Tečaj XXX1Y V «c * » ? obrtniške zhajaj o vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poâilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo maja 1876. O b s e g : Poduk trgovcem ili obrtnikom o novi postavi za kolek (štempelj) pri menjicah in trgovskih računih. pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem načinu. (Dalje.) Kranjske sirarske družbe » Bitnje u v Bohinju. (Dalje.) Navod za Iz poročila o delovanji in konečnem računu prve Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po me- secih. (Dal.) nost v Pragi. Sistematično in oficijelno skrunjenje nedelj in praznikov. Deželni zbori. Palackova sveča- Mnogovrstne novice. Jugoslav, književnost. Mati ga izdá. (Dal.) — Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Poduk trgovcem in obrtnikom kateri je za plačilo postavljen, ali ako plačilo 25 gold, preseza, nastopi neposrednje vplačevanje. Ce se davščina od menjic nepopolno , začasno ali o novi postavi za kolek (štempelj) pri menjicah in trgovskili računih. po drugem načinu plačuje, kakor po zgoraj imenova- raaja 1876. leta naprej premerja s je ta po stopnici se to od nem , petdeseterno davščino, ako se Postava od 8. sušca t. 1. o koleku (štempeljnu) za menjice (Wechsel) in trgovske račune je veliko dru- gacne > ko je bila poprejšnja postava. Ker so na pre- fskali) I. in z deseterno, ako se je po stopnici II. vplačevala in plačuje se znižana davščina s polovico stopnjevanja le takrat, kedar odgovorna stranka kole-kovni prestopek sama poprej naznani, predno to finančni stopke te postave y ki Je dne t. m. v veljavo stopila ? velike kazni postavljene, zato iz ukaza c. k. finančnega ministerstva od 19. dne u. m., ki je došel c. k. financ- nim vodstvom , sledeče v zapombo našim trgovcem in obrtnikom razglasimo *) : Zastran menjic naj si posebno to zapomnijo, da se dozdanja raba kolekov, kjer se je dan in imé stranke urad izvé in tako se vsaka pritožba odpové. Samo v tein primerljej i se prizanese ali zniža gori omenjena zvišana davščina; drugikrat pa ne. (Konec prihodnjič.) a v na marki vpisal, od 1. dne maja naprej popolnoma za pridelovanje lami in prediva po Belgiškem opusti, da se dalje nadpisovanje kolekov z besedami samo pri razjasnilih (prevodih menjic, v knjižbih načinu. j pre- jemnih listib, prelogih itd,) y kateri so koleku podvrženi in menjici pristavljeni, ne pa pri menjici sploh y do o> pusti y da se marvec kol e za domaće in ptuje menjice po naslednjem načinu odrajtuje, namreč pri domaćih menjicah : da se rabijo spisi menjic, ki so po služ- Spisal Andrej Pisk ar. Izdelovanje: sušenje, trenje in otrepanje kanju; splošne opombe. (Dalje.) y nekaj o mi- hl no kolekovane y da se koleki na zadnji strani čistega lista ali Zdaj se šop prime z levo roko na obdelanem koncu pri koreninah, nekaj od konca, toliko, da lik z roke ne vhaja, um konec ki še ni obdelan se z desno roko papirja prilepnijo in predno se menjica spiše, k urad-skemu prekolekovanju prinesejo, neposrednje ako preseza plačilo 25 gold. se opuli, razprostre in pogladi, izpuljeni lik se k šopu pri- ; šop se zopet v desko vtakne, sprva samo tretjina dolgosti, potem pa poČasi toliko, da pride čez polovico dene pred izdajo menjice plaeajo, pri tujih menjicah pa se koleki ravno tako na zadnji strani menjice prilepnejo uradskemu prekolekovanju prinesejo pred časom, in dolgosti pod nož, da nič celega v sredi ne ostane, ter se še na tem koncu ravno tako obdela, kakor smo prej pri unem koncu opisali. Ko je šop na obeh koncih obdelan, Je treba ga * obrniti, da pride notranja stran zunaj, zunanja obdelana Prekolekovanje kolekov, ki se za menjice rabijo, oskr- pa znotraj. Zato se šop prime pri koreninah z levo bujejo na Kranjskem vse c. kr. davkarije in naddavkarije, roko, se položi ob levi nogi, z desno roko se pa čedno katere bodo navadno dopoldne in popoldne uradovale. Uradno po sredi razdeli in razprostre in znotranja neobdelana kolekovani spisi menjic od 5 gold, nazaj se od 1. maja leta stran se zunaj obrne; potem se poprime za vršiče in se 1876 pri vsaki c. k. kolekovni prodajalnici kolekov na drobno še uni konec tako obrne. dobivaj o. Vrste spisov menjic od 6 gold, naprej se od 1. Zdaj se dene spet v desko in se na obeh koncih maja 1876. 1. v prodaji na drobno pri naddavkariji v Ljub- prav tako predela, kakor smo prej viděli, in potem se ljani dobivajo . pri naddavkariji v Novem městu in pri vseh položi na stran. druzih davkarijah na Kranjskem pa so tudi v prodaji na drobno vse vrste uradskih spisov menjic. Ko je drugi šop zopet tako pripravljen, se vzameta oba skupaj za en šop, se vzame drug bolj oster nož in se zopet od kraja do konca ves šop tako obdela, kakor je bilo pri prvém šopu povedano. Ako več de- lavcev ob enem otrepa, je boljše, če si delata po dva iz rtíke v roke , da prvi predivo na prvo roko obdela, drugi pa jernlje po dva šopa skup in ga popolnoma izdeluje. Pri izdelovanji na čisto je treba šop pridno obraćati , da ne ostane nič lika, ki bi ga nož ne do-segěl in bi se ga pezdirje držalo ; treba je šop veckrat opuliti in dober lik k šopu nazaj pridjati, da ne izpada v pezdirje. Vozli, ki se napravijo , naj se poravnaj o ; če se poravnati ne daj o, se izpulijo in odvržejo. Treba je šop na koncu zmirom gladko držati, da je pri koreninah kakor prirezan, ker se lik manj iz šopa vleče in je šop skozi in skozi enake debelosti. Odpadek je treba veókrat od pczdirja odbrati, in kar je bolj šega, na dan spravljati. Nož se ne sme pretrdo v rokah držati, ampak na lahko; sicer je treba čvrsto in gotovo mahati, in pa tako, da nož ne pada naravnost na predivo, marveč na desko nad zarezo, da se po predivu samo zdrsne; lik manj trpi in se manj seka. Nekateri svetujejo šop pri ravnan ji, predno se prvikrat v desko dene in obdeluje, skozi majhen žele zen greben potegniti, da se lik bolj poravna in pa da se konci, kjer se glavice držé, zašpilnice imenovani, odrgnejo. Ako je lan lepo zraščen, da stebla nimajo veliko vršičev, se lepo otrepa; če pa so stebla zeló raz-rašćena, ko je lan redko bil sejan, posebno pri zimskem lanu, pa zašpilnice pri otrepanji sitnost delajo , ker se ne dajo rade odpraviti, zato je dobro, da se poprej na grebenu odpravijo. Za otrepanje je treba dve h nóž: eden bolj turn-past za prvo roko, drugi bolj oster za popolno izdelovanje. Ce se noži skrhaj o, jih je treba z oblom in oštrim steklom pooštriti. Treba je paziti, da se ne jemlje ne preveč in ne premalo prediva v pest, kajti* če ga je preveč, se šop ne more lahko držati in lahko lik odpada, zraven se pa po sredi težko predela; če je pa premalo prediva v roki, pa lik preveč trpi od noža in ga lahko seka. Sploh mora delavec dobro paziti na to, da je predivo povsod enako zděláno iri da v sredi ne ostane nič surovega in pezdirnatega. Pogosto se primeri, da se nekateri lik ne dá po nikakem obdelati, kajti drži se ga pezdirje tako, da se z navadnim otrepalnim nožem ne odpravi. To se posebno takrat rado primeri, kedar je lan premalo goden ; večkrat so pa tudi nekatera stebla taka, in to so ti sta, katera so bila že prej v rašči zaostala, se skazila, ali ki jih je rija ali slana poškodo-vala. Taka stebla se morajo kar se dá že poprej odbrati, ker so jako sitna pri izdelovanji. Ako se vendar katero vmes dobi, da se ne dáizdelati, ali pa če je lan sploh premalo goden, da se nerad izdeluje, je potreba posebnega železnega turnpastega noža ali strguljice. Z njo se že otřepáni šop prediva, toliko časa drgne, da se vse pezdirje odpravi. Strguljica pa ne sme biti pre-ostra, in sploh se mora pri tem opravilu varno ravnati in šop. vedno obraćati, da se lik preveč ne poškoduje. Ce se predivo izdeluje za prodaj, je dobro in priročno, če se v pripravne zvezke poveže, da se lože spravi in razpošilja. Najpripravniše je , da se položita dva šopa , prvi po čez za vezi in na njo se polagajo potem drugi šopi, toliko, kolikor vezi obsežete. Ko je dosti, se z vezmi na vsakem koncu trdo zveže. Taki zvezki se lahko predevljejo in hranijo, da se predivo ne mesa. (Dalje prihodnjiČ.) o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe „Bitnje" v Bohinju gledé ua sirarsko dobo od 25. maja do 6. okt. 1875. (Dalje.) 3. Pri odgovoru na t ret je vprašanje: zakaj namreč maslenega skutnega zapenka pred kuhanjem skute v kotlu posebej ne ločimo, ampak koj med skuto po-mešamo? mi je pa skuti pisati neko apologijo, to je, zagovarjati tako res skoraj premastno, presilno skuto, kar bo težavno, nasproti nekako prepustim načelom ti-stih zastopnikov narodnega gospodarstva, ki prestrogo, brez razločka , kar sploh pri vsaki sirariji hočejo , da bi morala posebej pridelovati tak masleni zppenek. Oni tako rekoč pedantično zahtevajo, da bi ne smel živino-rejec tistega mlečnega izdelka (to je skute), ki ga sam povžije in mu za živež družine dobro zaleže , si nekoliko močnejšega in okusnejšega napraviti, ampafc da bi moral vso masčobo le za gospodo nabirati in v denár spravljati. Kakor že vemo, je neizogibljivo , da po siru iz kotla vzetem še nekaj maščobe v njem ostane. Ali to masčobo posebej pridobivati in za maslo prodati, ali pa jo skuti privoščiti in jo mastnejšo povžiti, o tem se suće vprašanje. Nikakor ni tajiti, in po vsem prav se tçdi, da zapenkovo maslo * in skuta loČena sta veče denarne vrednosti, kakor pa vkup pomešana; to je dognana resnica. Vendar v opravicenje našega delovanja to navedem, da vedoi taki denarni poštev je, če ne že za go-spodarja, pa gotovo za druge ude njegove družine vendar že tudi malo dolgočasen, zlasti če se gre za mlečni izdelek, ki je kakor skuta toliko priljubljeni živež v Bohinji; zato bi rekel, da o tem ne gre razsojevati pedantično po prepustih teorijah, ampak bolj po domaće tako, da dobrovoljni ozir imamo na potrebo in tudi na p rij etno s t družinskega življenja. Ce bi družnike Bitenjske mlekarije nagovarjal, da bi skutni zapenek posebej v maslo podělovali, ker bi tako kaj več denarja še iz mleka lahko dobili, me drugi zavračajo s tem, da pravijo: „Dobro je res, če se na zadnje kaj več denarja potegne, toda tako skuto, kakor nam jo tako sirarstvo daje , imamo pa tudi zeló zaljubo, ter se zavoljo nje raji kaj denarja znebimo." Prav po tem tedaj razsodimo stvar tako-le: Ce dobé družniki sicer še vsaj za silo denarja za svoje potrebe, zakaj bi si ne privoščili boljše, mastnejše skute, katera je za dobro polovico tudi tečniša; če jih bo pa za denar še bolj kakor zdaj pritiskalo, ga bodo že še iz ekutnega zapenka poiskali, in zadovoljni bodo s pusto skuto, kakorsno še od maslarstva dobro poznajo. Razen tega, da jim prav radi privoščimo , da si morejo s tako boljo skuto življenje malo posladkati, se mora pa tudi pripoznati, da Bohinjski prebivalci, ker je tečna kriredivna hrana, se je tudi nekako potrebni, da morejo biti kos debeli zimi, da zinagujejo težavno vožnjo po gorah in ne opešujejo, kedar po cele tedne pod žgečimi solnčnimi žarki s silnim trpljenjem za živino zimsko pičo napravljajo. Vrh tega bi se jaz zoper tako boljo skuto, če tudi je za nekateri okus skoraj presilna, zdaj tudi za-voljo tega še toliko ne vzdigoval, ker pri Bohinjcih, ki po pravici toliko na skuto držé, daje sirarstvu dober sloves in velikokrat prav dobro služi v potolažilo tištim domačim pri kaki hiši, katerim morebiti nič kaj po volji, ni, da gospodar vsega mleka, kakor poprej, domá na prosto razpolaganje ne pusti, ampak ga v sirarsko družbo daje. Taki, če tudi sicer nepremišijeno kaj be- 141 sedujejo zoper sirarijo ) na nam pa IV JJ1C4V uuuij »Cl JC orvutc* V Cil iS, U U U i j ćl Bog ne daj , da bi pri sirarstvu skuta kaj slabej prav bodi adnj ker pa vendar pravij skuta veliko bolj u bila ) obdržale kakor pri maslarstvu! Že koj zavoljo tega bili bi ljudje Dné 28. Leta 1754. se je rodil F Achard v Beroîi usta- se 1 ker bolj zoper sirarske družbe, in bi se těžko v ~ " ze skuti in oČividnim dobičkom daj rade le omahujejo vkljub bolj novitelj izdelovanja sladkora fcukra) iz pese (umrl 20. aprila 1821). (Dalje prihođnjič.) Gospodarju, ki bi mleko v družbo dajal, pa bi ne bilo skute nazaj ali vsaj ne tako dobre kakor pri maslarstvu, bi res ne bilo obstati o s m! učně stvari. med navskriž. Toliko važnost ima po pr svojimi; z vso družino bi bil že koj zavoljo skute ta za Bo hinjske druž Ka bi bil gospod z skute, tako sem druži .vskri kute navskriž zavoljo s teorijami narod- 7 katero sem na Sistematično in oficijelno sknmjenje nedelj in praznikov. Nekdanji furmani so bili surovi ljudje ; pili in kleli a nekaj dobrega so imeli : ob kakor fara> am slabej e nega gospodarstva zavolj mastne podlagi tukajšnjih razmer nekako zagovarjal. Tako teo- nedeljah in prazničkih so vendar šli v cerkev, niso vo rijo, da masleni zapenek in skuta vsak zà-se dasta večo " * ..........~ denarno vrednost, kakor pa vkup pomešana kot pravo prrpoznam ? vendar f tudi jaz žili. Kako pa delajo njihovi nasledniki? Organi prometa in kupčije so pošta, telegraf in železnica. Vse te vljenje obraćati nočem pretirano na dejansko tri stroke ne poznajo praznika krščanskega, kakor bili sami judje. Na čelu trgovine so res judje DUJC UUi aucill IlUUCIli« w A will uwuji j v>vílí bi viuu o kj i v^o J UUJU ^ Id če vprašam : kam poslednjič merijo vse teorije uradniki, mislimo, je vendar še nekaj kristjanov da pa narodno-gospodarstvene? in se mi odgovarja, kolikor mogoče dobro preskrbljenje in preživljenj rodov" , smo potem menda 1 A 1 B se blizo udj h kup ; ako trdi m da »,na nada arskih družeb z mast } prez čutijo, kakor s pusto skuto bolj pa kakošnih ! Se nikdar nismo čuli da ne more ob nedeljah vor "Gottesdienst" da se bil kateri pritožil, ,,Herrendienst geht s tem si nauke katekizma ruje maši î rz srca. Naj bo s tem za tak govora na stavlj sirarskem atanu 3 troj dovol j in na podla h zapisnikov prepričali, da je sirar iz mleka poroci vprašanj« gledali i spis zadosti od-in če smo se v mleč Žel ezmca vozi kib blago ob praznikih, kakor ob delav pošta sprejema na velik nedeljo pisma, smo mu izročili, dovolj 7 UiniLI j jJWOljC* OJ./1 V jVUJl» UU » UlllMJ UUVJli UUUVlj U JJ1J L±i Cil miec kakor vsak drugi dan in telegraf delà na božični dan, katero kakor na pepeloično sredo. Judovsko-kupčijski duh vlada za dobrega sira in skute nared tako da svet in misliti nr da jenje tudi primerno sir dobro soli!, na edinega Boga časti sedanj 7 M • «A 1 é WT ga te vrste spreobrnile Ne svet 7 čednih policah skrbno obraôal ter po potreb tud je s tem sirarj dgovornost pri kraj pral 7 med LOI ,1« tudi Hermes, bog kupčij ampak razne bog>ve )) Handel )) Schacher" je prva reč tem ljudém njim boli 7 f 7 po (Dalj prihođnjič.) zabiti vero in Boga, nego en groš škode trpeti Res je » so nekatere reči take ki Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta Dné 22. Leta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca aprila. so važne m potrebujejo hitrega oskrbljenja; pa so tudi reci, ki bi lahko čakale. Vozijo se les, drva in razno drugo blago, kateremu bi ne škodilo, ako pride za dan poznej so in postně pošiljatve, katere bi nic ne zamudile prsma ako bi čakale en 7 dan ? so teleg 7 kateri bi lahko čakali en dan , kakor ,,voščim vam vesele praznike", Bog daj srečo mlađemu paru", ,,Bog te živi na tvoj ojstni dan i 7 u ? te in enake reči bi se lahko v soboto ali 22. 1701. je přišel prvi kro m pir na Virtemberško ; 200 krompirjev je pripeljal Anton Seignoret v vas Schonenberg, kjer so jih prvikrat sadili. 1768. je vpeljal kralj Friderik IL na Pruskem zboljšano obdelovanje polja, senožeti in ži- ke škode, in uradniki bi ! Pa kaj pondeljek brzojavile brez našli čas, da bi spolnili kršćansko dolžnost ljudém dandanes mar za mašo in verske reči terijalne ? ma koristi; trebuh je najimenitnejši del človeškega telesa in kupčija škode ne sme trpeti; Bog obvari, ko jud ob nedeljah ne sm el gšefta' t delati 22. 1865 vinoreje stem, da je odpravil sopašnike. striji t 23. 15 8 8 je bila prva razstava poljskih in vrtnih pridelkov in izdelkov na Dunaji, ie okiical izborni knez Christian na Sak- mmaj , v Av Vera in Bog ne veljata nič več, samo kupcij Tako se godi v vecinoma kršćanski državi m vse. C u d n nič d pa vendar pri tem to, da ljudj 7 23. 1787 sonskem vinogradsko postavo in z njo poduk za povzdigo vinoreje. 3 umrl J. Ch. Se hub art, ki je bil zarad velikih zaslug o uranem pridelovanji cletelje od cesarja Jožefa II. v žlahni stan povzdig-njen kako bode blagoslo da b o žj je ,,krah" po vsih kotih Pa pri takih ljudéh nr samo za te oni tak nimajo nobene vere; žalostno je j bolj to, da pohuj še drug l j u d í Kmet in roko delec si mislita : če gospoda nič ne drži na pr 7 zakaj bi jaz ne nai kakor In tako 30 začeli z naslovom „Edler v. Kleefeld" (pl. tudi nekateri rokodelci obraćati se po tem vetru Ob 25. Detelj a). ijah de laj v pondeljek pa pijejo ter obhajajo 26. 27. 1588. je prví krompir v Avstriji sadil slavni botanik Clu si u s na Dunaji. 1829. se je odprla kraljevska akademija za poljedelstvo in gozdarstvo v Tha-randu na Saksonskem. 1857. so se vpeljale državne premije za dirjanje „Blaumontag" kot praznik in delapust jenje nedelj in praznikov ni samo dovolj In to skrun , temuč po ladi sami nekako sankcij i ker pusti po jih poštnih in telegrafrčnih uradih delati velik praznik 7 naj še tako na) ona dovoli bodo Bogu posvećeni team vse dni v letu 7 ali ne 9 hlapčevska i delà konj in vsled tega za povzdigo konjereje opravljati v Avstriji po ukazu ministerstva notranjih oprav in pa višega armadnega poveljstva. Prip na zabavlj sem na psovko 71 • v vrs ga viš trcijala in ii Novicam", da tako pridigo vzamejo v - 112 svoj list, ki bi pristojna bila le „Danici". Al — gospoda moja — idite na Angleško in učite se od An-gležev , kako oni nedelje praznujejo ! Sramovati se morate s svojim liberalnim brezverstvom vi mali „kra-marji" pred unimi velikimi trgovci! Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. V 12. seji 10. aprila je interpeliral posl. Ta v čar deželni odbor : kakošne predloge misli staviti vsled Apfaltrernovega lanskega nasveta zastran odprave k o-lekture (duhovne bire)V Deželni glavar mu je odgo-voril, da se je većina dotičnih zaslišanih občin izrekla zoper odpravo kolekture, isto tako knezoškofijstvo, tudi vlada deželna je, toda še le pred malo dnevi, izrekla svoje mnenje; a stvari ni še bilo mogoče po vse dognati, toraj bode deželni odbor v prihodnjem zboro-vanji předložil dotični predlog. Posl. Mur nik je poročal o proračunu deželnega zaklada za leto 1874. — Tu se oglasi zopet vitez Fránzl, maščevaje se grozovito nad narodno stranko, da ga ni volila celó v noben odsek. Rekel je, da on ne bi dovolil vinarja, dokier je narodna stranka v večini; ko smo leta 1863 „mi" bili v večini — pravi Fránzl — so bili upravni deželni stroški majhni, a zdaj so tolikošni ! Ali ne občudujejo bralci fantazije Fránzelnove, ki je leta 1863 še komaj odrastel prekla- nim hlačicam, a že se je videl med tadanjo nemčursko većino! Očital je drago deželno gospodarstvo, ki je ustanovilo mnogo služeb, le da se nekaterim ljudém daje kruh itd. Konečno blizo tako-le zakliče narodni stranki: „Vam ne pomaga tudi to nič, da so se Vam mladoslovenci vrgli v narocje; umirajoči stranki ne po-magajo taki „Zuziige"; zvoni Vam že mrtvaški zvon in odšli ne boate osodi svoji!" Vitez Fran z 1 je menda mislil, da bode ta njegov hripavi govor napravil tak vtÍ8, kakor govor poslanca Dunajevskega v državni zbornici poslancev o priliki zadnje finančně debate, kateremu so ministri sami prišli čestitat po končanem govoru, a vrezal se je; namesti čestitanja njegove lastne stranke izrekel mu je deželni glavar grajanje za volj nespodobnega obnašanja. Dr. Žarni k krepko zavrne viteza Fráozl-a, rekši, da prav za prav še vreden ni odgovora, al ker je očital drago gospodarstvo, zakaj ni stavil določnih pred-logov? zakaj je čenčal le puhle splošne fraze? Vitez Vesteneck naj si zapomni, da Kranjski deželni zbor najvarčnejše gospodari; če so se pa vendar-le přiklade morale izvišati, vzročile so to nove naprave šolske, zemljiška odveza in druge neobhodne stvari; deželni uradniki naši so slabeje plačani kakor drugje; sploh je gospodarstvo tako, da deželni zbor Kranjski veljá povsod kot najvarčnejši. Dr. Bleiweis se čudi, da si je nasprotna stranka za govornika izvolila moža, ki bi s svojim govorom bolj na mestu bil v kaki krčmi, nego v deželni zbornici. Nič druzega mu ni kipelo iz U3t, kakor psovka za psovko na narodno stranko , misleČ menda, da je med onimi svojimi „beriči", s katerimi je lani dosegel glasovito zmago na drugem mestu. Boj za pravice naroda našega imenuje pl. Vesteneck „firlefanz"; se vé da! Razioček med našo in vašo stranko je ta, da vaša stranka je kos one stranke, ki maršira zdaj v Avstriji „mit gebundener Marschroute" po Pruskih vzo- rih ; mi pa stojimo na domaČem stališči in se poga-njamo za to, kar gré narodu pred Bogom in pred svetom. Namesti, da se nam očituje, da smo dovolili 10.000 gold, za šolske knjige, naj se raji toži vlada Dunajska, zakaj zatiruje ravnopravnost v naših šolah; ko bi narodni naš jezik imel pravico svojo v šolah, ne bi trebalo zaklada za šolske knjige; knjige bi se same izplačale in ne bi bilo treba dodajati deželi. Dajte nam prejšnji absolutize m ali pa pravo ustavo, ne pa ustavo na videz, to je vzrok velikih upravnih stroškov; vladni d v ali z em sedanje sisteme je kriv vseh naših nadlog. Uprava deželnega zastopa stane de-želo veliko stroškov. Na drugi strani je pa število uradnikov cesarske deželne vlade ostalo tako, kakor poprej. Ko bi se avtonomija prava dala tudi obči-nam, bi niti gosp. Franzla-Vestenecka niti nobenega druzega okrajnega glavarja ne bilo treba na deželi; vse to bi lahko opravljale občine. To je prava pot o varčnosti, dokier pa imamo dve vladi, ne pridemo na bolje. Viteza Franzla pa je treba konečno opomniti, naj se vêde tako, kakor se spodobi v zbornici poslancev. Poročevalec Mur nik prav na drobno dokazuje, da bi bili upravni stroški ravno isti, ako bi tudi nasprotna stranka bila v večini, da je toraj Fránzl ovo očitanje popolnoma neopravičeno, da pa on tudi navajal ni druzega, kakor to, kar so drugi govorniki nasprotne stranke omenili že prejšnje leto, toda veliko sposobneje. V specijalni debati se je lotil vitez Fránzl deželnih uradnikov ter jim zavidal uboge nagrade, katere dobivajo, a dr. Žarni k ga zavrne, slabe plače deželnih uradnikov primerja dobrim plačam cesarskih uradnikov, ter pravi, ce bi se deželnim uradnikom da-jala taka placa kakor državnim, bi on zoper vsake nagrade glasovah Zdaj Dež m an udriha po slovenskem dramatične m društvu, češ, da prevode iger v slovenski jezik „briljantno" plačuje ter s tem podpira pokvarjene pisa-telje, ki niso za drugo raho nego zato, da jih davko-plačevalci pitajo. Konečno izreče, da bi se lahko za prav majhen denar korektno prestavljale take igre. Dr. Poklukar po številkah dokazuje, daje Dež-manovo ocitanje popolnoma neopravičeno , ker doneski udov dramatičnega društva znašajo toliko, da dežela gotovo ne plačuje nič. Dr. Žarni k dvorni, da bi se Dežman mislil enga-žirati za prestavljavca pri dramatičnem društvu; če pa res pride, ga bomo z veseljem sprejeli, ker se spominja, da je Dežman nekdaj pisal izvrstno slovenski, ko je še pel „Slava Slavjanom", skladal „proklete grablje" in druzega več; ako se zopet vrne na našo stran, gotovo ga bomo honorirali dobro. Poročevalec Mur nik pristavi temu, da ^dramatično društvo" bi moralo izdajati knjige za svoje ude tudi, če bi mu deželni odbor nobene podpore ne dal. Plača pisateljem in prestavljalcem je tako pičla, da, če bi o njej morali živeti, bi ne mogli ne ene smodke po-kaditi, ne maslica vina piti, ampak smeli veseli biti, če bi le po enkrat na dan kaj gorkega jedli. Podpora, katero deželni zbor daje, je le za javne slovenske predstave v deželnem gledišči. Potem se je potrdil proračun deželnega zaklada, in sicer: 314.182 gold. 1 kr. potrebščine, 66.244 gold. 63'/2 kr. dohodkov, v potrebno zalogo primanjkave 247.957 gold. 37 % kr. je za leto 1877 pobirati 20°/o přiklade na vse neposrednje davke izvzemši doklado za vojaščino in 20 odstotkov přiklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. Pri tej priliki je deželni odbor dobil nalog: a) preiskavati, zakaj se potrebščina za stanovnino žandarmerijskih ko-sarn povekšuje, in prevdarjati, kako bi seto na bolje obrnilo; — b) od 1. januarija 1877. leta po po tne stroške zdravnikom, ki hodijo koze cepit, po do-ločilih, katera so bila pred sklepom slavnega deželnega zbora od 10. januarija 1874. leta veljavna, izplačevati * 143 in to primerno naznaniti; — c) dovršiti mu dano na-logo ter konečno vrediti, da se bodo odgonci po že-leznicah vozili, in o tem v poročilu o svojem delovanji deželnemu zboru poročati; — d) ko bi v 7. seji letošnjega zasedanja sklenjene obravnave s ces. kralj, vlado leta 1876 še ne dospele do zaželenega cilja, po- trebščino za tretjino zdravil in za vožnjo zdravnikov pri epidemijah in epicootijah iz bla-gajnične gotovine deželnega zaklada založiti; — e) pre- iskavati, ali bi ne bilo mogoče, dohodke poslopij, katera so v deželni oskrbi, povekšati; — f) skrbeti za to, da bi stroške odgona prisiljencev v po-silno deiavnico plačevala država. Za obrtnijsko nadaljevalno šolo v Novem mestu se je in sicer za 1. 1873/74, 1874/75 in 1875/76 dovolilo 400 gold., katerih dve tretjini se izplacale bo-dete takoj, ena tretjina pa koncem letošnjega šolskega leta; za leto 1877 pa se je dovolilo 300 gold, podpore, toda s pridržkom, kedar se bodo drugi doneski, kateri bi še bili za obstanek te šole potrebni, od druzih pokrili. — Gledé cestnih stavb sploh je deželni odbor dobil pooblastilo, za po3ame3ne ceste dati tudi več nego 1000 gold, podpore, Če bode to silno treba. — Prošnje okr aj no - ce stnih odborov iz Crnomlja, Vi-paveinLogatca za podporo izročile so se deželnemu odboru v natančno preiskavo in rešitev. Potrdil se je dalje nacrt postave, ki bode nekoliko spremenila §. 9 2, s eda njega občinskega reda gledé določila o ustrahovalni oblasti deželnega odbora nad občinskimi starejšinci. Vsled prošnje oskrbnika Tek a v čiča in adjunkta Dren i ka v posilni delalnici je deželni zbor navadne odstotke, katere dobivata od dobička fabrike, počenši od leta 1877 zboljšal za oskrbnika od 1 na 2!/q od-stotka in za adjunkta od 1 na 2 odstotka. Deželnemu blagajniku Ravnikarju in kontrolorju Ž a gar ju se je po viharni debati dosedanja nagrada začenši od leta 1877 spremenila v osebno doklado po 200 gold, na leto. Konečno dovolilo se je uradnemu slugi Hoffmann-u za likanje parketov v pisarnah deželnega grada 50 gold, nagrade na leto , dokler opravlja ta izvanredni posel. Vse druge prošnje deželnih uradnikov in služabnikov pa niso bile vslišane, ker bi ob-težile blagajnico deželno. Palackova svečanost v Pragi. Ker listu našemu prostora manjka za popolni popi3 sijajne svečanosti, ki jo je Ceski narod 23. aprila napravil dr. Palackému, ,,očetu svoje domovine(í na čast, naj vsaj nekoliko poročamo o nj ej. Najodličneji možjé vseh stanov, od najviše aristokracije do prostega meščanstva poveličali so to svečanost; vse je sodelovalo, vse se zedinilo pri tej čestitki, da je bila velečastna in slavna. Franjo Palacký doživel je priznanje tako za svoje rodoljubno in neutrudno delovanje , kakoršno se v našem času posreći le redko komu. To slavitev po-veličevalo pa je češčenje vsega slovanskega svetá z brezštevilnimi čestitkami, v katerih se izrazuje ona slo-vanska vzájemnost, za katero je Palacký s svojim genijalnim umom in s toliko pridnostjo deloval in katera vkljub vsem političnim nezgodam živí v prsih raznih slovanskih plemen kot nedvomno poroštvo globoko vko-reninjene misli o narodni in kulturni združitvi. Od mnogih sijajnih govorov (govorili so Skrey-šovsky, grof Klam Martinic, bivši minister J i-reček, Zeithammer, Rieger in drugi) pri sveča-nostnem banketu, pri katerem je bilo nazočih nad 300 odličnih móž, priobčujemo , da se izpozná duh svečanosti, le govora Palackega in Riegerja. Po izvrstni cestilni napitnici župana-namestnika Otona Zeithammerja, ko se je bilo poleglo viharno plo-skanje, je spregovoril Palacký blizo tako-le: „Gospoda moja! Iz vsega srca se vam zahvaljujem, a hvale, s katero so me obsipali gospodje, nikakor nisem zaslužil. V srci se Čutim dolžnega, da se iskreno zahvaljujem za premnoge dokaze prijateljstva in naklonjenosti, katere sem přejel danes ne samo tukaj, temuč tudi od vsega národa. Vam vsem je znano, da si noben govornik ni upal, mene imenovati mojsterskega govornika; govorniškega darů jaz nimam, in se ž njim tudi nočem ponašati. Druzega jaz ne morem storiti, nego izreci svojo srčno zahvalo, tako srčno, da ne more biti srčnejša. Zeló me veseli, da se skazuje meni za moje delo taka posebna pozornost. Naravnost pa moram reči, da se više ceni, nego zaslužim. Vi znate, gospoda moja, da vsak člověk ima svoje veselje, svojo ,,strast", kakor se navadno pravi. Od mladosti nisem imel jaz druge strasti nego to, da delam za duševno probudo svojega národa in v tem smislu sem dělal vse svoje žive dni. Kar sem mogel storiti, sem storil, in nek pregovor pravi: „nepoštenjak je, ki več stori kakor more". Pri tej priliki, ko mi je dano govoriti cvetu našega naroda, želim svoje prijatelje — a vsi so moji prijatelji kateri delajo na to, da se dvigne naš národ — opozoriti na sledeče, ker je glavna naša potreba: Imamo mnogo rodoljubov, ki se radi ponašajo z rodoljubjem, ki pa ničesa ne storijo na korist narodu in domovini. Naš narod je v veliki nevarnosti, na vseh stranéh ob-dan s sovražniki, a jaz vendar ne obupam, temveč se nadejam , da se bode naš narod s krepko voljo dobro uprl vsem nasprotstvom. Ni ne dovolj samo govoriti : „jaz hočem"; vsak mora delati, za občno srečo žrtvovati vse, kar more, osobito pa za to, da se ohrani narodnost. Národ naš ima za seboj sijajno preteklost. Husova dôba bila je gotovo slavna ; takrat je Ceski narod presezal po svoji duševni izobraženosti vse druge narode v Evropi. Zato se je imel zahvaliti Karolu IV., a ne samo njemu, temuč tudi samemu sebi, ker je modro znal posluževati se vseh sredstev za izobraženost. Dandanes moramo pred vsem se izobraževati in kot omikan narod tudi ravnati. To je moja edina oporoka, ki bi jo na smrtni postelji rad zapustil svojemu národu. Naj naša mladina nikar ne misli, da dovolj je, ako pravi, da je domoljubna. N e, ne ! ona mora izobraževati sebe in národ; sicer pa ni tako težko, našega nemškega so-seda prehiteti v izobraženosti, kajti nemška kultura ni nedosegljiva, ona ni tako huda. — In ako bodo naši domoljubi z iskreno in pravo izobraženostjo delovali, ni se nam treba ničesa bati za našo národnost in naš národ ; on se bode sam vzdržaí, dokler bode hotel. Bog daj, da bi vsi sinovi naši, razširjajoč znanost in izobraženost, vedno brez prenehanja delovali na blagor predrage domovine!" — Te prisrčne besede slavnega starčeka so napravile silen vtis na občinstvo, in ni bilo konca ploskanja, ki se je pa iz nova vzbudilo, ko je vstal dr. Rieger in s krepkim glasom izpregovoril, da se danes praznuje lep družinsk praznik „očeta narodovega", ki se je vde-leževal naših naporov, vspehov in našega upanja. Govornik meni, da ni treba še posebe pozdravljati bratov, ki so od blizo in daleč prišli slavit Ceskega Nestorja, ker smo „svoji med svojimi" kakor domá. Pri tej slavnosti pak britko pogreša se izvrstni govornik Miloslav Hurban, ki je stal vedno na naši strani. Besedo mu je zaprl Magjarski liberalizem. Vendar upa govornik, da se Miloslav Hurban, kakor se bratje njega, tudi on njih v ječi spominja današnji dan. Vsi Slovani se danes 144 veselé z narni, posebno Rusija, ki je glavna zastopnica morjene živine. V Tetnešvaru je zato 24. aprila mestna slovanstvu. Živel Hurban ! bratje na Jugu Pozdravljati se morajo naši gosposka oklicala prepoved, da noben gospodar ne sme katere vse vroče ljubimo in ki po hudih živine na palo gnati, pa tudi druge obrambe zoper gro- kj l Ct LJ li a *j U^Uj X\aiV^i U V OU v X kjvjkj I I UW1LUU 1U Hl fj KS IIUUIU iil UUU UC« MliJ^ ^ 12 v i j »-> v udarcih osode trpé ter prelivajo kri za dom in pravico, zoviti ta mrčes so se učinile. Dalje govori dr. Rieger tako-le: Ta mala mušica se Danes prikaže mnogokrat v velicih gostih rojih na spodnji Donavi v banatski vojaški granici in v nasproti ležeći Slava jim praznujemo veliki god Ceske zgodovine. Pravi se, da zgodovina je učiteljica življenja; in za nas je Srbiji. Takrat zapusti živina po naravnem nagonu paš- in ima biti taka učiteljica, a nikakor ne samo nerodo- nike in běží v vasi in hleve. Ti komarji poiščejo na vitna starina. Delà naših oČakov naj nam bodo vzvišen živinčetu mehke, nježne, gole delà, vsedajo se okoli oči, izgled , kaj premore ljubezen do domovine. Sa živi na gobec, v nosnice in lazijo celó v ušesa, v golt in v Češki zgodovine číoveške in mi smo starih Cehov vnuki ter srbeč in trd boleč otok; mnogo vbodov živino zavoljo národ, ki je z lastno krvjó napisal mnogoteri list sapnik. Vsak vbod (pik) tega komarja vzrokuje pekoč bodemo ako dá Bog, tudi v prihodnje dodali kak list velikih oteklin umori. Dogodilo se je že tudi, da so WUUV. JJLIU y arvu vicv uugj tuui v jjiiuuuiiiu uuuaii acirw uoi Y UUÍ\UÍ utuaiiu uujwiit i/o^ouiiv/ ov vím» domači zgodovini. V tem obziru še ni dovršena povest komarji majhne otroke pod milim nebom umorili. G e 3 k e (burno ploskanje) , in če danes pevamo V Bývali # Cechové" („Cehi so bili'*), jaz pristavim ,,Cechové bodou" obilo sadja? Zakcij imajo v Švicarskem kantonu Argau tako („Cehi še bodo4'). Premišljevaje pa sedanj o zgoao- da se Tam je starodavna navada, ki je vredna, povsod vpeljaia, da vsak ženin na dan p o- vino vseh Slovanov moram obžalujoc konstatirati, roke mora vsaditi 4 mlada sadna drevesca > na da dosedaj zgodovina tako mnogobrojnega naroda ni krsta vsacega otroka pa 2 be m ter tje je dan tudi v pravi razmeri z njegovo velikostjo in močjo. Do zdaj pri nas bila nekdaj enaka hvalevredna navada > naj bi še ni izvršil svoje velike naloge v človeštva zgodovini; se je nasa županstva zopet poprijela ! njegova zgodovina je razkosana in barbarstvo je po-gosto zaviralo tek slovanské zgodovine, ter na zapadu so prečili gospodstvaželjni sosedje naše napóre z zvi-jačo, rekoč, da nam hoté prinesti vero in izobraženost. Ni se zato mogel dvigniti slovanski rod, a gotovo se še bode. i Ješka zgodovina je le predgovor k zgodovini slovanstva, in če je predgovor tako slaven, kakovo bode se vora ! dovršeno delo! (Ploskanje.) Veče bode od predgo- siovanski narod svo- da se to zgodi, se mora na jim lastnim duhom povzdigniti do one višine kateri stoié najodličnejši narodi svetá. Pri tem napóru mora vladati sloga. Previdnost Božja je vstanovila svetu réd, da narod za národom, po meri svojega iz-obraženja in svoje prosvete, prednost dobiva pred dru-gimi národi. Tako prednost raoraliv so Grki odstopiti Rimljanom, v novejšem času Italijani Spanijolcem, Fran-cozi Angležem , zdaj jo imajo Nemci, a gotovo pride čas, da jo zadobí tudi národ slovanski in ne bode je tako kmalu zopet izgubil. Slovan ne tlači drugih on si ne piše na svojo zastavo slaboglasne prislovice : ? Sila gré pred pravico". Nasprotno si bodo Slovani izbrali za svoje geslo besede našega pesnika : Ako zoves Slovana, pokaže po- se ti člověk." Mi smo leta 1848 najprvi izrekli načelo ravnopravnosti za vse národe. Tega načela se bodo Slovani vedno krepko držali, in to jim bode med drugimi národi za dolgo dolgo zagotovilo častno mesto. Zaradi teh načel slovanskega národa ni treba proglašati panslavizma kot strašilo kajti ž njim še le bi prišlo pravo človekoljubje in ona ) pravico slab- sega delajoč, na- zlata doba, da bi močnejši spoštoval tudi Po tem poti bode slovanstvo, složno proti šio veliki bodočnosti. Moja zdravica veljá vsem udom ože in širje slovanské rodovine, kateri se ali osobno ali v duhu, vdeležujejo današnje naše svečanosti ; ona veljá lepemu svetu in bogatemu plodu, katerega se mi Slovani nadejamo od te ijubezni in čvrste solidarnosti: veliki bodočnosti S Ivanov!" (Dolgo- trajno ploskanje.) Mnogovrstne novice, * Banatskih ali golubaŠkih komarjev je zadnje dm preteklega meseca v okolico Temešvara toliko přivřelo, da je živina , ki je bila na mestnem pašniku na paši, vsa preplašena pridirjala domu. Kakor Temešvarski časnik piše, so napadli ti komarji več konj goved in prešičev in jih pomorili. Samo v občini Lieblinški so pomorili 80 konj , v BuČiaškem okraji več sto živine vsake vste, in povsod po cestah se vidi mrhovina po- Jugoslaven^ka književnost. Od djela, koja sam napose na sviet izdao, još imam njekolicinu nerazpačanih, podpunih iztisaka, pa to raz-licnih pjesama pod nadpisom „LIRA." Ovo djelo u dvie i srbski narod za hrvatski knjige uz književnu zabavu pod naslovom Časovi" pruža niz narodnih i novovje-kih umotvorina. Izviše su nagradom pridodani riedki spisi, koji se na vjekopis pok. dra. Ljudevita Gaja od- Naumiv razpačati ove iztiske, pošlednji put pozivam narod, neka nabavi krasoslovna . zabavna i po- nose. ucna ova d j e 1 a. ovako liepo molim ljubitelje i ljubi- telj ke naše knjige, nav last one, na koje je moj poziv drugom prigodom bio namienjen, da mi se rado odzovu. Ciena za vse tri knjige, oko 50 tiskanih listova ve- like izno3i st. te se neka ča 3 prije šalje meni. Poslije ce ohaljena ciena poskočiti. Na pouzeće opre- mam obznanjena djela poimence znatnim podupiračem naše književnosti, na deset podpunih iztisaka pridajuć po jedan bezplatno. Uzdam se u rodoljubje njihovo, da če primiti ove moje umotvorine narodno-moderne škole Zagrebu 1876. V e 1 i m i r Gaj. Zabavno berifo. ga življenja. Po sporninu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. V. Mati ga izdá. (Dalje.) Med tem sta žandarja ,, baronu" roki z vezala Pri starki tega ni bilo treba, in tako odrinemo k županu j pustim oba hudodelnika pod stvom dveh žan- darjev, toda vsakega v drugem prostoru > da se ne mo eta razgovarjati m em eboj v gostilno tretjega andarja in župana pa vza- ? preiscem sobo » baronovo" in vzamem vse seboj, kar se mi je za preiskavo važno ali kai vredno zdelo. Tudi .,baroninjo" povabim. da bi šla kjer je to ? V z nami, naročim tri vozove m se ? kar clpeljem topi t se je tuj na v drugem noge godilo, spravilo vse, domaće in „gospá" : na vsa- prvem vozu se je peljala kem mati, v zadnjem pa jaz in „baron vozu je tega sedel še en žandar, na prvem 145 pri kočijažu. „Baron" vso pot ni spregovoril besedice, stranka ni tako močna da se pod tem naslovom « - J — ^ • I"1- mvuuvaivv^ gu uuaa u * laau Luvv-lia j ua Ui OU puu ICUJ Uči Oil marveč se naslonil v kot in mi kazal zaničljivo hrbet. mogla v volilni boj spustiti z nemčursko liberalno al --— ~ -------' --- ~ ^ —------—* * *** WV» V^IM) » * V1AA4J4 W VJ Ji U V/ i-Li VU1 U U V 11 «1111/ « ć* i Bila je že noč, ko se pripeljemo do mestica P. mnogo poštenih meščanov je, kfcterim do grla že pre- IzroČivši vjetnike jetničarju > se podam na svoj dom seda potratno gospodarstvo onih mož, ki so do sestavljat si nacrt, po katerem sem jih hotel drug dan sedaj krmilo mestno v rokah imeli in pod katerimi so izpraševati. Tudi naredim začetek porocila do više sod- rastli davki različnih vrst kakor gobe po dežji iz tal. konec sem hotel še le dostaviti, ko bi izprašal Ta klika podirala je bájte ubozih, a ni skrbeía za to nije , vj etnike. Drugi dan ukazem najprej pripeljati „barona". Vidi se mu na obrazu in pomečkani obleki, da je irnel ne* mirno noč in da mu oči ni zatisnilo spanje )) Kako vam je imé?" ga vprašam Baron Kronberg, kakor vam ie že znano" y se od- da bi se siromaškim rodovinam zidala tu aii tam pre- bivališča. Razsrdilo je tedaj to gospodarstvo po pravici većino velivcev 3. razreda, tako, da so se pridru- „spar- ne t. m. na voiišče žili Einspielerjevi stranki in pod naslovom partei" t to je > „sparovcev 7 24. reze osorno. » Tako ste se imenovali v toplicah, a to ni vaše hiteli in sijajno zmagali. Od 438 volivcev se jih je vo-litve vdeiežilo 143, in izvoljen je bil pivar Rie der z 94 pravo imé, vi niste plemenitega stanů". glasovi, prof. Einspieler z 90, ćevljar Flach z 80, in v ožji volitvi hišni posestnik Pa m peri mlajši 77 — - " O — ' WW, . »i ,) v» .ou t i c« ua w ^ i i Ui i c*j o I, No, če to bolj veste, čemu me prašate?" odgovori ki je z 38 glasovi podrl bivšega župana viteza Jes- se bolj osorno in nadaljuje : „Ali bom zdaj zvedel, za- sernigga, ki je vjel le sramotnih r< glasov. Celó no- kaj ste tako z mano ravnali, naredili mi tako sramoto?" beden liberalnih kandidatov ni tedaj zmagal! To ? Je ,Mirno! Vse boste zvedeli. Za zdaj le odgovarjajte, očitno znamenje, da previdni Celovčanje so siti novo- prašal bom jaz. Kako je vaše pravo imé?" Dokier se mi ne pové, zakaj se mi je to zgodilo, njajo svetu željo: „libera rwi m tt n vit n tvi ki n vi aVv av^ a im nnnnmn ^ j l ^ », ^ ^ ^ i --- j ^ /x ^ i dôbnega liberalizma in da s to volitvijo očitno nazna- u 77 ne odgovarjam na nob eno vprašanje „Dobro! Vam je znano mesto M.? Nisem bil nikdar tam." „Tedaj tudi niste poznali neke vdově z imenom Reberjeva?" vprašam in vprem oči va-nj. Njegovo ako se mi mahoma vmakne in vse truplo se strese nas, Domine"! mestnem . med odboru sedí sedaj 5 mož konzervativne stranke, katerimi 2 Slovenca: iz vrstni naš prof. Einspieler in pa že lani izvoljeni trgovec Rosbacher. Vac m a j a Dopis v zad nj e m listu j> i Novic" i a za migljej casa ? potem me pogleda z ono predrznostjo, ki se nahaja le pri oguljenih in vtr-jenih hudodelnikih, in se odreže : Čemu vsa taka vprašanja? Ce mesta ne poznam, se vam tu imam nekako popraviti. Name3ti „30 prvotnih" naj se bere 32 Vaških posestnikov, ki imajo sicer skupne so- pašnike, kateri pa s sejmi niso v dotiki, a vendar si oni tudi vse sejmske dohodke prilastujejo in med seboj po-rabijo, čeravno imajo tudi drugi sotržani ob sejmih 5? tem manj bom poznal v njem bivajoče ljudi. mi zdi 7 da se gledé moje osebe motite. Zato Sploh , ceravno imajo enako napoto in kvaro. Novomesto maja Da se u podpornému društvu še enkrat povem, da sem baron Kronberg. Dokier mi tega ne verjamete, bom na vsa druga vprašanja molčal, ob svojem času pa tirjal zadostenje od vas." „Kakor vam drago. Zauzdaj imate pa opravičiti se suma, ki je padel na vas. Čujte tedaj ! Opravičen sum leti na vas, da ste umorili vdovo Reberjevo in si pri- v^ V za borne dijake" od vseh strani vljudno pripomaga, to kažejo blagovoljni doneski, ki so jih dale razne prilike, namreč: popularna predavanja v gimnazijski dvorani 57 gold. 70 kr. ; gledališčina predstava v čitalnici 54 gold. 50 kr. ; koncert v kazini 100 gold. 30 kr. Za to javno izreka lepo zahvalo odbor. svoj ili njeno denarno premoženje Ljubljane. >> Gori pa doli, sèm ter tjè a to „Jaz!" se čudi jetnik z zategnjenim glasom in isto je, kar se je celi přetekly teden v predrznostjo, ki jo je že prej pokazal. „Gospod, za to obravnavah Dunajskih ministrov z se Čudi jetnik z zategnjenim glasom in isto Je kar se je celi přetekli teden v časnikih bralo o Ogerskimi, ki so sumničenje mi bote dali še posebno zadostenje. „Prav rad ! Ali dokier se ne opravičite, bom mogel dati nobenega zadostenja.' u vsak hip iz Pešta pritekli na Dunaj , pa zopet v vam ne y kaz „Nezaslišano, nesramno Kje imate le najmanjši do- je potihnil kot íiga mož! Vsaj smo zmirom Pešt dognalo pa se ni nič. Prejšnji bojni glas V ze ta bežaii, „ustavovercev": „ne za trohico novih bremen veći r» t i < 7 najmanjši vzrok za tako peklensko natolcevanje?" rekli, da stranka bo vse odobrila, kar to ministerstvo stori. „Vzrokov imam dosti, dokazov iščem", odgovorim Kakor o Avstri j sko-ogerski pogodbi je še vse ne- jaz zdaj popolnoma gotov, da imam pravega morilca v gotovo, tako je negotovo še zmirom stališče Avstrijske pestéh in da mi dokazov ne bo težko najti, če bi tudi politike o Tur ske m vprašanji; to pa se vsak dan lahko v Ruski imela zatoženci hoteli tajiti. bolje spoznava, da Avstrija Te moje besede ga spravijo vendar malo ob dozdaj z vesto zaveznico 7 ko minister vnanjih oprav kdo kazani pogum; vendar ga, kakor se vidi, ni še volja drug bil nego grof Andrassy, kateremu je „žeiezni" podati se, zato vnovič reče, da na tako nezaslišano kancelar Bismark orakel. V sedanjih razmerah pa je pWACitl OVv y £*cil\j V uu V l\j y V.4CI/ ilCt LCiJtVU llvj ju dOllOćiJLLU jaw^^vi i u i^» m x v/j. w ^ w w* — j * * w A J sumničenje in tako razžaljiva vprašanja on nima odgo- lahko mogoče, da se vresničijo besede Palmerstonove 7 vora. XII LCJLLl LULU UCjlčillC , 111 mi U1UO IlUUtîULtî UtíSeU.« J^ loaoi, ,, i. tuuija j*-; več iž njega spraviti, zato ga ukazem odpeljati nazaj v ropi zanetil obcni plamen. Pri tem tudi ostane , ni mi moč nobene besede ki je rekel : TurČija je vžigalni klinček, ki bo v Ev- samotno jeco (Dal. prih.) Nasi CelOVCa 30. aprila. Tudi dni tega meseca imeli viharne dneve pri nas smo imeli zadnje smo nam- ( Vcenitev zemljišč na Kranjskem) v zadnjem našem listu omenjena, se bode tako-le nadaljevala: *) Od 2. do 4. maja obhodijo cenilci Novomeškega okraja na meji med prvo in drugo cenilno skupino ležeča zemljišča, da se zarad vcenitve taistih med seboj dogovoré. Vcenitev posamesnih zemljišč se pa začne 1. maja v obcini Zaloše v Radoliškem okraju, 2. maja v ob- uu A IV/^« ili V>C3t I Ujg li V lLiai UG U uu V U J llilUl i O lii vj LJ Ci UU - w * v w v ' w ^ ^ « reč nove volitve mestnega odbora. Kakor ste v čini Cesta v Kočevskem okraju 7 maja v občini Ljubljani srečno zmôgli s 4 národními kandidati, tudi mi „šparovciťí smo tukaj zmagali z všemi stranke. Vprašali me boste: kaj neki pomeni beseda tako naše Gotna Vas v Novomeškem okraju. * Ta naznanila se bodo nadaljevala, da jih posestniki „sparovci :íí Nate odgovor: Slovenska tukajsnja dotičnih krajev zvedó. Vred. 140 (Iz dezelnega odbora.) V poslednji seji je deželni in igralki želeli. Dobila pa je vendar dva venca. Igra odbor dovolil, da se učitelj Janez Kernc imenuje za je izdelek srednje vrste, igrala se je pa dobro. — Pri- definitivnega vodjo in nadučitelja v Šent-Vidu poleg hodnjo soboto bo imela druga pevka in igralka drama- Ljubljane. — Izpraznjena služba sekundarja v tukajšnji tičnega društva gospica Namretova svoj večer & bolnisnici podělila se je dr. Edvardu Ša vniku. — burko „Dva gospoda in eden sluga", za katero je gosp, a Poleg druzih rešitev v cestnih zadevah je gledé prelo- Stôckl zložil godbo, in z lično opereto „Čarobne gosli žitve Gaberske ceste v Postojnskem okraji dobil Tudi tej gospici želimo za njen trud dejansko pripo- deželni inženir nalog, dotični náčrt pretresti in o tem znanje občinstva. — V nedeljo pa pride na ,vrsto gosp. odboru poročati. — Občini Ustje se je dovolilo 20 od- Kajzelj, neprekosljivi komikar našega gledišča z igro stotkov občinske přiklade na neposrednje davke. — „dr. Faustova kapica". Tega, mislimo, nam ni treba se Dalje je odločil deželni odbor, naj se volita nova ob- posebno priporočati občinstvu , ker je predobro znan činska zastopa v spodnji Idriji in v Slivnici v zato bo hiša gotovo polna, da se bo kar trio. Ljubljanskem okraju, ter je potrdil občinske takse, ka- r tere je sklenila občina v Krškem. Po dopisu si. ministerstva kmetijstva pride c. k. );UaiUuiic ouie . i^uuhm su Kra»m i ministerski svetovalec dr. Lorenz iz Dunaja, pozvedit gold, vredni. Tedaj na noge5 kegljavci! (Kegljanje za dobitke) se je pričelo 1. t. m. v Ljubljanski čitalnici na korist „diamatičnega društva** narodne šole". Dobitki so krasni in vsi skup 300 še marsikaj zarad naprave kmetijske šole na Dolenskem. (Stolnemu kaplanu gospodu K. Klunu zaupnico) napravila gospoda For ster in Gerstner (Koncert), ki sta ga sinoči v redutni dvorani bil v izroČé narodni volivci IJKJOUKJUjW il> XXI/ MUVUJ «UfU^/ltbW J --f - " • j. \j m. w y v/ a. mu Ul v 1 O U U W i , JO Uli » razreda, ki so ga 27. dne umetniškem oziru gotovo najizvrstnejši letošnje saisone. marca t. 1. za svojega zastopnika v mestni odbor volili. Gosp. For s ter se je pravega mojstra skazal na har- knezoškofa dr. Poga- moniumu, ki je velečastno donel po dvorani, gospod carja, ki moža, kateri svojo duhovsko službo v vseh Gerstner pa se odlikoval na goslih. Lepo so jima pa zadevah izgledno opravlja ter se za pravice katoliške pomagali s petjem gospodična Marija Orlova in pa tem pismu milujejo sklep cerkve kakor naroda svojega neumorno potéza, ucua- —8&. doma zoper željo njegovo iz glavnega me3ta prestavlja Valenta in Kagnus. Škoda, da dvorana ni bila tako nena- udje vokalnega kvarteta: Kazinger, Schâffer na deželo > in z njim ze rodnih zastopnikov v mestnem županstvu izvrstno moč tako majhni množici na- polna, kakor se je smelo pričakovati; al v Ljubljani je že taka j da večidel le takrat je koncert poln, kedar jemlje, brez ozira na to, da tudi v tej korporaciji je Je zastonj. braniti treba interese cerkve in šole in je zato tudi v — (SkuŠnje ČitalniČnega pevskega zbora) za poletne prejšnjih časih bil med odborniki duhoven. Kakor pa veselice se začnó v petek 5. maja, in se bodo vsak je osupnil in vžalil knezoškofijski dekret volivce, da mož petek redno nadaljevale. Gospodje pevci, ki želijo ,,ves po volji Božji" bi se moral umakniti zaupnemu iznova vstopiti v čitalnični pevski zbor, naj se oglasijo klicu svojih someščanov zato, ker ni „po volji nasprot- v omenjenih dnevih ob 8. uri zvečer pri pevovodji. nikov narodnih" , isto tako je volivce srčno razveselil glas, da njih izvoljenec hoče ostati na mestu, na katero ' ~ Če Citalničin odbor. ga je zaupanje someščanov tako častno postavilo. dostavljamo temu V se to y Je razen )j Tagblattovcev da a to zaupnico v soglasji Novičar iz domaćih ia ptujih dežel. << vse mesto, je pač „zaupnici" je menda tako vzne- tehtnost njena jasna. Govorica o tej mirila mestno policijo, da jo je o vcerajšnem dohodu gosp. knezoškofa v Ljubljano zmešala z ono ponoćno „zastavičko", ki se včasih komu pod ok- Iz Dunaja 2. maja. Do danes o Ogerskih za- devah še vse tako visi, kakor je negotovo viselo do-zdaj ; soglasno se trdi, da tudi danes ni še pričakovati Najvišega odločilnega sklepa cesarjevega. Po vse s trte zvita je novica, ki so jo nekateri nom zagode in od leta 1848 „mačja godba" imenuje Zato je sinoči bila vsa policijska straža za varstvo ško-íije na nogah in njej na pomoč so bile celó vojaške patrole pripravljene ; plinova svečava je do polnoči gorela, mestni gosp. župan pa neki celo noć oči ni zatisnil. Al da Ljubljana bila je strah mirna in potrdilo se je tra h je v sredi votel, kros in ,k v časniki te dni razglaševali, da presvitli césar gré v Be-rolin v razgovor zarad Turškega vprašanja. Zborovanje Avstrij sko - ogerskih dele- dne t. m. Zadnji dnevi so bili na bo-jišči v Hercegovini jako burni. Muktar-paša je namrec . da ga ci j se ima začeti Iz Turškega bojiŠČa. XPismo^faćkfffi*ST 28. "dU - .nicon. 7 - ce uÍŠ/i^t!3 15.000 glav vnovič napotil se proti Nikšiču v „Politiki", bi tej po vstajnikih že hudo izstradani trdnjavi živeža razglašeno donesel. Ob prehodu pri Dugi so ga počakali ustajniki izrazuje prisrčno zahvalo vsem, ki so se jn vnel se je hud boj, ki je štiri dni trajal. Muktar blizo in od dalec njega tako ljubeznjivo spominjali, in pa|a ni dosegel svojega namena , le posadka je s preda na večer njegovega življenja ni mu bolj dražega bivalci vred planila iz trdnjave in vplenila nekoliko ži- paša ni dosegel svojega namena posadka je s pre- prepriČanja memo tega, da se Slovani iskreno zavedajo v v ------- * ----------------j ~ veža, lUUdtai pao« p« ujml j ^ j/v narodnosti svoje in vzajemne solidarnosti ter da se jim poročilih telegramov iz Grahovega, Cetinj in Dubrovnika Muktar paša pa ni mogel prodreti, marveč je po v tej zavesti ni bati naklepov sovražnih , ker v naravi zgubil do 1. t. m. 3000 ljudi. Ta dan pa boj še ni bil Slovana leží. da ne trní od tuica nobene krivice, a da tnn^an amnak iistaîniki so Turke še Dodili. — Po Slovana leží, da ne trpí od tujca nobene krivice tudi on tujcu krivice ne storí. da — (Véliki sejm v pondeljek) je bil tako majhen, «« -------- r— r------- — ---- o trojacih že davno Ljubljančanje ne pomnijo takega. ustajnike, a to novico so pobili novejši telegrami. Ce so ~ "...... tu res Turki vnovič tako tepeni bili, kakor se poroča da končan , ampak ustajniki so Turke še podili. — Po vladnih listih je bilo pa brati v nekem telagramu iz Carigrada, da je Muktar paša potolkel in razkropil bilo Kupca skoro nič, zato tudi kupčije nič. Živine je še precej na trgu, prodalo pase je malo; cena je neko- potem bo kmalu druga, liko nategnila. Lahi so pokupili precej konj. Iz vsega kraja važnejsih poročil, slišati je vedno le o grozovito- Razen tega ni iz nobenega Je oČitno ) » nemanič" je planet, ki zdaj svet vlada. stih Turkov zoper kristjane. da (Slovensko gledišče.) Gospé Odijeve benefica materijalno ni bila tako izdatna, kakor bi bili vrli pevki Odgovo vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blâznikovih dedicev v Ljublj