Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 16. vfiacega meseca. Cen» jim je z* Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejem» tianiti dati, plaĚa za dvoatopno petit-vrsto 8 kr. J- Kraj60 v Novem mestu, dopise pa nrednistvo.__za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. MaCkc 80 mora krmiti. Med Qaâe đomaie, t kmetijskih gospodarstvili gojene koristne živali, spada tudi maèka. Ona je kmetijatvu jako koristna, kajti poklic in naloga ji je, kmetijske èkodJjiTce — miâi in podgane loviti. SloTeoci imamo îe st&r pregovor, ki reli: Vse kar ma6ka rodi, miii lovi. S tem pregovorom Označujejo se pa navadno slabe — izjemoma pa todi dobre — iloreàke lastnosti, katere eo baje otroku od svojih stariéev, osobito od matere prirojene. Mati njena ali njegova bila je ravno taka, J^ujemo mnogokrat reČi, kar velja za lastnosti do-tičnega, in skoro vselej opravičeno. Ne tako opravičeno se uporablja ta pregovor pa v obČe o maèkah. letina je, da ne lové vse mačke jednako řade miši in podgane, dà, istina je áe clo, da jih nekatere niti nočejo Joviti. Tukaj pa nimamo v mislih tistih mačk, katere si po mestih in drugod priletne gospe in sploh priletne ženske zlo le tako ta svojo zabavo redé ter s „kofkom" pridno krmijo. Take maèke, ali recimo jim, take gosposke mucke, utegnejo ceI6 pred misko bežati! Odgoja, odreja prinese to eebaj, ne p» rojstvo. Napačna odgoja mačk, ako se smemo tako izraziti, je pa marsikje tudi na deželi v kmetijskih gospodarstvih Tirok, da se mačke svoji, po naravi določeni jim lastnosti ali dolžnosti odpovedó, in da miii le malo ali âe celů nič ne lové. Le vprašajmo kmetiSko gospodinjo, katera ima mogoče več jnaČk okolo s«be: mati, ali vaše mačke pridno mif^i lové? in odgovorila nam bode skoro gotovo vsaka takole: vrabca jih pridno love, vedno se tukaj po kuhinji potikajo, namesto da bi bile na kažči ali y kleti ; že celó je pa ta-le preklicani maček čisto za nii, vedno se le okolo klati. Pri teh besedah ima pa mati navadno že tudi metlo ali pa burklje v rokah, in 1 upitjem ; ala, mačke koj vèn na pod, v žtalo miši loviti, jih zapodi iz hiše, in ako je kaj psa pri hiši ter blizo, mora še on gospodinjo v tem preganjanju mačk podpirati. No, ni se čuditi, da mački nič kaj posebno radi doma ne ostajajo, in ^a Tsled preganjanja le bolj okolo pohajajo ter kaj malo misi polové. Maček je pač samec, o katerem že pťsem pravi : naâ maček je mccko imel, mjav, mjav itd. Da so pa tudi nekatere mačke slabe miSilovke, temu vzrok je pa, kakor smo tukaj že omenili, slaba odreja ali slaba odgoja, katero se jim privošči. Navadno se misli, da se mora maŠka od samih miši živeti, in za to postopa se z njo tako, kakor smo zgoraj že na-vêdii. Ne dlí se ji nič jesti, ali se ji kaj čisto nič vrednega, kako že obrano kost ali obžgano ekorjo kruha pod mizo vrïe. In ako pride revca Učna v kuhinjo, že celÓ v zimskem Času in z mjavkanjem hrane prosi, pocefra se jo z metlo, burklo, polenom ali pa It cel6 s pomočjo Hektorja ali Sultana vèn. To ni bila in ne bode nikdar prava odreja maČk, kajti take maČke se lotijo, preganjane in prisiljene po lakoti, za tiČi, Še celd za piéčanci po hišah »tikati. Dà, one se lotijo na polje zahajati, kjer lové mïade zajce, najrajši pa — ker najioïji — mlade tiée po gnezdih, bodisi na tleh ali v grmovji se nahajajoČih. Pisatelj teh vrstic poznal je na Notranjskem v Vipavi dva grajiîaka. Obadva bila sta prav uzorna gospodarja — stare korenine seveda — in vsied trga bita sta obadva v vánkem obziru — težka Bila sta prav dobra prijatelja, obadva imela sta pa tndi jako dosti mačk. Nečega dne priSel je k jednemu teh dveh nek gostilničar iz Pivke in star prijatelj hiSe vino kupovat. Ko vstopi Pivčan v kuhinjo, v kateri je grajščak pri mentergi sedel, — to je pri mizi, pod katere pokrovom se moko seje, nemški : Mehitruhe ~ ter tobak kadil, pozdravi grajŠčaka, potem pa reČe koj : kaj pa, da imate tega vraga toliko pri biâi, in da ga še krmite? Pri teb besedah pokazat je Pivčan na velik kamnit, pod jednim oknom kuhinje umeščeni lijak, na katerem je ravno kakih 12 mačk obedovalo. Mlečni, nalaSč za-nje skuhani koruzni močnik so vživale. Grajsčak pa odgovori Pivčanu: E, prijatelj, to niso vrap, ampak moji najboljši prijatelji so to, kateri mi po dnevu in po noči tatove od hiše odganjajo, zato sem jim pa tudi hvaležen in jih vsak dan krmim. V daljšem razgovoru povedal je grajsčak PivČanu še gledé mačk in njihovega miŠilova svoje mnenje, glaseče le^ dft maîka bolj za krajèi îas kakor pa za svojo hraoo miii lori, zeló tako, kakor tudi 51ovek i divjačino postopa. V podkrepljenj« tega mnenja Davêdel je grajáčak sledeči dva slujiaja. Pojdite ▼i prijatelj — PiviaD namreě — v Trst ali t Gorico, ta prepričali se bodete, da imajo tam po prodajalnicah jestyin veduo po reè krasnih ie Telikanskib mačk, katere vsakega psa v kozji TOff uïenejo. Na miiah prodajalnie nahaja se polno sira, salame, gnjati itd , pa mačke se vsega tega nič ne dotaknejo. Ako pa v prodajalnici ali njenem skladišču kako uiiš ali podgano zaslutijo, pokličejo mačke, in v kratkem času jo imajo Z njo se potem v prodnjalnici igrajo, konečno jo tudi umorijo, toda — poiró jo pa ne. Vidite, take mačke dobodo pa dau za dnem xa-nje nalašč skuhano kosilo. PivČan je temu pritrdil, : O, gospod, take mačke sem pa že dostikrat aam videl, saj so skoraj kakor tťleta velike. Drugi slučaj, katerega je grajSčak Pivčanu navedel v dokaz, da se mora mačke krmiti, ako hoče, da bodo miši lovile; bil je pa ta le: Povedal mu je, da je nekoč, ko se je na njegovi kaSČi čuda podgan zaredilo, v^e maČke v njo zapreti d&l, krme jim ni dal pa nikake, ampak le skledico vode, Češ, podgane naj polové, pa bodo site. Koj drugi dan pričele so na kaéči zaprte mačke grdo mjavkati, in ker mjavkanja le ni hotelo konec biti, izpustilo se jih je četrti dan zopet, pa bite so grdo laČne. Ako hočemo torej, da nam bodo mačke velike dobrotnice v kmetijskih gospodarstvih, moramo jih krmiti, jih radi imeti, ne smemo jih pa stradati pustiti ter črtiti in preganjati. osnovanju zasebnih poljskih iol. Lepa jednako-pravnost ! Med južno-afričansko dritavo Transvaal Îd med Anglijo se morda v kratkem začne krvava vojna. Transvaal je najbogatejša debela zlata, srebra in dragih kamenov Zato je umevno, da bi jo pohlepni Angleži radi dobili v svoje roke. Na vsak način hočejo zdaj izîvati vojno. Tuje! — priseljenci v Traiisvaaiu hočejo namreč uibivati vse državljanske pravice Domačini jim jih nečejo dati. Angleži pa pravijo, da jim jih morajo d»ti, p« podpirajo priseljence. Kaj je novega po arstrijBkem cesarstvu? Izvrševalni odbor desnite se snide še ta mesec. Raigovarjal se bo o novem jezikovnem načrtu, ki ga misli vlada predložiti, čehi se upirajo temu novemu jezikovnemu zakonu. Sploh so med Čehi in vlado razmere postale napete. Čehi zahtevajo, naj narodnostne stvari reáujejo za Čeáko iamo v deželnem zboru, in v vsi čeáki kronorini naj bo deželni jezik č^^ki jezik. Nekateri Čeáki poslanci že prete, da bodo vrgli Thunovo vlado. Poljaki pa so za vladni načrt. Itvràevalni odbor desnice ga bo tudi najbrže odobril. Kaj je novega po Širokem svetu? Pruski kulturni minister Bosse je osorno zavrnil odposlanstvo Poljakov, ko je prosilo, da bi smeli Poljaki osnovati zasebne poljske áole, ieŠ, da Prusija ni dolžna, da bi gojila poljščino v šolah, in je dejal, da bo vlada odloČao nastopala proti DomaČe vesti. (Izkaz prispevkov za cesarjev spomenik T Ljnbljani.) Darovale so nadalje v re£eno a?rho obéine; Kanal 20 gld., Vremski Britof 20 glđ., Grosuplje 20 gld., Si>ođnja âiâka 30 glđ., Dobrnjue 100 gld., ďorenji Logatec 26 gld in Črniče na Go-rijkem 20 gld. (Darovi za kip Sv. Janeza pri novomeškem mosta.) Goipod Ivan áttpic, župan v Konjicah 6 gld., preč. gospod Auton TTrbas, korar 1 gld 50 kr., preS. gospod Jakob Grnden, umirov. žDpnik 1 gld., g03p, Janez ]k[irti£, posestnik Novo meato 1 gld, (Mestna hranilnica v Novem mesta.) V mesecu aprilu 1899 je 162 strank vložilo 67.064 K 72 h, 108 strank vzdignilo 23,625 K 79 h, toraj veS vložilo 43.538 K h, 6 strankam se je posojil izpla-ialo 4420 K ~ h, stanje vlog 1,238.21» K 89 A, denarni promet 166.699 K 58 h. (V bolnišnico Usmilj. bratov vKandiji pri Novem mestn) se ie sprejelo meseca aprila 105 bolnikov, koncem marca jih je ostal') 62, slrnpaj 1167. Od teh se jih je ozdravilo 82, zboljáalo 21, ne-ozdravljeni bili so 3. Umrlo jih je 6. V oskrbovanji ostalo jih j« 56. Oskrbovanih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1925. fâolski sklep.) Obrtna nadaljevalna Sola v Rudol^vem sklene svoje šolsko leto v nedeljo 28. maja. Dopoldne tiste nedelje bodo razstavljeni v gimnazijski risalnici izdelki obrtnik in trgovskih uiencev. Vsi prijatelji obrtne mladine so vljudno povabljeni, da si jih ogledajo. (Sejm v Črnomlju.) Veliki letni in živinski sejm bo v torek 30. maja. (Novi aejm v Kostanjevici) bo 31. maja. (Cerkveno opravilo.) V sredo 17. t. m. ob 9. uri bo aveta maša pri sv, Miklavža na Gorjancih, ako bo lepo vreme. (Občinske volitve.) V Drašiéih je izvoljen županom Ivan Fezdirc, svetovalcem pa: Martin Peiarič, Marko Nemanié, vsi iz Draáié, Josip Oberman iz Kerma6ine, Matija Oberman iz Vi-dolii. — V Fodzemlji; Miko Slepec iz Krasinca županom, svetovalcem pa Matija Kambič iz Krssinca, Martin P e z d i r c iz Otoka, Josip D r a g o j iz CerkviiSe, in Ivan Tome iz Skril). (Splošni zdravniški ahod) v zatiranje jetike vritl se bode v BeroUnn od 24.—27. maja. Oglaienih je dosedaj že 2000 zdravnikov. (f Umrla) je dné 10. t. m. v Pangrčgnna št. 13. fara Stopiče Marija Udovë, po doma&e „Kra- IjtTk»". BíIa je usmiljena žena, dobrih rok, blagega ■r«, T8ím đuhOTnikom, v Stopićhh službajočim, v aobrem spona inu. (t Katarinu Rui,) posestnica t Mimi peíi, Bnirla je dne 2. maja po kratki bolezni na njenem poieatvn. Pogreba v Mirni peći se je klnb slabemn ^reœenn mnogo udeležilo. Naj v miru počiT»! (Soli Glasbene Matice rNorem mestu) je podarila posojilnica t Eibnici 10 gld. (Vaje Dolenjskega pevskega đrnitTR) HO ob sredah i sobotah za možki zbor, ob ponedeljkih i ietrtkih za ženski zbor vselej ob 8. uri zTečer ; ker Be imajo prihodnji mesec vršiti poletne veselice, je ciljno, da se vaje obiskujejo redno. (Odbor ak&d. tehn. druStva „Triglav") seje za poletni leiaj »eitavil tako-le: Predsednik: BtBd. iur. Rasto Pustolemlek. Podpredsednik: ■tud. inr. Pavel Glaser. Tfijnik: stud. iur. Bogumil Senekovi ft. Blagajnik: stud, iur. Vekcslav Gre-Rorič. Knjižnidar: cand. phi), Ivan Koštial. Gospodar: stud, iur. Miloš Veho var. Odb. namestnik: stud. inr. Fran Žiher. (Sploátto ljudsko jtetje), ktero se po MkoDu ima vršiti vsacih deset let, bo se zopet začetek prihodnjega leta začelo. Politične oblasti so že začele potrebne zankaze do županstev razpošiljati. (Binkoâtne praznike) bodo na Čatežu po dve ev. maĚe; binkoštni pondeljek ob 10. uri na Za-plazu. Govor ob 10. uri imel bode preftait. gospod dr. Marinko, (Ljudsko gibanje,) V črnomaljskem političnem okraju, ki šteje 28.460 duš, bilo je v prvem Četrtletju 50 porok, 230 rojenih, umrlo jih je pa 211, in sicer eden mesec starih 16, eno leto starih 36, do 6. let» 72, od 6 do 15 let 6, od 15 do 30 let 12, od 30 do 60 let starih 21, od BO do 70 let starih 58, nad 70 let starih pa jih je umrlo 42. Umrlo jih je 14 Tsled slabosti, 31 na jttiki, 15 na plačnici, 3 na davici in i na oslovskem kaSlju. Ponesrečil je eden na opeklinah. Samomor ali umor se ni pripetil. (Zidanje po Novem mestu.) Nova hiša, ki jo mesto zida za stanovanja, je zunaj razun pritličja že vsa ometana in pročelje dogotovljeno, ter stori prijeten utis; tudi po velikosti prav poncsno izgleda. -- Za sodnijsko hiSo (pri kosami) kopljejo temelj ter so že silo veliko zemlje premaknili, s ktero zaravnayajo zemljišče zunaj obzidja in proti vodi. Pod vrtovi našli so kosti človeškega trupla v krsti, ktera je pa koj razpadla. Od kterega časa utegne biti, se ne da gbtovo določiti, — Stari leseni most Čez Krko jeli lo danes podirati. (Za II, zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo začele 5. junija pri tukajdnem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Novak Karol, pos. iz Racjesela; Lak-ner Andr., pos. in hotelir iz Črnomlja; Milek Matija, pos. m gost, iz AdleŠiČ; Eugelsberger Rnp,, trg, iz Krškega; Kapler Fr., pos. iz Bučke; Gnidovec Jern., Aidovca; Strmole Ant., poi, iz Hudega; ^kšinič Bav,, oskrbnik komendo iz Metlike; BarbiS Fr., pos. IZ Metlike; Majcen Jan., pos. Dvor; Vidmar Job,, pos. iz Cirnčič; Kure Marko, trg. iz Bre-lovic; Jan Fr., pos. iz Dol. Kadulje; Pajnič Ant, pos. « Gonie vasi; Gregorič Fr., pos. in gost. iz Krškega; Burger Márko, pos, iz Ribnice; Saáelj Karol, pos. iz Mokronoga; Slajpach Ant, pos. iz Vel. Loke; Žagar poi. il Trobelnega ; Prijatelj Fr,, trg. iz TržiiČt ; Scnmalzel Joiip, pos. in mlinar iz Laiov; Snitiršift Jan. ml., pos, in trg, iz SemiČa; Skerlj Jak., ur&r iz Žužemberka; Jerman Jos., pos, iz Črnomlja; Majcen Ant., pos. iz Polja; JakŠe Ant, pos. iz Orehovca; Kuntarič Iv. ml., poi. in trg, iz Kostanjevice; Klobučar Jnrij, pos. iz Lahine; Paulin Al., pos. iz Trebnjega; Ogulin Jan,, pos. iz Vrtače; Rifelj Jan., pos. iz LeŠnice; Grame Mart, pos. izViniviha; Petrovčič Jak., pos, iz Trebnjega; Selak Jan., pos. ii Griča; Bevc Josip, pos, iz Kij; Nôvoselc Fran, trg. iz St Jerneja, — Nadomestnim porotnikom izžrebani so sledeči gospodje: Zalokar Fr., poa. iz Ločne; Žibert Jos., pos. in ključ, iz Žabjevasi; Može Fr., pos. iz Stopič; Jelene Fr., pos, in Pikelj Jan., trg. iz Bršljina; Dr. Grossman Karol, adv. konc., Brunner Maks, pos,, Pinter Jan., slikar in Jarc Ant. trg, iz Novega mesta. (Obrtna zadrugar Novem mestu.) Dne 23, aprila imeli so obrtniki novomeSkega okr. glavarstva posvetovanje o osnovi obrtne zadruge, o čemur danes obširneje poročamo. — Zastopnik c. kr. ukr. glavarstva, gosp, dr. Pilsliofer otvori kot predsednik razpravo o prošnji več obrtnikov iz Novega mesta za ustanovitev ladruge obrtnikov, pozdravi došle zborovalee in izjavlja, da skoraj ni misliti, da bi jedna zadruga, kt bi obsegala ves politični okraj novomeški, ne zadela pri izvrševanji svojih dolžnosti na velike ovire in da bodo zborovalci prevideli, da je uže jsden sodni okraj precej velik zadružni okoliš. Ako se zborovalci zjedinijo, bode tudi mogoče takoj začasno zadružna načelstvo voliti in tudi pravila pregledati. To bi bilo umestno, ker je zbornični odposlanec ceiarski svètnik M urnik navzoč in lahko dá zborovalcem pojasnil». Predsednik naznani, da bode tajnik trgovske in obrtniške zbornice, ces. svètnik gosp. Ivan M arnik govoril o ustanovitvi obrtnih zadrug za politični okraj novomeški. Ces. svètnik gosp, Murnik je govoril o obrtnem redu ? kolikor se ta tiče zadrug, razjasnjujš glavna določil» zakonov, kolikor se tičejo obrtnih zadrug, razdelitev obrtov v proste, rokodelske in dopuščane, iz vrejevanja obrtnih pravic in obrtnih pomočnikov, Potem je prišel na število obrtov. V sodnem okraju novomeškem je 777 obrtov in to: rokodelskih in koncesijovanih, izvzemši gostilničarje in in kavarnarje 401, trgovskih 167,' gostilničarskih 205, kavarn 2, lekafn 2. V sodnem okraju Trebnje je 201 obrt, in sieer rokodelskih in koncesijovanih, izvzemSi gostilničarje 78, trgovskih 62, gostilničarskih 70 in lekarna 1. V sodnem okraju žužember-đkem je 264 obrtov in to rokodelskih in koncesijovanih 117, trgovskih 60, gostilničarskih 86 in jtdni hilna lekarna. V vseh treh okrajih, tedaj t političnem okraju novomeškem je 1242 obrtov, in sicer: rokodelskih in koncesijovanih, izvzemŠi gostilničarski in kavarnarski, 596, trgoyskih 279, gostilničarskih in kavamarskih 363, lekarne 4, Po mnenji gosp. govornika ni mogoče upati, da bi zadruga mogla vspešno delovati, ko bi obsegala eeli politični okraj novomeški. Je pa tadi za to težko na to delati danes, ker ii sodnega okraja žužemberškega ni nikogar, iz trebepj-skega sodnega okraja pa le po jeden usnjar, mizar, íevQar in kovač, tedaj 4 obrtniki tukaj. Iz novomeškega sodnega okraja je pa toliko navzočih, da bi se lahko izreklo, katera zadruga naj se ustanovi. GK>-Toroik se po dobrem prevdarku izreče za to, naj se ustanovi obrtna zadruga za celi sodni okraj novomeški xa rokodelske in koncesijovane obrte, izvzemši gostilničarski in krčmarski obrt. Ker trgovcev in go-Btilničai^fiT ni pri ihodn, tudi ni mogoč« govoriti o natanovitvi diugih zadrug. Govornik pa upa, da bodo zadruge za te Trite obrtoT naredile. Za trebaajski in žužemberski nkraj bo pa le mogoie za uitanoviter zadrug delati, ako s« sklićejo shodi v Trebnjem in t Žnžflmberkn. G-ospod prediedaik začne zopet razpravo o tem in sprejme se nasvet Ivana A p e : Ustanovi naj ae obrtna zadruga za rokodelske in koncesijovane obrte, izvzemii g^stilničaraki in krčmarski obrt za sodni okraj novomeáki. Pri volitvi v za&asni odbor ae izvolijo : za načelnika Ivan A. p e, pečar v Kandiji ; za oameatuika Franc Picelj, Čevljar v Novam meatu; za odboralka pa : Ivan Mehora, pek v Norem mesta, Josip Windischer, mesar y Kandiji, Leopold Kopač^ klobučar v Norem mesta, Mihael Mramor, OBsjar v Novem mestu, Janez Zaanc, mlioar in Žagar v Smihela, Peter (Jorupič, kovač v Kandiji. Josip Količek, kljnčar iz Novega mesta, Anton Weiss, krojač v Novtm mestu, Leonhard Blažič, čevljar iz Novega mesta, Vincenc Umek, mizar iz Novega metta, Josip Zupančič, tesar iz Toplic, Avgnst Kiiaael, klepar iz Norega mesta, Josip Matko, aedlar v Kandiji, Iran Gril, zidar r D ibnem dolu pri Toplicah, Iran Pintar, sobni slikar in pleskar v Novem mestu Na to se posvetuje začasno načehtvo o pravilih, katera se bodo potom c. kr. okr. glararstra predložila. Iran Ape izreče gaspodn odposlancu c. kr. okr. glavarstva ia gosp. cea. svetnika Iranu Murnik za njiju trud zahvalo. Na to zaključi g. predsednik âtiri ure trajftjoftn Hfjn. (Kanonično umeáČena) sta bila na Vne-bohod r stolnici ljubljanski noroimenorani stolni dekan Andrej Zamejic in kanonik Tomaž Kajdiž, kije bil doiedaj dekan r Morarčah. (Nadikof dr, Jakob Miasta bo r prihodnjem konsisturiju imenorau kardiualom. Uradao je ža to sedaj tudi potrjeno. „Piccolo" piše, da se bo dr. Missia kot kardinal preselil v Rim, kar pa ni resnično, ker ostane tudi kot kardinal Še r G-orici. (Smodnik) prodaja kranjski deželni odbor dolenjskim vinogradnikom, ki bodo streljali zoper točo, po znižanih cenah. Kilogram smodnika stane 38 kr,, in zaboj s 36 kilogrami, oddin na ljubljanski postaji, 10 gld. 30 kr. Plačuje ae smodnik pri deželni blagajnici. (Kopaliiâe r Toplicah se je a 1. majem otvorilo, in je bilo kljubu slabemu vremenu ža okolo IB gostov. Prihodnjo, to je binkoatno nedeljo pride omnibus iz Toplic v Novo mesto na Veliki trg z namenom, da izletnike v Toplica popelje. Omnibus ima prostora za 11 oseb; odptlje ob 1 uri popoludne ter ■e vrača ob 9. uri zvečer. Sedeži za tje in nazaj veljajo 80 kr. za osebo. Ako bo povoljne vdeltižba pričakorati, bo rozil omenjeni omnibus vsako nedeljo ob enakem času, ter bo reljal sedež 80 kr. za tje in nazaj \ samo tje ali samo nazaj pa 50 kr. (Neprevidnost.) V torek zvečer 9. t. m. jfl poslal nek r Žabji vasi stanujoč logar I31etnega fanta po pnáko. Misleč, da ni nabita, vstřelil je fant n« srojega tovariša, 161etnega krojaàkega učenca Jožef Ambrožič-a iz Žabje vasi in ga zadel v glavo, vrat i» desno ramo. Jedna iibra je predrla čepino. Zapeljali eo ga r bolnico, kjer ae je posrečilo libro iz možganor odstraniti. („Naprej".) S tem imenom ustanovilo se je v Gradcu 7. t, m. „Sloveniko izobraževalno in zabavno drnltvo", ki ima rsekako domoljuben namen. Drnatro nametja namreč po moči omejerati pOtojčeranje graikih Slorencer. Da je to druâtro koriatno, smo do cela prepričani. Ulaii ljudje dobijo nekako zavetje r druâtrn, ktero jih zabranjuje onega ziansga rsilje-vanja nemike kulture, ter se prepričajo, da se Človek tudi lahko olika in omika, brez da bi narodnost zatajil, (Vodovod za Novo mesto) in soiedne občino je sedaj zagotovljen. 5. maja bila je obravnava pri deželnem zboru. V imenu finančnega odreka je poročal poslanec vitez Langer. SrojeČasno bili snao priobčili na drobno načrt inženirja goap. profesorja Hra s kyj a, ter se ga bodo čestiti bralci, kteri se za vodovod zanimajo, spominjali. Tu navedemo tedaj la predloge, kakor ao bili pri si deželnem zbom r potrjeuje stavljeni : 1.) Naprava vodovoda Novomesto, Berilia, Kandijo, Žabjo vaa, Smihel, Jediničino, G^otno vas in Oermoânjice smatrati je za podjetje, ktero se ima iz deželnih prispevkov graditi, in bo s pridržkom, da k stroškom, ki so preračunjeni na 165,000 gld, država donese 48 odstotkov, dežela 30 odstotkov, prizadete občine pa 23 odstotkov. 2) Načrt prof. Hraakj-ja ae sprejme s to predrugačbo, da se za gonilno moč ne napravi projektováno turbino, ampak stroji naj se kurijo z bencinom. 3 ) Pri zidanju poslopja za stroje je ozir jemati na potrebni prostor, da je mogoče stroje postaviti za svojedobno napravo vodovoda r StopiČe, Plemberg, Gornjo in Spodnjo težko rodo. 4.) Za ledaj se odloži naprara rodoroda r Vino-vas, Pristavo, Mihorc, Konec Koroskaras, Jiornoras in Grm. 6.) Na vsak način pridrži si dežela vplivno besedo pri oddaji, grajenju in rzdržaranju rodoroda. 6.) Ker se građenje ne bo vršilo na strolke đo' žele, ampak le z njeno podporo, ni potreba tirej za to posebnega deželnega zakona. Poslanec gosp. Pfaifer predlaga le naslednja resolucijo; Gledé nil to, da vasi Viaavas, Pristava, Mihovec, Konfifi, KoroSkavai, Jurna vas in Grm ne zmorejo potrebne srote, da bi se za-nje vodovod priklopi! k gorej imenovanemu, to je 60,0j0 za napravo, in 1460 za vzdržavanje, se dežalnemu odbora naroča, da bi deželni inženir preiskaval, kako bi ae tudi ta rasi s toliko potrebno pitno vodo preskrbele, Vsi ti predlogi so ae soglasno sprejeli. S tem je deželni zbor res veliki nadlogi v našili krajih pripomogel, ker to je res živa potreba in pogoj za razvoj našega mesta in okolice. (Tatvine in vlomi) na jako predrzni način postajajo vedno pogoateji, in soditi je, da ao hudodelci ali iz bližnje Hrvaike, ali pa cigani, vsekako pa je smatrati, da so to dobro organizované tolpe, ktere bodo le dobro uredjeue straže ugnale. Slavno okrajno glavarstvo novomeSko je vsled tega odredilo do županstev naslednje določbe v strogo izpolnitev. V vaseh z raztresenimi hilami mora vsako noČ od 10 ure zvečer do 4. ure zjutraj sleherne deseta hiáa dati po jednega nočnega in požarnega stražnika. V rasch z gosto naseljenimi prebivalci zadostile na 20 hiï en stražnik. Župan bo določil tudi zaneslji-re^a občana, ki bo nadzoroval, ako se ta akaz točno izrriuje; za slučaj tatvine ali ognja bodo se imeli ti stražniki odgovarjati. Žandarmerijake patrole imajo pri tem tndi odmeijeni posel. Daljni ukaz si, okr. glÁ-varstva do županstev proti ciganom se doilovno tako-Ie glasi : 1. Nobenega cigana, kateri ni v dotični občini pristojen, aa na sme trpeti niti v vasi niti na isti jn-ipadajočem zemljiSia; vsikfga je odgnati, naj si »odo mjški ali ienske, star ali mlad, in ako treba, t t» 8iřrho pozvati v pomoft žandarmerijo. 2 Ako provzroôijo cigaai ali njihovi konji, katere imaj J iati mnogokrat s seboj, skođo na polji, travnikib aïi ?ozđih, naj se jim konje in drugo imetje, katero J» kaj vredno, konfiscira, škodo ceni m ciganom v tekojSnjo povrnitev naznani. Ako potem cigani to íkodo tekom 48 ur ne poplaćfijo, naj se konfiskovaní konji ali drugo imetje takoj proda na javni dražbi ter cenjeno ikodo kakor tudi msrebitne stroiite za krmljenje m snaienje konj odtegne - eventu^alni oatanek pa «igaaom izplača; ako bi bili pa morebiti med tem Éasom vža odšli, ni^j se dotične novce brani v občinski Wagajni, dokler se opravičeni cigan ne prijavi. _ 3, Cigane, katere sa zasači in imajo u3i, naj se popolnoma kratko ostriie, naj si bode ženska ali moĚki, in ako treba tudi pnati popolnoma osnažiti; ako u^ bode to igodiló, ae ne bodo več prikazali. 4. Ako se priklatijo cigani na tržne ali letne semnja, naj ae pred vsem od njih zahteva jasni dokaz, »a kateri naiin so prišli v posest s seboj gonečih konj, vozov ali drugega imetja. Ako se dokaže, díi ni dotično imtjtje pokr^idel, naj se ga takoj iz tržiáči iztira, kajti niti jeden cigan nima pravica kupčevati s konji ali z drugiaa blagom V celem političnem okraji; le jedini cigan Brajdič ima obrtnijski list za kovaaki obrt, toda tudi isti nima pravice se po semnjih klatiti. 6, 78acega cigana, tudi ako bi imel pravilni potni list, naj se prim« kot klateža in iztira, ako se na iakaže, da si poáteno svoj krnb služi. » « * To je strogo postopanje nalega al. okr. glavarstva proti ciganom; da bi ga le tudi županstva strogo in trajno izpolnjevala. Prebivalci naiega glavarstva imajo aiino veliko trpati pred cigani. Nima ti pedi zemlje ne v lasti niti v najemu, pa ima konja, presička in psa poleg ciganke in mnogih otrok. Kmet se jih silno boji, in prenaSa vse iz bojazni, da bi mu ne zapalili »li živine ne zastrupili. Sadaj, ko bodo nočne straže, je to iïpeljivo, le strogosti je treba. Ume se pa samo ob sebi, da a tem cigana.o vprašanje ni Se reieno. (Za procesijo sv. Kežnjega Telesa) je izdal g. Ign. Hladnik petero hymen. 1. O sacrum conviviam, 2. Adoro te devote, 3, E?o snm panis Tivns, 4. O salutaris hostia, 5. Landa Sion. Delo se dobi pri J. Krajcu v Novem mestu za 40 kr. Ker «e že več let te hymne pojejo pri naái procesi i o prear. ReSnjem Telesu, vemo da so re» lepe in po no-avočne ter done rea kot vzviSeno slavlje^ zato jih vsem zborim prav zelo priporočamo. (Kartografni zavod) G, Freytag A Berndt, Wien VII/1, Schotteufeldg&sse 64, izdal je ravno 23 list ^mljevida za kolesarje, kteri obsega Monakovo in jazno Bavarsko ter velja 80 kr., na japonskem papirju pa 1 gld. Kolesarjem, kteri bi si privoičili pre-Toxiti lepo Bavariko, ter si Monakovo, mesto umetnij, ogledati, je ta zemljevid toplo priporočati. Razne vesti. * (Les za moko.) Kíý se vse godi na ivetu. iidje 80 v vojski Avstrije z Italijo sleparili s tem, d» so prodajali moko, kteri so primeiali pesek. Nekaj jednakega je delal F e a s a r d, trgovec z moko v Pont-Andemar, namieČ, da je sporazumno z mlinarji pri-meSav«! moki zmleti les. Tako moko je prodal Fessard ljudem za pristno moko. Preiskava je dognala, da Je speial v kratkem Časn 136 tisoč kilogramov lesa, in da mu je neslo 15 do 18 krajcarjev xa kilogram. * (26 dni brez hrane.) V Slovenski Bistrici je nedavno I9letna dekla Neža Sturm, ki ji služila pri gostilničarju Mihflela Gasteigerja, zginila iz hiše svojega gospodaïja, ne da bi jo bili m«^ najti, dasi so za njo skrbno poizvedovali. 27 dni pozneje so našli dekle skrito pod senom na poda istega, gospodarja. Deklica Je še živela, toda bila je straino shujšana vsled glada in mraza; tudi njeni nogi sta bili popolnoma zmrznjeni. Dosedaj se še ne Té, čemn je zginila deklica, in ista tudi sedaj še ni hotela povedati, kaj jo je tiralo k tako osodepolnemu koraka. * (Umor in samomor v cerkvi.) Iz Pariza javljajo; V cerkvi Notre-Dame đe Bive je streljal steklar Charollois na svojo ženo v tistem hipu, ko je peljala svojo hčerko k prvemu svetemu obhajila. Ustrelil je dvakrat ter zadel ženo, da se je zgrudil» smrtno ranjena. Po zločinu je hotel ubežati, a pri vratih so ga ustavili, na kar je sprožil revolver t svoje sence in bil takoj mrtev. Vzrok zločina je bil, da ga žena, od katere je bil ločen, ni vabila, da ae udeleži obhajila svojih otrok. (Lncheni,) znani morilec nala cesarice, sa je hotel te dal umoriti v ječi, ker mu je menda pre-dolgoča^no, ali pa ga je začela vest peči- Nadalje poročajo listi, da se je Luccheni že večkrat poskusil umoriti, a ie nikdar se ma ni posrečilo. * (Kako hitro se grade moitovL) Nedavno »o rabili v bližini postaje Pinsbury Park na Great Northern železnici na Angleškem le 4 ure, da poderejo stari most in ga nadomeste z norim železnim, držećim SOO ton, Podjetna tvrdka je postavila na jedni strani starega mostu novi most na snhem ia sicer z vsemi potrebami vred. Most je slonel na šestih primernih vozeh. Ko je bilo vse gotovo, «o ob 3. ari popoldan zgrabili nalašč v ta namen postavljeni železni grebeni stari most in ga dvignili iz slrog«; Parne navijače bo nato potegnile čez dolino novi most in v SO minutah je stal novi most na mestu itaregs. Za pritrjenje je bilo ie potrebno par ar in ob 8. uri zvečer je že zamogel teči brez zadržka čez most večerni vlak. — Še hitreje pa je bil zamenjan most Čez dolino Uiebridge, čez katero teče North London železnica, Zadnji vlak ob 11. uri dop. je le t^-kei Čez stari most, vlak ob 13. in 40 minut je že bežal čei novi raoit. Tako hitro postavljajo mostove AngležL * (Koliko se nakoplje zlata v Trans-vaalu?) Transvaal v Afriki je najbogatejša dežela na svetu. Vsako leto izvlecejo već zlata iz globočine. Leta 1897 flo ga izkopali 3,034 674 unč v vrednosti 10,583 696 funtov šteriingov (funt šteriing je 10 gld), leta 1898 je že naraslo na 4,266.009 unč, toraj već 1,620.335 unč od leta 1897. Vrednost zlata leta 189« znaša 16 milijonov funtov šteriingov. Akoravno narašča bogastvo te dežele, se še vedno najde kako novo skladišče zlata v zemlji. ^ (Trgovina z otroki,) Minoli mesec je r Rimu policija že drugič zasafiila brezvestne ljudi, kt so na južnem Laškem po revnih družiaah kupovali otroke in jih oddajali na Francosko. Tam so biU nekateri otroci odločeni za delo v steklarnah, drap za to, da bi z lajnami hodili okrog. Otroci »o bili od 2 do 16 let stari. Policija je vodnike zaprla, otrok« pa poslala starišem nazaj, Ta je pravo pravcato aa-žsnjitvo, ki se vrši v dveh krščanskih državah koscem 19. stoletja. Grozno! * (Ciklon ali grozna neTibta) razsajala Je 27. aprila v mestn Eirkiville t SeTerni Ameriki. 400 hiš je poditib. Po neTihti naital je moian dež, T več krajih nastal je (genj, da ni bilo moé zasutih iakati iz podrtije. Naáli bo 69 mrtvih, ranjenih pa je nad 1000. Tndi t mfatu Newton (MisBOuri) je bil bud Tihar in je kro^^ BO mrtvih. V Mejiki pa j« bil hud potres ter je silno nanovo ljudi pod milim nebom. Vabilo k vseslovenskemu shodu kršč.-soc. delavcev v LJubljani dné 28. maja 1899. leta. Tovariši, prijatelji kršiansko-srcijalne orgeniza-dje Î Že laoi smo hoteli pokazati na lijajen način avojo neomejeno in neomajano Ddenost do naiega presvetlega eeearja Franca Joieia I. o njegovi petdesetletnici vladařstva. Toda eden izmed priiržtncev tiste rdefie internacijonale, zoper katero se borimo tndi ml, nam je «lolmo preprečil prelepo slavnost. Toda mi ne odnehamo I Lani nismo mogli, zato toèemo pa letos pokazati dré 28. maja svojemu pre-milemu iladarjn, yaruhu delavskih stanov, svojo otro íko ljubezen in vdanost. Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostali T napredku. Cas je, da se ganemo; pri shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj ae vred! zanaprej skupna organizacija vseh slovenskih krščansko - socijalnih delavcev v obrambo in dosego ivojih pravic. Binkostni praatiki bo prazniki ustanovitve sv. katoliilke cerkve; nedeljo potem pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih krsSaasko-Bocijalnih delavcev. V javnem življenja na§e države se vedno vladajo mnoga pognbna načela. Dokler ne jzgirejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, nbogi delavski «tanovi ne bodo gledali boljlih, srečnejših dni. Na shodu dré 28. maja se bodemo organizovali vsí sIoveDski krSčansko-accijalni delavci v odločivni boj zoper vsa pogubna načela. Skupno hočemo bojevati ta boj na celi čiti. Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo! Ta dan Be bode blagoslovila tudi naáa zastava. Ta nas bo zsnaprej vodila v boj za načela krščanske IjubezEi in kričenske pravičnosti, S tem vas, dragi tovariši, in vse ctnjene prijatelje slovenske krščansko-socijalne organizaje vabimo k shodu. Pridite! Z Bogom na delo za kráčansko ljudstvo 1 V Ljubljani, dné 7. maja 1899. Pripravljalni odbor «a prri Tsealov. ihod krĚč.-aoc. (klavcev v Ljubljani. Loterijske številke. Gradec 15. aprila Trst 22. „ Bradée 29. „ Tr«t 6. maja Gradec 14. 15 29 31 84 57 14 3 83 41 71 6 90 63 65 84 57 40 48 10 63 38 47 79 33 16 Bradée 14. „_38 47 79 33 16 Tri TiflrP Íllllí»nv jenaprodajvgrajščini All paie JUUCOV v Ba „„f p^ novem «MtU.__(148-1) 50 mernikov krompirja proda Josip Windišar v Kandlji. (U9) t 1 Potrtega srca naznsnjamo tnžno ve»t, đa je neSa ukreno Ijnbljttia mati, oiiiama stara mati in ta^ia, gospa IittstBtnica T Mirui peii, po kratki mnOni bolezni, previdenB s bt, zakrikirienti la nmirajoÉe, vieraj ob 5. liri popoindne, v GG. letu svojo Btaroiti ffiimo t Gofportu zaspala. Pogreb drage pokojne bo v ietrtek 4, maja ob 10. nri (lofoludne na tiikijSoje pokopaliSie. Svete maSe aadnSnioe l)rale se bodu v farni cetkv" v Mirni fieči. Blaga pokojna se priporoiSa v blag spomin in molitev. MIRNA PEÍ, dus 3. maja 1899. (145) Žaluloćl ostali, t Potiti od na glolaokeje iialoft.i javljamo vtem bo-rođnikom, prijateljem in znanctm prežaiořtno vest o »inrti naSe iibreno Ijnbljene, nepozabne in predobre ioproge, liĚere in sestre Pavline VdoviČ roj. Uarlè, ktfrft je po dolgi, buěhí bolezni, previđena s hv. 7n-kramenti za mnirajoře v 28. leta svojega ř.iíljenja, danes ob Si/suri popoldne mirno v Gonpodn zBspa a. Pogreb hode dne 4, roaîuika ob 10. uri dopoldne na Hobn. 8v. maše brale se bodo v vefi cerkvab. Predrago pokojoiňo priporoíamo v poboíuo molitev in blag spomin. Rob pri Vel. Laščah, dne 2, majnika lgS9. (U4) Žaluj abl ostali. ^AHYAXxA. Za tako obilo izkazano gožalje povodom smrti prcijnbljene soproge, hřere in sestre avline \ldovic roj. Barle, kakor twli za spremitvii in večkraten obisk preSaat. gospodu župniku Fr, PeSoti, gospodu učitelju Jožtiti Pavčiču za petje, posebno pa robarskim faranoin. ki fio jt> tako pogofto obiskovali, tolažili in za njo molili ter vsem vrteležniknm pogreba izrekajo najpri-itinejio zalivalo. KOB, dne 4. majnika 1889. Žalujoči ostali. (>klic. Firm. 86. Oen. 1. 81/3. C. kr, okrožno sodišče v Endolfovem naznanja, đa se ja T zadružnem registru izvTíil pri vpisu „Oontralno posojilnice «lo-vemske v Krškem" izbris Člana naïe stva gosp. Dr. Tomaž Bornih in vpis g«sp. Fran Fodkrajiek, naíďnika želesniSke postne T Rajhenbnrgu, kot novo izvoljenega Člana načelstva. C. kr okrožno ladiSËe v Rudolfové» oddelek lil,, («J dne 2. maja 18S». Preklic! Kar sfiin razžaIjÍT«g» goTorilR o(ï flO^P»''« ^oser Í>ň tvrđki Kastelic, tu jayuo prekliiem Í140) Marija Jerman. Niiznîiiiilo! Domenico Negro, opekar v Račjem selu pri Trebnjem naznanja, d& bode si'ojo dobro žgano opeko prodajal in Bicer na mestu opeVarna za zid 1000 komadov pa « Bld., zfL streho pa po 12 gld. ; na kolodvor Treboie «li pa Velika loka postavljun z* zii 1000 k >m%d(.v po 13 flid. 50 kr., za streho p» 14 gld. Opekarna se nahaja tik deželne ceste Velika laka — Mtrna^_ Nazlumilo! zaradi holerni go^pod-nje iiđda a? V najem na *eč let hiša z gostilno, «li pa ae tudi proda pod vgodnimi pogoji. lata ee n»haja v Črnomljl blim cerkve sv. Dulm Odda te tndi vsa priprava za birtijo v obilni meri, kakor «ode, «tekieno in porcelanasto posodo, kuhinjsko poseda, dobro vino itd. Hišia ima dve prtiv vdike in lepe sobe, dva salona, eno m&njšo sobo, lepo kuhinjo, veliko ledenico z ledom, drvarnico, dve obokani kleti, ena prav velika, diuga manjša; pod hišo je lep vrt, kateri sfže do vode m nad vrtom na koncu hise je na visokem lepa verenda, od kjer je izvrsten razgled. HiSa je na lepem prostoru in pripravna za vsaki obrt ali trgovino, — Natančneje «e poízvé pri Franc Šuiteršić-u, posestniku dotiftne faiSe v Crnomlll._____ Domačija je na prodaj nu Dol Straii aredi vasi, blizu cnkve, Va postaje Straža in dobro uro od Novega mesta, vse v prav dobrem stan in se radi sfilitve takoj proda. — več pove lastnik Janez Setina, posestnik na Kalu pn Pg^l pošta Novo mesto.__ Hiî^a v Novem mestu. Na prodaj je enonadstropna hiia na jako íepem prostoru pri kapiteljski cerkvi pod lelo ugodnimi pogoji. — Nadaljna pojasn la daje gcap L Ropaš, lira-nilnični tajnik v Novem mestu, ki je ob enem tudi pooblaščen za sklep kupne pogodbe.___ Bukvovezna dela napravt lepo in točno po primerno nizki cent Krajceva MïOTEznica t NoveiB mesti Trgoîina „k zlati lopati" Ludovik Smoleta v Sevnici priporoča po fabrišUih cenah: gumi in nože za zeleno cepljenje trt, čisto žveplo, pušice In žvepljalni meh za žvepljanje trt, galico in bakrene peronospora brizgalnice, rafia, cevi iz gume, železo, železnlno vsake vrste, nagrobne križe z napisom, garantirane kose, špecerijsko blago, usnje, glaževino In porcelan. PriporoSa tudi kolesarske priprave, kakor navadne in Acetylen svetilke. Kupuje Tse deželne pridelke po najvtijlh cenah. Priporoiajofi se za mnogobrojen obiak, isgotavljam solidno in dobro postrežbo. Ludovik Smole. Izvrstne Uropiluice proti peronoflperi od obče znane dunajske tvrdke 'fl. Hellor ima v zalogi in prodaja po znižani ceni A. Panser ml. t NoTem mestn. (93-4> Tfc l-rl^m-ÎKÎn T prav dobrem itana, Ifya KJdVirjdij teh eden samu eno leto v rabi, sta na prodaj. — Kje pové uredniétvo „Dol Novic." 036-2) ïma na prodaj. Kandiji pri Novem mestu. Ista se nahaja tik novag» železnega mosta, in je za kupčijo najugodneji ležeča, ker je na razpotju treh glavnih cest. Tudi zdaj se t hiii nabaja prav vspešna trgovina, ter jo lastnik prod» le iz vzroka, ker se namerava radi družinskih razmer od tn seliti. — Vež pove lastnik ravno tam. (i34-g) Mala kmetija Ista obstoji iz njiv, trav- aikov, gozda, sadnega vrta in ysib gospodarskih poslopij. Posestvo je v ravni, lepi solnfeni legi in je oddaljeno eno uro hoda od firne cerkve ter železniške postaje Sevnica na Spodnjem Štajerskem. — Ceno la druge pogoje pove lastnik v vasi Canje h. 5t. 24, post* Blanca pri Sevnici, Spodnje Štajersko._M4a-i) Í4 p. n. Prečastiti duhovičini, gospodom uradnikom in slav. občinstvu naznanjam ter se priporočam, da imam veliko zalogo V suknenen blagu. jk Todi nepreniočljive lodne ii kamolnih dlak 1 ^ za havoloke ponudim po najnižji ceni. Kavno tako f izvr&ujem obleko po najnovejiem kroju m nizld * ceni, po dogovoru tudi na obroke. Ustreči hočem vsaki želji cenjenih gg. naročnikov. Za. okusno delo jamčim. Z odličnim spoštovanjem (133-20) Jakob Mikolii. Obče znana, pred 30 leti ustanovljena trgovina z železnino In špecerijskim blagom A sliE-a T Noim mes priporoma za bližajočo ee spomlad vse poUebno orodje zarlgolanje vinogradov, najboljše Škaije, noïe in kleáČe za požlabtnfnje trt, iit tuđi pri tem potrebne cepilne zamaàke, Dajfaoljâi gumi za cepljenjc, kakor tudi ceri iz gume. NajnoTejSe patentoTane buprene pcronospera brizgalnice po siitemu „Viktoria", samotTorne, brei eesalke, ter se t jedni minuti príredé za rabo, bo siluo trajne in t porabi priproste. Tekočino Čisto popolnoma iskoristijo ter jo po potrebi ali kakor tueglo drobno raiprčé, pa tudi za visoke rastline t krepkem Žarku visoko poženó. Brizgalke imam pripravljene, da se vsakdo o izvrstni porabi lahko prepriča. Dalj« uljudno naznaojam, đa imam za ves obsfg novomeškega okrajnega glavarstva samozalogo noyega streliva „Dlnamon". To novo strelivo Dinamon ima ravno tako moi ia uéinek, kakor dinamit, veodar ni čisto nič nevarno, ter se lahko dobiva brez uradnega privoljenja. Pri tej priliki si usojam tudi priporočiti priznano najboljše in različne ïage in razno orodje za rezanje, različno Železje in kovinaste stvari, Tudi si uâojam opozoriti na moje skrhao zbrano in fino špecerijsko blago, ter se priporočam za obilni obisk, zatrjevaje poáteno in pozorno postrežbo. Z velespofltovanjem (M_3) A. Gustin. Trgovski pomočnik (specerist) sprejme službo s I. avgustom. — Ponudbe naj fle blagoToljno poiljejo pod šifro M. K. Polhov Gradec. IT/^I Acai*!! T Najboljša kolesa 80 svetovnoznana pristna Styrla tn Helicol kolesa. V Novem motu ima iflta ia vse kolesarske potrebščine vse po tovarniáki ceni na prodej Fran Perko. Jeđnonađstropna hiša popolnoma noro zidana je na predaj. Ista se nahaji T Mokronogu na prav lepem prostom z velikim ogra' ]emm vrtom, ki meri okcli 600 mttroT. Higa je 12 le' davkov prosta. — Vei se izve pri lastniku biâe Kar Šaie[j