štev. 2 Ptuj, dne 19. januarja 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. »Tednik« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjcm Odgovorni urednik: Anton Bauraan Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemst%o 1500 din RAZVOJ V NAŠI OBČINI in splošna gospodarska politika v FLRJ Gospodarski razvoj ptujske komune v razdob- ju 1961-1965 je odvisen od splošne gospodarske politike, izražene v zveznem perspektivnem pla- nu za to obdotije. Za splošno gospodarsk? politiko FIRI zti raz- dobje 1961-1965 pa fe zsifJČHnci vsa skrb za hiter razvoj prcjzvajcflmh sil in m povečanje proiz- vodnje, prizadevanje za povečanje osebnih do- hodkov in osebne potrošnje, za odpravo nef?at;v- ne plačilne bilance iz poslovanfa i inozemstvom, za razvoj nerazvitih območij, za rozvo) socfoH- stlcnlh družbenih odnos sv, socialističnih oblik gospodarjenja, zn razvoj delovne in družbene sa- moi?prave na osnovi cJeliJve dohodka po delu v pod|et|ih in v javnih službah. Vse te posebnosti «^ un^^tevcne pri ninnu razvoia v ptujsk] komuni tudi glede industrije in kmetijstva. Osnutek perspektivnega plana gospodarskega razvoja in družbe- nega plana občine Ptuj za raz- dobje 61-^65 je sestavljen na os- novi analize vseh važnih činite- Ijev, ki narekujejo, da moramo še naprej pospeševati predvsem razvoj proizvajalnih sil. ki so edi- na in poglavitna materialna osno- va za trajnejši in učinkovitejši razvoj družbenega in življenjske- ga standarda. Tej glavni smeri razvoja so podrejena tudi investicijska vla- ganja, s katerimi računa osnutek perspektivnega plana komune in to: Gospodarske investicije 21 mi- lijard — 84 odst Negospodarske investicije 4 mi- lijarde — 16 odst. Največ investicii za industrijo in kmetijstvo Največja investicijska vlaganja bodo usmerjena v industrijo (11,7 milijard), predvsem v TGA Kidri- čevo (10 milijard) in v razvoj kmetijstva (7,5 milijarde) pred- vsem za pospeševanje živinoreje pri kmetijskem kombinatu. Od leta 1961 do 1965 so po posameznih kmetijskih organizacijah predvi- dene sledeče investicije: v milj. Kombinat 4.500 Perutninarfka farma 1.650 Mcšalnica močnih kt-mil 400 Kmetijske zadruge 500 Vodna skupnost za reg. Pes- nice 350 Veterinarski zavodi 100 Skupaj 7.500 Več sredsitv iz splošnih kot iz lokalnih virov Za navedene objekte j p že odo- bren ali pa zagotovljen osnovni investicijski kredit iz snlošnega investicijskega .<;klada fOTF). med- tem ko bo treba udeležbo okrog 1.8 milijarde k tem investicijam pokriti iz republiških, ohrajnih in lokalnih virov. Rekonstrukcijo in razširitev kapacitet v tr.^ri>-ini. obrti, gostinstvu ter razširitev stanovanjskega in šolskega pro- stora, kakor tudi izgradnja osta- lih objektov družbenega standar- da pa bo ndvisna predvsem od raznoložljM-ih lokalnih virov. Za- radi tega bo v prihodnjem raz- dobju pntrebno združevanje sred- stev v občini in okraju. 315 tisoč f?fn dohodka na prebivalca leta 1965 Po predvidenih inve.^iticijskih vlaganjih in sproščanju rezerv bo gospodarska aktivnost ob kon- cu tega petletnega razdobja tako povečana, da bo v letu 1965 20 milijard dinariev narodnega do- hodka, za 81 odst. več kot je zna- šal leta 1960. Narodni dohodek na 1 prebivalca bo povečan od 177 tisoč v letu 19P.0 na 315 tisoč di- narjev v letu 1965. Tak razvoj proizvajalnih sil bo omogočil, da se bo ptujska nbčina v razdobju petih let razvila iz kme+ijsko zaostale v srednja go- spodarsko razvito občino z molz- no industrijo, boljšo -'•r^kturr. gosp-^darskih deia->-nosti in mo- dernim kmetijstvom. Razvoj in glavne naloge industrije Fizični obseg industrijske pro- izvodnje v letih 1960 do 1965 se bo povečal za 78,4 odst. ali povprečno letno za okoli 12,3 odst. Po posamieznih industrijskih strokah se bo proizvodnja pred- vidoma '.'aizviijala v naslednjem:^ Proizvodnja in glavni investicijski objekti Predvideno po\ečanje proiz- vodnje v glavnem temelji na no- vih investicijah za naslednje večje investicijske objekte: 10 milijard ali 85.43 odst. vseh predvidenih in\'esticij bo porab- ljenih za barvno metalurgijo, za Tovarno glinice in aluminija Ki- dričevo. Z rekonstrukcijo je to- varna začela ;:e 1961. Glavna in- vesticijska vl?ganja pa so pred- videna za leto 1962 in 1963. S temi investicijami bo kapaciteta rbrats glinice povečana za novo kapaciteto 35.000 ton z možnostjo razširit^•p kap^i-^itet nad 120 onn ton; kapaciteta elektrolize bo po- večana za nadaljnih 20.000 ton aluminija letno. Predvideno je, da bo tovarna leta 1964 obratovala v celoti z novimi kapacitetami. Let- no bo proizvedeno 90.000 ton gli- nice. Tak.^no razširitev proizvod- nje v tem podjetju narekuje po- treba po večjih količinah alumi- nija v domačem gospodarstvu. Na drugi strani predstavlja razširitev tega podjetja najhitrejšo in najce- nejšo pot z povečanje proizvod- nje glinice in alum.inija v državi. Avtooprema del jugoslo- vanske avtomobilske industrije Kovinska industrija, združena v Tovarni avtoopreme Ptuj, je celoti preusmerila svojo dejavnosl^ na proizvodnjo avtomobilska opreme. To podjetje je trenutnol edini proizvajalec tovrstne opre- me v državi. Glede na razvoj av- tomobilske industrije je potrebnq povečati tudi proizvodnjo avto- mobilske opreme. Investicije za to stroko bodo upoiebljene delno povečanje poslovnih prostorov, delno pa za nabavo novih strojev. S temi investicijami bo kapacite- t'9 podjc'tj'3 povečana z-s 76"/«, na drugi strani bo dosežena tudi boljša kvaliteta izd-ilkov. obenem pa bo zaključena I. faza rekon- strukci.ie podjetja S tako pove- čano proizvodnjo bo podjetje do- končno vključeno v jugoslovan- sko indu.strijo evfomobilske opre- me. Nezadostna zmogljivost indu- strije gradbenega materiala j. Opekarne Žabjafk, je v preteklem obdobju ovirala razvoj gradijjene deJKjvnosti. Ozko grlo je pred- stavijiala zastarela strojnica Za-1 to bodo razpoložljiva sredstva j uporabljena za rekonstrukcijo ^ strojnice, ki ho končena že v le-; tu 1962. Naidalje .le potrebna no- , va mehanizacija za kopanje gline. V plantran-em obdobju ho do- končno p-v^učena možnost in urnostnost oradnif n<>v-e oP*ikame| v Medvedcash. kjer j€ na razpola- go dovolj visokokvalitetne gline posebno primerne za stre.šnike Tovaima bo ponneimbna predvsen za mariborski ba.zen. Lesna industrija in izko- riščanje lesnih odpadkov v lesni ind'astriji je potrebno \ per&pektivmem obdobju rešit vprašanje izikoriščanja količir lesnih odipadlkov v Tovarni stro- jil M'ij.šp=-:'rk, pa tudi bazenske žage in predelave lesa v Ptuju. Da v Tovairni strojil ne bo več neekonomskega ii^koriščanja dnev- nih 70 ton izluženega lesa. ki j; sedaj za kurjavo, je potrebne zgraditi obnat za predelavo tegč odipadnepa lesa v okal plošče Predvidene investicije bodo zna- -šale okrcq 700 milijonov din, ki pa bodo virnjisn? že v petih letih, S temi investicijemi bo povečana rentabilnost obstoječe proizvod- nje taminskih ekstralktov, ki se giblje sed>3.i radi vedno vi.šje cene le«a iin nižje cenie tanina na meji Pc-ntabilrosti. Dosežena bo tudi P!'koncmdčna predelava dragocene surovine, ki je .s^ediaj izkoriščena samo 6^/(1, v okal plošče, ki so pr- vovrsten gradbeni material. Zato •ve bo Tovarna strojil potegovala potr-iben kredit iz lokalnih in družbenih virov. Predelavo lesa v okviru žagar- skega obrata v Rogoznici, ki .le v sestavi Kmetijskega kombinata in podjetja »Les« je potrebno združiti v enem poJjetju. ki ima potrebne surovinske vire. Oba obrata im-ata zastare^f. in zel.-, i.^- tro-šfro proizvodne neprave. Te je potrebno obnoviti in proizvod- njo usmeriti na izdnlaivo finalnih izdelkov šir^cike potrošnje in na visokovr'dne izdelke z'-; izvoz. Tekstilna industrija in kakovost izdelkov Tekstilna industiiia bo v per- spektivnem obdobju obnovila iz- trašen p?irk in povečala poslovne prostore. Povečana Ho proizvod- nja in dosežena tudi boljša kako- vost izdelkov Odpravljena bodo ozka gtla in doseženo boIj.še iz- koriščanje kepaoitet — Tovarna perila in konfekci- je »Delta« bo imela v celoti ob- novljien i^tpošeni strojni pack. .1p že nabavila 61 novih šivalnih strojev. Nabavila bo še likalne naiprave. S to rekonstrukcijo v prvi etapi bo podjetje podvojilo abseg p-oizvodnje, obenem na do- seglo večjo rentabilnost Rekon- strukcija bo dokončana leta 1962, — Trikstiina tovam« bo upora- bila invr.s'irii^ 713 r*»'<^n.=:trukcijo tkalskih strojev in razšii-ilev tkalnice in skladišča S temi in- vesticijami bo povečano število tkalskih strojev na 250, obseg proi/: cPeto\'ia« bo izko- ristilo obstoječe kapacitete v obratu na Bregu za razširitev p-edeV Dovrtnin Za to ima bogato siiiovin&ko ^aieredelaf>e od .sedanjih "500 ton na 50(1 ton ali za 60" o, sainim pogojem, potre- bam trga in možnostim za izvoz. Kmetdjfiika n^^spcdia-rstva in KZ ter n^ek-ateTi individualni kmetij- siki proizvajalci so že doslej naj- več vlagala v živinorejo in v pri- delovsnie krme. V paadiobjiu od. leta 1961 do 1965 leta pa bo 'osre- datC'četia vsa skrib in viečiiaa in4 ^/esticijskih sredstev ipredvsem na' laizvoj živincireje na industrijski fsrmsiki način. Kmetijski kombi- nat bo v planiranem razdobju izgradili v bližini Turnišča objekte za oO.OOO bec'Ono\. n^ obratu v Kidričevem in Pragerskem za VOTejiO 5.0'jO baby beef in v Dof- navi \^rejališče krav molznic za 2.Č00 komadov letno. j Perutninarska farma, ki je vi izgradnji, bo do 1946 ie-ta zgra-| dV-H obje^kte za en miliJKDn rac, | 500 tisoč brojlarjev — piščancev j ir 100 tisoč kur neisnic 'j Močna podipora planiranemu r?2Voj'U živinoreje bo Tovarna ni čfiih krmil, ki y- že v gradnjii. 2d'viinorejd, ki bo v tem per- speiktivnem obdobju glavna kme- tfl.iisika panoga, bo potrebno podre- diti tudi poljedelsko proizvodnjo in dejiavniost kmetijskih zaidrug. Poleg tega so m področju Slo- venskih goric in Haloz ugodrte možnosti za raizvoj sadjarstva in vinogiradništva. Na izboljšanje kvalitete zemlja bodo močno vplivale nadaljnje meldona,oijie v Pesjiiški dolini in ob Polskaivi. S kmetijstvom se vse tesneji9 povezuje txiidi gozdarstvo, he le v prtoizvodnii, temveč tudi orga- nizaci.isko. Načrt predvideva krčenje dela gozdov slabše kva- litete in zasaditev znatnih po- vršin ob Dravi s plantažnimi na- sadi hitro rastočih dreves. Nove naloge v kmetijstvu in gozdar-: stvu Tiahteviajo nadaljnje poveča- | nje m'ehaoiizaci.ie ter šrjenje in utrjevanje cestnega omrežja. Še intenzivnejši razvoj obrti Obe vodilni gospodarski pano- gi v občini, industrija in kme- tijstvo, omogočata tudi intenziv- nejši razvoj obrti. V dosedanjiem razvoju obrti se kažeta dive tež- nji: en del se je razvil iz manj- ših uslužnicstnih delavrde v pro- izvodno obrt, ki dela v koopera- ciji z indiustrijo. (V tej smeri se je razvila Tovarna avtomobilske opreme, ■ njej pa sledijo Strojne delavnice.) Drugi del obrti se razvija ah boljs^ rečeno stagnAra v smeri storitvenih dejavnosti. Slednje imiago široke možncsti razivoja', vendar vladajo v neka- terih še dokaj močne cehovske težnje. V občini nastaja vse več- ja potreba - po, ustanovitvi^ J oziro- ma ,raz.šiiritvi -■.specializiranih storitvenih <:ibt^atOv- z mbdiernejšo mehanizaciio in 'sodohneišo or- ganizacijo dela StanovatijBiki in hišna sveti zadeivajo zaradd zao- staijanja uslužnostne obrti pri Svojem delu na znatne težave. Zato bi bilo prav, da neikatere stroke uslužnostnih delavnic or- ganiizdrajo stenovanjsike skuipno- sti same. Večja produktivnost dela in boljša strokovnost \ Povečanje proizvodnje in na- rodnega dohodka mora v bodioče sloneti predvsem na večji pro- dukti^-nasti dela in boljši stro- kovnosti. Predvsem od te pa bo tudi odvisen porest osebne po- trošnje. Hitrejšemu naraščanju osebnih dohodkov v gospodarstvu bo sledilo tudi ustrezno poveča- nj? plač v državni upravi in jav- nih službah, zlasti ob upošteva- nju naigrajevan.ia po učinku tudi v teh dejavnostih. Z naraščanjem osebne potroš- • njfe se mora spremeniti njena i struktura. Na področju potrošn.je' se bo povečal delež industrijskih i proizvodov, zlasti trajnih potroš- nih dobrin, izdatkov za kulturne potrebe in slično. Taka perspek- tiva terja povečcino skrb za raiz- voj trgovine, gostinstva in usluž-j nostnih obratov. Zato bodo naš^ trgovske organizacije ob podpori občinskih skladov nadaljevale z adaptacijo nekatorih lokalov, zboljševale opremo in gradile nu,jno potrebna skl-^dišča, V sta- novanjskih skuionostih in v ne- katerih krajevnih srjdisčih na- staja potreba po razširitvi trgov- ske mreže, zlasti v novih nase- ljih, ki jo bo mogoče doseči le z graditvijo novih poslovnih lo- kadov. Za turizem in gostinstvo uf^cdni pogoji v za'C^rjih letih je bilo v obči- ni veliko prizade.«njia za razvoj gostinstva in turizma. Potrebna bo nadaljnja nvaterialna krepitev obeh panog, kar imata za razvoj ugodne prirodne pogoje. V go- stinstvu j? poleg tega zelo aktu- alno vprašanje vzgoje ir izobraz- be tako novegi in že zaposlenega kadra. Z dograditvijo hotela v Ptuju, z ureditvijo gostinskih obratov in obratov za družbeno prehrano ter z ureditvijo neka- terih turističnih postojank v Slo- venskih goricah in Halozah se bo v naslednjih letih močno utrdila misterialna podlaga za razvo] tu- rizma in gostinstva v ptujski ob- čini. Dobro organizirano gostin- stvo in razvit turizem lahko po- staneta v ptujski občini po- m.-mben ekonomiski činitelj gled« prilivanja narodnegia dohodka iz ostalih gospodarsko raizvitejših kra.jev in dežel. Mnenje, da ni za nas ki živi- mo na kmeti,jskenj področju, aiktualno vi^rašanje ra7vijanja ali ust^^novitve obratov za družbeno prehrano, ie zmotno. Taki obrati so potrebni že sedaj, še bolj pa bodo potrebni v bližnji bodoč- nosti zaradi nairešč&nja zaposle- nosti in zaradi raizbremenitve za- poslene žene, Boljše cestne in telefon- ske zveze Hitrejši razvoj gospodarskih panog v občini zahteva tudi zbolj- šanje premeta, predvsem z usoosabljanjem cestnih zvez za premet z motornima vozili, na- dadj:3 z izpopolnit vi j( avtobusnih zvez ter z razširitvijc in zbolj- šanjem telefonskega omrežja. Vprašanje ureditve prometnih zvez z '.semf predeli občine je tem pcmembns,iše, ker bo po- trebno v perspektivni graditi razne uslužnostne obrate in večje ustanove za družbene službe le v več,idh središčih. Postavljanje ta- kih obratov in ustanov pred sle- herni prag ne bi bilo ekonomsko smetem o. Najiviččja investici.jska vlaganja bodo potrebna za izgraditev nov« pošte in avtcmiatizacijo telefona ter za rekonstrukcijo in asfalti- ranje cest, ki povezujejo naša naselja z važnejišimi trasverza- lami. Znatni del investicijskih sred- stev bo namrnjien izgradnji ob- .jektov, zaito bo potrebno vzpo- redno širiti tudi zmo^gljivosti gradbene operative ter montažno in instadat-firsk 1 obrt k* bo mo- rala izpopolniti mehanizacijo. A. Purf Še vec odprtih hlevov za vzrej-o goveda bo v občini Pesnica se je zopet razlila čez trtvnikc po vsej dolini Pomagajmo Dalmaoip! Vsem sindikalnim podružnicam! Znani so vam dogodki, ki so hudo prizadeli prebivalstvo Ma- karske in nekaterih drugih kra- jev v Dalmaciji ob zadnjih po- tresih. S tem v zvezi pozivamo vse izvršne odbore sindikalnih podružnic, da takoj organizirajo nabiralno akcijo med vsemi člani j sindikata za pomoč prizadetim. I Pomoč je izredno nujna, zato j pomagajmo hitro in učinkovito v oblačilih, obutvi, odejah In denarnih sredstvih. ! Oblačila, obutev, odeje in dru- ga materialna sredstva polliljajte direktno na naslov: »Stab za postradale, Makarska, Sportski centa,-«. ; Denarna sredstva pa pošiljajte na naslov: Narodna banka Za- greb, tekoči račun št. 400-18-9-2 — pomoč za postradale u Dal- maciji. I O vsem zbranem, kar boste odposlali na gornja naslova, pa pismeno obvestite: Okra,ini od- bor Rdečega križa Maribor in Občinski sindikalni svet Ptuj. da [ bomo lahko spreml.iali uspehe I nabiralne akci.ie v posameznih | sindikalnih podružnicah. j Z našo pomočjo pokažimo našo plemenito človekoljubnost in iskreno tovarištvo ter bratstvo do ljudstva v Dalmaciji. Občinski sindikalni svet Ptuj »Izbira«« Ptuj Enodnevni zos-^žek za DiiSmacifo Kolektiv t.rgovskeija pndjptja »IZBIRA«, Ptuj se je odzval ak- ciji za pomoč Dalmaciji, ki jo je v zvezi s potresi začel Občii»»I-.i sindjkalni svet Ptuj. Vsak član kolpktiva fdstnpi za nujno po- moč prebivalstvu z območij v Dalmaciji, ki so utrpela .škodo z nedavnimi potresi, svoj eno- dnevni zaslužek. Tako so zbrali okrog 100 000 din in sta- vili ta znesek Občinskemu sin- dikalnemu svetu v Ptuju na raz- polago, naj ga skupno z zneskll iz drugih kolektivov nakaže Od-] boru za pomoč Makarski in dru-^ gim krajem v Dalmaciji, ki so jih prizadeli potresi. Trgovsko pr.ljetje »Izbira« Ptuj se je še vedno izkazalo s primerno pomočjo, ko je šlo za t^fkn prizadeto prebivalstvo vj raznih ne«;rečuh in se je v tem primeru drsalo načela: »Dvakrat da krior hiirn da!'< Panonija med prvimi Občinski sindikalni svet Ptuj je ob hudem potresu, ki je pri- zadel Mčikarsko in druge kraje v Dalmaciji, pozval v svoJe»n pismu vse člaaistvo sindikalnih pr-družnic, naj hitro in učinko- vito pomaga prizail^e^emu prebi- v .Istvu v Dalmaciji, S tem v /ved so vodstva sindikalnih no- dni/njc že začela z nabiralno akciio denarnih sredstev in raz- nih rnaterijJnih dobrin. Mrl drug-mi so se odzvale sin- dikalne podnjžnire Trgovskega podjetja »Pano"!J=i« Pluj, ki so ?'br?!e 100.0'>fl »lin in znesek že nn?lali prebivalstvu v Makarsko. Z':lcdu, ki so ga nokazali člani , ?!iMdik?'ne podružn'*<"e »Pano- niia«. Ptuj. nr,j 'IpHj tudi vse ostalo članstvo sindikalnih po- : driižnic ns obn^^čju obline Ptuj. t Oi-"^ivAlstvo. Vsako leto bHIše Lahko rečem, da so bili letošnji občni zbori glede na prejšnje za dobro stopnjo višje glede priprav in vsebine pa tudi glede družab- nosti po zborih. Vse to dokazuje, da sta požarna varnost in družab- nost v vseh naših krajih vsak- danja nujnost in potreba in da ljudje mnogo storijo, da bi oboje tudi dosegli. D. T. Pred VIL kongresom LMS Pred kratkim je bilo v Maribo- ru posvetovanje delegatov, ki bo- do mladino mariborskega okraja zastopali na VIL kongresu LMS v Kranju. Pogovorili so se o vse- bini kongresa ter o nekaterih tehničnih vprašanjih. Kongres bo 26. in 27. januarja v Kranju. Od- bor za tehnično pripravo kongre- sa je uredil vse potrebno, da se bodo delegati dobro počutili. Vloga mludih proizvajal- cev in njihovo strokoviio izobraževanje Kongres bo pričel z delom 26. januarja zjutraj, na plenarni se- ji. Popoldan se bo delo odvijalo v treh komisijah, ki bodo delale ločeno. Prva komisija bo obrav-, navala vlogo mladih proizvajal-i cev ter strokovno izobraževanje! in še vrsto vprašanj, ki so važnaj za delo mladih proizvajalcev.; Druga komisija bo obravnavala, idejno in splošno vzgojno delo! mladine ter vprašanja v zvezi z delom in vzgajanjem mladine na šolah prve in druge stopnje za splošno razgledanost. Nadalj- njo krepitev in razvoj organiza- cije bo obravnavala tretja komi- sija, ki bo obenem obravnavala delo mladine v posebnih mladin- skih organizacijah (taborniki, PZ itd.). Delo po komisijah se bo na- daljevalo tudi 27. dopoldan. Po- poldan istega dne bo plenarna seja in zaključek kongresa. TV oddajn »Mladina v re- voluciji« 26. ob 20.30 bo javna televizijska oddaja v Prešernovem gledališču v Kranju. Oddaja bo pod naslo- vom »Mladina v revoluciji«. So- delovale bodo ekipe iz vseh okra- jev, in sicer: Celje — Heroji revolucije, Kranj — Naprej ponosno delov- ne brigade, Murska Sobota — NOB jugoslovanskega ljudstva. Gorica — Potek osvobodilne vsta- je v Sloveniji, Koper — Mesto socialistične Jugoslavije v sodob- nem svetu. Ljubljana — Kultur- no življenje v NOB. Ekipa mariborskega okraja bo odgovarjala na vprašanja o go- spodarskem razvoju socialistične Jugoslavije. V koncertni dvorani Delavskega doma bo isti večer kulturno za- bavni program, da se bodo lahko delegati sami odločili, katere pri- reditve se bodo udeležili. V soboto, 27. januarja, bo pred- sednik kranjskega okraja tov. Jakob Zen priredil sprejem dele- gatov v prostorih OLO Naslednji dan si bodo lahko delegati ogle- dali razne znamenitosti Gorenj- ske. 7 delegatov ho iz ptujske občine Delegati iz ptujske komune so se že sestali in se pogovorili o nekaterih vprašanjih, ki se bodo na kongresu obravnavala. Vsak delegat je že dobil poročilo o de- lu centralnega komiteja LMS. da se bo lahko temeljito pripravil na kongres. Mladino ptujske komune bodo na kongresu rastopali: Ivanka Ivančič Nada Verlič. Franc Npm«>c. B-^štJan Pire. .Stan- ko Lepej. Jože Brglez in Franc Zadravec. Vsi so bili izvoljeni za delegate na občinski konferenci nrsaniza- '''i" T.judske mladine v decembni 1961. zaf OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Številka; 020-1/62-1 Datum: 7. ja-nuar 1962 Razglas o sklicanju ziborov volivcev — ob- čanov in zborov volivcev — pro- izi^ajalcer/. Po 11. toč.ki 95. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad- ni list LRS, št. 19-8S/52) ter 113. in 120. čler.iu statuta občine Ptuj. sklicujem zbore volivcev — občanov po ob- močjih krajevnih uradov in sta- novanjskih sikuipnosti ter zbore volivcev proizivejakev po gocspo- darskih orgianizacijah oziroma območjih volilndh einiot za volitve odbornikov v zibor proizvajalcev ObLO Ptuj. Datum in kraj zbora volivcev določi cdibornik občinskega ljud- skega odbora, vsak za svojo vo- lilno enoto. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Izvolitev delovnega predseid- stva, Z'3'pisnikarja in dtveh overo- i\'ateljev zapisnika; 2. Obravnava psrspektivn'ega programi razvoja občine Ptuj v razdobju 1951-1965; ' " . 3. Obravnava prespektivnega programa razvoja krajievne — stancvanjsike skupnosti oziroma gospodarske organiza>ci.Te v raz- dobju 1961-1965; 4. Raziio. Predsedmice občimsikegia ljudskega odibora LoJBka Stropndik 1. r. Dopisujte v TEDNIK PTUJ, DNE 19. JANUARJA 1962 TEDNIK Stran S Rudolf BItenc Pretekli pcnedeljek smo poko- pali v Ptuju spet enega od sta- rejše garde učiteljstva — Rudolfa Bitenca. Saj m bdi še star. ne po letih ne po svoji vitalnosti m de- lavnosti. Rojen 2.5. januarja 1902 v Kopru bi bil čez nekaj dni praznoval še.stdesetletnico. Poli- tične razmere ped Italijo so pri- silile njegove starše, da so se naselili v Mariboru, kjer je Ru- dolf dovršil učiteljišče. Njegova prva učiteljska služba je bila n^ Runču pri Ormožu, kjer je osta deset let. nato Ptuj, po vojni pa Lendava. Po upokojitvi leta 1960 se je naselil v Ptuju pri svoji hčerki. Tudi še kot upokojenec se je zaposlil in vodil ptujsko mladinsko knjižnico. Tu je sredi dela zaradi srčnega infarkta ne- pričakovano cmahnil v ,smrt. Množica pogrebcev. ki so ga spremljali na zadnji poti, številni venci in iskreni izrazi sožalja, so pričali, da je umrl človek, ki je 'kot uslužbenec prosvetne stroke izpcinjeval svoje dolžnosti, Od pokojnika so se poslovili štirje govorniki: zastopnik len- davskih prosvetnih delavcev, kjer je služboval pred upokojitvijo, dalje tovariš iz vrst ptujskega učiteljstva, kct tretji upravnik fvtujske Ljudske in študijske knjižnice in nazadnje njegov biv- ši učenec z Runča. Ne da bi po- navljal besede prvih treh govor- nikov, ki so v.s.i cznačevali pokoj- nika kot delavnega, poštenega človeka, bi omenil le tovariša Vanča Kocipra iz Stanovna pod Runčem, ki se je prišel poklonit pokojnikovemu spominu v imenu, prebivalcev šolskih ok-lišev Ru- neč in Svetinje, kjsr je najprej služboval. Ganljive so bile iskrene besede tov. Vanča, ki je povedal, da pokojnik živi in ho še dolgo živel v spominu tam-šnjega ljud- stva k^^t najboljši učitelj in vzgo- jitelj. Če bi prišel še enkrat med svoj'? bivše učence in prijatelje, bi moral obiskati vse hiše in .se pomeniti z vsemi, s katerimi je v tistih prvih letih delil dobro in slabo. VzMubili so ga k-t člo- veka, ki je bil njihov, ker je ne- sebično delal v težkih takratnih razmerah, a kljub vsem zanrekam doseo'?! lepe uspehe. S tem .si je v srcih tamo.šnjih ljudi postavil najlepši spomenik. Razen lepega šopka, ki so mu ga poklonili Run- čani, je tcv. Vanč prinesel s seboj še grudo runečke zemlje, ki jo je pokojniku kot simbol hv?'pžnosti in ljubezni vrgel v grob. V miru počivaj, tovariš Bitenc! -č Kolektiv, ki je noč in dan v POMOČ LJUDEM v letu 1961 je prevozilo 7 avto- mobilov reševalne postaje Ptuj skoraj 247,000 km. kar pomeni, da so prevoizli v tem času 6 krat okrog ezmlje, torej 6 krat po 40.077 km. Prepeljali so 8.399 po- nesrečencev in ostalili bolnikov, ki so jim tudi pomagali. .3.280 je bilo poškodovancev, od tega 45 od prometnih nesreč. Prepeljali so 2.447 bolnikov z notranjimi bo- leznimi,1179 porodnic, 281 krvavi- tev, 189 zastrupljeni!! ter 1.023 prevozov zdravnika na dom in ostalih prevozov. Plan zavoda je bil z 38.922 km presežen. Skratka prevozili so dve tretjini razdalje med zemljo in mesecem. V stalni pripravljenosti Reševalna postaja Ptuj je hu- mana, zdravstvena ustanova, ki je v stalni pripravljenosti. Poziv na pomoč je lahko od blizu ali zelo daleč. Lahko jih je celo 10 naen- krat. Vedno morajo biti priprav- ljeni. Lahko bi rekli, da je njiho- va služba začela lani 1. januarja in končala šele 31. decembra opolnoči Pri njihovih vožnjah ne more biti ovir. Dež, sneg, sonce, nevihta, burja ali karkoU, njihova vozila morajo hiteti. Vedno ho- čejo biti hitro v pomoč, ko gre za zdravje in življenje danes temu,, jutri drugemu. ; Sedem vozil v rokah resnih vozačev Svoje humano dei,o opravljajo s sedmimi vozili. Njihovo območ- je pomoči sta občini Ptuj in Or- mož in v sosednih občinah v Slo- veniji in na Hrvatskem. 7 izku- šenih vozačev je več na cesti kot v svojem prostoru na postaji, ko so v pripravljenosti. Vsak izmed njih ima bogate izkušnje, saj so v službi več let. Za spremstvo so jim 4 bolničarji, ki pomagajo bol- nikom na vožnji med domom in bolnišnico. Trije bolničarji so na praksi v ptujski bolnišnici. V službi imajo tudi 2 telefonista ali disponenta, ki sprejemata naroči- la in odrejata vozila na vožnje. V lastni mehanični delavnici sproti odpravi mehanik skupno s šoferjem vsako okvaro. Vozila morajo biti vedno sposobnna, ?a vožnjo m zanefljivo v redu. To tudi so kljub itfedno slabim ce- stam. Zn lzotM'iiievafi{e tečofl, IHedavcinja, lc«i)ižnica Odkar ima kolektiv svojo sindi- kalno organizacijo, v njej izobra- žujejo člane kolektiva na teča- ju za prvo pomoč in na raznih predavanjih, ki so kolektivu po- trebna. Imajo tudi svojo leposlov- no in strokovno knjižnico. Skup- no imajo sedaj okrog 150 svojih knjig. Obratne prostore si je ure- dil sam kolektiv s prostovoljnim delom in v lastni režiji. Tako si je uredil tudi sanitarne prostore, kopalnico in zgfalijl enodružinsko weekend hišico, ki jo imajo v Bio- gradu na morju za oddih »članov kolektiva. Tovariši, hvaln lepa za pomoč Doslej se sicer ni zgodilo, da bi se jim kdo javno ali pismeno zahvalil za pomoč, se pa ljudje vozačem osebno zahvaljujejo ob zapustitvi vozila. Največje zado- ščenje jim je, ko vidijo, da so v bolnišnici pripeljanega pacienta hitro in lepo sprejeli in mu poma- gali, da je čimprej ozdravel in se čimprej vrnil, odkoder so ga pred dnevi odpeljali v bojazni, da ne bodo prepozni Odgovorna, plemenita ^ služba Kot pravi upravnik postaje tov. Meglic in člani kolektiva, je služ- ba pomoči bolnemu človeku zelo odgovorna služba, vendar lepa, saj je humano la plemenito biti ob človeku, ko se težko loči zaradi bolezni od doma in od svojih in sprejme pomoč sočloveka, ki ga mogoče prej ni poznal. In vendar sedaj čuti, da bije še eno srce za njegovo zdravje in srečo in se skupno z njim bori za vsako mi- nuto, da ne bi bila prepozna nri zdravniku. Ta prevzame bolnika, za čar do njegove ozdravitve in sreča se doma nadaljuje. ■ VM. Poimoč pcinesrečenemu kolesarju Okrajni odbor Rdečega križa Maribor poziva vse delo-vne ko- lektive, družbene organizaci,je, sindikalne organizacije in obča- ne, da s pomočjo organizacij Rdečega križa na območju mari- borskega okraja, takoj začno z akcijo za pomcč s potresom pri- zadetemu prebivalstvu v Dalma- ciji. Pozivamo tudi vse podmlad- karje Rdečega križa osnovnih, srednjih, strokovnih in višjih šol, da se čim aktivneje vklju- čijo v akcijo. Po sporočilu, ki smo ga prejeli cd glavnega odbora RK Hrvat- ske, je nujna takojšnja pomoč v obleki, odejah in denarju. Zbirni centri za obutev in obla- čila, zbrana od posameznikov, so na sedežih občinskih odborov RK. in sicer: Občinski odbc-r RK Ormož na občinskem ljudskem odboru. Občinski odbor RK Ptuj, Voš- nJakova ul. 5. tel. št. 139. Vsa zbrana denarna sredstva pošiljajte na nasiov: Okrajni od- I bor Rdečesja križa Maribor, tek. račun Narodna banka Maribor štev. 604-13-3-443. Kolikor bodo večji'delovni ko- lektivi nakazovali denarna sred- stva direktno v Zasfreb, prosinu). da Okrajni odbor Rdečega križa Maribor obvestijo o višini pri- ' spevka zaradi evidence. ; Pomagajmo hitro in učinko- ' vito! Maribor, dne 15. januarja 19(j2. ' OORK MARIBOR Pri Burjanovih pri ^ Lovrencu je gorelo v petek, 12. jdaua.ja iyoz., ob 20. uri je izbruhnil požar v Lov- rencu na Dravskem polju pri Iva- nu Burjaou in je do tal upepelil gospodarsko poslopje. Iz ognjenih zubljev so člani gasilskega društ- va Lovrenc rešili živino in razni inventar. Pri reševanju sta bila lažje poškodovana Maks Beranič in Janez Serdinšek. Domačemu društvu so prihiteli na pomoč še društva« Kidričevo, Ptujska gora. Hajdoše in Ptuj. Komisija TNZ je po vsem ugo- tovljenem potrdila domnevo, da je prišlo do požara s samovžigom iz mokre skupaj spravljene stelje. Tudi ta primer požara je dovoli poučen za odklanjanje možnosti, da še ne bi tako nastali požari ponavljali. Preganjano ljudstvo in obračun z njegovim zadnjim krvnikom (Nadaljevanj.e in konec) '^V'. Ruski in poljski Židje Iz Rusije so izgnali Zide v 15. stoletju; toda Peter Veliki jih je zopet sprejel. Cesarica Elizabeta, jih je leta 1743 znova izgnala, Ka- tarina pa jim je spet dovolila na- selitev. *? Pod Nikolajem so slabo žive- li, pod Aleksandrom II. in III. nekoliko boljše, vendar se oblasti na zakone niso vedno ozirale in Zide so obremenjevali z davki in jim onemogočili marsikaj, kar je zakon dovoljeval. Na Poljskem jih je plemstvo močno pritiskalo, čeprav zakoni niso bili proti njim. V času vstaj v 17. stoletju, so 2idi veliko pre- trp'eli Bavili pa so se tu niajveč s trgovino, z žganjekuho in pre- kupčevanjem. Izboljšanje židovskega položaja v Srednji Evropi v Madžarski so 2idi dosegli enakopravnost z domačimi prebi- valci na koncu 17. stoletja. V Švi- ci so v mnogih kantonih zelo tr- peli, leta 1863 pa so dobili v vsej Švici svoje pravice. V Španiji so jim dovolili bivanje šele leta 1837. Iz Anglije in ^Nizozemske so se Zidi selili tudi v Ameriko. V Ka- nadi so leta 1832 dobili državljan- ske pravice, v ZDA pa že leta 1778. Preko Anglije so se židov- ski begunci iz evropskih dežel na-, selili tudi v Avstraliji. V Nemčiji so do 18. stoletja ži- veli le od male ti-govine in posred- ništva. V mnogih mestih jih niso trpeli. Sele v 18. stoletju so v drugi polovici dobili pravico do posesti. Pruski edikt jih je leta 1812 sprejel med državljane. Od tedaj dalje so tudi v drugih nem- ških deželah dosegli izboljšanje svojega položaja. Poslanstvo židovskega v tiska Leta 1831 so začeli Zidi v Nem- čiji izdajati glasilo »Zid«, leta 1837 pa »Skupno judovsko glasi- lo«. Oba časopisa sta se borila za židovske pravice. Državni zakon je leta 1869 odpravil zadnje ome- jitve za Zide. Leta 1875 so od- stranili še prepoved ženitve med Zidi in Nemci. V Avstroogrski so postali Zidi enakopravni leta 1887. Pod poseb- nim zakonom so bili Zidi še v Rusiji in Romuniji. V Rusiji so jih še v 19 stoletju napadali raz- bojniki, zato so mnogi premalo hranjeni pred tolpami, bežali V Madžarski je še leta 1883 znan proces zoper Zida zaradi krvo- skriinstva V Franciji je bilo le- ta 1879 antisemitsko gibanje v zvezi s procesom proti Zidu Drey- fusu, ki so mu po krivici naprti- li umor. Od tu se je gibanje raz- širilo tudi v Alžirijo. V Nemčiji se je pojavil antise- mitski val leta 1880, ko je v Ber- linu nastopil dvorni pridigar St6cker in snoval protisemitska druiJtva po raznih krajih Nemči- je. Njegov nastop je izzval v par- lamentu razpravo. Poslanci so za- govarjali obstoječe zakone. Anti- semitsko gibanje pa se ni poleglo. Vodila ga je antisemitska stranka. Izraejska svetovna zveza s se- dežem v Parizu je nastopila v bran zapostavljenih. Zgodovina preganjanih Židovska zgodovina je del zgo- dovine tlačenih in zapostavljenih ljudstev, ki še ni končana. Zidje, preganjano ljudstvo je preživelo najgroz6tnejšo zgodovino pod Hit- Ifrjerri. danes je osvobojeno. So- cialna gibanja 19 stoletja so Zi- dom prva pokazala, da je za nji- hovo osvoboditev potreben orga- niziran boj in razvilo se je c'oni- stično gibanje Danes imaio Zidi svojo domovino Izrael. Njihova usoda je v njihovih rokah, v ro- kah političnega vodstva v njiho- vi domovini. Skupnr število Zidov na zemlji je bilo pred izbruhom prve sve- tovne vojne okoli 10 milijonov 600 tisoč. V Evropi jih je živelo «..^19.000 \ Aziji 52.'; 000. v Afriki 368.000. v Ameriki 1.170.000. v Av- 'itralijj pa 17.000 Hitler je znižal itevilo Zidov za 4 milijon" Danes jih je na svetu okoli n milijonov. Nekoč tlačeni židovski narod bo dokazal svojo vrednost z lastnim naprednim življenjem, v kolikor bo doprine- sel koristi k skunnim naporom za napredek človeštva. V. R. Na Rodnem vrhu je večletna tradicija, da praznujemo novolet- no jelko v nedeljo, Ta.k dan je za Redni vrn res praznik. Tudi letos so se v nedeljo, 7. januarja, zbrali v šoli poleg otrok tuda oarasli. Pionirji so pripravili lep spo- red. Vrstile so se recitacijs naj- mlajših, pevske in saljdve točke in za zaključek igrica v dveh sli- kah: »Novoletne želje« Program je vodil pionir Zajšek Simon. Pro-1 gramu je sled.ila obdaritev otrok.i Pionirji z Rodneoa vrha sej iskreno zahvaljuje ji Kmetijski; 7adiruc(i Podhhndk, Pekarskemai podjetju »Vinko Res« ir tovarni strojil v Majšpeinku ki so jim poJ magali vsaj defno izenačiti praz- novanje na Rodnem vrhu s pre^z-j nov^njem drugod. CIrkulane Gasilsko društvo Cirkulane bo cbhaj^alo letos 20-letnicc ustano- vit've. V nedeljo je bil občni zbor. ki Se ga je udeležil med drugimi tov. Berlič iz Ptuja in zastopniki sosednjih dmištev Ob tej prilož- nosti je bilo temel.jitf. obravna- vano stanje društva Med sklepi je ne-dvom/no v.?ižna gradite, stol- pa. Neka i »'"e^d^tev zaootovlje- nih manjka pa še pogum za grad- njo. Za predsednika novfga od- bora je bil izvoljen tov. Jurgec Hinko, za poveljnika pe tov. Bra- tuša Framc, mlad strokovno spo- soben gasilec. I Mladinci Cirkulan .so pripravili i zadnjo nedeljo prisrčno igro. Or- i gainiziirala in priprEvil.9 jo je vztrajna prosvetna delavka tov. .lanžekovič Danica, ki je opravila to delo kljub do- in popoldan- skem pouku. Odrasli ioralci pripravljajo med tem igro »Reizvalina življenja«. Učfnci šole Cirkulane so že za- čeli z zbiranjem prispevkov za prebivalstvo na po potresu priza- detem ozemlju. S TAKIM SILVESTROVA- NJEM NA FORMINU NISMO BILI ZADOVOLJNI , Kakor je navada, so tudi iani 31. decembra priredili na For- minu krajevno veselico. To sa-* mo po sebi in nič nenavadnega Popoldne j« zabavaj, prisotne tamburaski orkester ki j« že tri- naistič praznoval db novoletni jelki na Rodnem vrhu Tako so tudi starejši čutili nraznično raiz- ooloženje. Vso skrb za uspešno izvedjbo pri- reditve je posvetil ttidi upravitelj šole, ki j>e vodil praznovanje od začetka do konca. .y aš in bi po vsej verjetnosti sploh ne bilo potrebno obravnavati v ča- sopisu, če ta veselica ne bi bila nekaj posebnega. Dvorana je bila polna, vendar so ljudje kmalu začeli odhajati, ker prireditelji niso poskrbeli za godbo. Vrteli so nekakšen ^ra-- mofon, pa še to največkrat kot »solo« za tega ali drugega'iz od-' bora priredite^ev ali za njihove I sorodnike ali znance. Nič boljše ni bilo po polnoči, ko so začeli zbirati prispevke za muzikante, ki jih sploh ni bilo. Zaradi teh nerednosti in slabe organizacije je prišlo na veselici tudi do pretepa. Obiskovalci tega »silvestrova- nja* na Forminu so si ta večer dobro »zapomnili. V bodoče bodo | verjetno odhajali silvestrovat drugam, da bo v dvorani dovOlj prostora za odbornike in tiste, katerim ti omogočajo »solo« ple- se, ta OBVESTILO — Z^av&tveni dom v E*tujM obvešča, da posluje dispanzec za žene, po sledečem razporedu: — Posve^ovailnica za noseče že- ne vsaik ponedeljek, sredo in pe- tek od 7—13. ure; ordinira dr. .^nton Dolenc; — Posvetovalnica po porodu vsaik toreik in četrtek od 7-^13. ure, ordinire dr Anton Dolervc; — Specialistična gin^^kološki ambulant^ vsak dem prometu (prej Va.j-enska šola za trgovin- sko stroko v Ptuju) otverja s fe- bruarjem 1962 oddelek za poslo- vod.ie v tiTfiovini Sola bo enoletna s popoldanskim poukom Vpisni pogojii so: 1. kvalificiran delavec v tr- govini 2. redna zaposlitev v poslih bla- govnega prometa Prošnje z naivedbo dosedanje delovne dobe, kolkov^ne s 50 di- narjev, naj pošljejo interesenti do 26. jan. 1962 Trgovinski zbor-' ndci za okraj M^riibor, Jurčičeva ulica fi in prilozi.io; 1. o.erjen prepis sipričevala o kvalifikaciji 2. potrdilo o z-poslitv' 3. priporočilo DS kod.^etja O vloženi prošn.ti obvestite Z dopisnico tudi šolo v Ptu.iu. Otvo- ritev šole šole bo v podeneljek, 5. februeir.ja 1962. ob 16 uri. ko prejmejo sl'U.šdtel,ii vsa potrebna navodila za redno d( lo Upra v'3 Šolskega centra za izobraževanj« kadrov v blagovnem premetu Ptuj 4i Tr<} mladinskih delovnih brigad Ptuj ,- Moje prve smuči Smučair bi rad bil vedno sem rekel, zato m.ii je Dedek Mra-z smuči privlekel. Ko sem jdh dobil jih nisem daj iz rok zjutraj pa s5 -zda. hitro na smuk. Kako sem sm'").čal, bi ms gkd^t 'prišli! Vedno imel sem na hrbtu sani. Kakor da bil na toboganskem bi traku, palice in smuči. vse bilo je v zraku. Še - nos bi mi bil skoraj razbit, to "vam je bil težek izpit,- Končno sem le si čelo razbil, takrat sem šele orakso dobil. Sedaj smučam po hribu in preko polja, za silo po blatu, če nd več snega. Prijatelj, če rad bi smučair postal, ne čudi se nič, če boš z nosom oral. Zinka Izlet na Pohorje Pohorsiki svet lepote smo ei ogledali že v \fieh letnih časih, a v rimi se nam je zdel najlepši. 6. jian. 1962 smo se v ta svet leipote naipotili učenci Osnovne šole Domava na izlet. Vsi, ki smo bili na tem potovanju smo člani planinskega društva. Zato je bilo naše potovanje na Pohorje lažje in manjši so bili izdatki. Na vrh nss je peljala žiičnica ki vodi med smrekovimi gozdovi. Na vrhu je bilo sonce, Pohorje ,je bilo pokri- to z belo odejo. Snet, se je svetil, kot bi bila zemlja pasuta z biseri, ob pcgledu v dolino pa smo se vsi začudila. Pod nami }° bilo res čudovito: iz meglenega morja smo videli samo vrhove sosednjih gcra, ki so bili kot otoki v mor- ju. Le vrh Bcča, Donačke gore in daleč zadaj Peca so bili čisti, kot bi se oprali v gorski studenč- nici. Pot nas je vodila dalje v tišino pohorskih gozdov. Bila je slaba, skora.j netirjsina. Spremljala nas je domača pesem. Na poti smo občudovali kristadne podobe maj- hnih smrek. To je čudovita igra prirode. Od dolge poti nam je leiz- la utrujenost v noge ko smo za- gledali na prostorni jasi Arehovo cerkev in naš cilj — Ruško kočo. otresli smo se utruj-fincsti. noge so postale lažje, V tej koči so nas gostoljubno »prejeli. Proti večeipu je prihajalo vedno več planincev, ki so naslednji dan nadaljevali pot na bojišče Pohorskega bataljona. Prihajali so z venci, praznični in dostojan- stveni, ob spominu na padle ža- lostni. Drugo jutro smo odšli z nasme- janimi obrazi. Po poti smo se ustavili še v Kagerjevem domu, na Pohorski koči in v Ma'riborski koči. V kn/,idžice smo si vtisnili štampiljke in kupili raizglednice, da nam bo ta izlet res dolgo o.stal v spominu. Petrovič Otilija ^ VII. razred Osnovna šola Dornavf mam/M MCk^Tj a Zaradi padavin 12. in 14. janu- arja t. 1. je potok Rogatnica pre- stopil bregove in napravil pre- cejšnjo škodo na z žitom poseja- nih njivah. Največ škode je v Stanošini in v okolici Podlehnika. Rogatnica je prestopila bregove i Padavine 14. januarja t. 1. po- noči so bile precejšnje in je 'po- tok Rogatnica tako hitro presto- pil bregove, da si tega ni moč predstavljati. Najbolj je bil pri- zadet lastnik osebnega avtomobila Verk Rado iz Gruškovja skupaj s svojo družino, ki ga je narasla voda zadržala na cesti v Stanoši- ni Nikdo mu ni mogel pomagati. Na srečo je voda začela potem upadati. Avto je bil v vodi okrog tri ure. Plaz na cesti Podlehnik- Lesl^ovec Na cesti Podlehnik—Leskovec se je 12. januarja t. 1. v bližini Ornikovega križa utrgal zemelj- ski plaz, ki je zajezil poljsko ce- sto in okrajno costo št. 1905, ki je bila za kratek čas zaprta. Plaz se je utrgal okrog 15. ure. Delav- ci Kmetijskega kombinata, obra- ta Gruškovje so s pomočjo cestar- ja razžagali drevje, ki je zapiralo cesto. Nato so začeli odstranjeva- ti zemljo, da bi cesto zopet uspo- sobili za promet. Skrb ztj člans ZB NOV in krvoclnjafce 14, januarja 1962 je bil občni zbor krajevne organizacije ZB NOV v Podlehniku. Zbor je pri- kazal delo organizacije v letu 1961. Člani so bili zadovoljni z oprav- ljenim delom. Or.r^anizacija je nu- dila posameznim članom v pre- teklem obdobju manjša denarna posojila in jim bo tudi v bodoče v takih primerih pomagala. V preteklem letu je ob dnevu krvodajalcev pogostila okrog 100 darovalcev krvi iz Podlehnika in okolice....../ ........_.______. Vojni invalidi in vdove so tudi zborovali Koncem decembra — 24. 12. 1961 — se je zbralo v zadružnem do- mu v Podlehniku 25 članov in članic Zveze vojaških vojnih in- validov, invalidov in vojnih vdov z območja Podlehnika na vabilo krajevne organizacije, ki je za ta dan pripravila občni zbor in skromno pogostitev. Kot drugod skrbi tudi v Pod- lehniku organizacija ZVVI za in- valide, vojne vdove in otroke paddlih borcev, za spomenike in ?rominske plošče. Pri vsej tej skrbi pomaga organizaciji nekaj podjetij v občini, ki imajo poslov- ne stike s tem delom Haloz. Ta- ko so jim tudi pomagali za to pri- liko. Vsem navzočim na tem zboru bo ostala v spominu svečanost ob otvoritvi zdravstvenega doma, ki so se je udeležili veseli, da bo tudi njim lažje in bližje do zdrav- nika in do raznih potrdil ter re- ceptov kot je to bilo svojčas. Dosedanji predsednik organiza- cije tov. Stane Fric je predal predsedniške posle novemu pred- sediku Jožefu Satlerju in ta je obljubil navzočim, da bo delo do- sedanjih odborov in organizacije nadaljeval z uspehom. Ansambel »Jože Kreže« iz Pobrežja bo gostoval v Ptuju Priznani ansambel »Jože Kre- že« Svobode Pobrežje Maribor bo gostoval 21. jdnuarja 1962 ob 19. uri v gledališču v Ptuju s pro- gramcm narodne i:i olesne glas- be, popevk in humorja. Vstopnice bodo na prodaj 19. in 20, januarja 1962 od 15. do 17. ure. 21, januar.ja 1962 od 9. do 11, ure ter 1 uro pred pred- stavo. VREME JUTRI ^ v vzhodni in severni Sloveniji pretežno oblačno, drugod zmerno oblačno. Temperatura ponoči: v krajih s snežno odejo do —10,. drugod okoli O, v Primorju 4, dnevna okoli O, v Primorju do 10 stop, C. NEDELJA, 21. .lANUARJA 6.00—6.30 Na saneh . . . (domače po- skočnice) — vmes ob 6.05—B.lo Poro- čila in dnevni koledar. 6.30 Napotki za turiste. 6.35 Veseli zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15—8.00 Vedre melodije — vmes ob 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 .Mladinska radijska igra. 8.37 Spoznavajmo naše glasbene umetnike 9.00 Poročila. 9.05 \ novi teden / za bavno glasbo. 9,45 Pesmi Rada Simoni- tija. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Pisan glasbeni dopoldan. 11,30 Ernest Petrin: Beli hodniki v Valdoltri (repor- taža). 11.50 Orkester Franck Poiircel. 12.00 Poročila. 12 05 K'aši poslušalci če- stitalo ;n pozdraviiajo — I. 13.00 Na poved časa, poročila, vremenska napoved prireditve dneva in objava dnevnega spo reda. 13,15 Obvestila in zabavna glasb« 13,30 Za našo vas. 14.00 Slovenski ok tet poje črnske duhovne pesmi. 14.1.' Naši poslušalci čestitajo in pozdravljale — M. 15.00 Napoved časa, poročila !• vremenska napoved. 15.15 Trikrat pc' l!>30 Zabavna glasba za vedro razpok ženje. 16.00 Humoreska tega tedna - L. Kiauta: Pred sodnim tronom. 16.' Operne melodije. 17.00 Poročila. 17.• .Majhni zabavni ansambli 17.15 Radijs igra — Vlado Vukmirovič; Polnočni c pres. 18.02 Marko Taifevič: Pet srb- "lesov. 18.13 Nekaj španskih in ivtv -•meriških melodij. 18,30 Soortno po ■Ine. 19.00 Obvestila. 19 05 Vedeljska norama. 19.30 Radijski dnevnik. 2' Izberite melodijo tedna. 20.45 Zab- zvoki 21.00 Iz glasbene geografije rope. 22.00 Napoved rasa. ooročila. • menska napoved in nregled spored; naslednji dan. 22.15 Nočni akordi ; Poročila. 23.05 Plesna glasba. 24 00 nja poročila in zaključek oddaje. PONEDELIEK. 22 lANUARjA 5.00—8.00 Dobro jutro! fpisan ^eni tpored) — vmes ob 5.0.5—5.ir 'očjia in dnevni kn'edar 6.01- npoved časa. poročila, pregled V •■emenska napoved in obvestil.-). 70 .15 Napoved časa. ooročila vreme- ■"Doved jn radijski koledar. 8.00 Vr Ma. 11.00 Poie ženski vokalni kvar 1.15 Naš podlistek — Cnrzjo .Malapa' •nža — iri 11.35 Od valčka do twr "'.on Poročila 12 05 Tri neemjre Bor' '•'ovsčjča n.M R»r1iisVa kmpčVa if '■erza. 1 ^ 25 Melo-liip oh n 2.^ KT.f Napoved časa, poročila vr^^menska na poved, prireditve dneva lo objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zvočna mavrica. 14.10 Ba- ritonjst Rudolf Sutej poje staroklasične arije. 17.00 Poročila 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe. 18.nn Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18-10 Veliki zabavni orkestri. 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila. 19,05 V Špa- niji s skladatelji Turino, Ernestnm }lalff- tcrjem, Vivesom in Fallo. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Igramo za vas. 20.45 Kulturni globus. 21.00—22,50 Z revije mladih koncertantov v počastitev ?0-let- njce vstaje Slovenije, 22.00—22.15 Na- poved časa. poročila, vremens';a napoved in pregled sporeda za naslednji dan, TOREK, 23, JANUAR lA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan gins- beni spored) — vmes ob 5.05—5,10 Po- ročila jn dnevni koledar. 6.00—fi.io Na- poved ččisa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, 7.00—7.15 Nan<3ved časa. poročila, vremenska napo- vedi n radijski koledar. 8.00 Poročila. U.OO .1. S. Bach: Sonata štev. 2 v r-molu za flavto Jn klavir, 11.15 tJtr- iuite svojo angleščino. 11,30 Pol ure -iri skladatelju Blažu Arničn. 12.00 Poro- ila. 12.05 Sekstet »Pleško« s triom ^rdorfer. 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 elodije ob 12.25 13.00 Napoved časa. ročila, vremenska napoved, prireditve "va. obiava dnevnega sporeda. 13 15 '■»stjia in zabavna glasba. 13.30 Dn- naopvj jzpod zelenega Pohorja. 13.50 ''p'iter Rnber*o Rossj 14.05 Za šolar'"- ••p-žno zdravilo. 17.00 Poročila. 17.05 'kin in r.ogolj v glasbeni literaturi 00 Poročila — akUialnosfj dom,? in 'vetit. 18.10 Kotiček za mlade liub'- ■p riachp. fDrobne zanimivosti iz oner- hišpl W K. Mozart, operni skladateii S Vnii'npga trga. 1o.no fibvestii.i 05 iivpr''ira in nisemska sfena i-' re FvTPi'' Onipgin. 19.3n Rad'''«i'"' •'•"ik. 20.00 Poip Knmnrnj zbor RT^' ■-■''ana n v. ^''ilka Sirihprneta. 2n.3o '■'^ka i^ra. ""^ '*9 Ivo pp*rič: Son.ttin? ''hoo in klavir. ??.oo V;)nnved časa -"čila, vremPTisk' i-noved in pregled -cda za nas'ednij dan. ^rivr)\ ■?4 UNTIARIA ' Ofl—R 00 Pn'iro '•itro' fnisan !;'as- ■ snoredl — vir,"'-, 0=;—5.io po- "la '1 dnpvp! '•'.'pd'"'. P —"15 "pd čssa, notarešmo, ga pozdravi ;n vpraša, kaj ji prinašajo. Ko ji starešina odgovori, da mir, ljubezen in zvt- stobo, sede nevesta k ženinu. Lepo že tudi v matičnih uradih Nato se prične svatbeni spre- vod. Ponekod gredo k poroki peš (v hribovitih predelih), ponekod se peljejo s kolesi ji in v novej- šem času z osebnimi avtomobili, j .Najprej se odpravijo na matični ; urad. Ponekod je že poročna slc- vesnost na matičnem uradu dobro pripravljena, da ne zapusti na novoporočenca in svate vtisa gole, I uradne formalnosti. Nekateri gre- do še v cerkev. Na gostivanju naj bo veseio Ko sta poročena, se odpeljejo vsi skupaj domov in tam se prične pirovanje. Sprva je tudi nekaj prav prisrčnih nagovorov starešin in staršev. Svatje pijejo, plešejo in uganjajo najrazličnejše šale. Vsak, še tako miren gost se ta dan razživi. Najbolj so duho- viti godci, ki ne dajo miru vse do belega dne. Naposled trudni zaspijo, se odpcoijejo in drugi dan spet nadaljujejo z burkami. Gostija traja ponekod celo tri dni. Gostivanja po starem precej stanejo Mnogo je šeg in navad. Neka- tere so ohranjene, druge pa se, žal, močno spreminjajo. Material- na stran novopKsročencev je še vedno merodajna za skromnost ali obširnost por^^ke in ponavlja- nje starih šeg in navad ob tej slovesnosti mladih zakonskih pa- rov. Kjer se pač odločajo, da bo- do za pcroko žrtvovali več, so poroke po starih običajih in na- vadah. Ob takih porokah je vedno dovolj opazovalcev, saj sr še po- sebna zanimivost, ki ostane v spominu mlajših in tudi tako se prenašajo stare šege in navade na poznejše rodove. Arhiv našega časa v besedi in sliki v različnih krajah so si že- nitovanja sicer v jedru podobna, imajo pa poleg tega še svoje po- sebnosti. Ob današnjem času barvne fotografije, televizije in magnetofonov je mnogo lažje za- jeti vse oblike in vsebino ženito- vanjskih običajev in prav bi bilo, da bi jih tudi s temi sredstvi ohranili mlajšim rodovom. Krabonja .'Albina ►■^fc^^^^-9Sk -v SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR - lepo darilo za vsakega izseljenca Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je izdala nekaj pred koncem prejšnjega leta SLOVEN- SKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1962, ki je prikupna nad 200 strani obsegajoča knjiga teksta in slik, ki pa vsebuje razen tega 60 strani slikovnih prilog v bakrotisku. To so krasni posnetki naših krajev in dejavnosti naših ljudi pri delu. kulturnem in športnem udejstvo- vanju in zabavi. Izbrani tekst v koledarju so prispevali, predsednik LS LRS Miha Marinko o razvoju našega di-užbenega in gospodarskega si- stema in našega proizvajalpa v njem, dr. Marjan Brecelj, Mar j a Fortičeva in Milenko Šober so prispevali pregled na našim trgo- vinskim sodelovanjem z drugimi državami in nad pomorskim po- tencialom naše države, medtem ko nam je direktor Inštituta za mednarodno politiko in gospodar- stvo Janez Stanovnik omogočil vpogled v zunanjo politiko Jugo- slavije v preteklem letu. Predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je v lanskem letu sodelovala na zasedanju So- cialne komisije OZN v New Tor- ku, je prispevala za bralce kole- darja nekaj o delovanju te komi- sije. V koledarju je v angleščini pi- san sestavek o pravicah, ki so v Jugoslaviji uzakonjene v korist vseh jugoslovan.<^kih žena. Vrsta člankov je posvečena ro- jakom, ki so v lanskem letu obi- skali staro domovino, stikom Iz- seljenske matice z njimi in roja- kom, ki urejujejo svoje odnose s staro domovino. Miško Kranjec je napisal odprto pismo svojim rojakom, izseljenim Prekrm:rcem. V koledarju je še poročilo O devetdesetletnici pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja. oris sloven- ske glasbe skozi stoletja, prispe- vek o spomeniški dejavnosti in še eden o ljudski ustvarjalnosti. V nekaj člankih, zlasti pa v le- pih slikah je prikazana rast naše- ga gospodarstva: industrija, kme- tijstvo, promet in turizem. Pre-f gled o našem športu in športnikih v angleščini omogoča potomcem naših izseljencev, ki niso vešči našega jezika, da se bodo spozna- li z našimi dosežki na tem področ- ju. Poseben sestavek je posvečen velikemu našemu izseljencu Luisu Adamiču. Tudi nekaj pesmi je uvrščenih med tekst. Toplo priporočamo to lepo knji- go vsem, ki imajo svojce v tujini, da jim jo pošljejo. Lepšega darila iz stare domovine jim ne bi mo- gli trenutno nuditi. Knjiga je res- nično topel pozdrav domovine za slehernega izseljenca. Razveseli- te svojce s takšnim darilom. To- zadevno željo bo izpolnila Sloven- ska izseljenska matica, ki bo po- slala koledar neposredno v ino- zemstvo. BISERI jugoslavije ŠTEV. 10 Pred kratkim je izšla št. 101961 revije BISERI JUGOSLAVIJE. To je zadnja številka tega jubilej- nega letnika (revija izhaja že 25 let. od leta 1937 dalje). Številka 10 revije ob vsebinski ureditvi tov. prof. Jožeta Maučera in tehnični Franja Novaka je- no- svečena 2n-ietnici ljudske revolu- cije. V tekstu in slikah so nri^^a- zani kraji Pula. Poreč. S^ovpp^-ko Primorjp. Opatiia. M-^šč-^T^čka Draea. Crikvenico Trogir. Nova- Ija. Dubrovn'k. Sarajevo. .Tajce in drusi mp-i njimi tudi Bi^^f^rad in Ptuj s tekstom in dvema pero- '-isbama Janeza MoJ^ana CLsckov "nnrnonik in Stari P=+OTnoV .Tarie2 Me/ari ie je prispeval še oeroris- Puran. _ ______ ___________ Marsikdo bi mislil, da naši Ijiudje na podeželju pozimi poči- vajo, jedo in piieio in se vesele. Pri dfeilu na polju iih res ne vi- dimo, med tem pa v gozdu poje sekira a!i doma žaga. Ponekod že čistijo drevje. Po večini pa si še najdejo l.lojdje sedaj delo do- ma, v notranjih prostorih. Marsikateri kmetovalec posta- ne oofzimi pravi obrli~iik, mizar, tesar, sodar. kolar. kovač in še kaj. Mnogi pletejo pozimi košare ali vežejo m-etle iz sirke ali bre- ze, delajo ali p opravi.-'.a j o grablje, lesene vile (rasohe) in izdeluje- jo druga orodja ter za gospodar- stvo koristne potrebščine. Po- lomljene in pokvarjene dele voz in strojev popra'vi marsikdo sam kot pravi mehanik — samouk. V zimskih dneh pridno pote- kajo priprave za spomladanska dela, na katera mora biti pri- pravljen vsak kmetovalec, Zanimiiva so tudi skupna dela naših kmetovalcev. Ta skupna d'elQ so bila nekdaj bolj »v mo- di«. Dane« jih je vedno manj. Tu so mišljena sku|->na dela po ve- čerih. Ponekod še vedno luščijo kcščice. Pri takem delu se med sukr.njem prstov pridno razpleta marsikr.teri razgovor, ki se na- naša včasih na posameznike eli skupine, na njihove vrline ali slabosti, na uspehe in nesreče, na razna smešna in šaljiva doži- vetja pa tudi na žalostne do- godke v domačem in bližnjih krajih. V pripovedovanju ali po- slušanju hitro minevajo ure Po- nekod si jih krajšajo tudi ^ petjem raznih pesmi in popevk. Lepe zgodbe odraslih, pa tudi njihova doživetja ostanejo mno- gim dolga letfl v spominu. Zelo rade ženske skupaj »caj- zajo psrje«. Gorje, če bi se kdo z vso močjo na^smejal ali kihnil. Kun pfrja bi se pognal z mize v zrak. Seveda povzroča takšna »smola« še več smeha in vendar se tudi pri tem opravilu smejejo. Čiščenje čebule je tudi skupio delo, ki ga poznajo najbolj v Domavi, kjer ie pridelek »hudih jabolk« doma. To delo opravljajo večinoma žene, ki si vedo pove- dati marsikaj novega in večkrat i? stare zgodbe napravijo novo. Pletenje čebule v vence je po- mano skupno delo v Domev.i. Iz čebule in slame nastajajo venci, ki jih poznajo daleč po naši do- movini Koline so pravi domači praznik. Na ta dan se snidejo dom«či in sorodniki t-^r sosedje. Vsi se va- bilu radi odpovejo Koline v raz- ličnih pre^di^lih različno praznu- jejo. Jedo povsod, oa tudi s pi- ječo ne varčujejo. In kjer je dobra pijača, se sliši tudi petje. Otroci kolinarjev se veselijo pc dvoriščih in okrog hiš odrasli pa se radi držijo mize, ker mo^ rajo ubogati gc^si^odinjo ^ Naši ljudje se radi veselijo ii^ si tudi radi najdejo razne prilike za družinska, sorodniška in pri- jateljska snidenja ob, rojstnih dnevih iz raiznih obletnicah. Ve- selo je povsod^ sej je že v ve- čini hiš radie '^onekod imajo celo gramofone in si igrajo same poskočne. V vseh večjih središčih hodijo ljudje gledat televizijske preno- se, kino predstave, na tečaje in predavanja »Delavske univerze«, na roditeljske sestanke na reime seje in zbore. Težko bi tekli, da je kdo celo zimo samo doma. ko pa je vsakdo ■ nekje včlanjen in kam povabljen ali pa si sam najde pot po opravkih. Mnogi odidejo na obiske k otrokom ali k sorodnikom. Po vseh raznih skupnih delih je veseli del. Glasna harmonika in klarinet razgibata mlade ljudi. Naj je še tako velika soba ali dvorena, za plesalce .je vedno pretesna. Malo je takih, ki se ne bi znali zavrteti Malo je knjižnic v občini, ki- ne bi raizposodile v zimskem ča- su večine knjig, pa čepraiv so že 2 do 3 krat prečitane. Naši ljudje radi segajo po knji- gah. K vsemu, kar sli-šijo po ra- diu ali od l,iud'i. le r-adi precita- jo še nekaj iz knjig, tako da jim nekaj časa mine pr^ čitanju do- mačih ali tujih a.torjev. Časo- pisov je precej v občini in iz teh radi prečitajo svetovnopolitične, strckovne ali druge sestavke. Lahko bi rekli, skupnih deli zvečer je vedno manj. vedno veq pa računanja in skupnega ob-| raj-.ravanja vseh domačih in sve-| tovnih problemov. Tako lahko prištevamo naše kmetovalce med ljudi širokega političnega in go- .sprdarskega obzorja česar ne prikrivajo, saj se radi spuščajo v razprave, ki .jim k vsemu lahko povedo še kaj no'^ega P. V. Zdravstvena služba in socialno varstvo še zaostajata Z-anima nas mladina, pred- šolski otroci in šolarji, ki so orez nadzora, ker starši zQr..je nimajo časa, ali ne r9z:jmevanja. Skup- nost po svo.jih predstavnikih se zaveda, da so to naši otrocL na- ši bodoči državl.iani in da nam ne more biti vseeno kakšni bodo. vendar izgleda, da je v naših pri- likah težko najti ne pravilno ob- liko varstva, te oblike so že dav- no na.jdene priporočene in preiz- kušene, vendar slišimo, da je pri nas vsega eno »zavetišče« za šol- ske otroke s kapaciteto 30 otrok in da otroški vrtec ni sprejel ni- ti polovico kandidatov zaradi po- man.jkan.ja orostorov. Kaj je se- daj s temi ne.sprejetimi otroci? Z di"uge strani imamo vedno več zdravih starostnih upokojencev, ker se starostna doba z dosežki medicine vedno bolj podaljšuje. Zaposlitev dela zmožnih upoko- jencev rešuje že zakon z dovo- ljenjem honorarne zaposlitve pri polni poko.jnini ne nazadn.je tudi radi tega, ker starejši človek s svo.jimi izkušnjami lahko mnogo doprinese skupnosti, z druge pla- ti pa je n.jegovo zdravstveno, te- 'tvsno in duševno stanje v mno- gem odvisno od občutka, de je potreben, iskan, zaželjen član družbe. Naša zelja je, de ima tak občutek kar največ naših držav- l.ianov'. Ali se ne bi dalo to dvo- je povezati: nezavarovano mladi- no in nekaj u: koristne zaposlit- ve upokojenca? Razen deiazmožnih in tudi dela- \ željinih upokojencev, v kolikor se zavedajo lastne koristi in pogo- sto prave preobrazbe v počutju pri povezanosti z mladino, imamo š9 skupino telesno onemoglih sta- rih I.iudi, ki jim je potrebna opo- ra in pomoč. Mimogrede naj ome- nim, da se staranje začne že od rojstva, da je potrebno prepre- čevati naistajanje zanemarjenih starčev.skih pojavov že od 40 leta živl.jen.ja, da bi bila starost lah- ko prav znosna, celo prijetno zo- renje in opazovanje dogodkov v svetu in bližnji okolici brez oseb ne prizadetosti strasti ki so kali- le pogled v mlajši dobi. Mnogo zanemarjenih, nepreskrbljenih starcev pa živi med nami in samo dom onemoglih ni vedno dobra in možna rešitev za vse. Način življenja in bede takih ljudi mno- gi sploh ne poznajo in si jo ne morejo zamisiliti. ker sicer se mi zdi, da bi bolj energično pristo- pili k iskanju izhoda. Organi OLO ki imajo po službeni dolžnosti vpogled v te situacije s Člani svetov vred, ne zmorejo rešitve teh problemov. Skupnost si mora, najti ljudi dostojne načine. Ne-, kateri teh starcev imajo več in ne tako slabo situiranih otrok, kaj ni logoče oodvzeti kakega ukre- pa, ki bi jih primoral izpolnjevati najosnovnejše človeške do!žncsti? V mnogih primerih pa ni samo' vprašanje bede, materialne rev- ščine, vprašanje .je v nezmožnost-' oosamezn.ika, ko ost ari, da si po skrbi za orehrano. kurjavo, pra- nje itd. Selitev družin v mesta, v majhna no\a st^novinja, še za- ostruje ta problem za stare ljudi v novi družini ni mesta. V pove- zavi z društvi upokojencev bi se morda izdela.l učinkovit plan za ublažitev teh problemov, tzdva.ja-f n.ie iz družinskega okolja in žde«« nje v domu onemoglih, tudi ni najprimernejša, sicer za mnog< edina rešitev. Omenila sem samo nekoliko problemov, ki bi .jih naj načrtno reševale množične organizacije. Posebna sekcija za socialno zdrav stvene probleme SZDL. Rdeči križ in stanovanjska skupnost bi mo- rali biti pobudniki in organiza- torji vseh družbenih moči, ki so voljne in zmožne sodelovati na tem področju. Dr. N. Pavličev Ne uporabljajte vnetljivih tekočin v zaprtih prostorih Ponoven slučaj eksplozije v jarsonjeri nove stavbe v Lackovi iillci v Ptuju — Merkur, Komu- lalna banka — 4. januarja 1962 resno opozarja, da morajo gospo- tinje posebno previdno ravnati z lahko vnetljivimi snovmi, pred- vsem pri pranju z benzinom. Stanovalka tov. Vera Golobova. islužbenka v Ptuju, je v dopol- 'nevnem času v zaprtem stano- anju prala z benzinom. Prostor o napolnili benzinski hlapi Ime- (Nadaljevanje na 6 štreni) V zvezi z najino zlato poroko $e najiskreneje zahvaljujeva Ob- činskemu ljudskemu odboru Ptuj za vso pozornost, ki nama je bila izkazana z lepimi darili in z udeležbo predsednice tov. Lojzke Stropnik na svečanosti v poročni dvorani matičnega urada Ptuj ter z njenimi toplimi besedami in če- stitkami. Lepo se zahvaljujeva tudi sose- du tov. Francu Primcu, ki je osebno veliko pripomogel s svo- jo pomočjo, da sva 50-letnico po- roke tako svečano proslavila. Zahvaljujeva se organizaciji ZKS železničarjev Ptuj za čestit- ke z brzojavko in ostalim za oseb- na in pismene čestitke. Pesebej se še zahvaljujeva vsem, ki so se ob najini slovesno- sti zbrali pred magistratom v Ptu- ju in so nama želeli vse dobro ob tem jubileju, ki nama je bil tako svečano pripravljen. Ptuj, 16. januarja 1962. Franc in Krescencija Vauda Ptuj Strati 6 TEDNIK PTUJ. DNE 19 JANUARJA 1962 Veleblagovnica „MERKUR" Ptuj, Markova ulica Vsakodnevna slika — čakajo, da bodo trgovino zopet odprli. Ženini, nevestt, mlacSenoročenti Vse potrebno za p ročno cbleko, moško iz prvovrstnega kamgar- na, žensko iz ženskega kamgarna, iz svilovolne, vzorčastega žame- ta, iz svile vseh vrst .n barv, blago za plašče in 'plašče, perilo, nogavice, rokavice, rečne torbice, prstane, ure in drugo, kar ra- bite za poroko, lahko dobite pri nas po u g c d n i h cenah in po 22. januarju 1962 pctom našega kreditnega oddelka tudi na kredit. Posteijaino, okenske zavese, namizne prte in prtičke. jedilni pri- bor, posodo vseh oblik in velikosti, servise, kerarnične in stekle- ne ter vse ostalo za vaš prijeten nov dem vam lahko dcbavi naša veleblagovnica. Pridite in si oglejte vse oddelke v naši veleblagovnici in se bo- ste prepričali, da dobro skrbimo za svoje .stranke vseh stanov in starosti. VELEBLAGOVNICA »MERKUR« PTUJ, MUHKOVA ULICA špoH • špor^ • špoH M i I f I I M i i I M I M I I M I I i I I I I t i M t I I I I t I I I I I i I I I M I I I I I ! I I I 1 I 1 I I M ZIMSKI RAZGOVORI S ptujshimi robometnimi funkcionarji V času »mrtve« športne sezone smo zaprosili za razgovor duši ptujskega rokometa, dva telesno- \'zgojna funkcionarja. Tov. Adi Sarman predsednik sveta za telesno kulturo v obči- ni Ptuj je na vprašanja našega dopisnika odgovoril: Kako ste zadovolini z delom vašega društva v preteklem letu? Imeli smo težave z nadrejeni- mi forumi, nerednim administ{:a- tivnim poslovanjem, še neureje- nimi materialnimi pogoji, delno nedisciplino posameznih igralcev, sicer pa je bilo delo organizacije plodno, posebno glede širine. Lep uspeh so dosegli mladinci, ki so okrajni prvaki in ženska ekipa, ki jeseni sicer ni bila v najboljši formi. Z.sdovoljen sem tudi z ob- činstvom, ki je bilo v minulem letu mnogo bolj objektivno. Šte- vilo gledalcev je tudi naraslo. In vaše največje težave? Pomanjkanje zimskih prostorov nosti članstva za prostovoljno de- lo pri gradnji prepotrebnega igri- šča, premalo strokovnega kadra in seveda tudi še nedovoljnjih fi- nančnih sredstev, ki nam jih ob- čina še zmeraj ne more zagotoviti v dovoljni meri. Iz teh razlogov primanjkuje opreme, predvsem dresov in copat, ki so nam po- trebni za tolikšno število članstva (13B op.). Potrebno bo vsekakor izboljšati disciplino, ki je zaen- krat še precej slaba. Kako mislite s kadrom? Glede strokovnega kadra pri- čakujemo, da nam bodo priskoči- li na pomoč bivši aktivni igralci, katerim bomo nudili strokovno izpopolnitev. Kakšni so vaši načrti za 1962. leto? Prvenstvena je izgradnja še enega igrišča s pomočjo vsega članstva in odbornikov, asfaltira- nje in razsvetljava že obstoječe- ga stadiona, da bi ga na ta način pripravili še za druge prireditve. (V zimskem času za drsanje, po- leti za večerne in nočne tekme, nastope TVD Partizan itd.). V prvenstvu bomo nastopali s 5 ekipami v republiški in okrajni ligi ter s 3 v občinski ligi. Zra- ven tega bomo organizirali ob- činsko ligo za pionirje, sodelova- li na občinskem festivalu za te- lesno kulturo, organizirali tradi- cionalni turnir moških in žen- skih ekip. Pri tem si želimo vključiti več delavske mladine, predvsem iz vajeniških vrst. Kako boste uredili raz- \ mere v moški ekipi? : V pomladanskem delu tekmova-i nja bomo ekipo absolutno pomla-i dili in jo pripravili za »borbo« Vi okrajni ligi, do kvalifikacij v re-i publiško ligo. .j Vaša želja za 1962. leto?' 2elim si, da bi se disciplina in- tovarištvo v naših vrstah izbolj-i šala, da bi lahko nudili vsemu članstvu pogoje za uspešno udej- stvovanje in da bi tudi našemu občinstvu lahko prikazali boljšo, kvaliteto rokometa. In še vprašanja tov. Zupancu:' In vaši načrti za ženskoj elsipo? ! Ekipa je jeseni delno stagnirala.J jo bomo pa morali še nadalje po-i mladiti. Velika vrzel je nastala zi odhodom Fricove. Upam, da boi ekipa ostala med vodilnimi slo-,' venskimi ekipami, moramo pa, pričakovati zaradi pomladitve tre- nutno nazadovanje. Pričaknjemj tudi nov dotok igralk s srednjih: šol, ki bodo tudi po končanem šo-s lanju ostalp v Ptuju. Kot predsednik komisije za rakomet pri občinski zvezi za telesno kulturo nam povejte še nekaj o nalogah komisije z čimširši razvoj rokometa si je komisija postavila glavno na- logo izvesti vaditeljski tečaj, ki bo v času od 27. januarja do 2. februarja v Ptuju. Prijavljeni naj bi bili predvsem iz vrst TVD Partizana in šolskih aktivov, da bi s tfm v občini dobili strokov- ni kader. Letos bi izvedli občinsko pr- venstvo srednjih šol, partizanskih društev, ter občinsko prvenstvo za pionirke in pionirje, da bi s tem dobili redno občinsko ligo. V času festivala telesne kulture (od 27. maja do .3. junija) bo or- ganizirala rokometni turnir. Ob- čins':a zveza pa bo letos tudi nudi- la šol'^m vso pomoč pri izvedbi jugoslr.vanskih pionir.skih iger. ki so letos predvsem v znamenju športa. Obem.a športnima d?' vcema želimo še nadalje uspešno in nlo- dno delo z našo mladino. ^, Ptujsko kegljišče je v 1. nad- stropju stadiona pri Mlekarni in je po svoji urejenosti in prostor- nosti med redkimi tako lepo ure- jenimi kegljišči v Sloveniji. Spo- sobno je za tekme, čeprav je sa- mo dvostezno. Je svetlo, z ve- likimi okni in lepimi zavesami. Upravni odbor je že večkrat predlagal Okrajni zvezi v Mari- boru, da bi bila v Ptuju tekmo- vanja v okrajnem merilu. V Ma- riboru so mnenja, da bi bila tek- movanja v Ptuju v zvezi s pre- velikimi stroški za udeležence tekmovanj iz Ljutomera. Mežice, Pav^n in iz drugih krajev. Tudi Ptujčani bi radi videli na svojem keglii,'ču mojstr" \7. Rinv^ni.ip. Stroški vzdrževanja precej visoki Vzdrževanje kegljišča precej stane. Klub sam ne zmore vseh izdatkov, zato dobiva pomoč. Keg- Iji se hitro obrabijo, kroglje so zelo drage in se hitro kvarijo. Kegljišče mora biti zelo razsvet- ljeno, posebno za krožke, ki keg- I Ijajo v večernih urah. Precej tudi znese kurjava. Postavljanje keg- ljev ni noceni, Cišč°nje ravno mnogo ne znese. So pa še drugi izdatki. Lani je bil upravni odbor pre- cej agilen. Predsednik Cuš se je zelo trudil, da klub ni zašel v dolgove. 0d stareiših se naj učimo Dobri kegljači so že starejši člani kluba. Uvajajo že tudi mlaj- še. Malo je verjetnosti, da je jav- nosti kegljanje dovolj znano. Mnogi bi radi kegljali, ko bi do- dobra spoznali ta šport. Upravni odbor vedno znova poziva člane, naj povabijo na kegljanje svoje znance in prijatelje, Najtežje je priti prvič, drugič ne več in tako so 7« mnopT' nostali člani kluba. Nov odbor ima nove skrbi Tudi občni zbor so že imeli. Iz- voljen je nov odbor, ki je pre- vzel precej nalog. Ni dvoma, da jih bo zmogel, saj so v njem čla- ni, ki jim ne bo žal časa, da bi izoolnili naloge, ki so jih pre- vzeli. Ko. Ne uporabljojte vnetljivih tekočin v zaprtih prostorih (Nadaljievcr.je s 5 strani) la je istočasno vklopljen kuhal- nik z odprtim grelnim telesom. Močna ekplozija je razbila šipe na oknu. Golobovo je k sreči laž- je opeklo po obrazu. Od vročine nastalega požara je popustil lak na vratih v sobo in v predpro- storu. Prisebnosti sosednih stanoval- cev, predvsem pa kolektivu Mer- kurjeve trgovine s tehničnim materialom je treba priznati, da so se znašli in so s pravilno upo- rabo ročnih gasilnih aparatov preprečili požar in poškodovano tovarišico spravili na varno. Ga- silci, ki so prihiteli na pomoč, so lahko ugotovili, da je nevarnost Dožara preprečena in škoda ome- jena. Izkušnja tov Golobove naj bo resno opozorilo vsem, naj bodo pri uporabljanju gorljivih tekočin izredno previdni in naj se izogi- bajo niihovp uporabe v prostorih, kjer kuhajo v štedilnikih ali ogre- vajo prostor s kakršnokoli grel- no napravo. Ce je že potrebno uporabljati benzin, špirit itd. naj jih uporabljajo na odprtem pro- storu, kjer se hlapi razblinjajo v zraku, ne pa v zaprtih prostorih. Predsednik gasilskega društva Ptuj Marjan Berlič Novi darovalci krvi Dne 11. januarja 1962 so daro- vali kri krvodajalci iz Podlehni- ka: Satler Janko, Drevenšek Ig- nac, Podgoršek Kari, Svenšek Ig- nac, Drevenšek Ivana, Jeza Mari- ja, Cafuta Štefan, Cafuta Antoni- ja, Pajnkiher Valent, Podgoršek Kramar Ana. Sakelšek Barbara Pavla, Cafuta Ana, Mlakar Neža, Sakelšek Amalija, Mere Marjeta, Kramar Ana. Sakelšek Barbara, Cafuta Zofija, Vidovič Barbara, Kozel Neža, Cafuta Simon, Fider- šek Anton, Belšak Jakob, Ferčec Marija, Ciglar Leopold. Cafuta Lovrenc, Sirovnik Anton. Medtem so darovali kri še po- samezni krvodajalci: Urek Anton. Fras Drago. Voča- nec Mijo, Masten Ivan, Belšak Tončka, Liber Marjeta. Veg Mari- ja, dr. Ivo Gaberšek, Voda Kon- rad in Zelenik Elizabeta. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov prav lepo zahvaljujemo, prav po- sebna hvala vsem tistim, ki so s« odzvali v nujnih slučajih! Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Kegljači iz Ptuja v Rušah v Rušah je bilo 7. januarja 1962 zanimivo kegljaško tekmovanje v počastitev Pohorskega bataljon« in za občinski praznik. Tekmovanja se je udeležila tu- di ptujska kegljaška skupina. Na tekmovanju so bili najboljši Mra- mor, Matuš in Lorbek S. . Ko.. OPREML-JENO SOBO ODDAM dve- ma dekletoma. Mariborska ce- sta 9, Ptuj. Zdravniška družina v Mariboru išče SAMOSTOJNO GOSPOOI- NJO, plača do 8000 din. Javite se ing. Krav-cs, Ptuj, C. Meto- dov drevored 4, Resna uslužbenka i?,'^- v Ptn.iu praizno sobo. Na5;'av i,'!-ravi lista. Ugodno prodam dobro ohranjen globok otroški voziček »Tribu- na«. Vprašati v nedeljo med 8 in 10 uro pri Savurdjič, Ptuj, Gregorčičev drevc-red 7, II. desno. Prodam ,3 ha in 4? arov pose-j stva vs:ih kultur, tik ob okrajni cesti. Veingairtne- Pepr:a (prel Jurij Rihtarič), Predam kuhinjsko pohištvo, Trq Svobode 4, Vprašajte po 2. uri. "1 Kupim stavbeno parcelo ob Ljutomerski ali Ormio-ški cesti. Naslov v upravi list-a. Upokojenko kupi večjo sobico za dcsm-tno stanovanje, po mož- nosti tudi par arov vrta Nais^lov v upravi lista. Prosim na,iditeljia osebnih it- kazinic na ime Zgeč Vlado in Nji- var Frci-jčiška iz Strejac da naj-j dene vrne proti nagradi na nave-i deni naslov. Izgubila se je moška ročna ura na peti Videm—Hajdina. Pošte-; nega najditelja prosim, da jo vr- ne preti nagradi v i-pravi lista. \ OSEBNA KRONIKA Ovčar Erika, Kidričevo 62 — Eriko; Štumberger Ana, Hajdoše 47 — dečka; Medved Matilda, Sp. Jablane 33 — Antona; Pod- platnik Marija, Vrazova 4, Or- mož — Majdo; Vinkler Matilda, Stogovci 24 — Vitoslava; Ko- lednik Marija, Medribnik 14 — deklico; Toplak Terezija, Gra- jena 17 — Vero; Galun Martina, Majšperk 39 — Franca; Brlak Katarina, Gabernik 39 — Viktor- ja; Muršič Antonija, Podvinci 31 — Jožico; Skaza Angela, Slo- venja vas 70 — Ignaca; Lačen Ivana, Podvinci — Marijo; Ver- šič Marija, Zabovci 8 — Milana; Strucl Magdalena. Kidričevo R — Janeza; Zupanič Ana, Haj- dcše 26 — deklico; Medved Ma- rija, Pleterje 21 — Antona; Ze- bec Andjela, Varaždin — Josipa; Puklavec Marija. Sp. Hajdina 77 — Jožefa; Bac Marija, Kidričevo 13 — Hajdejo; Ke^c Jožefa, Gra- dišče 77 — Zvonka; Kosi Marija, Stojnci 130 — Janeza; Dobnik Marija, Slovenja vas ,54 — Jo- žico; Gašparič Marija, Podgorci 40 — deklico; Stefanoič Terezija. Velika Nedelja 9 — Vinka: Ko- pitair Manica. Miklo.^ičeva 3 — Mojmira; Potočnik Mariia, Pod- lehnik 155 — Bojana; Simenko Kristina. Nova vas 12 — Vero: Cerovec Stanka. Kranina — de- čka; Novak Slavica. Gibina 44 — Marinko: Težak Bernarda. Va- raždin 67 — Vladimira; Milo.š-.r Ana. Belavšek 40 — Maido- Meznarič Terezii=;, Snubija 13 - Franca: Mlakar Terezija. Sestr/^ 40 — Antona: Trk^ilja '^-'^Hriela, Ve^ičane 6 — T-ti^ipn.o; Tka>r- S^vjca, Središče 50 — Fran- čiiko. ___ Toplak Alojz, Mestni vrh 99, in Markež Ema, Mestni vrh 102; Pivec Stanislav, Maribor, Zg. Radvanje, Ob Ribniku 4, in Tur- .ščak Erika, Slovenski trg 13; Mišmaš Ludvik, Krempljeva 10, in Peklar Ivana, Krempljeva 10.. Milošič Friderik, Ob Grajeni 5, roj. 1878, umrl 9. jan. 1962; Si- menko Ignac, Brstje 10, roj. 1887, umrl 12. jan. 1962; Bitenc Rudolf. Ljutom.erska 20/a, rojd 1902, umrl 13 jan. 1962; Miklavd Ivan, Breg 30. roj. 1898. umrlj 13. jan. 1962; Gašparič Biserka.j Ljutomer, roj. 1961, umrla 16, ,ia-^ nuarja 1962. \ MESTNI KINO PTUJ predvaja 18. in 19. januarja t. 1 ameriški film »Ko je kiraljevala komedija«, 20. in 21. januarje t. 1. ameriški barvni film »Izkoreni- njene!«. 23. in 24. jar.uarja t. 1. sovjetski barvni film »Delobena ni povsem zadovoljiva,! ker nobena ne more prikazali; bistva in vzroka raka. Rak ni' dedna bolezen, podeduje pa se' dispozicija zanj. Tako so nekateri-i ljudje bolj podvrženi raku. kot; drugi Za spočetje raka pa so; potrebni še posebni činitelj:,] brez katerih n: fDOČf-tja in raz-, voja raka. Nekaj teh finiteljev,j ki se dajo klasificirati v več grup: 1. mehanski dražljaji (kro- nični in akutni), toplotni in žar- kovni dražljaji (premočni sončni žarki, rentgenski žarki, radia- cijsko sevanje itd.), 3. vnetni dražljaji (n. pr. kronična vnet- ja), 4. kemijski faktorji (katran, bencpiren, metilholantren itd.). To so samo glavne skupine čini- teljev, zakaj se pod njihovim vplivom rak začne, pa še ne ve- mo. Mogoče in verjetno pa je, da glavnih skupin teh činiteljev še sploh ne poznamo, ker ne po- znamo povzročitelja. Splošne značilnosti malignih (zločestih) rakavih tvorb so na- slednje: hitra in nezadržna :n- filtracijska rast, razsevanje :n ponovitev ter oškodovanje red- nikovega organizma tako, da maligna novotvorba sama po se- bi spravi prej ali slej bolnika v grob (seveda, če pravočasno ne posreduje terapija, ki vsaj za ne- kaj časa podaljša življenje). Dosedaj poznamo večje IteviTo različnih rakastih tvorb, ker more vsako tkivo ob vsakem času maligno degenerirati. Nekatere vrste raka «o hujše kot druge, nekateri rak poteka hitreje kot drugi, vsak pa vsekakor priza- dene človeški organizem. Kdaj bodo odkrili povzroč, raka, kdaj bodo zajezili to neugnano bole- zen, kakor so pred mnogimi leti zajezili uničujočo tuberkulozo? Mogoče bo prav kmalu priše-i ta čas. Nekaj svetovno znanih znanstvenikov trdi. da bo od- klenkalo raku tedaj, ko bodo orodrli v vse sikrivnost: atoma. Mogoče pa se ta skrivnost le skriva v atomu, v atomu žive ce- lice! Mogoče bn rpzvoj tehnike TX)ma'j5l tudi medic:nsk- zna- nosti v pogledu raka na zeleno vejo. —tf