sledi tudi podelitev denarnih bo­nov in promocijskih daril in ugodnosti, ki jih k projektu prispevajo lokalni spon­zorji. Pozivamo vse mamice ali očke, s Zimovanje volčičev in volkuljic statusom študenta in članstvom ŠK GROŠ, da si preberejo razpisno doku­mentacijo in se prijavijo. Na uradnih urah ŠK Groš ali prek e­-maila se lahko prijavite za SPRING BRE­AK Poreč 2017. Spremljajte prihajajoče dogodke na spletni strani: www.klub­-gros.com in uradnem FB profilu. V klu­bu Groš pa s prijatelji poklepetajte ob pijači. Groševcu ni nikoli dolgčas! Urša Košak in Patricija Kastelic, ŠK Groš Bil je deževen in mrzel dan v petek, 24. 2., ko so se najmlajši skavti volčiči odpravili na zimovanje. Vožnja za av­tobusom je bila dolga, ni manjkalo niti vprašanj, kot so: »Ali bomo kmalu tam?« ali pa »A se lahko ustavimo za WC?« Ven­dar po dolgem času smo le prispeli v Šentlambert nad Zagorjem, kjer nas je sprejel zmaj Tabaluga v svoje domova­nje. Ravno ob našem prihodu tja je na­mreč Arktos, zlobni snežak, nasul sneg. Toda proti koncu zimovanja je sneg vedno bolj kopnel in tako smo Tabalu­gi pomagali v boju proti snegu. Delali smo zmaje, se podali na lov za tote-mom, jedli stvari, ki so nam jih pripravili najboljši kuharji. Na zimovanju se nam je pridružil tudi duhovni asistent Balu (tako ga kličemo pri volčičih), ki nas je poučil o tem, da moramo misliti na drugega kakor na samega sebe in delil džungelske modrosti. Zvečer so nas na­padli Arktos in njegovi kompanjoni in v igri, seveda, niso zmagali. V nedeljo smo zaključili s sveto mašo in se zahvalili za lepo preživet vikend, pokrajina pa je postala sončna in zele­na. In drznemo si reči, da je zdaj varna, ker si Arktos ne bo upal več priti. • Grosupeljski skavti, Krdelo volčja mafija Skavtski vodnik po galaksiji V petek, 24. 2. 2017, smo se četa Po­žrešnih polhov odpravili na zimovanje v Križevsko vas v Dolu pri Ljubljani. Da pa je bilo zimovanje v polnem pomenu besede, je na poti začelo snežiti. Sprejel nas je tamkajšnji župnik, ki nam je po­vedal zanimivo zgodbo o nastanku žu­pnišča. Geslo zimovanja je bilo Skavtski vodnik po galaksiji. Ko smo se okrepčali z večerjo, smo se toplo oblekli in odšli ven na zasneženo igrišče, kjer smo ime­li veliko igro. Razdeljeni smo bili v sku-pine in branili svojo zastavo galaksije. V soboto smo se vodi odpravili raziskovat lepote Ljubljane. V snežno romantični idili smo hodili, iskali poti, se zabavali in zelo kmalu prispeli na končni cilj. Bil je lep, topel, sončen dan. Posneli smo tudi izjave, v katerih smo odgovorili na ne­kaj vprašanj o naši skavtski poti. Ostalo nam je še ravno dovolj časa, da smo se naužili toplote sonca in se spočili. Proti večeru smo odšli v rojstno hišo Jurija Vege. Sprejel nas je prijazen gospod in nam predstavil njegovo življenje. Zve­čer smo imeli refleksijo dneva. Vsak vod je opisal svojo pot, svoje dogodivščine, svoj dan. V soboto so nam voditelji pu­stili malo dalj časa spati. Zjutraj smo imeli jutranjo telovadno, pojedli zajtrk, se športno oblekli in obuli ter odšli na igrišče. Razdelili smo se v dve skupini in se igrali roverčka z nadgradnjo. Igra je bila napeta, polna vzponov in padcev. Zmagala je skupina z rutkami, vendar samo za eno točko. Ker je bila nedelja, smo se odpravili k maši, potem pospra­vili hišo ter imeli osebno spremljanje, da smo se pogovorili z voditelji, kako je bilo ta vikend. Odšli smo pred hišo in se igrali igro, v kateri je David pokazal svojo magično moč pri odločanju, ali bomo princeske, lovci ali pa levi. Vzeli smo nahrbtnike, si jih dali na rame in se peš odpravili do avtobusa, ki nas je od­peljal domov. Veseli smo, da smo imeli odlične 'tehnične', ki so skrbeli za naše vedno lačne želodčke. Jan Gačnik Občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Grosuplje V soboto, 18. februarja 2017, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekal 59. redni letni občni zbor Zdru­ženja šoferjev in avtomehanikov Gro­suplje. Občnega zbora se je udeležil tudi župan dr. Peter Verlič, prav tako so bili med prisotnimi gosti: predstavnik Zveze ZŠAM Slovenije Zvone Milkovič, predsednik regije Ljubljana okolica Alojz Markovič ter predstavniki sose­dnjih prijateljskih društev ZŠAM Kočev­je, ZŠAM Ivančna Gorica in ZŠAM Do­lomiti, pa tudi predstavnika Policijske postaje Grosuplje. Kmalu po občnem zboru je člane ZŠAM Grosuplje zapustil predsednik Marjan Vatovec, njegovo delo je tako prevzel zakoniti zastopnik Franc Mehle. Med aktivnostmi združenja v prete­klem letu je izpostavil udeležbo na obč­nih zborih sosednjih prijateljskih zdru­ženj, in sicer: Kočevje, Ivančna Gorica in Dolomiti, prav tako so se spomladi ude­ležili sestanka na Zvezi ZŠAM Slovenije, srečanje odborov regije Ljubljana oko­lica pa je potekalo v Grosupljem in v Ko­čevju. V mesecu maju so pomagali pri kolesarskih izpitih, ob dnevu slovenskih voznikov in avtomehanikov 13. julija so izobesili transparent v Grosupljem in v Dobrepolju, kot vsako leto pa so imeli večjo akcijo tudi ob pričetku šolskega leta, ko so prvi teden pouka pomagali varovati otroke pri prehodu čez cesto. V akciji je sodelovalo 16 uniformiranih članov, od tega 12 v občini Grosuplje in 4 v občini Dobrepolje. 13. in 14. decem­bra pa je 12 uniformiranih članov na pohodu z lučkami pospremilo otroke iz vrtca Tinkara in iz vrtca iz Dobrepolja. Junija so imeli organiziran enodnev­ni izlet prek Zasavja na Štajersko, julija tradicionalni piknik v Šormovem mal­nu, decembra pa so imeli skupaj z zapo­slenimi v šoli vožnje še prednovoletno srečanje. ZŠAM Grosuplje je sicer na dan 31. 12. 2016 štel 155 članov. Članice in člane ZŠAM Grosuplje je pozdravil župan dr. Peter Verlič in se jim zahvalil za preteklo dobro sodelovanje z željo, da bo takšno tudi v naprej. De­jal je, da vozniki opravljajo pomembno delo, mogoče se nam tovornjaki kdaj zdijo moteč element, vendar poganja­jo naše gospodarstvo in tako tudi naše življenje. Na občini se trudimo, da bodo po­goji za vožnjo čim boljši, da bodo naše ceste čim bolj pretočne, čim bolj varne. Največja državna investicija, ki trenutno poteka, je gradnja tretjega priključka na avtocesto, in sicer v Šmar­ju – Sapu. Ob tem bodo zgrajeni tudi dve novi krožišči, novi avtobusni izo- Zlati kotiček za zlato generacijo gibališči ter novi pločniki najprej med Šmarjem – Sapom in Cikavo, potem pa tudi naprej proti Malemu Vrhu. Z Direk­cijo RS za ceste smo se dogovorili, da bomo gradnjo pločnikov nadaljevali ob državnih cestah od Grosupljega proti Spodnjemu Blatu, pa v Mali Račni in na Plešivici. Na občini smo se odločili, da začnemo z rekonstrukcijo lokalnih cest, na vrsti so cesta od Grosupljega proti Spodnji Slivnici, nadaljevanje ceste od Mlačevega proti Žalni in odsek ceste v Velikih Lipljenah. »Vse te ceste, ki bodo obnovljene, dobijo tudi javno razsvetlja­vo, upam da kasneje pa tudi pločnike,« je še dejal župan v želji, da bodo naše ceste kar najbolj varne. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič Zlati kotički so prostori, namenjeni druženju in aktivnostim ter prikazu teh aktivnosti starejše, t. i. zlate generacije občank in občanov. Pa ne samo to. Na­menjeni so tudi spodbujanju in širitvi medgeneracijskega sodelovanja. Glavni organizator vzpostavitve Zla­tih kotičkov po Sloveniji je organizacija Zlata mreža, ki tudi sicer na različne na­čine skrbi za lažje, prijetnejše in duhov­no bogatejše življenje starejše genera­cije. Pri tem pomembno vlogo igra tudi trgovsko podjetje Mercator, ki v svojih prodajnih centrih oddaja v brezplačni najem potrebne prostore za delovanje Zlatih kotičkov. Svoj delež prispevajo tudi lokalne skupnosti ter predvsem lokalna društva upokojencev, ki skrbijo za programski del delovanja Zlatih kotičkov. V Sloveniji trenutno delujejo štirje Zlati kotički. Otvoritev zadnjega, četrte­ga, je bila v petek, 10. februarja, v Mer­cator centru v Grosupljem. Če gre po obiskanosti in svečanosti otvoritve soditi o živahni dejavnosti te nove pridobitve, potem smo lahko zelo optimistični. Otvoritve se je udeležilo veliko občank in občanov, predvsem tistih iz tretjega življenjskega obdobja. Prisotnih pa je bilo tudi precejšnje šte­vilo pomembnih oseb iz družbenega življenja občine, med njimi direktor ob­činske uprave Občine Grosuplje mag. Dušan Hočevar. Preden so družno svečano prerezali trak, so o pomenu te pridobitve spre­govorili župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, predsednik Društva upo­kojencev Grosuplje Drago Andročec, predstavnik Mercatorja Miha Zajc in predstavnica Zlate mreže Eva Jelnikar Mrak. Sledil je krajši kulturni program, v katerem so sodelovale pevke Ženske­ga pevskega zbora Lastovke, vokalna skupina Mlada zarja in recitator Franci Zorko, ki je na knjižno polico Zlatega kotička položil tudi dve knjigi, in sicer svoj prvenec Zgodbe iz Mokrega dola ter zbornik, ki ga je uredil, z naslovom 25 let po vojni za samostojno Slovenijo. Prvega pomembnejšega prikaza ak­tivnosti zlate generacije pa smo bili v Zlatem kotičku Grosuplje deležni že v četrtek, 23. 2. 2017, ko se nam je pred­stavila skupina Društva upokojencev Grosuplje s pomenljivim imenom Babi­ce pečejo. Babice tokrat niso pokazale samo svojih mojstrovin, ampak so na­zorno prikazale tudi pripravo in peko slastnih pustnih dobrot. Med njimi je vsekakor izstopala grosupeljska poga­ča, ki bi prav gotovo v bodoče lahko postala naša lokalna specialiteta. Zlati kotiček v Grosupljem torej živi. Zdravje, naše največje bogastvo Da bo dosegel svoj polni pomen in cilj, pa bo seveda potrebno še veliko pred­vsem organizacijskega dela in volje. Te pa prizadevnim članicam in članom Društva upokojencev Grosuplje ter ne­umorni koordinatorki aktivnosti Zlate­ga kotička Darji Divjak prav gotovo ne manjka. Vsi, ki bi si želeli ogledati in se udeležiti aktivnosti Zlatega kotička, ga bodo zlahka našli. Nahaja se namreč prav nasproti blagajn trgovskega cen­tra Mercator. Franci Zorko, foto: Franci Zorko in Drago Andročec Vsi, brez izjeme si ga želimo, saj vemo, da brez zdravja ni kvalitetnega življenja, vendar še nimamo dovolj vi­soke zavesti in interesa, da bi upošte­vali znanje in navodila, kako priti do zdravja in ga znati tudi obdržati. Življe­nje je energija, to pa podpira naše raz­mišljanje. Veliko vlogo imata hrana in pijača, ki jo vnašamo v naše telo. Zelo pomembno je, ali vnašamo živo energi­jo, ki podpira naše notranje organe oz. jim daje življenje, ali mrtvo, ki jim ener­gijo jemlje. Hrana, ki podpira in daje energijo našemu telesu, je živa hrana, ki se ji reče tudi presna, saj ni termično obdelana in ohrani vse hranljive snovi, ki so potrebne, da se naše celice nahra­nijo, hkrati pa ne jemlje energije našim notranjim organom za presnavljanje. Zakaj govorim o tem? Ker je veli­ko ljudi bolnih in ne vedo, predvsem pa ne verjamejo, da si lahko s pravim načinom prehranjevanja pozdravijo bolezen, ki je nastala prav zaradi po­manjkanja energije v telesu. Dokaz, da tak način prehranjevanja prinaša super rezultate za zdravje, sem izkusila sama osebno. Stara sem 65 let, pa že dvajset let nisem bila pri zdravniku, nisem po­trebovala niti ene tablete, nimam pro­blemov z odvečnimi kilogrami in sem polna energije. Prepričana sem, da s tem znanjem lahko pomagam veliko ljudem, pred­vsem starejšim, saj ima skoraj vsak ka­kšno zdravstveno tegobo, ki mu otežu­je vsakdanje življenje. Na to temo bodo v prihodnjih mese­cih organizirana brezplačna predava­nja preko DU Grosuplje, kjer lahko do-bite vse ostale informacije, in na mobi: 041-214 328. Odločite se in vzemite zdravje in ži­vljenje v svoje roke, postanite odgovor­ni zanj. Društvo upokojencev Grosuplje Srečanje starejših na Polici Srečanja starejših na Polici pri Grosupljem se je v nedeljo, 20. novembra popoldne, udeležilo dvaj­set starostnikov, vsak s svojo zakladnico življenjskih izkušenj, med njimi najstarejša gospa Zalka Stekla­čič, ki je več desetletij delala kot prostovoljka Rde­čega križa. Učenci poliške šole so izvedli prisrčen in navdušujoč program, sledilo je druženje, pogovor, obujanje spominov in petje domačih narodnih pe­smi. Veselimo se, da se bomo naslednjič srečali v težko pričakovani novi šoli. Hvala vsem, ki so srečanje pripravili, otrokom, staršem in učiteljicam za nastop in gostoljubje, Kra­jevni skupnosti Polica za finančno pomoč pri pogo­stitvi in obdaritvi ter vsem za dobro voljo in veselje, ki smo si ga na srečanju podelili. Anica Smrekar Občni zbor Društva upokojencev Šmarje - Sap V nedeljo, 19. februarja 2017, je v Šmarju – Sapu potekal redni letni obč­ni zbor Društva upokojencev Šmarje – Sap. Članicam in članom društva so se na občnem zboru pridružili tudi gostje: župan občine Grosuplje dr. Peter Ver­lič, predsedniki Društev upokojencev Ivančna Gorica Matjaž Marinček, Lipo­glav Viktorija Teže, Škofljica Olga Mar­guč in predstavnica Društva upokojen­cev Lavrica Zdenka Gačnik. Vse zbrane je uvodoma lepo pozdra­vila predsednica Društva upokojencev Šmarje - Sap Ana Fabjan in povedala, da letos mineva že 65 let od ustanovi­tve društva daljnega leta 1952. Sicer pa so se tudi v letu 2016 v dru­štvu prepletale številne aktivnosti. Na izlet so se odpravili petkrat, najprej v Kranjsko Goro in Planico, nato v Šen­tjernej in Kostanjevico, odpravili so se tudi na ogled gledališke predstave na Studenec pri Domžalah, četrti izlet jih je vodil do Idrije in peti do Trebnjega. Organizirali so štiri družabna srečanja s kulturnim programom in plesom, in sicer pustovanje, srečanje Koordinaci­je društev upokojencev iz Dolenjske v Stični, martinovanje in silvestrovanje. Skupaj z Društvom upokojencev Do­brepolje so se odpravili tudi na letova­nje v Izolo. V društvu potekajo različne špor­tno rekreativne dejavnosti: dvakrat te­densko ženska rekreacija v telovadnici šmarske šole ter enkrat tedensko pika-do v šmarskem kulturnem domu, šahi­ranje v pisarni in namizni tenis v šolski telovadnici. Na šmarskem balinišču imajo tudi možnost balinanja, skupaj s planinci Društva upokojencev Ivančna Gorica pa redno organizirajo tudi po­hode. Nekateri člani so se udeležili raz­ličnih športno rekreativnih tekmovanj ter osvojili nekaj medalj. V okviru društva deluje Ženski pev­ski zbor Večerna zarja. Pevke so imele v lanskem letu 5 samostojnih koncertov v domovih za starejše v Grosupljem, Trebnjem, Šmarjeti, Vidmu - Dobrepo­lju in na Škofljici. Večkrat pa so sodelo­vale tudi na prireditvah drugih organi­zatorjev. Ob visokem življenjskem jubileju so obiskali in obdarili 23 članov, predno­voletnega obiska na domu pa je bilo deležnih 129 članov starejših nad 75 let. Člani društva obiskujejo tudi različne krožke, ki potekajo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, vedno več upokojencev hodi tudi na razne dejavnosti v Center aktivnosti Grosuplje. Leto 2016 je društvo zaključilo s 342 člani. Članice in člane društva je lepo poz­dravil župan dr. Peter Verlič in društvu iskreno čestital za 65 let delovanja. Po­vedal je, da v Centru aktivnosti Grosu­plje poteka veliko različnih dejavnosti, pred kratkim pa je bil v trgovini Mer­cator odprt tudi Zlati kotiček za zlato generacijo, še en kraj prijetnega dru­ženja. Prav tako je Občina Grosuplje z letošnjim letom pristopila k dvema pro­jektoma večgeneracijskih centrov, to sta Večgeneracijski center Ljubljana in Večgeneracijski center »Skupna točka«. S tem bodo pridobljene še dodatne možnosti za različne dejavnosti, še do­datne aktivnosti, ki jih bodo financirali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Že smo v pričakovanju otvoritve nove lekarne v Grosupljem, ki jo bomo mogoče odprli že v času velike noči, si­cer pa okoli 1. maja, prav na prvi šolski dan bomo slovesno predali svojemu namenu novo šolo na Polici, v septem­bru pa je predvidena tudi otvoritev pri­ključka v Šmarju – Sapu in vseh ostalih del, ki potekajo sočasno. Občni zbor so s petjem popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Večer­na zarja, nastopil pa je tudi gledališki dvojec brez krmarja po imenu 2G, Da­vor Žnidaršič in Matjaž Marinček. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič li hitrost tudi do 17 NM/h vse do večera petega dne, ko nam je po 950 prevože­nih NM pri hitrosti preko 12 NM/h raz­padlo krmilo. Pri tem se je hudo poškodoval eden od naših članov. Naše tekmovanje se je s tem končalo in želja je bila samo pri­pluti do cilja. Sledila sta dva dolga dne­va plutanja in izdelave nadomestnega krmila, katerega smo izdelali iz dveh talnih plošč, nekaj vrvi, aluminijaste pločevine radarskih reflektorjev in pla­stičnih vezic. S takim krmilom smo potrebovali še štirinajst dni jadranja proti cilju, kar po­meni omejeno hitrost in dvakrat dnevo kontrolo samega krmila pod vodo. Tako smo prepluli približno še 2.200 NM. Nekaj številk: 11-članska posadka je v 20 dneh spila več kot 660 litrov vode, pojedli smo več kot 250 kg hrane. Za vsakega posebej smo imeli izračun dnevne porabe kalorij in potrebnega vnosa hrane in tekočin. Čeprav smo računali, da bi potrebovali 14 dni, smo imeli zaloge za 20 dni! Na koncu nam je zmanjkalo skoraj vsega, tako da smo proti koncu zmanjšali obroke na mini­mum. Za tak podvig je nujna fizična in psihična pripravljenost. Jadra se v iz­menah (stražah) z menjavami na 4 ure, kar je fizično izredno naporno, pomanj­kanje spanca pa je še dodatna težava. Potrebna je precejšna psihična pripra­vljenost na ocean, na širino, mogočnost morja in vetra in seveda na njegove za­konitosti. 10. 12. 2016 ob 1.00 smo po preplu­tih 3.113 NM prečkali ciljno črto. Kljub neljubemu dogodku smo osvojili 8. mesto v skupini in 83. med vsemi posadkami. Boštjan Škerlj Grosupeljčanka prva Slovenka na puščavski dirki za pokal dubajskega vladarja šejka Maktuma V Dubaju je bila v prvih dneh nove­ga leta ena najtežjih svetovnih preiz­kušenj v distančnem jahanju. Na 160 km progi so se na povabilo dubajskega vladarja šejka Mohammeda bin Rashid Al Maktuma pomerili udeleženci 45 dr­žav. Letos prvič je Slovenijo zastopala Helena Okorn s francoskim arabcem Wathab al Kalediah-om, lastnice Eston­ke Jelene Sbitneve. Tekmovanje v puščavi za evropske konje ni enostavno, saj zahteva pripra­ve v globokem pesku in visokih tempe­raturah, ki jih v Evropi nimamo. Konji so v karanteno Združenih arabskih emira­tov prišli s posebnim prevozom teden dni pred samo tekmo, zato je bilo zelo malo časa za prilagoditev na drugačen zrak, temperature preko 30 stopinj in Eva Vera s 5-imi medaljami globok pesek, ki se je na neutrjenih de­lih proge, udiral do kolen. Slovensko-francoski par se je trudil polovico proge in tekmo zaključil na 75 km, ko so sodniki presodili, da konjev metabolizem zaradi prenasičenih pljuč s peskom in dehidracije ne more uspe­šno nadaljevati. Prva tri mesta so kot minula leta osvojili predstavniki Združenih arab­skih emiratov. Zmagal je Matar Humaid Rashed Al Mazrooe s konjem Rajas (za 160 km je potreboval 6 ur 43 min 27 sek -povprečna hitrost 23,79 km/h). Na najprestižnejšo svetovno tekmo je bilo povabljenih 470 konj, na prvi ve­terinarski pregled so pripeljali 294 konj, štartalo jih je 263, tekmo pa je zaključi­lo le 80 konj. Na omenjeni tekmi je moč sodelovati le s povabilom organizator­ja, dubajskega Meydana, nagrade za vsak tekmovalni par, ki zaključi tekmo, pa so bajne. Vsak namreč prejme preko 50.000,00$. Endurance team Grosuplje V Kranju je od 3.-5. februarja 2017 potekalo Zimsko državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice, na kate­rem je nastopila tudi učenka 7. razreda OŠ Louisa Adamiča Eva Vera Hribar in dosegla lepe rezultate. V disciplinah deklice posamezno je osvojila naslednje medalje: • 800 m prosto – 1. mesto • 200 m prosto – 2. mesto • 400 m prosto – 3. mesto Osvojeni pa sta tudi 2 medalji v eki­pnih / štafetnih nastopih: • 4 x 200 prosto – 1. mesto • 4 x 100 prosto – 3. mesto Eva Vera Hribar je plavalka Plaval­nega kluba Ljubljana, kjer skupaj z bra-tom Žan Janezom trenirata že 10-to leto. Njeni plavalni začetki segajo v leto 2007, kjer je kot 4-letna deklica pričela s plavanjem v Plavalni šoli PKL, kjer se je naučila prvih zamahov. Sedaj treni­ra 8-10 x tedensko na Kodeljevem, saj Grosuplje žal nima bazena. Po­gosto (vsaj 2 x tedensko) se njen dan začne že ob petih zjutraj, tako da ima pred začetkom po­uka za seboj že kar nekaj prepla­vanih kilometrov. S plavanjem pa potem nadaljujejo vsako po­poldne, vse tja do 20. ure. Najbolje se znajde v prosti tehniki, še posebej v daljših di­sciplinah, tako je obdržala lan­skoletni naslov aktualne držav­ne prvakinje na 800 m prosto. Nadja Meden Hribar Podelitev priznanja Plesnemu studiu Tina za leto 2016 Plesna zveza Slovenije je Plesnemu studiu Tina podelila BRONASTO PLA­KETO za vrhunske dosežke s področja tekmovalnih športov v letu 2016. Pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije se je lansko leto junija 2016 udeležila mladinska ekipa breakdance iz Plesnega studia Tina tekme za evrop­ski pokal IDO. Evropsko prvenstvo se je odvijalo od 8. do 11. 6. 2016 v Ostravi na Slovaškem. Naša skupina po imenu ˝Fanatik Brekers˝ je dosegla odlično 3. mesto v Evropi. Čestitke še enkrat celotni ekipi fantov in trenerju Kamenku Dujmoviču. Predsednik kluba Dean Schmautz Predstavljamo ekipe Rokometnega kluba Grosuplje – mladinci (letnik 1997 do 1999) Mladinci Rokometnega kluba Grosu­plje so podobno kot kadeti zaznamo­vali prestop stoletja. Nasprotno od ka­detov, ki so odprli novega, so mladinci zaključili starega. Rojeni so bili v zadnjih 3 letih 20. stoletja. Skozi leta odraščanja so postali odrasli, odgovorni igralci, s precejšnjo mero izoblikovane osebno­sti, kot se za rokometaše tudi spodobi. Za to starostno skupino že lahko re­čemo, da so igralci, ki so preživeli selek­tivno obdobje rokometa. V tem času se je pokazalo, za koga je bil rokomet (in je še vedno) sopotnik zdravega odra­ščanja ter del načina življenja. Večino ekipe mladincev sestavljajo igralci, rojeni 1998 in 1999. Če smo pri predhodnih predstavitvah naših mlaj­ših ekip govorili, da je za mlade igralce pomembno druženje z vrstniki, aktivno preživljanje prostega časa, socializaci­ja mladostnikov in podobno, sedaj v ospredje prihaja tudi rezultat. Ti fantje prihajajo v obdobje samostojnega ži­vljenja, v katerem si bodo morali izbo­riti čim boljšo pozicijo v svojem življe­nju. Izkušnje za to si pridobivajo tudi v rokometu, saj je jasno, da brez discipli­ne in trdega dela ni dobrega rezultata. Osnova za dober rezultat pa so poleg navedenega tudi kvalitetni, strokov­no vodeni treningi, ki nadgradijo delo z mladimi v preteklih letih ter izpilijo malenkosti, da igralci postanejo dobri in vrhunski igralci rokometa. Treningi mladincev potekajo 5× na teden v sklo­pu članskega treninga, pod budnim očesom trenerja Gorazda Potočnika in pomočnika ter trenerja vratarjev Milo­ša Aksentijeviča. Mladi igralci se lahko tako vključujejo v kolektiv članske vrste, kjer si nabirajo izkušnje, ki jim jih preda­jajo naši izkušeni članski igralci, hkrati pa nadgrajujejo svojo igro in uspešno dopolnjujejo člansko vrsto. Mladinska ekipa pa ima še tretjega trenerja - Dejana Tomšiča, ki jih vodi na tekmah in skrbi za to, da se ekipi mla­dincev priključi čim več mlajših kade­tov. Trener Tomšič njihovo delo in igro pozna zaradi kombiniranega treninga kadetov in mladincev in pa tudi zaradi dejstva, da je večina mladincev igrala že v pretekli sezoni pod njegovo taktir­ko. Mladinci so se, po lanski rezultatsko zelo uspešni sezoni, ko so za las zgre­šili preboj v 1. državno mladinsko ligo, letos v prvem delu sezone uvrstili na 4. mesto svoje skupine, v drugem delu pa se borijo za uvrstitev od 7. do 11. mesta v 2. državni mladinski ligi. V RK Grosuplje smo prepričani, da se z našimi mladinci ne bo pisala uspešna zgodovina rokometa samo v RK Gro­suplje, ampak bodo gotovo prispevali k uspehu rokometa tako v Sloveniji kot tudi širše. RK Grosuplje je to s svojo šolo že dokazal. Za RK Grosuplje, Jernej Muhič ZAHVALA V 86. letu se je od nas poslovila naša mama ANA PETRIČ, rojena PERME, iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše in cerkev. Najlepša hvala tudi župniku Janezu Šketu za opravljen pogrebni obred, podeljene zakramente in obiske v času, ko je bivala v Domu starejših občanov Grosuplje. Hvala tudi tamkajšnjemu osebju za pomoč in oskrbo v zadnjih letih njenega življenja. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu Tonetu Adamiču za izvedbo pogrebnih storitev in pevcem za ubrano petje pri maši in pogrebu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka BOGOMIRJA SAŠKA (1936-2017). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Za lepo opravljen poslovilni obred se zahvaljujemo g. župniku, pevcem in pogrebni službi. Hvala tudi vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Na grosupeljskem pokopališču smo se v petek, 27. 1. 2017, poslovili od mame, omice in sestre DRAGE JERIČ (1929 – 2017). Tine, Nevenka, Janez, Sašo, Andraž, Branka, Nik, Jaka in brat Bojan s soprogo Vprašal rože sem na gredah, kjer doma bila si ti, pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče MARIJE AHLIN iz Velike Stare vasi (22. 10. 1923–28. 1. 2017), se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Janezu Šketu za lepo opravljen obred, g. Adamiču pri organizaciji pogreba ter sosedom Marinki in Jožetu Ahlinu ter Nataši in Tomažu Štrublju za pomoč pri pogrebu. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA. Žalujoči vsi njeni tašče in sestre OLGE PLANINŠEK ZAHVALA V 89. letu starosti se je po dolgotrajni bolezni poslovila sestra in teta MARIJA BRADAČ, po domače Grofova Micka iz Rožnika pri Turjaku (8. 7. 1928-13. 2. 2017) Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu in patronažnemu osebju ZD Grosuplje, predvsem g. Robiju za vso nego in skrb na domu. Posebna zahvala gre Jelki in Viktorju Mencin za vso pomoč in podporo. Hvala gospodu župniku Janezu Selanu za tako lepo darovano mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sovaščanom, za pomoč pri izvedbi pogreba, g. Tomažinu za res lep in čuten govor, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, in za vse, kar ste ji darovali. Naj počiva v miru. Vsi njeni Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami, babi, TOMAŽ ŽNIDARŠIČ (6. 2. 1948–13. 1. 2017) z Velike Ilove Gore 23. Utrujena od bolezni si tiho v večnost zaspala, a v naših srcih boš za vedno ostala. ZAHVALA Za vedno se je poslovila od nas naša draga mama, tašča, babica in prababica MARIJA ČOŽ iz Grosupljega (6. 2. 1936–23. 1. 2017) Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Miklavčičevi in osebju Doma starejših občanov Grosuplje za nesebično nego in sočutje, ki ste jo dan za dnem izkazovali naši mami. Hvala g. kaplanu za opravljeno sveto mašo in lepe besede, namenjene naši mami. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji pomagali in ji v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, le trudne si oči zaprl in v večnost se podal. ZAHVALA V januarju 2017 se je poslovil dragi mož, oči, brat, stric in svak blagor vseh nas. Utrujen od bolezni si odšel v novi dom, a sadovi tvojega truda bodo ostali in pričali o tvoji veličini in trudu za (9. 3. 1939-24. 1. 2017) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stisnili roko in čutili z nami. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Evi za njene tople besede vzpodbude in tolažbe. Hvala vsem za podarjene sveče, cvetje in maše v njen spomin. V žalosti vsi njeni Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedek, brat, Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je … Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darovane maše. Posebna zahvala velja PGD Ilova Gora za zadnje slovo in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Zinka, sinova Jure in Tomaž z družinama ZAHVALA stric in tast V 78. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče in dedek ANTON BOH (12. 8. 1928-7. 1. 2017) ANTON ŠVIGELJ pri Št. Juriju iz Podgorice (2. 3. 1939–1. 2. 2017). ZAHVALA Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Posebna zahvala gre župniku Bojanu Korošaku za vzorno opravljen obred, Jaku Perovšku za ganljiv poslovilni govor, pogrebni službi Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, pevcem za čustveno odpete pesmi in sosedoma Ančki in Marku za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste poskrbeli, da je bilo njegovo slovo čutno in lepo, takšno, kot si ga je zaslužil! Vsi njegovi prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala gasilcem PGD Št. Jurij za poslovilne besede in zadnje slovo. Zahvala sosedom Mateji, Jožetu in Janezu za pomoč pri pogrebu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, tašče in tete DANICE TOMAŽIN roj. BAVDEK (1927 – 2017) iz Grosupljega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sočutja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala župniku Šketu za lepo opravljen poslovilni obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi g. Adamiču, pevcem in trobentaču, praporščakoma DU Grosuplje in ZB NOB Grosuplje, še posebej pa bi se zahvalili govornikoma Petru Hostniku in Emilu Žagarju ter govornici Biserki Jakopin, ki so predstavili njeno življenjsko pot. Hvala tudi vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče, dedek, tast, brat, svak in stric JOŽE KOŠČAK iz Žalne 69a (6 .3. 1934-20. 2. 2017) po domače Finkov Jože. Ob boleči izgubi draga očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter darove za cerkev in svete maše. Hvala župniku Andreju Šinku za lepo opravljen obred, gasilcem PGD Žalna in gasilcem iz sosednjih društev za zadnje slovo. Hvala za čutne besede slovesa. Hvala pevcem pevskega zbora Samorastnik, trobentaču in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe) JANEZ JANEŽIČ - STAREJŠI (11. 11. 1930–30. 1. 2017) po domače Završčakov Janez s Spodnje Slivnice Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija, pradedija, tasta, svaka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za vso nudeno zdravniško oskrbo hvala dr. Mijanovičevi in dr. Salobir in posebna zahvala patronažnima sestrama Ingrid in Jani iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Iskrena hvala gasilcem PGD Sp. Slivnica za častno zadnje slovo in poslovilne besede, zahvala župniku Janezu Šketu za lepo opravljen obred. Neizmerno smo hvaležni pevcem iz Šentjurja za občuteno zapete pesmi in zahvala tudi gospodu Koželju za lepo prebran govor. Hvala vsem, ki ste kadarkoli karkoli dobrega storili zanj in ga boste, tako kot mi, ohranili v lepem spominu. Sin Jani in hči Nevenka Ne zadržujte me, kajti Gospod je izkazal milost mojemu potovanju; pustite me, da grem k svojemu Gospodu. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš gospod župnik MILAN GRDEN (16. 2. 1947–6. 2. 2017). Med svojim duhovniškim delovanjem je duhovno oskrboval vernike iz župnij Kočevje, Tržič, Jarše, Kranj–Zlato polje, Ljubljana–Fužine, Ljubljana–Zadobrova, Selca in Št. Jurij. Ob izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob tem tragičnem dogodku. Še posebej se zahvaljujemo dr. Mateji Kokolj Kokot in gasilcem PGD Št. Jurij, ki so kot prvi prihiteli na pomoč in poizkusili znova pognati zaustavljeno srce. Zahvaljujemo se dekanu Janezu Šketu za pomoč pri organizaciji pogrebnih pobožnosti, ljubljanskemu nadškofu metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu za lepo opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se v tako lepem številu poslovili od njega. Ohranimo ga vsi skupaj v lepem spominu. Člani župnijskega pastoralnega sveta Št. Jurij Prazen ostal je vaš dom, prazna miza, za katero smo klepetali, a srca naša so polna spominov na vse, kar ste nam nudili. Ostali boste naša svetla zvezda, ki nas bo spremljala na naših poteh. "Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok." ZAHVALA ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice ZOFIJE JANKO (5. 11. 1922-3. 2. 2017)iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Grosuplje, delavkam patronažne službe za zdravstveno oskrbo ter negovalkam Doma starejših občanov Grosuplje. Prisrčna hvala čebelarjem Čebelarskega društva Grosuplje za poslovilne besede in slovesen pogrebni obred ter g. Adamiču za pomoč, hvala Zvezi borcev Grosuplje za poslovilne besede, hvala Društvu upokojencev Grosuplje in DESUS Grosuplje, hvala pevcem za lepo petje in trobentaču za občuteno zaigrano Tišino. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste ji izkazali spoštovanje, se še zadnjič poslovili od nje in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hči Sonja z možem Jožetom, sin Drago z ženo Zorico, vnukinja Milena s Simonom, vnuk Igor z Vesno, pravnučki Jan, Nuša in Vid. ZAHVALA V 93. letu se je od nas tiho poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in prijateljica FRANČIŠKA OKORN s Hude Police. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darovane maše in pomoč. Posebna zahvala velja patronažnima sestrama Andreji in Jani za vso pomoč in nasvete, ki so lajšali njene dolge dni v bolniški postelji in ji omogočali nasmešek na njenih licih do zadnjega dne. Hvala članom ZB NOB Šmarje - Sap, ki so s praporom pospremili njeno zadnjo pot. Še posebna zahvala velja Jakobu Perovšku za ganljiv poslovilni govor. Hvala župniku Bojanu Korošaku za lep poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerke Vera, Olga, Slavka in vsi njeni In memoriam: Anton Potokar Dne 13. 12. 2016 se je od nas poslovil Anton Potokar. Rodil se je 24. 12. 1916 pri Lovretovih v Mali Račni kot peti izmed šestih otrok. Ostal je doma za gospodarja in si z ženo Jožefo ustvaril družino. Rodilo se jima je pet otrok. Svoje življenje in delo je posvetil kmetijstvu. Končal je kmetijsko šolo na Grmu, poleg tega pa opravil tudi veterinarski tečaj za porodništvo na Boštanju. Iz vseh okoliških vasi so ga klicali za pomoč ob porodih in drugih zdravstvenih težavah pri živini. Pridobljeno znanje je nenehno dopolnjeval z znanjem in izkušnjami širokega kroga poznanstev ter ga prenašal v vsakdanje življenje. Tako je vplival na napredek kmetijstva v radenski dolini in tudi širše. Prizadeval si je za boljši socialni položaj kmeta in pravičnejše vrednotenje njegovega dela. Zavedal se je, da le povezovanje in organiziranje kmetov lahko vodi k lepši prihodnosti, zato je bil soustanovitelj Kmetijske zadruge Račna in jo tudi upravljal vrsto let. Po zavzemanju za kmetov blagor je bil poznan daleč naokoli. Vrsto let je vodil Krajevno skupnost Račna. Vse najpomembnejše pridobitve kraja v preteklem stoletju so v veliki meri sad njegovega prizadevanja – tako prepotrebno asfaltiranje ceste, izgradnja kulturnega doma in vodovod, kar je odprlo možnosti za nadaljnji razvoj. Poleg požrtvovalnega angažiranja na področju kmetijstva in krajevnih zadev je enako zavzeto 33 let služil Cerkvi z opravljanjem službe ključarja. Aktiven je bil tudi na humanitarnem področju, predvsem pri Rdečem križu, kjer je opra­vljal delo tajnika. Njegovo delo za razvoj in napredek je pustilo pečat tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Račna. Potokarjeva odprta narava, iskrenost in poštenost, ob tem pa naravna nadarjenost za mirno reševanje težav, stalna težnja po napredku in izboljševanju življenja, pripravljenost pomagati in svetovati vsakomur, so ga naredili za velike­ga človeka. Takega smo ga poznali. Krajani krajevne skupnosti Račna smo mu hvaležni za bogat prispevek k našemu skupnemu dobremu. Jožef Valentinčič in Alojzija Fink Za sproščen nasmeh skrbimo že 20 let. BREDENT IMPLANTANT 480,00 €  Datum / ura Dogodek Lokacija Organizator vsak dan od 9. do 19. ure Ogled slikarske razstave Emilije Nene Bajc Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak dan od 9. do 19. ure Ogled razstave Vibracije Slavice Štrukelj Kokoravec (razstava je na ogled do 4. 4.) Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak torek ob 17.30. uri Ura pravljic za otroke od 4. do 9. leta Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak petek od 10. do 12. ure Srečanje za nosečnice in mamice z dojenčki Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsako soboto od 10. do 12. ure Šah za mladino in odrasle Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje petek, 24. 3. ob 9. uri PRISPELO JE PISMO ZA GOSPO ZAJEC..., Območno srečanje lutkovnih skupin Kulturni dom Grosuplje JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje petek, 24. 3. ob 19. uri "Uprizoritev komedije Dario Fo: NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI" Gasilski dom Luče Gledališče pod mostom sobota, 25. 3. ob 16. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE – ILIRIJA 1911 (3. liga - center – 16. krog) Stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje sobota, 25. 3. ob 19. uri PRIDI GOLA NA VEČERJO, komedija; Igrajo člani KUD Škofljica. Kulturni dom Grosuplje KUD Škofljica nedelja, 26. 3. ob 17. uri Koncert: ČAS NAJLEPŠIH SANJ Dvorana Družbenega doma Račna Inštrumentalna skupina MLADA ZARJA nedelja, 26. 3. ob 19. uri VEČERI ŽIVLJENJA: P. Peter Vrabec in Duška Žefran V učilnici pod cerkvijo sv. Mihaela v Grosupljem Župnija Grosuplje četrtek, 30. 3. ob 17. uri Predstava Maček Muri - vrtec Kobacaj, skupina Pikapolonice Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje četrtek, 30. 3. in 13. 4. ob 17. uri Ura pravljic za otroke od 2. do 4. leta Pravljična soba Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje petek, 31. 3. Dobrodelni koncert: S PLESOM IN PESMIJO V POMLAD: Folklorna skupina sv. Mihaela Grosuplje; gostje: Prifarski muzikanti in Mihaelovi tamburaši Avla Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Folkorna skupina sv. Mihaela Grosuplje sobota, 1. 4. ob 17.30. uri KOŠARKA - ženske: GROSUPLJE – DOMŽALE (1. liga – drugi del, 1. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Ženski košarkarski klub Grosuplje sobota, 1. 4. ob 19. uri Uprizoritev komedije Dario Fo: NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI Družbeni dom Šmarje - Sap Gledališče pod mostom sobota, 1. 4. ob 20. uri ROKOMET: GROSUPL JE – VELIKA NEDELJA (2. liga – 16. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Rokometni klub Grosuplje nedelja, 2. 4. ob 17. uri Glasbena šola Lipičnik: Zdaj gre zares, dnevi slovenske glasbe Kulturni dom Grosuplje Glasbena šola Lipičnik nedelja, 2. 4. ob 18. uri LETNI KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA NASMEH; Gostje: MPZ Fantje izpod Grmade, Devin pri Trstu Družbeni dom Grosuplje ŽPZ Nasmeh, KD Teater, ZKD Grosuplje od ponedeljka, 3. 4., do pet­ka, 7. 4., od 9. do 19. ure Razstava Društva upokojencev Grosuplje Koščakova soba v Mestni knjižnici Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje torek, 4. 4. ob 17. uri SVETLOBA SE TOČI ČEZ SLADEK LIJAK, ZVOK VETRA IN ZRAK SE VRTITA V OMAMLJENO SNOV, Območna revija plesnih ustvarjalcev Kulturni dom Grosuplje JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje od srede, 5. 4., do četrtka, 6. 4., od 9. do 19. ure Velikonočna razstava: Društvo podeželjskih žena Sončnice (odprtje razstave 5. 4. ob 10. uri) Galerija Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje četrtek, 6. 4. in 20. 4. ob 10. uri S knjižnico v svet - za otroke, ki ne obiskujejo vrtca Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje petek, 7. 4. ob 19.30. uri MOŠKA COPATA, prava predstava za prave moške; Igra Ranko Babić. Kulturni dom Grosuplje ZKD Grosuplje, Špas Teater sobota, 8. 4. ob 9. uri ČISTILNA AKCIJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠMARJE - SAP; po končani akciji zbor pri gasilskem domu Zbirno mesto: ob ekoloških otokih Turistično društvo Šmarje - Sap sobota, 8. 4. ob 10. uri Ustvarjalna razgibalnica: ustvarjamo cvetje iz papirja Pravljična soba Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sobota, 8. 4. ob 17. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE – VELESOVO (3. liga - center – 18. krog) Stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje sobota, 8. 4. ob 17.30 uri KOŠARKA - ženske: GROSUPLJE – JEŽICA (1. liga – drugi del, 5. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Ženski košarkarski klub Grosuplje sobota, 8. 4. ob 20. uri KOŠARKA - moški: GROSUPLJE – AKK BRANIK MARIBOR (2. liga – 21. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Košarkarski klub Grosuplje nedelja, 9. 4. ob 18. uri Koncert Mladinske folklorne skupine Račna z gosti Kulturni dom Račna KD Franceta Prešerna Račna ponedeljek, 10. 4. ob 19. uri Bertold Brecht: DOBRI ČLOVEK IZ SEČUANA, premiera; Režija: Jan Pirnat, igrajo igralci gledališča ggNeNi Kulturni dom Grosuplje ZKD Grosuplje, KD Teater torek, 11. 4. ob 18. uri Predavanje Mitje Zupančiča: Hvar - dve podobi istega otoka Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sreda, 12. 4. ob 18. uri Odprtje razstave Tihožitje Jožice Križan Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sobota, 15. 4. ob 17. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE – ŠOBEC LESCA (3. liga - center – 19. krog) Stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje sobota, 15. 4. ob 17.30. uri ODBOJKA: ATK GROSUPL JE – AQUAWATT ŽIROVNICA (2. liga zahod – 22. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Odbojkarsko društvo Flip-Flop ponedeljek, 17. 4. ob 15. uri IGRE S PIRHI NA TABORU NAD CEROVIM Tabor nad Cerovim Turistično društvo Tabor - Št. Jurij sreda, 19. 4. ob 18. uri Strokovno predavanje o probiotikih v sodelovanju z Apoteko Natura Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje četrtek, 20. 4. ob 10. uri OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV, 3. DEL Kulturni dom Grosuplje JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje četrtek, 20. 4. ob 18. uri Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju z Društvom general Maister Grosuplje z gostjo Zvezdano Majhen Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje petek, 21. 4. ob 17. uri NOČ KNJIGE - pogovorni večer in predstavitev knjige Odsev avtorice Majde Senčar Koščakova soba v Mestni knjižnici Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje v sode­lovanju z JSKD Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje, U3 Grosuplje petek, 21. 4. ob 17. uri Ustvarjalna delavnica s knjižnimi junaki Pravljična soba Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje petek, 21. 4. ob 18. uri Pogovor o maturitetnem gradivu za slovenski in angleški jezik skozi filmske prizore Računalniška učilnica Me­stne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sobota, 22. 4. ob 20. uri ROKOMET: GROSUPL JE – AJDOVŠČINA (2. liga – 18. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Rokometni klub Grosuplje sreda, 26. 4. ob 17.30. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE – ZAGORJE (3. liga - center – 21. krog) Stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje