Spedlzione In abbonament« postale
jGB p,a^ana v	m	im
Slovenski
Pnzzo • Cina Lfr 0.40
Štev. 34.
V Tjjuhljani, v sredo, 11. februarja 1042-XX
Leto VII.
laki to f o a oooblašiVnka ra oglaševanje Italijanskega In tujega | Uredoittvo id oprava &opttar|eva 4, Ljubljana | Concesstonaria eaclustva pet la pubblidti dl proventeoaa tt altan e Izvora. Uniona PubbliciU Italiana i A. Milana	=	ttedazione Ammioutrazione kopitar|eva k Lnbiana =	ed	estera	Uniona	fubbliatt	Ualuna	d	A.	Milana
m—11   mi.   imunim——mr.   ............ ...............................................-	.......
II bollettino No 619:
Vittoriosi scontri presso Gazala
II Quartierc Generale delle Forze Armate comunica.
Nella regionc di Ain El Gazala scontri di elementi avanzati si sono risolti a nostro van-taggio.
Formazioni aeree hanno battuto grosse co-Ionne avversarie di automezzi; gran numero di questi risulta distrutto.
In una serie di vittoriosi combattimenti la c??c!a gcrmanica ha abbattuto undici apparec-ehi inglesi senza subire perdite.
Sono continuate le azioni deU'arma aerea tedesca contro 1’Isola di Malta. Bombardicri italiani hanno rinnovato con successo, nella not-te sili 9, 1'attacco della base di Alessandria.
Velivoli avversari hanno bombardato tnlu-ne localita_ della Grecia causando il crollo di alcuni cdifici dvili: fra la popolazione ellcnica sono segnalati undici morti e undici feriti.
. Ena nostra pattuglia di aerosiluranti, rag-giunto nel Mediterraneo orientale un convoglio nemico scortato, ha coliiito un incrociatore pe-sante.
Vojno poročilo št. 619:
Uspžai spopadi pri Gazali
Uradno vojno poročilo št. 619. pravi:
V	pokrajini okoli Ain el Gazale so bili spopadi med prednjimi oddelki in so izpadli v našo korist. Skupine letal so bombardirale velike vrste angleških vozil: veliko jih je bilo uničenih. V vrsti zmagovitih zračnih bitk je nemško letalstvo sestrelilo 11 angleških letal, ne da bi samo imelo kakšno izgubo.
Nadaljujejo se akcije nemškega letalstva proti otoku Malti.
Italijanski bombniki so v noči na 9. februar uspešno obnovili napad na aleksandrijsko 1 u k o.
Nasprotna _ letala so bombardirala nekaj krajev v Grčiji in povzročila nekaj škode na zasebnih hišah; med grškim prebivalstvom je bilo 11 mrtvih in 11 ranjenih.
Putrola naših torpednih letal je na vzhodnem Sredozemlju zasledila angleški konvoj *n je zadela veliko angleško križarko.
II- feljr. s. Uradno poročajo: V se-erni Afriki udejstvovanje oglednikov na obeh straneh.
^,Ncl^ka v°ina in strmoglavska letala so vrsti ilrak nasprotnikova letalska oporišča, ščin £ ”H10.bilov ter skladišča vojnih potreb-ietalsivn ; we m°čno branilo angleško lovsko dvohoTih l barmanke in iz Egipta. V letalskih
Vzhodno *ses‘relieni 3 an«,eški stro''-
nemških bolnih*i ,^arsa Matruha ie oddelek
rn^no zastražen Ctal, ?,°.scbno usPeSn° napadel
ka križa?ka rušilec8-1^1 ladiiski ^Prevod. Lah-
sn bil tako hndl	veliki Prevozni ladji
so bili tako hudo poškodovani, da ie za neka-
izmed m.h moč. mislili, da so izgubljeni
Letališče in druge vo.aške naprave na otoku Malti so bile bombardirane podnevi in ponoči.	i
Japonski oklic branilcem Singapooreja
Japonska letala mečejo na trdnjave letake, naj se Singapoore čimprej vda in naj branilci zaupajo
japonski viteški plemenitosti
Tokio, 11. febr. e. Z bojišča poročajo, da so japonska letala včeraj zjutraj na 6ingapoonske utrdbe vrgla na tisoče letakov, v katerih vabijo angleške 6ile, ki branijo Singapoore, naj se brž vdajo. Letake je podpisal vrhovni poveljnik japonskih napadalnih sil general Jamašita. V njih svetuje angleškim oddelkom, naj 6e takoj vdajo, zakaj lahko zaupajo v japonska viteška čustva. Letak pravi dalje, da japonske pomorske letalske in kopenske sile že obvladujejo Malajski polotok, da so uničile angleško brodovje na Daljnem Vzhodu ter dosegle popolno pomorsko in letalsko nadzorstvo nad Indijskim morjem, na Tihim morjem in v jugovzhodni Aziji.
Ker je Singajaoore že od 18. stoletja dalje važno angleško oporišče in prometna zveza med vzhodno in zahodno omiko, bi japonske vojne sile želele izogniti 6e temu, da bi Singapoore bil spremenjen v pepel. Japonska je prijela za orožje, da uniči krivico, ne da bi nameravala osvajati kaka ozemlja ah' napadati tuje dežele. Japonske sile, ki se bore za to načelo, so že potolkle vse nasprotnike, ki so 6e upirali njihovi akciji. Pač pa bodo plemenito podale roko civilistom in tistim, ki se jim vdajo.
Letak 6e končuje z besedami: »Porabljamo to priliko, da vas, angleški častniki in vojaki, vabimo, da se takoj vdaste, zakaj vaše rodbine 6 skrbjo pričakujejo vaše vrnitve v domovino. S tem boste tudi prihranili uničenje mirnemu civilnemu prebivalstvu v Singapooreju.«
Buenos Aires, 11. febr. s. Uradno poročilo ameriškega vojnega ministrstva sporoča, da so oddelki generala Mc Arthurja odbili nove japonske napade proti ameriškim postojankam na utrjenem otoku Corregidorju, ki leži ob vhodu v ma-nilski zaliv. V ameriških uradnih krogih pa vseeno pravijo, da je malo upanja, da bi ameriški oddelki mogli neskončno dolgo držati svoje postojanke na Filipinih, ker je sovražnikova premoč v ljudeh in v vojnem blagu porazna.
Tokio. 11. febr. s. Predsednik računskega odbora v japonski zbornici je povedal, da so do 1. februarja pokrajine v južnih morjih poslale na Japonsko 5000 ton riža, 9500 ton kavčuka, čez 4000 ton sladkorja in 3900 ton koruze. Določeni so bili novi parniki, da bi iz listih pokrajin prepeljali na Japonsko še 20.000 ton riža, 6500 ton gumija, 5000 ton fosfatov in 100 ton cinka.
Saigon, 11. febr. s. Poročajo, da je prestolnica Birme, Rangoon, ki jo japonsko letalstvo in vojska ogražata od jugovzhoda, bila postavljena pod vojaško oblast Poročajo tudi, da je drugi letalski alarm v severnoavstralskem pristanišču Port Dar-winu vzbudil hudo zmedo med ljudstvom, zlasti še zaradi tega. ker so tla pod mestom izredno trda in ni mogoče delati podzemeljskih zavetišč.
Bangkok, 11. febr. s. Poročila iz Singapooreja pravijo, da je protiofenziva avstralskega generala Gordona Benneta zoper napredujoče japonske sile na singapoorskem otoku spodletela in da je to priznal sam general. Vzhodno od letališča Tengah potekajo siloviti boji moža z možem. Angleške čete
{talibanska voščila za 2602. letnico laponske vladarske rodbne
Rim, 11. febr. Stefani: Japonsko ljudstvo praznuje danes 2602. obletnico ustanovitve cesarstva ki je bilo utemeljeno 11. februarja 1. 660. pr. Kr.’ in sicer po cesarju Dimmu Tennu v pokrajini Ja-mato. Od tedaj je japonska vladarska rodbina bila na oblasti 26 stoletij brez prcnehljaja.
11. februar je najsvetejši dan za Jajxmce. Ta
dan se vsi prebivalci japonskega cesarstva mistič- indijskemu otočju.
pisnem prostoru, ob katerem se človeku vrti v glavi zaradi njegove obsežnosti. Praznuje ga s tremi velikimi vojskami, ki so usmerjene v stvarne akcije za vojaško osvojitev: ena je na singapoorskem otoku pred vrati največje angleške trd-niave v Aziji, druga skoraj pred vrati Rangoona, tretja pa je naperjena proti Javi in proti vsemu
no stisnejo okoli sončnega prestola njihovih cesarjev in v sijaju tisočletnega razkošja svojega plemena praznujejo z gorečo domoljubno vnemo narodne duše Japonsko ljudstvo letos praznuje dan prestola ob grmenju toj>ov pomorskih in letalskih oddelkov, drzno razporejenih po zemlje-
Fašistovska Italija, ki z občudovanjem in z ljubeznijo spremlja strahotne nastope japonskih oboroženih sil, želi Japonskemu orožju vse zmage, japonskemu plemenu pa popolno uresničenje njegove bleščeče usode v vzhodni Aziii. ki bo osvobojena vseh nasilj in vsiljencev.
Nemško posebno vojno poročilo
Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je izdalo tole posebno poročilo:
Nemške podmornice so v Atlantskem morju potopile sovražne ladje s skupno 50.500 tonami, med njimi tudi eno korveto. Neka druga velika je bila hudo poškodovana po torpedih. Ud teh enot je bilo šest potopljenih na morju on severnoameriški obali; imele so 34.500 ton.
Sov'etski izpad iz Petrograda - odbit
Uspešna obramba nemških divizij zoper sovjetske napade
na vsem bojišču
vel	^ebr-	s*	Nemško	vrhovno	po-
Nn vjheJ111 dn'e uradno vojno poročilo:
nepres?an?^bnoTimelUnoveie	med
h,. Uničenih iT-i	nove	ze,°	krvave izgu-
voz. Letalstvo je z* n^elnimn^
boifvoiskcTeV1ie^ri }?°SC8ill° med obrambne boie voiske ter ie z dobrim uspehom tolklo pomorske cilje v vzhodnih krimskih vodah
Pred Petrogradom so obnovljeni nasport-n.kovi poskusi za izpad, izvedeni z znatnimi silami, bili brezuspešni. Topništvo je obstreljevalo vojaško pomembne cilje pri Kronstadtu in sicer z dobrim uspehom.
Med uspešno obrambo zoper mogočne sku pinske sovjetske napade sta se zlasti odlikovali 25. divizija motorizirane pehote iz VVurtenber-ea in flandrska legija.	.
Berlin, 11. febr. s. V borbah, ki so se v poslednjih dneh razvile na vzhodnem bojišču — piše Zwolf Uhr Blatt — so boljševiki na severovzhodnem odseku limonskega jezera napadli južno krilo neke nemške pehotne divizije. Ta pa je sredi snežnih neviht in silovitega mrt.za odbila prvi sunek ter nato uspešno začela obkoljevati dobršen del sovjetskih sil. Medtem ko so bili obkoljenci prisiljeni, da so se čedalje bolj umikali in zgnetli na sredo, tako da so prišli v peklenski ogenj nemških pehotnih Čet, so nemško topništvo im »trmoglavci vzeli za tarčo zbrane sovjetske sile v nekem bližnjem kraju, ki so se pripravljale na napad, da bi olajšale pritisk na obkoljene boljševiške čete.
Nemška letala so bila zadnje dni zelo delavna na vseh drugih odsekih bojišča ter so bombardirala zaledje, cestna in železniška središča ter konjeniške in motorizirane ruske čete. V teh napadih so nemška letala na srednjem odseku uničila 130 motornih vozil, 3 topove in 1 težki tank. Na nekem drugem kraju so Sovjeti izgubi1' 35 sani in motornih vozil. Na južnem odseku so nemški vojaki po trdih borbah spet izgnali 300 boljševikov i® neke vasi, v katero so ponoči vdrli in skušali pripraviti tla za nadaljnje napade. Rusi so imeli zelo hude izgube.
Berlin, 11, febr. s. Iz pristojnih krogov se je izvedelo, da so boljševiki v okraju vzhodno od Harkova s sedmimi strelskimi polki štiri dni na-
padali neki nemški pehotni polk. Kljub grozovitemu sovjetskemu topniškemu ognju so nemški vojaki sredi snežnih neviht sijajno branili svoje postojanke. Boljševiki so bili povsod odbiti in so pustili na bojišču 4000 mrtvih, 137 pa je bilo .ujetih.
Prepoved vseh vzorčnih sejmov v Nemčiji
Berlin, 11. febr. s. Nemški minister za propagando je v sporazumu z ministrom za gospodarstvo odločil, da leta 1942 v Nemčiji ne bo nobenih vzorčnih sejmov. Vse sile nemškega gospodarstva in vso nemško prometno mrežo je treba namreč zaposliti izključno za zmago nemškega orožja.
Tri smrfne obsodbe zaradi vohunstva v Sofiji
Sofija, U. febr. s. Po najbolj naglem postopku fe ie, Br* bolgarskem vojaškem sodišču v Sofiji on ata razprava zaradi vojaškega vohunstva na oris AngKje, Združenih držav in bivše Jugoslavije. —- Na smrt so bili obsojeni trije obtoženci: . urij Valkov, bivši glavni urednik lista »Plad-ne«, znan po svojem dolgem, komunistom in Srbom prijaznem de ovanju, njegov brat Vasilij Valkov ter tehnik bolgarskega letalstva Emilij Stratev.
Maršal čangkajšek v Indiji
i?,br\ S-TJz Saigona poročajo, da so tja prišla poročila iz Delhija, da je maršal Čang-kajšek prišel v Indijo, da bi se tam posvetoval z angleškimi oblastmi.
širite najboljši slovenski iionoldnevnik »Slov. dom«
Protiboljševiški shodi za madžarske kmete
Budimpešta, 11. febr. s. Po vsej' Madžarski imajo zdaj velike shode, na katerih govorniki vladne stranke množicam kmetov prikazujejo razloge za vojno proti boljševikom. Ti shodi izpričujejo popolno soglasnost množic z vladno politiko ter voljo madžarskega naroda, da se bo z vsemi silami boril do popolne zmage nad boljševizmom Ln anglosaksonskimi demokracijami. V važnem kmečkem središču Szarvasu je govoril podtajnik kmetijskega ministrstva Barczay pred veliko kmečko množico ter opisal naloge, ki jih mora Madžarska izpolniti v tem zgodovinskem trenutku. Mednarodno judovstvo — je izjavil podtajnik — je izzvalo vojno. Bogataško judovstvo, ta izkoriščevalec proletarskih množic in proletarskih držav, je 6kušalo in skuša e sodelovanjem boljševizma ukleniti v 6užnje verige države, ki po moči in zgodovinskem izročilu zaslužijo, da bi imele mesto na tem svetu.
Nemčija in Italija — je podtajnik dejal ob koncu govora — sta z vojno proti Sovjetski zvezi napravili veliko uslugo evropski omiki m vsi omikani narodi se bodo morali udeležiti tega boja, ki bo Evropo in ves 6vet osvobodil poživimjene judovsko-boljševiške grožnje.
Tretja obletnica smrti papeža Pija XI
Vatikansko mesto, 11. febr. s. Včeraj je bila v Sikstin6ki kapeli slovesna zadušnica za papeža Pija XI. ob tretji obletnici njegove 6mrti. V navzočnosti Pija XII. je kardinal Verde bral mašo, papeški pevski zbor pa je pod vodstvom Pero6i-jevim zapel »Veliki relcvijem«, ki ga je dirigent uglasbil ob smrti Leona XIII. Po maši je sv. oče opravil zadušni obred in se nato odpravil v svoje zasebne prostore. Pri zadušnici 60 bili kardinalski kolegij, diplomatski zbor pri 6V. stolici, veliki mojster malteškega reda, grof Ratti 6 sorodniki, številni nadškofi, škofi in visoki prelati, guverner vatikanskega mesta, odličniki paj>ežeyega dvora in mnogi predstavniki rimskega plemištva. Številni verniki 60 prišli na papežev grob molit in 60 polagali na kamnitno kreto vence cvetja.
Dogodek v Tangerju je nova sramota v vrsti nasilnih dejanj, ki so jih angleški agenti storili na nevtralnih tleh, piše glasilo nemškega zunanjega ministrstva. Treba je našteti samo najbolj znane, pa se morajo tudi slepim odpreti oči. List našteva nato razna taka dejanja v Bolgariji 1941, v Jugoslaviji marca 1941, v Romuniji aprila 1941, v Carigradu marca 1941 itd. ter ob teh primerih dokazuje, da so eksplozij in nemirov tudi v Tangerju krivi Angleži.
Filipinski notranji minister je spet po radiu povabil filipinsko prebivalstvo, naj sodeluje z vsemi silami z japonskimi oblastmi, ker je navezano na Japonsko za najnujnejše življenje in samo od Japonske lahko nreiema no-trebne življenjske potrebščine.
skušajo japonsko napredovanje zadržati s tem, da zožujejo bojišče.
Bangkok, 11. febr. s. Singapoore živi zdaj pod nepretrganimi letalskimi bombardiranji, katerih število je v nekaj dneh naraslo na 100. Prebivalstvo skoraj ves dan prebije v zelo redkih protiletalskih zavetiščih. Povsod divjajo zelo obsežni požari. Otožnost večine domačega prebivalstva narašča zaradi tega, ker je velik del Angležev o pravem času šel iz mesta. Zelo hudi in nepretrgani ogenj japonskega topništva je povzročil veliko škodo utrdbam in skladiščem.
Tudi Rangoon, prestolnica Birme, je kar naprej cilj hudih letalskih napadov. Trdijo, da ga mislijo pristojne oblasti prepustiti usodi. Kitajci obupno skušajo rešiti ogromne količine vojnih potrebščin in strojev, nakopičenih v mestu. To vojno blago je namenjeno kitajski vojski maršala Čang-kajška, pa bo seveda neizogibno padlo v roke Japoncem.
Posveti o organizaciji evropske mladine pri Mussoliniju
Rim, U. febr. s. Duce je sprejel nemškega državnega mladinskega voditelja Baldurja von Schi-racha in imel z njim dolg prisrčen pogovor o vprašanjih, ki se nanašajo na organizacij« -■«««ke mladine.
Vesti 11. februarja
Hitler in nemški zunanji minister von Ribbentrop sta poslala brzojavne sožalnice ženi bivšega italijanskega poslanika v Berlinu Attolica.
Italijanske pomorske oblasti in kopenske sile so med boji v Severni Afriki f>okaza!e tako hrabrost in tak obseg, da bo zaradi tega Anglija končno in za vselej izgubila svoje bistvene postojanke. Fašistovska Italija predstavlja danes zaradi tega najsijajnejše razdobje v veličini latinstva in njeni oddelki dajejo poroštvo z,a ohranitev evropske omike, piše romunski list »Unirea«. Angleški generalni konznl v Tangerju je vložil pri španskih oblasteh protest proti temu d« listi v Tangerju dolže Anglijo zaradi eksplozij in nemirov v tem mestu. Protest pravi, da so angleške oblasti parnik, ki naj bi pripeljal kovčege z razstrelivom, pred odhodom natanko preiskale in je zato nemogoče, da bi bilo razstrelivo prišlo od ondod, španski listi pa trdijo, da so kovčegi prišli z diplomatsko prtljago, ki ni bila pregledana.
Ko je Naha9-paša sprejel mandat za sestavo nove egiptovske vlade, je poslal angleškemu veleposlaniku pismo, v katerem pravi: »Pogoji, pod katerimi sem pripravljen sestaviti novo vlado, so takšni, da niti anglo-egiptovska pogodba, niti egiptovska neodvisnost in suverenost ne dopuščata, da bi se Anglija vmešavala v notranje zadeve Egipta.«
Japonci so s svojimi hitrimi uspehi na Malajskem polotoku preprečili združitev Čangkajškovih vojakov z Angleži tako na Malajskem polotoku kakor v Birmaniji. Čangkajšek je imel pripravljenih 300.000 mož ki pa so sedaj prisiljeni ostati na mejah pokrajine Junan.
Po zakonski uredbi ima državni zaklad na Hrvaškem pravico prodati vso imetje in vsa podjetja Judov, ki so postala državna last, kakor tudi tistih, ki so zbežali iz države in ki motijo javni red in mir.
Zaradi silnega mraza na Danskem, ki se stalno giblje med 12 in 32 stopinjami pod ničlo, ao nekateri otoki ostali brez hrane in so v zvezi s celino le po letalih. Tudi ribolov je ustavljen zaradi zamrznjenega morja.
Zaradi preobremenjenosti angleškega brodovja so v Angliji morali omejiti tudi milo.
Španci so dvignili iz morja trgovski parnik »Ton-no«, ki so ga španski boljševiki med državljansko vojno potopili. Ladja je sedaj v popravilu.
Na ukaz Poglavnika so premestili sedež usta&ke-
fa štaba za veliko žujx> Pliva in Rama iz ajca v Bugojno.
Izredno huda zima okrog Belgrada je odprla novo pot preko zamrznjene Donave iz Belgrada v Pančevo.
Odbor za preskrbo življenjskih potrebščin v Rimu
je sklenil, da se znižajo prevozne tarife za razna živila na železnicah za 10 do 25%.
Meri najbolj antifašistične in najbolj strupene in besne južnoameriške države spada Uruguaj, piše italijanski list »II Regime Fascista«. To pa vse zaradi tega, ker v tej državi mrgoli Judov. Leta 1933 je bilo tamkaj 7000 Judov, danes pa jih je tam že nad 50.000 jn spada Montevideo med najbolj judovske prestolnice južne Amerike.
Japonski general šimada je imel govor, v katerem je dejal, naj bo japonsko ljudstvo popolnoma mirno glede preskrbe japonske vojne mornarice s kurivom, zakaj storjeno je bilo vse za obnovitev in popravo petrolejskih vrelcev na Borneu in v holandski Indiji, tako da mornarici ne bi moglo zmanjkati nafte. Zdaj namreč ni prilika, da bi se Japonska menila za tisto, kar trdijo Amerikanci, a bo vsekakor dokazala, da 90 ameriške propagandne trditve napačne.
V	Berlin je dopotoval hrvaški trgovinski minister dr. Toth.
Rimski službeni list objavlja, da je odpravljeno
vojno stanje v obalnih pokrajinah in na severnih otokih Jadranskega morja, to je v pokrajinah Udine, Gorizia, Trieste in Pola.
Preskrbite si takoj semena za vrt!
Vrtnariti bo treba še v večjem obsegu kakor lani
Ljubljana, 11. februarja.
Že_ lansko leto so ljubljanski občani začeli vrtnariti kar na veliko in kmetovati posebno tudi na zemljiščih, ki jim jih je dala na razpolago mesiua občina. Začetniki seveda niso imeli takega uspeha, kakršnega so pričakovali, ker pač Se niso pravilno znali obdelovati zemlje, .predvsem so jo pa premalo gnojili. Sicer letina sploh ni bila prav dobra, ker je tudi zelenjava zelo trpela pred raznimi zajedalci in tudi zaradi suše. Navzlic temu bodo pa lanske skušnje letos že mnogo pomagale, da bodo uspehi boljši in inzveseljivejši. Podrobnih navodil seveda ne moremo dajati, saj moramo našim časnikom in strokovnim časopisom biti • zares hvaležni, da nas dan na dan poučujejo vrtnarstvo tako podrobno in razumljivo. da bo tildi začetnik imel uspeh, če se bo ravnal po njih. Prav posebno pa še opozarjamo na predavanja glavne ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, kjer vsak poslušalec 5e i>osebej Inliko vpraša, kar bi rad vedel.
Ker bo letos obdelanih, posejanih in zasajenih še več vrtov, si moramo takoj priskrbeli dosti semena. Kdor ima toplo gredo, bo sejal vanjo že kraj tega meseca ali pa v začetku marca. Marsikdo si bo pa toplo gredo šele napravil ter ga zato opozarjamo, naj napravi okna široka po 1 meter in visok« po 1.50 ni, kakršna predpisuje siplošno veljavna mednarodna norma za vzgojo zelenjave že zaradi velikosti in dolgosti desk. Te so namreč vse po 4 metre dolge ter pri oknih te mere desko popolnoma izkoristimo, pri drugi meri imamo pa odpadke.
S semenjem moramo varčevati do skrajnosti že zaradi cene. predvsem pa tudi zato, ker imamo semena dobrih vrst zelenjave zelo malo.
Poklicni vrtnarji in zelenjadarji ter vsi tisti, ki imajo skušnje in tudi oddajajo sadike, naj letos na vsak način pripravijo precej več sadik kot lani.
Že junija meseca bomo potrebovali za prehrano zgodnjo kolerabo, zgodnji ohrovt, zgodnje zelje, rdečo peso in solato, ki jo bomo seveda 6 svojega vrta lahko dobili že prej na mizo.
Za setev v toplo gredo posebno priporočamo naslednje vrste zelenjave:
Zgodnjo kolerabo poiščimo dunajsko in praško, seveda belo in modro, predvsem pa priporočamo po tvrdki imenovano Dvorskega zgodnjo kol ero 1ki.
Pri zgodnjem ohrovtu se bomo odločili za zgodnji ulmski. Če bo na razpolago, bomo pa sejali tudi vrsto Pomladni sel (Vorbote), nekoliko poznejši ohrovt je pa Železna glava. _
Za Ljubljano preizkušeno in najbolj priporočljivo zgodnje zelje je junijsko orjaško, pravtako pa tudi Enkhuisenska slava.
Ker je rdeča pcr.a prav dobra tudi brez olja, jo bomo letos nasejali čim največ. Samo prvo partijo boino nasejali v toplo gredo, pozneje pa kar na gredo pod milo nebo. Najbolj zadovoljni boste z delikatno temno rdečo ploščato egiptovsko.	,
Solate ne bomo imeli nikdar preveč. Tudi preveč olja ne bomo nalivali na solato, temveč bomo poizkusili tako solato, kakršna je splos-' no v navadi v Srbiji in po drugih balkanskih Ter sploh po južnih deželah. Že prej smo omenili rdečo peso bre/ olja, ker je v resnici okusnejša brez maščobe in samo okisana z dobrim vinskim kisom ali pa s citrono. Tako zabeljeno pokusimo tud; solato in kmalu nam bo prav všeč. Kisle smetane za zabelo solate pa dandanes ne priporočamo. Med zgodnjimi solatami bomo seveda tudi letos imeli največ mehke Kraljice majnika in domače maslenke, nato pa rumeno in zeleno slavno ljubljansko ledenko, ki je za naše kraje še vedno boljša kot tako imenovana »izboljšana«. _	...
S cvetačo naj poizkusi prav vsak, saj jo že veliko pridelajo, celo kmetje na Sorskem polju in tudi na Baiju kar na njivah. I osebno priporočamo zgodnjo erfurtsko cvetačo.
Zaradi vitaminov bomo pa leto« nasadili posebno veliko paprike in paradižnika. Kar bomo olja prihranili pri rdeči pesi in pri solati, ga bomo pa mnogo koristno porabili pri P™./e"' ■laipriki in paradižniku s čebulo. Odločili se lK>no za Kalinkovo rumeno m rdečo debelo
papriko, ki pri nas odlično uspeva in je zelo mesnata ter sladka. Kar se pa paradižnika tiče, bomo skušaLj poiskati za Ljubljano najbolj priporočljivo angleško vrsto Stirling Castle, pravtako pa tudi Heimannov prebogati, ali letos bo posebno prišel v poštev tudi Rešista, ker je 'zelo odporen naprara boleznim, zlasti pa proti rji, kar je prav velikega pomena, ker je težko dobiti modro galico za škropljenje.
Zelo zdrave zelene pri nas sadimo dosti premalo posebno letos se bomo pa odločili zanjo zaraai zelenjadne juhe in sploh zaradi zmanjšane spremembe pri prehrani. Najbolj priporočljivi 6orti sta praška zelena in vrsta Alabaster.
Tudi por 6e moramo naučiti pripravljati kot samostojno jed ter bomo izrabili vrsto Slon.
Za poletno potrebo moramo pripraviti tudi več čebule ter najbolj priporočamo vrsti Tripolis in Madeira. Za zimsko porabo bomo pa nasadili naš domači čebulček.
Takoj, ko bo zemlja kopna, pa lahko kar na gredo vsadimo zgodnji grah, ker ne zmrzne. Nasad;mo ga pa vsaj dvakrat toliko kot prejšnja leta, ker ga lahko pripravimo na najrazličnejše načine ter je grah potreben posebno otrokom kot najizdatnejša hrana. Najprej bomo nasadili nizki Čudež Amerike, nato pa visoki strženasti Telefon, še pozneje pa bogati Senator.
Sele po ledenih možeh in mokri Zofiji pa smemo zaradi slane saditi fižol, če bi fižol sa-
dili prej, bi tvegali, da nam zmrzne. Tveganje je sicer večkrat dobro, v sedanjih časih pa ni priporočljivo. Zato bomo pa tudi na stročji fižol rajši nekoliko počakali ter fižol sadili šele v drugi polovici majnika. Saxa je najbolj priporočljivi nizki zelenostročni fižol. Imamo še dolgo vrsto zelenostročnega in rumenostročne-ga nizkega fižola, vendar pa nobena vrsta ni tako bogata in zgodnja. Pri prekljarju se bomo odločili za zelenostročni Sivi dan in pa za že splošno znani in uveljavljeni Cipro. Med rumenostročninii prekljarji pa priporočamo zlasti voščenec in Mont d'or.
Kakor bo kopno, bomo pa kar na gredo pod milo nebo sejali peteršilj in rdeči korenček, ki ga bomo letos gotovo več kuhali za prikuho. Izbrali bomo tako imenovani dolgi peteršilj in sloviti nanteški korenček. Če bi pa morda vendar kdo ne mogel dobiti dobrega semena rdečega korenčka, naj pa seje kar navadno rumeno korenje. In če bi pa kdo ne mogel najti peteršiljevega 6emena ali zelene, naj pa seje pastinak, ki združuje oba okusa in ga še premalo rabimo za zelenjadne juhe.
Ponavljamo: Zagotovite si gnoj, če vrta niste jeseni dovolj pognojili. Takoj pa poiščite zanesljivo dobrega semena, predvsem naštetih vrst povrtnine. Pripravite čim največ sadik, da jih boste laliko odstopili tudi svojim sosedom. Berite članke v dnevnikih pazljivo in stalno! Ravnajte se po navodilih, objavljenih v dnevnikih in v Sadjarju in vrtnarju ter drugih strokovnih časopisih. Obiskujte predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in posvetujte se z izkušenimi vrtnarji in zelenjadarji!
Nagrada za dvojčke
i
Dve obsodbi vojnega sodišča v Ljubljani
V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III., po milosti božji in volji naroda Kralja Italije in Albanije, Cesarja Etiopije!
Vojaško sodišče II. arniije, oddelek v Ljubljani, je obsodilo na smrt:
Šušteršiča Milana, rojenega v Beli Krajini d,ne tl. novembra 1920, prebivajočega v Ljubljani, dijaka, zaprtega od 23. januarja t. 1.,
obtoženega sodelovanja v oboroženi tolpi ter z obremenitvijo, da je bil organizator subverzivnega združevanja, da je imel pri sebi strelno orožje in strelivo, napada na osebo, pripadajočo oboroženim silam.
Vojno sodišče II. armade, odsek Ljubljana, je obsodilo na dosmrtno ječo:
Zargija Alojzija, stanujočega na Bledwe.i«ovI cesti 20. železniškega mehanika, zaradi a) nedovoljene posesti strelnega orožja, eksploziv in municije, ker je bil 2. XII. 1941 v šiški zaloten v posesti puške
Vil
tipa Mauser, ene pištole, 17 patron za pištolo, 23 eksplozivnih kapsul, 12 šaržerjev za puško in 4 šar-žerjev za pištolo, kar vse je imel skrito v kolnici za avtomobile, kjer je delal:
b) nedovoljene posesti hladnega orožja, ker je bil 2. XII. 1941 v Šiški zasačen v posesti dveh bodal in enega rezila za bodalo, skritih v kolnici, kjer je delal;
c) članstva pri oboroženi tolpi, ker je v dobi pred 2. XII. 1941 bil član oborožene tolpe na ljubljanskem ozemlju;
d) soudeležbe pri prevratni družbi, ker je pred 2. XII. 1941 v Ljubljani sodeloval pri družbi, naperjeni k nasilnemu prevratu proti političnim in gospodarskim ustanovam države;
e) prevratne propagande, ker je delal propagando za nasilen prevrat proti političnim in gospodarskim ustanovam države s publikacijami, ki so bile 2. XII. 1941 v šiški najdene v njegovi posesti.
Velik razmah kupčij s hišami in zemljišči
V Ljubljani, 11. februarja.
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega 60-dišča zaznamuje v prvi dekadi tega meseca prav znaten razmah kupčij s hišami in zemljišči. Res so bile nekatere kupne pogodbe sklenjene in podpisane Se v letu 1940 in prve mesece leta 1941, glaseče se na dinarsko valuto, toda teh je bilo sedaj v zemljiški knjigi zaznamovanih prav malo število za celotno kupno vrednost 44.300 din. V ostalem pa je bilo zaznamovanih novih kupnih pogodb z sedanji denarni vrednosti do 25 za celotno kupno vrednost okoli 1,412.000 lir. Razvijajo se živahni posli in je Veliko zanimanje za nepremičnine, ki so jih zapustili v Ljubljani in okolici oni Nemci, ki so optirali za Nemčijo in se že preselili v novo domovino. Pa tudi drugače je med domačini veliko zanimanje za razne stavbne in zemljiške parcele, ker mnogi računajo, da se bo letos stavbna sezona poživila in da bo mogoče zidaiti primerne domove. Med drugimi so bile zaznamovane naslednje kupčije, tako na* primer:
Tschada Ana, posestnica v Ljubljani, Zvezdar-ska ulica št. 4, sedaj v Lavamiindu v Nemčiji, je prodala Frančiški Liiov, posetnici v Novem mestu, njivsko parcelo št. 316-17 k. o. Petrsko predmestje I. del v izmeri 602 ma za 69.230 lir.
Medica Fran, posestnik v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 5, je prodal tri parcele, nahajajoče se v k. o. Moste, in sicer: Fanči Osolnikovi, zasebnici v Ljubljani, Vošnjakova ulica št. 10, parcelo štev.
349-1 njiva v izmeri 657 m’ za 43.000 lir, ter Idi Gabrijelčiievi, zasebni uradnici v Ljubljani, Povše-tova ulica št. 48, parceli štev. 349-9 in št. 549-10 v skupni izmeri 616 m2 za 53.500 lir.
Černe Franc, posestnik v Rožni dolini XIX-6, je prodal Mariji Ramovševi, zasebnici v Ljubljani, Gledališka ulica št. 10, parcelo štev. 1525-2 travnik k. o. Stožice v izmeri 628 m’ za 11.932 Ur.
Vodnik Ivanka roj. Pogačnik, posestnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 34, je prodala Jožetu Vodniku, posestniku v Podutiku št. 25, nepremičnini vi. št. 79 in 162 k. o. Glinpe za 8000 lir. Dediči po pok. Alojziju Vodniku pa so prodali istemu Jožetu Vodniku nepremičnino vi. št. 665 k. o. Št. Vid za 2600 lir.
Iz Ducejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Anžiču Antonu in Jožefi iz Bizovika 83, obč. Dobrunje, nagrado v znesku 600 lir ob rojstvu dvojčkov.
Prepovedano je trgovanje ali zbiranje kožnih predmetov in obrabljenih čevljev
Rim, 11. febr. s. Uradni list je 31. januarja objavil ukaz, ki ureja zbiranje in porabo kožnatih predmetov ter rabljenih vojaških ali civilnih čevljev. Ukaz prepoveduje vsakomur zbiranje ali trgovanje pod kakršnim koli naslovom in pod kakršno koli obliko rabljenih kožnih predmetov, kakor tudi rabljenih čevljev, pa naj bodo vojaški ali civilni, katere koli obiike, pa čeprav so v celoti ali le delno izdelani iz kože.
Zbiranje usnjenih izdelkov, ki jih ta uredba navaja, je pridržano edinole družbi za razdeljevanje starega železja, ki bo 3 svojimi organizacijami sama poskrbela za pob.ranje predmetov. Vse tvrdke in razne družbe, skladišča in magacini oboroženih sil in podobnega, so dolžni odstopiti zbiralni organizaciji vse vojaške čovlje. ki so nerabni. Predmeti in rabljeni čevlji, ki jih bo zbirala družba za razdeljevanje starega železja, bodo dani na razpolago fašistični industrijski zvezi, ki jih bo porabila za izdelovanje in popravila čevljev ail pa za izdelavo tehničnih predmetov ali kožnih nadomestkov. Količine predelanega usnja bo treba vsak mesec prijaviti fašistični industrijski konfederaciji v prvi polovici vsakega naslednjega meseca, dalje bo treba prijaviti korporacijskemu ministrstvu, državnemu podtajniku za vojno izdelavo, ki bo skupno e korporacijskim ministrom odredil porabo nabranega in izdelanega materiala za pokritje morebitnih vojaških potreb. Uredba je stopila v vel lave » j-o,U) svoje objave.
Cene fotografskim slikam za osebne izkaznice določene
O d 1 o č bn.
Na podlagi določil čl. 1 uredbe Visokega komisarja št. 17 Sl. I. št. 38/41 z dne 10. maja 1941-XIX 6e odobrava najvišja prodajna cena za 4 fotografske slike v izmeri 4.5X5 cm za 12 lir za osebne izkaznice v smislu naredbe Viso-
kega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 24. I. 1942 štev. 7 Služ. list 8/42-XX, franco atelje.
I vrdka je dol/na, da objavi odobrene cene .v prodajnem prostoru v obliki cenika na dobro vidnem in dostopnem mestu.
Kršitelji teh določil se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca M. s. št. 358.
Taksa za to rešitev je plačana in na vlogi predpisno uničena.
Utemeljitev;
Odobrena cena je primerna.
DIIIS«
EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESBGtrtK
izhaja vsak mesec l5. Letna naročntna 40 Mr. Naroča se pri upravi Ljubljana Kopitarjeva ulica 6
HOflVO RITROVATO 5G1EHTIFIE0
NOVA ZHBB5TSEHB IZNOSA
»n roed carocmo ene .rre... M cMm
«••	i■SSfSSJSSTS«--!?pSU.*
CercMl concesslonario -ta*.	“	■	J	,e,
Visok sneg pa dolenjskih krajih
Okrog št. Janža In St. Ruperta ga je zapadlo tudi do dva metra
Po snežnih viharjih lahen mraz
Ribnica, 11. februarja.
Kol za slavo je snežilo zadnje dni pri nas Zadnja dva dni je nametlo kar 28 cm snega, tako da ga imamo sedaj več kot en meter. Na mnogih predelih pri St. Rupertu in Št. Janžu pa celo 1.50 m do 2 m. Na mnogih mestih je nametlo do 5 metrov snega.
Vlak iz Trebnjega je zaradi velikih zamud iz Ljubljane in Novega mesta pripeljal včeraj in predvčerajšnjim z ogromno zamudo. Tako je včeraj komaj prisopihal navkreber proti Krmelju na postajo, ker je proga zelo zasnežena.
Delo v rudniku je v polnem teku. Sedaj je zaposlenih 211 delavcev, ki pa kopljejo premog samo v enem jašku. Dnevna proizvodnja znaša okrog deset vagonov. V Krmelju 60 začeli kopati tudi svež pesek brez apnenca. Izvažajo ga na Štajersko, največ v tovarno Štore pri Celju.
V Kočevju je zapadlo 22 cm novega snega, tako da ga je sedaj 140 om. V hribih so zameti visoki nad 5» metrov.
ust (uro scitMirino mopepmo
Ljubljana, 11. februarja.
Snežni val je obvladal naše kraje dobrih deset dni in nam nasul dobršno kopico bele mane. V Ljubljani so namerili višino snega od 72 do 75 cm. Najhujši snežni mete/j so pač bili od sobote do včeraj zjutraj. Včeraj zjutraj je še močno snežilo ter je padlo do 1.5 cm novega snega. Dopoldne je sneženje ponehavalo, popoldne se je nato pojavil vremenski preobrat tako, da 6e je začelo iasniti, pokazal o se je na nebesnem svodu v bledini sonce. Zavel je lahen jug. Po cestah je bilo opolzko in nevarno za kake nesreče. Davi je pihal jugoza-padnik. Toda tudi severnik se še noče ukloniti toplejšim strujam. Nastal je lahen mraz. V Trnovem je vremenska opazovalnica davi zaznamovala najnižjo temperaturo —12.9 stop. C, včeraj najvišjo —0.5 stop. C. Torej se je včeraj živo srebro znatno približalo ničli. Barometer kaže 757.3 m/m.  d.
Earl Derr Biggers
MIA
Chan se je zasmejal, toda mladenka ni poznala šale. Obljubiti je torej moral, da bo storil vse, kar more, potem pa odšel.
Pogled na uro ga je poučil, da se ne bo smel več vsesti k prijetne .ui kosilu. Mimogrede je nekje spil kozarec mleka in
Navzlic temu pa je bil
Skliceval se je na svoj alibi,
Ballou poklican na zaslišanje.
 	miss	Montaine	pa	je na to pri-
segiar Izpovedala je, da je bila na večer, ko je bil umorjen Mavo v Balloujevi družbi od šestih pa prav do polnoči. L Bal-loujevim avtomobilom sta naredila izlet v neko malo gostilnico zunaj mesta in sta tam plesala. Potrdila je, da je zaročena z Ballou jem in da se mislita kmalu poročiti. ^	_
Oba sta potem 6pet zapadla v pozabljenje. Cnarlie je brat dalje, toda brezglava in zmešana policija ni odkrila me novega in ves dogodek je ostal nerešen navzlic stalnim zbadanjem časopisnih poročevalcev.
In Balloujev alibi? Na prisego ženske, ki bi njim poročiti! Ali je bila pripravljena zanj tudi lagati.
Chan je vzel težko knjigo in jo odnesel v predsobo na mizo k mladi uradnici. Molče je odprl knjigo in pokazal raztrgane strani. Presenečena je vzkliknila-
se morala ti?
»Toda... toda...«
»Z vašim ljubeznivim dovoljenjem ga bom poklical na telefon. Znabiti bi nam utegnil nekoliko pojastiti to stvar.«
nor„“*d6Us\fml%rX‘«^*'.C'«»°l'i"e tako/k,.b.. Pitem « je odpcli.l PJOji policiji, ki« , "	®	B	je	njegov	šef	nemirno	koračil	po	sobi gor in dol.
V »Kai^isllte o tem'« je vprašal Van Horn.	»I!alo>	Charlie,« je zavpil. »Čudil sem se že, kje neki tičite.
»Žali bo g, vse mogoče,« je odgovoril Chan. »Ali je bila knjiga, Mislim, da ste bili zelo zaposleni! Ste se kaj novega^odkrili.« v popolnem redu, ko ste jo vi brali?«
»Popolnoma. Nič ni manjkalo. Pustil sem jo na mizi sem okrog pol desetih odšel od tam.«
»Ali ste videli katerega od znancev v bližini?
»Nobene žive duše. Toda eiijtc. gospod komisar, vse mi je jasno po tistem jutranjem sporočilu. Verjetno je liotel moj neznani prijatelj prej priti brez težav do te knjige, kakor pa bj me hotel spraviti v nov sum. On je — če je bil res on — naJbrz upal, da se bo vsa stvar ravno tako odigrala, kakor se je bilo tudi zgodilo. Namreč tako. da bom jaz knijgo vzel na posodo in jo pustil potem ležati, kjer jo bo lahko našel, ne da bi bilo treba njemu samemu podpisati naročilnico. Ste o tem že razmišljali?«
»Toliko, da sem popolnoma izčrpan,« je odvrnil Chan, »toda ko .niti sanja 6e mi ne, kdo bi bil morilec Shelah Faue.«
»In kaj smo že hoteli takoj vedeti?« je rekel s poudarkom šef. »Ime... ime... Moj Bog, mi moramo kaj kmalu vsaj nekaj doseči.«
»Morda tudi mi to delamo,« je odvrnil Chan z lahnim poudarkom »mi«. Vsedel se je. »Zdaj vam bom pripovedoval o svojih jutranjih zablodah in znabiti bo vaš ostri duh pronikntl v j^osto temo vseh vprašanj, kjer sem jaz taval brez poti in smeri.«
Začel je natančno razlagati svoj obisk v gledališču, govoriti o nepobitnem alibiju Roberta Fyfeja in o njegovem priznanju, da je dal Smithu, menda za sliko, denar. Popisal je tudi 6vojo pot v knjižnico, kjer je odkril Van Ilorna ravno pri branju in
,	.	..	nu	.	Chan.	»Zahvaljujem	se	vam	za	mnenje	in	opozorilo.«	Stopil	je
gs S 522^5.:*	‘	SftVr
»Toliko je stvari, katere mora človek tehtati,« je zastokal ’ potem pripovedoval o obeh starcih v Grand hotelu, ki sta vba
mojim kriminalističnim sposobnostim!« vso žalost vam tega ne vem povedati.«
»Knjigo si je izposodil igralec Van Hom. Vi veste, da so
. ■	V	'7	1	*_______i . I I i	w	tat	m	I	4	M
podala natančne podatke o bivanju Tarneverra v kritičnem času. »Morebiti pa lažeta,« je rekel šef.
Charlie je odkimal z glavo. »Tega ne bi izustili, če bi ju bili videli. Poštenje jima sili kar iz oči.«
»Bom skušal to sam ugotoviti,« je pripomnil predstojnik. »Kako se pišeta? Mac Master, Bom že z njima govoril. Dalje,
I še ni bilo prav nič uničenega. Ali ni nijiče videl, če je morda 'kdo drugi breka! po knjigi?«
 j.D. ..	--	.	,	, . . .	.	|	»Ne	vem,«	je	odgovorila	knjižničarka.	»Gospodična, ki je
takšne poškodbe prepovedane Jatorej ga	treauJka	ko	ie	imela	danes	dopoldne	službo, je, žalibog, že pri kosilu. Mr. Chan, pr0sim.«
/aa ^m d^nes^Sj 'spet ^šel od tukaj, ostala na m’.zi tam ^ vsak način morate najti tistega, ki je to storil.«	Charlie	je	potem	poročal	o	najdbi	ostanka	cigare	pod	ok-
notri ▼ čitalnici. Kakšne dokaze imate, da je Van Horn krivec?
Dobro ga poznam in skoraj ne morem verjeti, da bi bil tak,jasnil Chan
• /	o	Y7
»Trenutno sem zaposlen z raziskavanjem umora,« je po-
uorecf
»Čeprav,« jo odgovorila resno. »Toda to tu je tudi važno.«
nom ute, o ostanku cigare, kakršne je stalno kadil Alan Jaynes.
»O moj Bog!« je zastokal šef. »Saj vendar niso mogli biti prav vsil Nekdo vas bi rad potegnil za nos, Charliar
VIENNA
NE
DUNAJU
PRIM A VERA 1942 Riduzionilerroviarie	»'opusti	na	železnicah:	P O M L A D 1942
(8.—15. MARŽO)	ltalia30,Germania60% Wv3f Italija 30. Nemilja 60%	(8.—15. MARCA)
INFORMAZIONI	INFORMACIJE
Rappresentante Onorario Regionale della Fiera di Vienna	Častni	pokrajinski	zastopnik	dunajskega	sejma
Ing. E. M. FELIX, TRiESTč, Via Fabio Severo N« 11 (Tel. 29.203)
Furmani po cest’ gredo...
Cerknica, 9. febr.
Če dandanes vsai malo poštojiš na veliki cesti, ki vodi tia od starodavnega mesta Loža proti predolgi vasi Rakek, bodo mimo tebe de-filirali furmani, eni hitreje s konji, drugi počasneje z voli. Njihova pot je namenjena od Loža proti Rakeku in spet nazaj. Hite, saj to je njihova tekma za kruh, hite, saj je vre-nl? J®.*40 mrzlo, da se ne izplača voziti se. lini, mlajši celo otroke vidiS v tej paradi — so močno zadelani, tudi naušnike imajo in te sploh ne slišno, če jih nagovoriš. Gledajo predse, bržkone ugihljejo. koliko bo spet vrgla fura.
V?1-’ .s*!,rc.i5i izšolani furmani, niso tako mehki. Marsikatero furo so že skozi djali, nič Koliko mraza in vročine že prenesli in ne vem koliko frakeljnov in literčkov izpraznili.
In če mi je eden le-teh rekel: »Da, da. furmanski stan je bil včasih bolj spoštovan, furmanska hiša je bila hiša vsega dobrega, danes pa je ta posel tako, no, za silo, da se največje luknje zainaše,« mu nrav radi verjamemo.
Pa sem pobaral enega teh starih furmanskih kanonov, ki jim ni več dano, da bi opravljal ta posel, ker mu je sedaj najzvestejša prijateljica peč in spremljevalka starost, kako so včasih furali, je takole pričel pripovedovati:
vstali smo pred polnočjo
in šli krmit živino, pripravljat voz in vse potrebno, žene pa so medlem kuhale izdaten zajtrk. Se pred drugo uro smo na voz obesili luč, »1 terna« ji rečemo, zapregli živino, napravili sveti križ in odšli. Dva ali trije smo navadno sli, je bilo kratkočasnejše in pa pomagali smo drug drugemu. Se tema \e bila, ko smo odšli proti Ložu. Bolj ali mani hitro ie za nami izginevala pot. Če se ie komu kaj zadremalo, je šel toliko časa peš, da sc/-ie spet »zbrihtal«. In ko se ie pričela svetiti iutrania zarja, ko je začela migljati jutranjica in so pričele izginjati zvezde, smo bili že na Bloški polici ali še dalj. Zgodnji Ložani so že gledali, kakšno vreme bo, ko smo šli skozi Lož. V poznem jutru pa smo prišli, kamor smo mislili. Loški potok. Sem smo največ hodili furmani iz cerkniške doline. No, tudi na Bloke smo šli včasih. Toda lepša in izdatnejša je bila fura lc-sem.
Pomagajmo drug drugemu!
i . rv°x ,c bil° na5e aesl°- Ko smo Prišli do jmJadisc. smo se javili, ppkazali so nam, kaj borno naložili. Nič nismo čakali. Hitro smo ua-»rVM1, najprei Janezov voz, potem Mihov in na-o nioiega. Se smo dobili listke, ki smo iih prav ..i-1,10 spravili, in »hi< ali pa »do«, konjički ■>n volički so	veselo povlekli.
in	'.c	visoko na nebu, ko	smo
rali	5	12	boškega potoka. Hiteti smo	mo-
se n,i! STx° večera prišli domov. Takrat so del	"en	na j ,£ure delile na dva dela.	Prvi
 ViriiL«! ril’, °	do	Cerknice, drugi del
pa včasih ni «i P!l od tu naPr<‘i p« Rakek. Če hitro naložiti al" i^paT, 'S?"' da 'V""1?- n-°R'! kakšno smolo, smo morali !' ‘T p.r!t'° 1"lel
Martinjku, Grahovem Ka VeTkdl je. ^ V
4
la tampada di qualita prodotta nello stabilimento dl Milano della TUNGSRAM ElETTRICA ITALIAKA S. A.
Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A.
O
TUNGSRAM
Tam, kjer Bog roko ven moli
tahi smo se navadno ustavili. In kdo nam bi tudi zameril, če ie bilo teh postaj, poleg Per-kuza, Marofa in Podskrajnika, še več. Saj smo ga pošteno zaslužili, pa smo si ga tudi pošteno privoščili. Res. včasih pa smo videli kakšnega furmana, ki si ga je na Rakeku, v kleti, preveč privoščil. Na vozu je zaspal in srečo je imel, da ga je živina pripeljala tja, kamor je bilo treba.
Ko smo drugi dan nadaljevali furo, smo »Na vagi« zvagali les in pognali spet naprej. Na Rakeku smo razložili les, odšli na vago, spet zvagali les in nato dobili plačano furo. Če io je kdo mahnil potem v klet na malico, in kdo tega ni storil, je bila fura popolna. Res, včasih se ie posrečilo, da smo dobili tudi vožnjo nazaj. Trgovcem in gostilničarjem smo vse prepeljali mi, furman’
Športni drobiž
Lazek, dosedanji nemški prvak boksarske teiko kategorije, se je te dni boksal z Dunajčanom Neuselom. Nihče ni pričakoval, da bo Lazek izgubil. Pa se je le zgodilo. 2e v tretjem kolu je dobil Lazek v glavo tako hud udarec, ki ga je onesposobil za nadaljnjo borbo in ga je nasprotnik tudi potolkel k. o. Tudi po ostalih nemških mestih so boksali najboljši nemški poklicni boksarji z najboljšimi Nizozemci. Borbe so bile lepo in so med gledalci vzbudile vliko zanimanje.
Znani francoski teniški igralcc Petra, ki pa
pripada mlajši gardi, je že dalj časa v nemškem ujetništvu.^ Tožil je nad bolečinami v kolenu in neki nemški zdravnik se je za njegovo bolezen res zavzel. Po dolgem preiskovanju ga je končno le operiral. Ko se bo vrnil Petra iz ujetništva domov, bo lahko spet nastopal na belih igriščih.
X ®'",u bodo v kratkem sešli teniški zastopniki Madžarske, Nemčije, Italije in Hrvaške, da se bodo dogovorili o medsebojnem teniškem srečanju. Precej preglavice pa jim bo delalo primanjkovanje prostih dni. Hrvate l>o na tem pogovoru zastopal Punčec.
Celovški hokejisti so se zadnjo sredo pomerili z Juventusom iz Bukarešte in ga gladko odpravili
Veliko dansko tcniSko tekmovanje v zaprti dvorani bo letos od 15. do 22. marca v Kopen-liagnu. Na to tekmovanje, ki je bilo še vsako leto zelo zanimivo, so letos povabljeni tudi Nemci, ki so ga bodo udeležili. Ponosni naslov lanskega
§rvaka bo moral braniti znani nemški igralec urt Gies.
Jadranje i jadralnimi letali so zdaj uvedli kot šolski pouk na Japonskem. S tem hoče država že v mladih Japoncih vzbudili veselje do zračnih višav. Seveda pa se bodo morali učenci učiti tudi sestavljati modele, kar ne bo majhne važnosti za bodočo japonske rodove
Rdeči križ poroča:
V glavni pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-II se naj oglasijo naslednje stranke: Milka Brate, Marija Mraz, B. in M. Jeriček, E. Kocjan, Janko Sušnik, Lojze Turk, Lojk, Milan Mišič, Marija Kovač in Vilka Tručl (Florjanska 31), da prevzamejo Rdečemu križu izročene pakete.
j n J\a dvignejo na Poizvedovalnem oddelku Rdečega križa: Ambrožič Jože, Kamenšek .	Konrad,	abs.	inž.	tehn.,	Mesec
ladimir, Marselj, Novak Nande, Remic Tonče, Roic Viktor, Šebek Karl, Še m eri Francka, Škofič Milko, Škupa Franja, Špendl Hinko, Višnjar Jan-’	^ 1’ .,„lrac*n'k> Vojc Jože, Zupanc Polonca.
V tajništvu Poizvedovalnega oddelka naj se zglasijo:	Golar Franc (svojci), Markovič Milan (svojci), Potrata Milena (svojci), Senica Vilko, Skitek Stojan Terdič, dr Fran. dr. Tušek. Zorec Cedomir.
V treh vrstah..
Na Jesenicah so zbrali pri zadnji zbirki za
zimsko pomoč precej denarja. Bilo ga je za 16% več kakor pri drugih zbirkah, ki so bilo prirojene že prejšnje dni.
Okrožna odseka učiteljskega združenja za Bohinjsko dolino in Jesenice sta imela te dni sestanek na Jesenicah v ljudski šoli. Na zborovanje je prišlo 80 vzgojiteljev in vzgojiteljic. Vodja jeseniške ljudske šole je imel predavanje ob tej priliki in je govoril o razvoju kočevskega jezikovnega otoka in o povratku kočevskih Nemcev v domovino. Predavatelj je sam Kočevar.
Dosedanji iupan pri sv. Katarini nad Tržičem je to dni odstopil iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo me«!/' io bil postavljen Karel Jerčin s
/  - -■
Vidmar Nande: Konji
Vidmar Drago: Žetev.
Predaja noslov v zvezi bojnih Fašjev
Ljubljana, 10. februarja. V skladu z navodili, ki jih je Tajnik Stranke objavil v strankinem uradnem listu, 6e bo izvedla predaja poslov v zvezi bojnih fašjev v Ljubljani jutri ob 10 dopoldne v telovadnici zveznega poveljstva GIL-a (Bleivveisova 2S) v navzočnosti nadzornika stranke Fossa. Eksc. Grazioli bo izročil posle novo imenovanemu zveznemu tajniku dr. Orlandu Orlandiniju.
Pri tej priliki bodo navzočni pokrajinski strankini funkcionarji, zonski nadzorniki, člani vodstva bojnega fašja v Ljubljani, člani zveznega disciplinskega sodišča, politični tajniki in poveljniki 6redišč, zaupnica z vsemi članicami ženskega fašja, pokrajinski zaupniki fašističnih zvez in voditelji sindikalnih organizacij ter zastof)6tvo skvadri6tov.
Kaznovani obrtniki zaradi kršenja odredb o prodajanju mesnih jedi in najvišjih cen
Ljubljana, 11. februarja.
Oddelki nadzorstva nad cenami so prijavili sledeče obrtnike, ki so prodajali meso in testenine ob prepovedanih dneh:
Podstudenšek Ivana, javna kuhinja v Florijan-ski ulici 16;
Dolničar Lojze, gostilna v Gradišču 13; MandušiČ Vincenc, gostilna na Trnovskem pristanu 4;
Tomšič Franc, gostilna na Cesti 29. oktobra 4; Sturm Ivanka, gostilna na Sv. Petra cesti 15; Gorše Ivanka, gostilna na Gosposvetski c. 14; Cotič Ivan, gostilna na Tržaški cesti 54; Izkalak Alojz, gostilna Pred Škofijo 14; Klemenčič-Maček Ivanka, gostilna na Kongresnem trgu 2;
Ra ver Angelina, gostilna v Mesarski ulici 4; Škulj Rudolf, gostilna v Florijanski ulici 30; Fomezi Antonija, javna kuhinja v Kolodvorski ulici 8;
Colombo Edvard, gostilna na Gosposvetski 16. Vsi navedeni so biilii kaznovani z globo. Kazen tega je Ek«c. Visoki komisar odredil, da se imenovani lokali zapro za deset do dvajset dni, vendar pa morajo lastniki ves ta Čas plačevati svoje uslužbence.
Kaznovana pa so bili sledeči obrtniki, ki niso izobesili cen:
Šarc Marija, trgovka, Tvrševa 37;
Skrjanc Marija, trgovina s kolonialnim blagom, Zeljarska 11;
Bregant Marija, manufaktura, Dolenjska 14; Škerjanc Anton, trgovina z zelenjavo, Karadži-čeva 4.
Sodi£ču pa so bili zaradti prekoračenja najvišjih
dovoljenih cen naznanjeni sledeči:
Florjančič Ivanka, trgovina z zelenjavo, Kain-nec 80;
Skrjanc Anton, povrtnina, Karadžičeva 4; Kozlevčar Lojze, trgovina z zelenjavo, Studenec 14.
EIAR - Radio Ljubljana
Sreda, 11. febr. 12.15 Na harmoniko igra Vlado Golob — 12.40 Koncert klaviristke Delič Scapini — 13.00 Napoved časa in poročila —
13.15 Vojno poročilo — 13.17 Prenos, posvečen Japonski — 14.15 Komorna glasba — 14.00 Poročila — 14.35 Pisana glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Zbor Glasbene Malice v Ljubljani — 19.00 Pouk italijanščine — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Na saksofon igra Miloš Ziherl — 20.00 Napoved časa in poročila — 2.30 Komentar dnevnih dogodkov
— 20.30 Prenos iz milanske Skale: Verdijev Othello. V odmorih predavanje v slovenščini in objave v slovenščini — 23.05 Poročila.
Četrtek, 12. febr. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Simfonična glasba. V odmoru napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Duet na klavirju — 12.40 Sekstet Jandolli — 13.00 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo
— 13.17 Ljubljanski radijski orkester — 14.00 Poročila — 14.15 Prenos koncerta iz Nemčije
— 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Prenos iz glasbenega liceja v Bologni: prenos koncerta klaviristke Liliane Vallazza — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba —
20.00 Napoved časa in poročila — 20.00 Komentar dnevnih dogodkov — 20.40 Koncert ritmično simfoničnega orkestra — 21.40 Ljubljanski radijski orkester — 22.15 Koncert violinista Alberta Dermelia — 22.45 Poročila.
Petek, 13. febr. 7.30 Poročila v slovenščini —- 7.45 Slovenska glasba. V odmoru napoved časa — 8.15 Trio Prek — 12.40 Orkester Ce-tra — 13.00 Napoved časa in poročila — 13-13 Vojno poročilo — 13.17 Ljubljanski radijski orkester — 14.00 Poročila 14.15 Violinski orkester — 14.45 Poročila v slovenščini —■_ 17.15 Koncert sopranistke Ksenije Vidalijeve in basista Friderika Lupše — 19.00 Pouk italijanščine — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa in poročila — 20.30 Komentar dnevnih dogodkov_ — 20.40 Simfonična sezona EIARja: Simfonični koncert pod vodstvo Zilina in ob sodelovanju klavirisla Edwina Fischerja. V odmoru predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila.
Sobota, 1A. febr. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Popevčice. V odmoru napoved časa
— 8.15 Poročila — 12.15 Na harmoniki igra duet Malgaj — 12.40 Orkester pod vodstvom Angelisa — 13.00 Napoved časa in poročila —
13.15 Vojno poročilo — 13.17 Komorni trio iz Ljubljane — 14.00 Poročila — 14.15 — Lahka glasba — 14.45 Poročila v slovenščini —
17.15 Nove plošče Cetra — 17.55 Plošče —-
18.00 Skalickv: O oblačilih. Predavanje za gospodinje — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20.00 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.50 Prenos iz Verdijevega gledališča v Trstu: Ariana na Naksosu od Riharda Straussa. V odmoru predavanje v slovenščini
— 22.50 Poročila
Koledar
Danes, sreda, 11. februarja: Lur. M. B.
Četrtek, 12. februarja: Ust. S. r.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa ce6ta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta.
Z napisi in risbami, naperjenimi proti sedanjemu redu in žaljivimi za čut dostojnosti prebivalstva. 60 pogosto onesnaženi zidovi poslopij in ograje. Da se ta nedostojnost odpravi, je odrejeno, da je V6ak lastnik prizadete hiše, trgovine ah javnih obratov dolžan poskrbeti vsak dan in na vsak način, da 60 taki napisi in risbe odpravljene vsaj pred 11. uro. Proti kršilcem te uredbe bodo oblasti postopale z vso strogostjo.
»Upniki na plani« zabavna komedija na odru, frančiškanske prosvete v nedeljo ob 2 popoldne, konec ob 4. Igra je dosegla pri prvi uprizoritvi lep uspeh, posebno po dobri izvedbi in duhovit' vsebini, tako. da je zadovoljila prav vse gledalce. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Vabimo vse, da si to lepo igro, ki vas bo prijetno razvedrila, ogledate.
ff.jubljmiMlto gledališče
DRAMA.
Sreda, 11, febr.: Zaprto. (Dekoracijska vaja.)
Četrtek, 12. februarja: Ob 14 »Rokovnjači«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Petek, 13. februarja: ob 14: »Boter Andraž«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdo’
OPERA
Sreda, 11. februarja: ob 14 »Madame Butterfly«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Četrtek, 12. februarja: Zaprto.
Jutri y četrtek ob 14 bodo igrali po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol Govekarjevo dramatizacijo »Rokovnjači«. V tej drami pokaže dramatik usodo rokovnjaškega poglavarja Nandeta in njegove tolpe. Igra obsega osem slik. 1. slika se godi v Kamniku 1. 1810, 2. v koči pri čevljarju Bojcu, 3. na Pa-leževini, 4 pri sodniku Gavriču, 5. v krčmi pri Urši, 6. na Črnem grabnu, 7. v kolovški pisarni, 8. na Pa-leževini. V glavnih vlogah: Gregorin, Cesar, Jan, Na-krst, VI. Skrbinšek, Košuta, M. Boltar-Ukmarjeva. Igro je zrežiral prof. Šest. Muzikalne točke je komponiral V. Parma. Muzikalno vodstvo prof. Šturm.
Žrebanje nagrad, ki so razpisane v »Gledališkem koledarčku« je preneseno na splošno željo lastnikov koledarčka, ki Se niso zbrali vseh podpisov na 15. februar. Kdor se zanima za lepa darila, naj ne zamudi prilike in si še pravočasno nabavi koledarček, ki je naprodaj pri gledaliških blagajnah za ceno 12 lir.
La Fiera primaverile di Vienna 1942
La prossima Fiera primaverile di Vienna si svolgeri normalmente dali’ 8 al 15 maržo p. v. e šari dedicata Drincipalmente all’Agricoltura, aH‘lndustria forestale cd a auella Mineraria;
Essa terri conto. anzitutto. delle particolari esigenze di quei Paesi. che partecipano alla ri-costrnzione deircconomia europca nel quadro politico delfAsse.
Vlndustria delle maccbine atjricole e fln-dustria chimica contribuiranno ai problemi specifici delfagricoltura, della selvicoltura e dell‘indnstria mineraria. trnttando i temi: »Con-cimazione e fertilizzaone«. »Prottezione e lot-t» contro le malattie parassiti delle piante«, »Produzione dei grassi«. ecc. Anche 1 elettro-tecnica, ledilizia e le altre industrie attinenti ali agricoltura. saranno rappresentate alla Fiera primaverile di Vienna. e collaboreranno alla soluzione dci vari auesiti concernenti le industrie summenzionati.
L’Itulia Fascista. strettamente allcatn col Reich, parteciperd u ouesta importante mani-festazione fieristica con una Mostra particolarc, organizzata dal Ministero del? Agricoltura e delle Foreste.
Sullarea della Fiera Tecnica saranno rap-presentali in vari grtippi di machinei e attrezzi per 1’agricoltura. impianli per mulini, impianti frigoriferi. enologia. veicoli e trattrici, macchi-ne per la lavorazione del legno. caccia e_ pešca, le industrie minerarie, metali! leggeri, ecc. L’Ente Nazionale Germanico per 1’Alimentazione ha in programmn una Mostra speciale sni tema »Grassi dalla propria zolla«. dimostrando con essa il grande contributo apportato dall’indu-stria agricola alla soluzione del problema con-cernente la produzione dci grassi animali e vegetali.
La Fiera campionaria (Palazzo della Fiera) offririi una vasta rassegna dei prodotti sele-zionati, sopralutto nel canjpo deli industria del buon pusto, dellarticianato e della moda viennese. orientandosi verso la tendenza della grande clientela formata dalle masse rurali, tenendo conto delle esigenze pratiche e cultu-rali di auesto settore cosl importante della produzione europca.
Ai partecipanti alla Fiera primaverile di Vienna verranno conccsse speciali riduzioni ferroviarie (Italia 30%. Germania 60°/«) ed altri facililazioni, dietro presentazione della Fiera, rilasciata dal Rappresentante Onorario Regionale Ing. E. M. Felix. Trieste. via Fabio Severo 11. eni gli interessati si possono rivol-cere per ulteriori informazioni.
Dunajski pomladni velesejem 1942
Letošnji pomladni dunajski velesejem bo traial kakor normalno od 8. do 16. marca in bo posvečen predvsem poljedelstvu. qozdni in rudarski industriji. Zlasti bo upošteval zahteve tistih držav, ki delajo za preureditev evropskega gospodarstva v političnem okviru Osi.
Pokazala se bo povezanost med poljedelstvom in kemično industrijo, rodovitnostjo zemlje, ki io posebno pospešujejo umelna kemična gnojila.
Fašistična Italija, tesno povezana z Reichom, se bo sejma udeležila s posebno razstavo, ki jo priredi Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove.
Tehnični del 3 različnimi poljedelskimi, gospodinjskimi. lesnimi in rudarskimi stroji bo posebno zanimiv tudi v tem. ker bo pokazal prizadevanje za proizvodnjo »maščob iz lastne grude«.
Vzorčni velesejem pa bo težil predvsem za tem. da ugodi poljedelskim množicam, ki tvorijo večino odjemalcev.
Udeleženci velesejma imajo 30% popusta na italijanskih in GOVo na nemških železnicah in mnoge druge ugodnosti, če se izkažejo z uradno veleseimsko izkaznico, ki io daje zastopnik inž. E. M. Felix, Trieste, via Fabio Severo 11 ooleg drugih informacij.
D
Andrejčkov 3 o ž e;
Žalost m veselje
Risal lože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
o m a n slikah
11
X
391.
Cez dolgo sla se prerinila na gol holmec, odkoder se je videlo daleč naokoli. Sedla sta pod kosalo drevo, da bi si odpočila. Doslej nisla našla še nobene sledi o ljudeh. Pod njima se je vila dolina, porasla z visoko travo. Ob potoku v dolini sla se namenila iti dalje proti morju ali priti do ljudi, če so na otoku.
392.
Ko sta mislila kreniti naprej, sta pod holmcem za-> gledala tujega moškega. Mislila sta, da je morda otočan, a brž se je pokazalo, da je jurij, ki zjutraj ni maral z njima. Zdaj sta počakala, da bi ju došel. A ko je videl, da sta obstala, se je ustavil tudi on. Videla sta, da ne mara hoditi z njima in sla šla sama dalje.
m*
s M//
393.
V dobrih dveh urah sta prišla do soteske, kjer je dolina zavila na vzhod. Ker sta vedela, da ju bo ladja, če je srečno prestala vihar, čakala tam, sta pustila staro pot in zavila čez precej visok in nagosto zarasel hrib. Hoja je bila težavno, toda ko sta prilezla na vrh hriba, se jima je odprl čisto nov svet.
Veliki dobrotnik obubožanih francoskih mornarjev
Po očetovsko skrbi zanje ter jih stalno obiskuje s svojo ladjico »Služim«
Ob francoski reki Seini ter ob plovnih prekopih »Ile de France« in v njihovi bližini, prebivajo v značilnih majhnih ladjicah, 6 6Vojimi družinami nešteto bivših mornarjev. Točno ni znano, koliko je teh ljudi, vedo le toliko, da jih je 1.750, med njimi ujetnikov iz 6edanje vojne m da je bilo bilo okrog 4000 tamkaj&njih čolnov razdejanih ali ve a j poškodovanih v ča6u bojev, ki 60 tod divjali meseca maja in junija leta 1940.
Ti delavci žive s svojimi družinami vse leto na krovu in 6icer v veliki revščini ter imajo kaj malo 6tika z ostalim svetom.
Vsem tem številnim vojnim žrtvam je posvetil svojo veliko skrb dobrosrčni duhovnik Bellanger, težki invalid še iz prejšnje svetovne vojne. Postal je prostovoljno njihov dušni pastir, njihov največ-ji dobrotnik in svetovalec.
Njegovo ime pa je zadnje čase postalo 6lavno tudi po tem, da je dal zgraditi po svoji zamisli posebne vrete ladjo, ki ji je dal ime »Je sere« (-Služim«). Z njo se ta veliki dobrotnik obuboža-
nih vozi po Seini ter po plovnih prekopih ter je stalno v stikih s svojimi nenavadnimi farani, ki jim je vojna prinesla toliko gorja. Njegova ladjica ima lepo kapelico, knjižnico, telovadnico, dvorano za sestanke in druge prireditve, delovno sobo, zasilno »bolnišnico« z nekaj posteljami in primerno postrežbo ter nujnimi zdravniškimi potrebščinami. Ladjo upravlja in vozi 6tar mornar z nekaj svojimi vajenci.
Opat Bellanger 6e na svoji neprestani vožnji po omenjenih francoskih vodah bavi 6 poučevanjem in vzgojo svojih, na tako širnem področju raztresenih »faranov« ter v vsakem oziru prav po očetovsko skrbi za vse, v prvi vreti pa še za tiste, ki 60 po njegovem preudarku hitre pomoči najbolj potrebni. Kot duhovnik ne 6krbi samo za njihovo duševno, pač pa tudi za telesno zdravje ter jim gre v vsakem oziru čim bolj na roko. Zato tudi ni čudno, da ga 6f>oštujejo kot nikogar drugega na svetu in da ga, po pravici, imenujejo svojega očeta. Njegovo ladjo pa so krstili z imenom: »Naša gospa vodnih zapornic«.
Slovite orgle iz dunajske Štefanove cerkve
Zdaj so jih razdrli in bodo obnovljenim dodali poleg dosedanjih 20.000
še novih 1.500 piščal5
Cerkev 6v. Štefana na Dunaju je znana tudi po svojih slovitih orglah, k- jim res ni zlepa enakih. Zdaj poročajo z Dunaja, da ko te orgle pred kratkim demontirali, da jih še bolj izpopolnijo, oziroma modernizirajo.
Orgle so tudi že zelo 6tare in morda v prav zato še bolj glasovite. Naredili so jih, vsaj tisto, kar se na zunaj vidi pri teh orglah, že v šestnajstem stoletju, instrumentalne naprave pa so bile zgrajene v preteklem stoletju in tudi ni6o več odgovarjale zahtevam sedanje dobe saj je znano, da je tudi orgelska glasba doživela v zadnjih desetletjih velik napredek.
Da si V6aj približno ustvarimo sliko, kakšna 60 sedanja dela pri popravljanju teh slavnih orgel, zadostuje, če vemo, da imajo te orgle pet manua-lov, drugega nad drugim, ter nič manj ko 20.000 piščali, od katerih 60 nekatere visoke celih deset metrov. Toliko piščali 60 imele orgle v cerkvi 6v. Gtefana dozdaj. Kljub temu pa pravijo, da orgle niso več odgovarjale sodobnim zahtevam. Zato 60 dodali prejšnjim še novih 1.500 piščali. Poleg tega izdelujejo zdaj tudi še čisto novo ploščo s 110 registri, ter poleg dosedanjih še štiri manuale.
Kdor si ogleduje številne žice, ki vežejo posamezne registre, dobi vtis kakor da ima pred seboj celo telefonsko centralo kakšnega manjšega mesta.
Stari dragoceni srbski rokopisi, ki so jih spet našli
Ko je lansko leto 6. aprila izbruhnila vojna tudi z bivšo Jugoslavijo, ali kakor jo tudi imenujejo, balkanska vojna, ter je bil takoj prvi dan zjutraj hudo bombardiran Belgrad, 6e je izgubilo poleg drugega tudi prečej srbskih dragocenih umetnin, ki 60 bile shranjene v belgrajski Narodni knjižnici ter v muzeju kneza Pavla. Tako se je med temi dragocenimi zbirkami izgubil tudi izvirnik slovitega Dušanovega zakonika, na roko pi6an življenjepis 6v. Save in sv. Simeona.
Po skrbnem iskanju — pravi poročilo iz Berlina — se je zdaj posrečilo te dragocene listine spet najti. Nemško poročilo pripominja, da jih je izmaknil nek čuvaj Narodne knjižnice ter jih potem prodal naprej. Zdaj 60 jih vrnili 6pet nazaj na njihovo prejšnje mesto.
V enem mesecu se je spremenil v pravega zamorca
Njegova polt je postala črna, ustnice nabrekle, lasje pa kodrasti
O čudnem pojavu nenadne spremembe na človeku jx>roča dopisnik španskega lista »Espana« iz Richmonda v Virginiji. Zgodilo se je tole:
Neki osemnajstletni mladenič, po imenu Alan Tren, ki je bil V6e do pred kratkim čisto normalen človek, kot V6ak drugi, je začel nenadno čutiti neke čudne spremembe na 6vojem telesu. V začetku 6e mu te motnje niso zdele bogve kako pomembne in je bil prepričan, da bodo že same od 6ebe spet izginile. Toda fant 6e je motil. Začele so mu povzročati vedno večje skrbi, tako da je nazadnje sklenil zvedeti, kaj bodo zdravniki rekli k njegovi čudni »bolezni«. Zatekel 6e je k najboljšim specialistom.
Alan Tren je bil prej vedno bele polti, nenadno pa je začel postajati pravi zamorec. Tudi še tako izborni zdravniški strokovnjaki niso mogli preprečiti te nenadne spremembe polti. Pa ne 6amo, da je fant postajal proti svoji volji zamorec po svoji polti, tudi ustnice 60 bile vedno bolj nabrekle in mesnate, prav takšne kot jih imajo pravi zamorci. In povrhu 60 6e tnu še lasje začeli kodrati.
V	dobrem mesecu se je Alan Tren spremenil v popolnega zamorca. Zdravniki 60 bili kljub V6em 6vojim sposobnostim spričo tega nenavadnega pojava čisto brez moči. No, njihova učenost je popolnoma odpovedala. Nesrečni Alan pa je kmalu začel čutiti vse posledice svojega prerojenja. Njegova ljubica ga je zapu6tila, in kar je se dosti hujše, tudi pomorska akademija, kamor je fant nameraval vstopiti, da bi jx>stal mornariški častnik, je »zaprla pred njim VTata«, ko je videla, da ima opravka s črncem. Rekli so mu baje, da v demo-
kratični Ameriki noben zamorec, tudi če je bil prej bele polt’, ne more imeti enakega poklica kot be-lokožec. Dali pa so Alanu dovoljenje, da lahko vstopi v tako imenovano »zamorsko divizijo«, ki jo je ustanovil Roosevelt
Tekstilno vlakno iz hmelja
V	Italiji že nekaj let delajo poskuse, kako bi uporabili drobna hmeljeva stebelca, ki 60 jih že izkoristili pri izdelovanju piva. kot novo telostilno sirovino Pravijo, da 60 poskusi pokazali že tolikšne U6pehe, da bo res prav v kratkem mogoče takšne hmeljske odpadke tudi v veliki meri po raznih tovarnah uporabiti kot novo tekstilno vlakno. Pri izdelovanju piva že uporabljena hmeljeva stebelca je treba najprej dobro posušiti v primernih sušilnicah ter jih 6 posebnimi 6troji olupiti. Nitke, ki jih na ta način dobe, potem lepo operejo, obelijo, očistijo, nakar jim dodaio še nekaj maščobe, da postanejo voljnejše.
Starodavni »castrum romanum« v Tetuanu
Že nekaj časa 6e nadaljujejo dela pri izkopavanju starodavnega rimskega taborišča v Tamudi pri Tetuanu. Na tem kraju, kjer je nekoč 6tal_»ca-6trum romanum«, 60 zadnje ča6e odkrili več izredno dobro ohranjenih rimskih grobov, v njih pa mnogo silno natančno izdelanih vaz ter drugih predmetov, ki 60 jih imeli starodavni Rimljani navado polagati 6vojim mrtvecem v grobove.
Ogromne nove podzemeljske jame v Argentini
Izdala jih je velikanska jata netopirjev
Iz Mendoze v Argentini ji prinašajo časopisi zanimivo poročilo, ki pravi, da so v hribih Sierra de los Paranuillos odkrili ogromne zemeljske votline. ki 6e vlečejo 6kozi gorsko verigo več deset kilometrov daleč. Prvi, ki je našel te nenavadne jx>dzemske jame, je bil nek pa6tir. Prejahal je na 6vojem konju velike daljave po tamkajšnjem goratem 6vetu in je pri neki priliki na 6voie veliko začudenje zagledal velikansko jato netopirjev Bilo jih je na tisoče in tisoče. V večernem somraku 60 se pojavili kot ogromen oblak dima, ki se je dvigal visoko v nebo. Pastirju ta čuden pojav ponočnih ptic ni šel v glavo in si ga je sklenil razložiti.
Drugo jutro 6e je navezal na močno vrv ter se spustil v gorski prepad, od koder je domneval, da 6o 6e prejšnji večer vsuli netopirji. Pri tem je ugotovil, da tisti prepad vodi v ogromno podzemsko jamo, polno krasnih kapnikov.
Po teh njegovih ugotovitvah je bila takoj organizirana posebna odprava jamarjev, ki 6e je podala v podzemske votline v Sierri de los Para-millos. jamarji so ti6to votlino vsaj približno izmerili ter pravijo, da je dolga najmanj 10 kilometrov. Priznavajo pa, da ji niso prišli do konca in da je najbrž še dosti daljša, kot pa so dozdaj mogli ugotoviti.
V	naši hiši se vse spreminja in napreduje! Usoda je zadela včeraj staro tombolo, na tiho, vondar očitno Cijino žalost. Žrtvovala sem jo, da sem izrez.ala iz nje razen pet ploskev za samoglasnike še nekaj večjih, na katere sem narisala — kakor sj lahko misliš — sonce, luno, psa, vola itd. Marija se je dovolj hitro naučila samoglasnikov. Ko sem jo učila, je vstopil stric Peter in vzkliknil »jojmene!« Potem je kljub mojim ugovorom Marijo zelo pomiloval. Ona pa je odgovorila, da se zato uči, da bo pisala očku. »Pisati očku«, to je njena trdna misel. In če bi ji pustila, naj piše tako, da bi jo držala za roko,	mislim,	da bi izgubila	glavno vzpodbudo, kj jo lahko uporabljam	pri tem, ko	jo	učim brati. Ve
namreč, da se mora prej naučiti brati, če hoče pisati. Ljubezen do Tebe se kažo pri njej vedno kot pomešana z lastno ljubeznijo. Vedno govori tako, ko da bi bila potreba, ne njena, temveč Tvoja, moja, vsega sveta, da Ombretta Pipi piše očetu.
Te dni me je slišala, da sem grajala Veroniko, ker ima grdo navado, da meče iz kuhinje pomije na rožičevec, ki zato slabo uspeva. Spomnila sem Veroniko seveda na to, kako ljub je bil rožičevec Tebi. Marija jo je slišala, da j? sama pri sebi mrmrala nad	ubogim	rožičevcem,	ki	dela senco kuhinji, ter želela, da bi	usahnil.	»Molči!« ji	je	ukazala Marija
neverjetno odločno. »Poslala te bom proč, če ne boš molčala.« Veronika ji je ostro odgovorila in Mkrija j? začela jokati Slišala sem in sem tekla tja. »čemu jokaš?« »Zato, ker Ve^ ronika zmerja očetovo drevo.« — Moral bi videti njen raz-
srjeni obrazek! Zdaj varuje rožičevec ona. Nikdar ne gre proč, n-"' da bi napravila Veroniki pridige. Tako važen obraz dela, ko da bi bilo rožičevčevo življenje izročeno v varstvo njej. Vsako jutro, ko gre na vrt, teče k njemu in vpraša: »Ali ti je dobro, drevo?« Danes je pretočila mnogo solz, ker je brila burja in pripogibala rožičevec. In ko mu j*-' zastavila običajno vprašanje, sem ji rekla: »Ali ne vidiš, da roži-čevcu ni dobro? Ali vidiš, da pravi ne?« Pozneje me je vprašala, če bo tudi rožičevec prišel v nebesa, ko bo umrl. Odgovorila sem ji, da rožičevec n" bo mogel priti v nebesa, ker draži Veroniko s tem, da pošilja senco v kuhinjo, žalostna je molčala.
Stric Peter je zdaj čisto potolažen zaradi izgube očesa. Pravi, da je podoben oltarju, na katerem je maša in je strežnik med zadnjim evangelijem ugasnil eno od dveh sveč. Po kosilu se pogovarjata na verandi on in Marija brez konca in kraja. Stric ji pripoveduje toliko starodavnih reči. Teh niti meni nikoli ni povedal. Jaz ne grem tedaj na verando, ker se mi zdi, da se rajši razgovarja samo z deklico. Zelo rada se imata, toda nikdar se ne poljubujeta in objemata, ali vsaj malokdaj, ko da bi bila Marija že čisto odrasla.
13. septembra.
Danes zjutraj sem vzela s seboj Veronikino sestro Leu, ki malokrvna ter jo peljala k zdravniku v Pellin, da bi ga vprašala za svet; razumeš! Dve in pol ure sva potrebovali do Ostena. Ti bi navdušeno užival lepoto pokrajine in jutra. Jaz pa sem bila očarana samo za trenutek: pri starih kostanjih v Pellio Superiore. če sr obrneš, da pogledaš v dolino, se odpre v ozadju tega velikega zelenega lijaka pogled na Porlezzo in košček jezera, kakor na majhno čašo žive vode, ki je tudi zelena. Ali se spominjaš, da smo tam doli skupaj zajtrkovali, ko sem bila še dekle in da je Eater nekaj zapazila, ko si mi govorili o materi?
Našla sem zdravnika pri vodnjaku »Peli sora«, kakor očaka sredi ovac. Najprej je Leno preiskal in ko je ta odšla, sva govorila. Ni vedel, da si v Turinu. Že pri samem imenu Turin me je zgrabil in stisnil roke, kakor da bi bila žena tistega, ki je v Turinu, že junakinja posebna vrste. Ker dopisujem v Turin, je mislil, da imam Cavourjev načrt v enem, in Napoleonov v drugem žepu. Tako zagrizen bonapartist je, da mu ni všeč anglrška zveza in pravi Angliji »nezvesti Al-bion«. Sicer pa je trdno prepričan, dn bo spomladi vojna in ni mu bilo všeč, ko sem omenila, da je to še dvomljivo. Zdi se mi, da me je potem kar manj občudoval. Kar se tiče dela v pravem trenutku, pravi, da bi se dalj v ValPlntelvi raztrgati na kosce, če bi bilo potrebno, »kakor mi«. Govori namreč vedno v množini,. Ne zdi se, da bi bil bahač. Ko j<‘ govoril o tem, da bi imeli opraviti s Hrvati, je zardel bolj ko srčni as ter se je ves tresel kakor policijski pes, če mu pokažeš košček kruha. »Brento imamo tudi še na dolgn,« mi je rekel. Veš, maščevati morajo Brento, ki so ga ustrelili Avstrijci. Skratka, 6? ne bi bila moja naloga ob izbruhu vojne, da rešim gospo Pepino in vržem njenega Carlascia lipanom, tedaj bi šla z veseljem v boj skupaj z doktorjem iz Pellie.
Ob treh sva se vrnili. Stric je igral tarok z župnikom, s Pasottijem in z gospodom Giocomom. župnik je imel »Gaz-zeto Ticinese«, in govorili so mnogo o S'bastopolu. Seveda je bil Pasotti zelo srdit, kakor vsj nemčurji. Gospod Gia-como pa je bil poln nežnosti do opankarja in žup iik je predlagal, naj spijejo steklenico na opankarjevo zdravje. Stric Peter ga je potem vprašal, ali ga ni sram, da on, duhovnik, slavi opankarjeve zmage. »Bilo mu je samo za pijačo,« je mrmra) župnik. »Dobro, da vam ni za nič drug ga,« je odgovoril stric. In ker je župnik š« bolj mrmral, mu je stric povedal nčeno razpravo o lombardskih narečjih, da bi ga potolažil. Končal je: »Nič ni, prav nič ni, prav nič ni.«
Za (Jidilio Hskarnc » Ljubljani) Jote Kramarič — Izdajatelj Ini Sodja — Urednik Mirko Javornik — Rokopiso« ne rračamc — >Sln«eiiikt dom« izhaja r«nk dela»nik ob 11 Mesečna oaročnino je i Ur, u Inozemstvo 10 lir — Uredniitvoi Kopitarjeva altra k lil - l) p» • « a i Kopitarjeva ulica k, LJablJaao — I • t • I o ■ ite«. «0-01 do 40 05 —
P o d r o i a 1 c a i {Sovo mesto,