au i GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AM ŠTEV. (No.) 7. CHICAGO, ILL,, SOBOTA, 12JANUARJA IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO. SATURDAY, JANUARY, 12, 1924. LETO (Vol.) X. K odločnemu nastopu Rev J. J. Omana. PRI PROSVETI ZAVIJAJO IN SE OGIBLJEJO TISTEGA, KI JIH JE NAMLATIL. — BOJIJO SE, DA BI JIH POSTAVIL ŠE V HUJŠO KAŠO. —-o ■ Kakor bi priletela bomba ter se razpočila kje na javni cesti pred javnim poslopjem ter bi razburila in prestrašila šetajoče ljudstvo. Tako nekako je učinkoval članek č. g". Rev. J. J. Omana v Edinosti štev. 150. potf naslovom: "Vsem trezno mislečim članom SNPJ. v resni premislek." Vsakdo, ki je črtal omenjeni članek je lahko naprej vedel, da bo ta članek našel odmev od vseh strani katoliških in proti-verskih. In res ga je. Člane SNPJ. ki imajo še nekaj vere je pri tem, ko so brali ali slišali o tem članku, objila rdečica in globoko se zamislili ter izjavili nekateri: ako pride do tega, da bo Jed-nota spoznana protiverska in kot taka izobčena, jo bom rajši pustil. Vsakdo; ki čita Prosveto in ima še nekaj vere jo obsoja radi napadanja na Boga, katoliško cerkev in duhovščino. Ti napadi presegajo ze vse meje. Zato je bil članek Rev. J. J. Omana popolnoma na mestu in je globoko učinkoval na vsa slovensko javnost. Glavni učinki pa še le pridejo. Zares grozovito je ta članek razburil živce voditeljem S. N. P. J., ki so povečini sami protiverski fanatiki. Slovenske socialiste je Rev. J. J. Oman že drugič posadil v vročo kašo. Sedanja je veliko bolj vroča kot prva. Pri prvi so se malo na-muzali in težko stvar pustili v miru, ker so sprevideli, da ji niso kos odgovoriti na njena vprašanja. Rev. J. J. Omana. Sedaj so pa v silni zagati. Ali pustiti protiversko gonjo in bogokletno pisanje v Prosveti, ali pa se razkolje njih Jednota. To je pa| njim silno težko. Zaradi tega so zagnali strašen krik na Frančiškane v Pro-' sveti štev. 302. kjer vpijejo in zmerjajo marljive duhovnike na vse pretege. O. Rev. Omanu pa previdno molče, češ, dvakrat nas je posadil v kašo, v tretje gre rado. Druga je hujša kot prva in tretja zna biti še hujša, ako ne opuste protiverskega fanatizma v Prosveti. — Čemu ne pride Prosveta na dan o članku Rev. J. J. Omana in ne pove gole resnice članstvu SNPJ. zakaj se gre. Naj ponatisne Rev. Omanov članek, da bodo vedeli zakaj se gre. V članku ni nobenega napada na SNPJ. kdor to trdi. ta zelo debelo laže! Iz Rev. Omanovega članka odseva velika ljubezen pravega in pogumnega dr.šnega pastirja, ki mu je mar zveličanje neumr-jočih duš. Zato je članek tudi popolnoma na mestu. Če je pa resničen in če gospodo, ki vodi nesramno politiko proti veri v oči bode, pa ni kriv Rev. Oman, ampak so ti možje sami, ker take nesramnosti uganjajo. Članek je namenjen samo proti-verskim fanatikom, ki tako bogokletno pištejo v glasilu SNPJ., ki je že toliko Slovencev spravilo ob vero. Slovenski narod v Ameriki je dolžan, da častita Rev. J. J. Omanu za tako odločen nastop, ter je lahko hvaležen listu Edinosti in slovenskim Frančiškanom v Ameriki, ki se ne bojijo javno razkrinkati protiverske fanatike in povedati slovenskemu narodu resnico! Lawndalski protiverski fanatiki pa naj gredo s svojo protiversko gonjo in rdečo izobrazbo v rdeča nebesa na Rusko. Tam bodo imeli svobodo nadaljevati svojo gonjo. Ruski narod je bolj potreben izobrazbe kot Slovenci v Ameriki. Obenem bodo pa lahko pogledali z lastnimi očmi žalostni položaj na Ruskem. katerega so ustvarili enaki fanatiki in prosvitljenci, kakor so na krmilu SNPT.' Zatorej Slovenec vstani in obračunaj s temi prptiverskimii fanatiki, ki hočejo Slovenca oblatiti pred javnostjo in cerkveno oblastjo, do kar bo kmalu prišlo, kakor kažejo razmere. Že se-| daj se čuje, da imajo nas Slovence za radikalne elemente po za-j slugah teh protiverskih fanatikov! Rev. J. J. Omanu pa čestitam za tako odločen nastop! Da' bi le našel še več posnemalcev! Listu Edinosti pa kličem le tako naprej! Odločen nastop in odkrit — ta nekaj velja! Zatorej le brez strahu naprej, saj smo v svobodni Ameriki hvala Bogu *n ne v krvavi Rusiji, kjer gospodari rdeči teror, nasilstvo in protiverska gonja! t S polnim imenom JOSIP GRDINA. AMERIŠKE VESTI. — Washington. — Republikanski "uskoki" v kongresu in senatu postajajo zelo odločujoč faktor. Te dni so uskoki potegnili z demokrati in so strmoglavili senatorja Cumminsa iz države la. kot predsednika komisije za domačo notranjo trgovino, mesto njega pa so zvolili demokrata senatorja Smitha. Tako bodo uskoki starim republikancem še marsikatero zagodli. Washington. — Tajnik KONFERENCA MALE AN-TANTE. Čehoslovakija se , zavzema za priznanje Rusije. — Na programu je rešitev bolgarskega vprašanja. Belgrad. — Konferenca male antante, ki bi se imela otvoriti včeraj z formalno otvoritvijo je bila zadržana, radi neprihoda raznih zastopnikov, ki so zadržani na vlakih radi silnih sneže- Država S.H.S. nih žametov. Pričakuje se, da se Hoover je včeraj nastopil pred (prične s konferenco, kakor hitro -zborovalce Transportacijske konference in je v svojem govoru povdarjal, da v sedanjem času niti za misliti ni. da bi bilo modro železnice podržaviti. Priporočal pa je, da naj vlada določa ceno prevozu in pazi strogo, da se bodo vse železnice držale vladnih odredb. — Chicago. — Včeraj je bil u-streljen na So. Morgan street neki italijan Vito Partipillo, od nekega italijanskega črnorokar-ja. Ustreljeni je bil v službi mesta in se je prihranil precej denarja, kakor pravi njegov brat. Najbrže so črnorokarji hoteli od bodo dospeli delegati. Cehoslovakija bo baje na vso moč delovala za priznanje Rusije, kakor se čuje iz zadnjih brzojavnih poročil. Cehoslovakija bo zastopana po zunanjem ministru Benesu. Jugoslavija in Romunija se ravno vsaj na zunaj ne kažete naklonjene za priznanje Rusije. Vendar se pa ne ve, do kakega kompromisa bodo male države prišle na konferenci. Jugoslavija zahteva odločno rešitev bolgarskega vprašanja. Hoče ustvariti natančno politi-tiko male antante do Bolgarske. Obenem bo zahtevala jasnih in »jega denar in ker ga. niso dofcM zanesljivih garancij za repara- li so ga ustrelil:. — Brooklyn, N. Y. — Požar ki je zbruhnil v veliki apartment hiši, je zahteval pet člove- cijsko odškodnino, kakor tudi določeno bodočo vojaško moč Bolgarske. Govori se, da bo Jugoslavija ških žrtev. Zgoreli so dve ženi ^htevala od svojih sosedov tu-in trije otroci. Ognjegasci so z velikimi žrtvami pogasili ogenj. Materijalna škoda bo velikanska. — Valparaiso, Ind. — Včeraj je eksplodirala tukaj železniška lokomotiva in pri tej nesreči sta bila dva usmrčena. Strojevodja in kurjač. En premikač pa j*|VOTSKA MED KLANI IN zadobil jako nevarne poškodbe |^g^^O;gj?1 ™ di mnenje glede njenega izhoda v egejsko morje. S tem misli Jugoslavija na Solun. Konferenca se bo vršila za zaprtimi vratmi in ie le malo upanja, da bi prišlo v javnost, kar se bo zgodilo za kulisami. o- in se nahaja v bolnišnici. — Danville, 111. — Sinoči se je dogodila kake dve milje od tega mesta velika automobilska nesreča. Dvema potnikoma ie skotil s ceste velik automobil in zletel po 42 čevljev globoki strmini v grapo. Automobil se je jako razbil. Eden izmed vozečih je obležal na mestu mrtev, drugi pa se bori s smrtjo v bolnišnici. — Rochester. N. Y. — Delničarji družbe Eastman Kodak Co. so volili na svoji letni seji, da se naj $2.400.000 kar je namreč naredila družba po vrhu še drugih mastnih profitov razdeli med delavce, ki delajo za družbo. Ta družba je pač bela vrana med vsemi drugimi. -- North Platte, Nebr. — Tu-kajšni bivši fckrajni bJfcgajnik S. M. Souder je obsojen v od petnajst do dvajset letno ječo, ker je obtožen radi požiga tukajšnjega sodišča. -r- Memphis, Tenn. — A. J. Sanderlin, ki je slovel za najboljšega učenjaka med vsemi Marion. 111. — Te dni je prišlo do javnih spopadov med tu-kajšnimi Klani in tihotapci z žganjem. Klani so pritisnili na vso moč, da bi odstranili tam-kajšnega okrajnega šerifa George Galligana. Prohibicijski a-gentje so s pomočjo Klanov sami brez šerifove vednosti in dovoljenja več dni vodili preiskave po hišah. Zaprli so nekako 212 oseb. Ljudstvo se je začelo upirati in bati se je bilo najhujšega. Ko je zvedel šerif v kaki situaciji %e nahaja, je brzojavil po vojake, ki so dospeli v treh stot-nijah in zavladali nad okrajem. V pokrajini vlada mir* in vojaki bodo te dni odšli. Sliši se pa, da bcklo Klani politično zmagali, in da bo -šerif Galligan odstranjen. Tako je sinoči še guverner Small posegel v zadevo in odločil, da se šerifa odstrani. -o- HUDA ZIMA V EVROPI. London. — Poroča se, da je zadnje dva dni nastala po vsej zapadni Evropi silno ostra zi- črneci v Združenih državah, je mf Po vseh krajih je zapadlo — Pueblo, Colo. — Te dni je | tukaj preminul 81-letni Frank Waever, ki je do lanskega leta študiral na univerzi v Lawrence, Kans. Lansko leto je zdelal izpit za tehničnega inženirja. Pa naj še kdo reče na svetu, da je prestar za šolo! 7- Davenport, Ia. — Tukaj so1 prijeli Patricka Mclntyre-a, ki je hotel spravljati v promet ponarejene deset dolarske bankov- ce. Ponarejene bankovce se je po tej okolici že dalj časa širilo in spravljalo v promet. Oblasti upajo, da bodo sedaj prišle na sled ponarejevalni družbi. — Hartford City, Ind. — Nai . i.. V BELGRADU SE VODI "VBLESRBSKA" POLITIKA NE. JUGOSLOVANSKA. — MED TREMI NARODI POSTAJAJO VEDNO VEČJE VRZELI. — NEZDRAVE RAZMERE. (Izvirni dopis iz Slovenije za "Edinost.") -o- Vsa evropska javnost je bi- slovesno razglasil. la presenečena, ko je na Angleškem vlada konservativcev, ki je imela za seboj veliko večino, nepričakovano razpustila parlament ter razpisala nove volitve, ki so jo dne 6. decembra potisnile v manjšino. Liberalci in Labour Party so jej odvzeli mnogo mandatov. Kako se bo sestavila nova vlada, politiki dozdaj le ugibajo. Vendar pa vsi pov-darjajo, naj prevzame vlado katerakoli stranka, da bo imela pred očmi le interese Velike Britanije in bo svoje strankarske zadeve spravita v sklad z državnimi potrebami in koristmi — kajti Angležu je vedno pred očmi njegov svetovni imperij. Ne tako v naši Jugoslaviji. Naši sedanji vlastodržci in dr-'ondod pošilja pisma dozdaj žavniki pa imajo pred očmi v krog 40 — načelstvu seljačke prvi vrsti stranko, še le v drugi stranke. Njegove informacije prr pride država, kolikor slučajno tu- angleških politikih so doslej brez: di njej pride v korist. Glavno, vspeha v hrvatski domovini. U-vlogo pri tem igra še predvojna prav ko to pišemo so prinesli Ko se je šlo po zadnjih volitvah 18. marca 1923. za sporazum med Hrvati, Slovenci in> Srbi v zmislu prvotnih dogovorov, so žal Srbi prekršili dano besedo, kakor svedoči zagrebški protokol ob pogajanjih. A to je "Edinost" že pojasnila v posebnem članku. In zdaj? Med temi tremi narodi nastajajo vedno večje vrže-li, napetosti, podtikanja m zavijanja. Nezdrave razmere v SHST.-povdarja tudi zna/ni prijatelj Jugoslavije Scotus Viator in opozarja srbske državnike, naj vendar korigirajo svojo samosrbsko mentaliteto, kažoč na Hrvata in j in Slovence. Radič je še v Londonu^ Od o- nakana o Veliki Srbiji. Po uje-dinjenju treh narodov v SHS državo srbski merodajni politiki niso preorientirali svoje men-talitete po potrebah razširjene države. Edini politik Stojan Pro-tič je umeval nov položaj ter o~ pozarjal na nove pokrajine — a bil je glas upijočega v puščavi. Propadel je pri volitvah v skupščino in se pred nedavnim preselil v večnost. Odločujoči politiki so upeljali centralizem, vdo-biv-ši zase Turke in — o bridka ironija — samostojne kmete iz Slovenije, ki so uprav s svojimi 13 poslanci odločili večino za centralistično ustavo. V zmislu sedanje ustave sloni vsa moč v Belgradu. Od tu se res vodi "velesrbska" politika, a ne jugoslovanska, kakor je bila zamišljena ob ujedinjenju in jo je tedaj kraljevski manifest časniki vest, da naša vlada namerava Radiča postaviti pred sodišče in sicer v Belgradu. Vbd- stvo H. R. S. S. je baje sklenilo, da se mora Radič vrniti v Zagreb, češ da je njegova prisotnost v domovini nujno potrebna z ozirom na akcijo od režima podkupljenih ljudi, ol leta ................$2.00 " Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 SUBSCRIPTION: F.or United States per year .,................$4.00 For United States per half year........$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ^..$4-75 _''_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.so i Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti iM-eteti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide Jist. Na dopise brez podpisa se ne ozira. L --» - ■ ■ ...-rr— Entered .1* second cl»s »atter October nth iqi<». at Post Office at ^Chicago. III., under the act of March 3rd t87Q. J. M. TRUNK: Iz Slovanskega sveta. KDO STOJI V BULGARIJI ZA KULISAMI? Po smrti bolgarskega minis te rskega predsednika Stambulijskega se je izvedelo, da je bila sprava med Jugoslavijo in Bulgarijo tik pred zaključkom. Izbru-1 hnila je "revolucija" in Stambulijski je padel. Stam-bulijski je imel politične hibe. Imel je vso inteligenco proti sebi; preveč se je opiral na en sam stan, na kmete. V nobeni državi ne more dalj časa vladati en stan, in če ga je, kakor v Bulgariji, tudi 90%. Pa Stambulijski ni padel ravno radi te politične hibe. Kakor se ie izvedelo zdaj, je tvoril Cankov, sedanji "vladar", «amo neke vrste kulise, in jih še tvori. Za temi kulisami pa stojita dva: Anglež in Italijan. Res, da je zviti Koburžan pognal bulgarski narod v vojno na strani Nemčije, in s tem pouzročil njeno nesrečo, a vrata v egejsko morje, ki so Bulgariji tako potrebna, kakor vrata vsaki hiši, ta vrata ji je zaprl—Anglež, in podpiral ga je pri tem politični mefisto—Lah. Kolikor toliko je Bulgarija slovanska država, in Slovana .se mora oškodovati, kjer le kaže, to je in bo še dolgo glavna poteza angleške in italijanske politike. Prepad med Srbi in Bulgari je strahovito zazijal. Ampak spadata skupaj, ako že ne iz drugih razlogov, vsaj radi tega, ker sta soseda na Balkanu, čas zaceli marsikatera rano, in izgledalo je, da bo spravil Srba z Bulgarom. Strah in groza za Angleža in Laha. Stambulijskemu in njegovim kmetom je manjkalo potrebne narodne inteligence, preden so se zavedli, je imel Cankov t angleško in laško pomočjo vse zasnovano ,in Stambulijski je padel, z njim tudi kmetska vlada, Cankov se drži, in izgleda, da se bo obdržal, ker -ga^drži Anglež, in narodna inteligenca, ki je pač važnejša, kakor velika masa, ako ji manjka inteligentnega vodstva, kar najbolj dokazuje Rusija. Pa ne dvomim, da pride čas, ko bulgarski narod pod vodstvom svoje Inteligence spoznal, kje je njegav prostor. Balkan se v doglednem času zedini, nad tem nimam niti najmanjšega dvoma. Seve čas počasi dela. owing to King Konstantine's personal insistence on the adoption of a treacherous policy in violating the treaty with Serbia, Greece was dishonored . , ." Vse prav pride. Kakor v zasebnem življenju, je tudi v politiki najvarnejša pot, pot poštenosti. Politika ni brez morale, kakor mislijo razni macchiavelisti, in naj bo trenutni uspeh še tako sijajen. To bo enkrat občutila strahovito tudi Italija. Počasi meljejo mlini—božji, a na drobno. Grčija je temu živ dokaz. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. P Barberton, Ohio.. | to 1924. izvoljeni vsi stari od-Sedaj, ko je lovska sezona pri; borniki, ki so zopet na novo na-kraju, ko se ne bo smelo Vteč j stopili uradno leto 1924. predza-plašiti že tako preveč plahe in dnjo nedeljo. Zvečer pa so imeli preurne zajčke bomo imeli več, društveniki skupno zabavo, ka-časa za pisanje. V našem mestu tera je jako dobro izpadla. j se precej gibljemo. Pred časom _ Poročili so se v cerkvi Ma- trebni les. V splošnem še ni ravno prevelike brezposelnosti Je sicer nekaj ljudi brez dela, kar je tudi navada vsako zimo. Vendar ne toliko kot drupe zime. Tako sem vam malo opisal tu-kajšne delavske razmere, ki bodo morda kakega čitatelja zanimale. Priloženo Vam pošiljam tudi celo letno naročnino za vaš list Edinost, katerega tako rad či-tam sedaj ob zimskih večerih.j Posebno se smejem Matajeve-mu Matiju. On pa Hudopisk ga pa pošteno bijeta na svojem kor-( nerju. S pozdravom Naročnik. so pri tuk. socialističnem klubu vstanovili tudi pevski odsek! Vak z nevesto Miss Mary Jer- Se prej je petje poučeval tukaj sni Slov. Dramatični klub. Sedaj so se zavzeli tudi katoliški možje in ženske in bodo oni u-stanovili svoj klub, ki bo poučeval petje in pa dramatiko. To sem zapisal nekoliko kot novico ampak največ zato, da se ljudem razloži, kako stvar stoji, da ne bo od te ali druge strani kakega napadanja, češ, da se delajo stranke, oz. nasprotstva kar pa ni res. Rojaki, kateri spadajo k Slov. Dramatičnem klubu so sprevideli (nekateri) da kot pevci je bolj primerno za nje, da pojejo kot člani socialističnega kluba, oz. odseka in da bodo tako bolj napredovali. Na drugi strani pa zo-peet mislijo katoliški rojaki v našem mestu, da če ti ne morejo nikakor delovati na tem polju nepristransko imajo oni ravno tako pravico si ustanoviti svoj klub, kateri bo deloval na istem polju, v korist njih prepričanju, oz. cerkvi, katera bo dobivala podporo iz dobička od njihovih prireditev. Altarno društvo naše cerkve, oz. ženske članice se tudi pripravljajo da prirede igro prvega marca. Igrali bodo otroci 15. po številu igro: "Za preslavne goste." Ta igra menda se ni še i-grala v Ameriki in bo nekaj zelo zanimivega. Pridite na ta dan in poglejte kaj znajo naši mali otroci, a katerih se toliko piše, da so pozabili naš jezik. Istota-ko dan pozneje oz. v nedeljo pa se namerava prirediti tudi še neko drugo igro, katero bodo igrali odrasli. Tako vidite, da se precej gibljemo v Barbertonu. Poročati imam tudi žalostno vest da je dne 28. dec. preminul tere Božje ženin Mr. Jakob No- šin. — Drugi par sta bila ženin Mr. Paul Jerkovič in. nevesta Miss Ana Papovič. Obema paroma želimo obilo blagoslova v novem zakonskem stanu! — Jako nevarno je zbolela do-broznana rojakinja Mrs. Mary Klun. Nahaja je doma in je jako slaba. Dalje je nevarno bolan tudi John Zupančič, šolar četrtega razreda naše šole. Slednji se nahaja v bolnišnici Matere Božje tudi jako kritično bolan. Obema želimo, da bi se njima ljubo zdravje vrnilo v najkrajšem času! — Rojak Mr. Joseph 'Kolar ki je bil tudi zelo bolan in se je nahajal v bolnišnici je že o-kreval in se je te dni vrnil domov. — Smrtna kosa, ki stoji vedno na svoji preži je pobrala te dni rojakinjo Margareto Ores-kovič. Pokopana je bila iz slovenske cerkve. — Drugi slučaj smrti se je zgodil pri družini Mr. Louis Rusa, ki jim je te dpi umrla osem letna hčerka A-nica. Tudi ta je bila pokopana iz naše cerkve. Vsem sorodnikom obeh naše iskreno sožalje. Pokojnima na raj in pokoj! — Šola Matere Božje se je zopet pričela po praznikih dne 2. januarja. Sedaj vlada zopet o-koli šole med otroci vesela živahnost. Ta skače, ta se drsa, ta kaj meče, vse hoče biti v luf-tu. ker so mladi in veseli. Vsem Puebelskim rojakom želim srečno in veselo novo leto ter obilo vspeha! Poročevalec. Joliet, 111. Pri nas je vedno dovolj novic, le poročevalcev ni, da bi jih v j svet spravili. Pa počasi se bo že kateri oživel, da ga bo dlan začela srbeti in bo jel pridno pisati in poročati. Mr. Frank Skulj iz Center streeta se nahaja bolan v bolniš-i niči za naduho. Dobremu rojaku želimo skorajšnjega zdravja in povratka k svoji družini. Te dni je obolel tudi Mr. John Ažman in je bil prepeljan v bol-1 nišnico. Dr. sv. Jožefa K. S. K. J. je začelo živahno agitirati za skupno prireditev, ki jo bodo priredila vsa društva za korist skupnih društev. Prireditev bo nekak fair vseh društev, ki obefa velikega vspeha. V odboru za to prireditev so John Živetz ml. Joseph Zalar in Louis Martinčič.; Prav dobro tudi napreduje zabavni klub "Korajžni fantje," ki večkrat priredi zabavne sestanke na raznih domovih. V zad-< njič so imeli člani tega klA>a prijazen party na domu Mr. Pla-I ninška na N. Center street. Vj kratkem pa bodo imeli zabavni sestanek na domu Kvirna Na-' sembenija. Dr. Triglav bo priredilo dnej 27. januarja igro "Razvalina Življenja" v Slovenija dvorani.' V korist cerkve sv. Jožefa. Ob-| činstvo se že sedaj opozarja naj to prireditev in vsi se vabijo k obilni udeležbi. Na pogreb našega bivšega or-ganista in pevovodje Mr. Martina Cvenka, ki je umrl v Chica-, go zadnjo soboto je odšlo več' njegovih prijateljev in prijate-| Ijic. Slovensko Pevsko društvo! "Joliet" mu je kupilo v zadnji; spomin lep venec. Nasi pevci soj tudi peli v cerkvi pri pogrebni: maši. Zopet kaj prihodnjič! Poročevalec. -o- V SEDMIH LETIH VSE PRAV PRIDE Ob priliki mojega bivanja pri mirovni konferenci m Parizu L 1919 in mojega političnega delovanja v dobi koroškega plebiscita sem imel priliko govoriti z me-rockflnimi krogi o raznih pojavih in dogodkih v svetovni vojni. Strahoviti so bili porazi Avstrijcev ob Donavi. Poklicali so končno-Nemca. Prišel je z ogromno močjo. Ampak merodajni krogi so mi zatrjevali, da bi se Avstrijci z Nemcem vred še desetkrat valali v Donavi, ako bi Bolgari ne bili stopili na stran centralnih močij, in kar je še večje važnosti, ako bi bila Grška držala svojo besedo, in glasom pogodbe s Srbijo prijela Bolgare od strani. Grški kralj Konstantin je pa, kot oproda nemškega imperializma pripravil Grčijo do tega, da je snedla besedo, ostal^ "nevtralna", ne samo to, temveč s predajo trdnjave Rupel v vzhodni Macedoniji omogočila Bulgarom, da so prišli Srbom za hrbet, in tako pouzročila srbski umik skozi Albanijo in postala povod neznanskega gorja, ki je prišel na Srbe, kakor je pač vsakemu znano iz dogodkov i za svetovne vojne, čudno. Grčija se je s to perfidno-stjo hotela izmuzniti, oziroma njen kralj Konstantin, a zgodilo se je ravno narobe. Srbija je vstala naravnost iz groba, perfidna in verolomna Grška pa lega oštova-' de, kot jo je v dosedanjih letih nje med našim narodom tukaj La Rue rudnik obratuje in se bo kot tudi med Amerikanci. Videl delalo v jamah, dokler bo vreme sem ze mnogo pogrebov pa tak vzdržno. Po popravljalnicah pa ko lepega kot ga je imel pokoj-! tudi pri družbi delajo s polno pa-ni se ne. Soba, v kateri je ležal ro. da bodo vse kar najbolje pri-mrtev je bila polna cvetja in ven-! pravili za prihajajočo sezono. cev, katere so darovali naši ljud-1 Pri družbi Buttler Brothers je in Amerikanci. Pokojni je bil Co. se tudi dela s polno paro v doma iz vasi Kot, fara Ig pri machine shop, kje pridno po- Ljubljani. V stari domovini zapušča enega brata in tri sestre. Pok. je bil ustanovitelj društva sv. Martina štev. 44. J. S. K. J. katero se je vstanovilo tukaj 27. septembra 1903. Naj v miru počiva! Pogreb se je vršil iz Slovenske cerkve s sv. mašo na Holy Cross pokopališče v Akron, Ohio, 31 dec dopoldne. Anton Okolish. Pueblo, Colo. V naši zapadni slovenski metropoli se pridno gibljemo na vseh poljih Pri društvu sv. Jo-------^ „*prav.jajo zefa K. S. K. J. so bih za to le-1 prečnice, hlode in drugi tak po- pravljajo orodje in druge stva ri, ki jih bodo rabili za kopanje in nalaganje rude, ko nastopi spomlad in z njo ugodno vreme. V York rudniku so prenehali kopati rudo od 1. januarja naprej. Delajo pa za družbo še ma-chinisti, ki popravljajo parne lopate in druge stroje. Pri Phoenix Utilities Company je zaposljenih kakih 100 mož, ki postavljajo lokalno postajo za Great Northern • Power Com pany, ker rudniki in okolica potrebuje večje električne moči. Na severni strani delajo v gozdih drvarji, ki napravljajo Chicago, 111. Kot že parkrat omenjeno v listu Edinost, je Stavbinsko in Posojilno društvo . "Slovenski Dom" izdalo novo 62. serijo dne 2. januarja. Danes pa stopamo s ponosom v javnost z velikim vspehom, ker v dveh tednih je pristopilo nad 50 novih delničarjev, ki so si izposlovali nad 600 denic. Res so zanimive te številke, kakr so tudi dokaz, da Stavbinsko društvo "Slovenski Dom" posluje in vspešno napreduje na začrtani poti, pod strogim državnim nadzorstvom. Dragi rojak (inja) še se ti nudi prilika pristopiti in vzeti delnice 62. serije. Kar pridi v torek večer 15. januarja v cerkveno dvorano, ali se pa oglasi pri dr. tajniku Jos. Zupančiču na 1824 W. 22nd Place m ti bo uredil vse potrebno. Vpoštevajmo tudi mi geslo ameriških stavbinskih društev: "Work and save, and own your own home!" Rojaški pozdrav za stavbinsko društvo Slov. Dom Frank Grill, predsednik. Prijateljstvo in ljubezen naj ne prejmeta ničesar, česar ne moreta vrniti. * * Čestokrat so možje vzrok, da ženske druga drugo sovražijo. * * * Če bi ljudje malo več pomislili kaj bodo govorili, bi navadno ne govorili veliko. * * Ljudje smo že taki, da o samih sebi vedno to mislimo, da smo prav tako dobri kakor vsak drugi, pa še malo boljši povrhu. Zavrtnikovemu očetu ni ničesar bolj pri srcu, kakor kaka dogma. Seveda ne katoliška, pač pa taka — kakor je bil na primer miljonski fond. Miljonski fond je eden izmed tistih stvari, ki je bil — pa £a ni več. Vendar tisti, ki so v miljonski žakelj metali svoje dolarčke za jugoslovansko republiko, za odrešenje primorskih rojakov, bodo imeli to tudi za resnico, dokler bod« živeli. , % * * Urednik Prosvete je hitro planil te dni na novico, lci je dospela iz Rima. Seveda ni se držal pri tem Prešernovega apela: Le čevlje sodi naj kopitar . . . Pač pa je sam po svoji lastni inkija-tivi naredil faux pas — napačen korak in si raztolmačil novico še predno je Rim izrekel, kaj pozitivnega. Novico, ki so jo ameriški listi te dni prinesli, je urednik Prosvetč še po svoje predelal in jo karakteriziral s svojo "ognjevito ljubeznijo" do naše vere. V potvarjanju ste pa že res nedosegljivi! Vsi Brajdiči in Hudoro- viči se lahko skrijejo pred vami. ♦ * * V Prosveti se prepirata te dni dva osla, kdo ima daljša ušesa. Merita si jih zelo natančno. Tistega, ki je prvi začel pravijo, da bodo v kratkem spodrinili. * ♦ * V Glas Naroda.sem čital te dni: "Kdo je bil Nobel>" In veste kdo je ta Nobel? Čitajte ta le odstavek, natisnil sem ga v zabavo dobesedno našin^ čitate-Ijem iz Glas Naroda, štev. 5.: "... Alfred Nobel, kemik je bil rojen dne 21. oktobra 1883. leta v Stockholmu. — Kasneje je deloval skupno s svojim očetom na polju kemije ter se je zlasti bavil z razstreljevalnimi snovmi. Leta 1862. je iznašel ni tro-glicerin. Istega leta je znašel dinamit. Iznašel je nebroj drugih kemičnih stvari ter ustanovil v Evropi in Ameriki petnajst tovarn. Umrl je dne 10. decembra i8g6. v San Remu . . * Peterčku bom dal jaz Noblo-vo nagrado, če mi pove. kako je Nobel mogel iznajti leta 1862 ni tro-glicerin, ko je bil vendar Nobel po Peterčkovem zatrdilu roien šele leta 1883. Ta fakt kaže jasno kof^ beli dan, da se nahaja v Peterčkovi glavi precej velika luknja! » » * Italija in Španija se bosti te dni učili streljati v tarče. Francoz jih bo pa opazoval izza vo»-gla. — Nove vojaške alijance menda ne pomenijo, da se bližamo tistim blaženim časom, ko bomo govorili o trajnem miru. * * * Na Lawndale baje silno kihajo te dni. Najbolj si vrtata s prsti v nosove Zavertnik in Zvonko — Negotovo se bo kdo vprašal. kaj se je zgodilo. Nič drugega ne, kakor z dvainvajsete ceste je te dni vlekel oster veter. Je precej brilo, in ni čudno, če so se "gospodje" prehladili. * * * Ker zadnje dni časnikarski poročevalci niso imeli /nikakih novic, so med svet zopet sporočili, da je Trockv obolel. Ko vsega poide, pa mislijo, da se bo svet s Trockijem ubijal. Le ne tako hiteti, bo že prišel enkrat vrag v Rusijo, kar ima za dobiti! -o- VELIKI SNEŽENI ZAMETI PO ITALIJI. Bergamo, Itaija. — Po Italiji je te dni zapadel debel sneg. Po enih krajih že več let ne pomnijo snega, a sedaj so ga dobili. Vsa Italija trepeta v mrazu. VSEM NAROiNIKOM! Naznanjamo, da smo te d razposlali vsem našim lokalnim zastopnikom stenske koledarje, katerega dobi vsak naš naroCn" brezplačno. Zglasite se pri našemu zastopniku v naselbini in 0 boste dobili. Za slučaj, da bi j-njemu manjkalo pišite nam i ga bomo vam poslali. Uprava Edinosti. Ameriška Slovenka. POSLEDICE DOBRE VZGOJE. i. Vzorna gospodinja. Gorja in tožba je danes preobilno, pa so ljudje večinoma sami krivi. Da po družinah ni sreče. bi v prvi vrsti dolžili gospodinjo, seveda ne vselej. Marsi-Icie bi imeli lahko polovico raja, a tudi družinske člane. Mati naj bo kakor solnce domačega ognjišča, ki ogreva z žarki svoje ljubezni, vneme, pridnosti, domačnosti vso hišo. Ljubezen do otrok, do družine, skrb za domačijo, ali skratka: zmisel za domačnost je prva lastnost vzorne gospodinje, lastnost, ki zagotavlja srečo in blagoslov družini. Torišče, delokrog žene je do-,mače ognjišče v širšem pomenu besede. Tu izvršuje v polnem obsegu svoj poklic. Ljubezen do moža se udejstvuje najlepše v tej skrbljivosti, v tej dpmačno-sti. Marsikateri mož bi ne bil nikdar zabredel v gostilniško družbo, bi ne bil postal alkoholik, bi ne bil prelomil zakonske zvestoba, pa ga je znala žena s čutom za domačnost privezati na družinsko ognjišče. Toda ta čut, ta zmisel mineva in gineva tem bolj, čim bolj pojema lepo, krščansko življenje po družinah, čim bolj se udomačuje pohlep po zabavi in razveseljevanju tudi med ženstvom. Čedalje bolj yedke so družine, v katerih se očulijo domači najbolj zadovoljne in srečne v rodbinskem rogu pod domačim krovom. In akaj je takih družin čedalje anj ? Ker je vzgoja pomanjkljiva, ker se ne neguje v otrocih zmisel za domačnost, za družino.^ Zmisel za domačnost je posledica dobre vzgoje. Vzgoja, to je prva velika sveta dolžnost, ki je združena zlasti z materno ča- stjo; angelsko dolžnost bi jo i-menovali, saj mor^ biti vsaka mati viden angel j varih svojih otrok. Srečen otrok, ki ga uči, vodi, ščiti in varuje spretna ro-4ca resno-ljubeče matere. — Duha žive vere, ljubezni do Boga, pobožnosti, ponižnosti in skromnosti, iskrene molitvje, hvaležnosti, odkritosrčnosti, svete sramežljivosti naj vsaja materina ljubezen v srce otrokovo, pa bo s tem že tudi ukoreninjena ljubezen do doma, zmisel za domačnost. To nalogo more v polnem obsegu izvrševati le tista mati, ki smatra otroka za najdragocenejši dar božji, ki ji je otrok da-leko več kot mrtev denar, kot negotova kupčija, več kot lepo kjer smo tako radi poslušali lepe božične pesmi. Petje je vodil naš neumorni pevovodja organist Frank Urajnar, ki je poskrbel za Božič izredno lepe pesmi kot nalašč za ta lepi dari. Prva maša je bila, k*kor sem že omenila o polnoči, druga o pol sedmih in potem skoro vsa-kt pol ure. Zadnja pa je bila slovesna sv. maša z leviti. Vse skozi je bilo veliko ljudi pri sv-mašah. Božična kolekta je znašala, kakor seem slišala nad $600.00. Ker so naši rojaki zadnje čase le bolj malo delali, komaj po 4 dni na teden, so še vseeno pokazali dobro voljo ter so storili svojo dolžnost kot vsikdar prej. S tem so pa tudi pokazali, da je pri fari sv. Trojici dovolj dobrih faranov, ki se ne sramujejo spol-novati svojih dolžnosti. Naj tudi'omenim, da imamo tudi žene svoje društvo Krščanskih mater in žena, ki se jako dobro razvija, šteje lepo število članic in še vedno raste na- posestvo ali živina, več kot vse zemeljske dobrine. Zmisel zajPreJ _ . . domačnost bo vzbujala v otrocih I Naši možje so pa organizirani mati, ki ne zapravlja dragocene-! y društvo Najsv. Imena. Želeti ga časa z nepotrebnimi obiski, s pretirano tankovestnostjo za lase, obleko, za zunanjost, ki ne išče edine zabave po glediščih in plesiščih. (Dalje prih. soboto.) -o- DOPISI. Canonsburgh, Pa. Dragi g. urednik: — Nekaj Vam morem povedati, da list E-dinost je tako priljubljen, da ko ga človek enkrat spozna, ni mogoče brez njega biti. To Vam odkrito povem, ne da bi se hotela prikupovati. Da, ko bi stal tudi $30. na leto bi jih rada pri-stradala, samo da bi ga čiikla. Pa ne mislite, da samo jaz tako mislim, tako misli številno naročnikov. Tudi brezverci ga strašno radi imajo in ga ne de-nejo iz rok, dokler ga vsak do konca ne prebita. Vaša naročnica M. B. (Op. ured.: — Nas prisrčno veseli, da ste z listom zadovoljni. Podobno se izražajo tudi drugi tako. Ne zamerite, da se je Vaš dopis zakasnil. Pozdravljeni !) -o- Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik! Upam, da tudi meni dovolite nekoliko pre-stora v listu Edinosti. Sicer ne morem poročati posebnih novic iz naše naselbine, hočem le omeniti, da smo v naši cerkvi sv Trojice obhajali božične praznike prav lepo in veselo. Kakor navadno že več let, smo imeli tudi letos polnočnico. Že petnajst minut do 12. ure smo zaslišali lepo ubrano pritrkavanje iz zvonika, ki nas je spominjalo na rojstvo Gospodovo. Še pred-no je bila polnoč ura je naš cerkveni pevski zbor zapel lepo pesem " Sveta noč." Krasne slovenske pesmi so nas spominjale na milo našo staro domovino, je, da bi v to društvo pristopil sleherni mož in fant v naselbini. Kako lepo in čednostno življenje žive tiste, ki ziv« po naukih tega krščanskega društva. Toraj krščanski možje le pogumno naprej in vsi do zadnjega v to društvo. Naj se v novem letu naše krščansko gibanje poživi v največji meri! Končno kličem v pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam lista Edinosti ter vsem skupaj voščim zdravo in srečno novo leto 1924. Poročevalka. -o- New York, N. Y. Naša naselbina menda se ni bila zastopana v našem ženskem kornerju. Pri nas smo ženske in dekleta vse bolj "busy" zlasti v tem času pri šivanju klobukov itd. Vendar kljub temu prav redno zasledujemo lepe vspodbuje-valne .dopise, ki jih objavljajo naše dopisnice na tem mestu. Čestitati moram dopisnici go. Vedno se s podtika ta pri-smoda, — kakor ga namreč tu skoro vsak imenuje — na tukaj š-no cerkvijo, nad župniščem in tukajšnjimi gospodi. Iz katoliških mož, ki se mučijo z veselicami in prireditvami za našo cerkev in društva se hoče norčevati, kljub temu, da je od teh toož dobival v delo tiskovine in vse drugo. Menda se bodo počasi tudi tem možeem, ki. jih v svoji koloni razglaša kot kake, ki ga radi pijo, odprle oči, da ne bodo podpirali tiste, ki so njim naravnost nasprotni. Ni čudno, da je zadnje čase toliko ljudi pustilo njegov list, pa jih bo .še več radi njegovega spod-tikanja. Na društvenem polju se dobro gibljemo. Ta pried pust bomo imeli več veselic in prireditev za naša društva. Veselice in vse prireditve jako dobro izpadejo ker ljudstvo ima ob nedeljah čas in se rado prireditev udeleži. Naš preč. g. Father Snoj se zelo trudijo za napredek naše cerkve in župnije. Zlasti v duhovnem življenju je naša naselbina med prvimi. Pozdravljam vse newyorške Slovenke, kakor tudi vse druge po širni Ameriki. P. Š. naročnica Edinosti. --o Indianapolis. Ind. Dragi g. urednik, prosim, da mi dovolite ta mali prostor v priljubljenem listu Edinosti. Rada bi dala malo pojasnila dobrim faranom sv. Trojice, da ne bi kateri mislil zavoljo mojega predlogb v šolski dvorani, kaj slabega. Jaz spoštujem vse cerkvene odbornike, ki so vredni vse hvale, ker se toliko trudijo za korist naše cerkve. Zatorej Vam bom nekaj povedala kar vsi veste. Predzanja volitev, ki je bila pri naši cerkvi, izvoliena sta bila dva nova odbornika. Kdo se ne spomni, kako smo vsi žalovali za pokojnim Alojs Strgar-jem, ki je bil drugi izvoljen na Alojs in Rev. F. Ciril Orendač sta veliko dobrega skupaj naredila za našo cerkev. Toda tudi Kuhati se mora z glavo, pravi, da je treba vestnosti skrbnosti pri tem važnem in u- kar naj mu dobri Bog povrne. Moj predlog je, da bi se vsako leto volilo dva nova odbornika, potem bi bil vsak izvoljen za t" leta. Zatoraj vidite na ta način se bo veliko cerkvi poma- ga!o.ŠM novo izvoljeni so zdaj dobri cer-| metnem delu. Ne kaj, ampak ka-kvem možje in pokojni Alojs je ko se kuha, je največkrat odvi-pomagal, dokler je bil živ, za sno od dobrine in okusnosti jedil. Prvi pogoj dobrine in okusnosti obstoji v tem, da vsaka jed hitro zavre, ker hitro zavreto, dvakrat pričeto. Močnate pedi kakor: žganci, Dragi g. urednik, ker so rav- fcza"ci' makaroni, štruklji, cmo~ no božični prazniki minuli Vam ' zhcniki itd. se pristavijo na moram sporočit, da smo' imeli yreI° vodo in morai° z va-krasno petje pod vodstvom g jlom tollko casa' da so kuhane. F. Urajnarja, | Goveja juha naj zavre hitro. a mora vreti tako, da ena kuha-Društvo sv. Cecilije, je še mla- rica trdi, da vre, druga pa dvo-do, kakor dete in vendar tako mi o tem. Cel krompir ne sme krasno zatoraj čast takim ma- prehudo vreti, sicer na zunaj raz-teram. Sledeče -so: Ana Mauser, poka, ker razpokana in preveč Antonija Koss in Mary Urajnar omehčana se mora odstraniti. O in tudi enemu mlademu možu olupljenem krompirju pa je pom* Antonu Mrgole. Tudi vsem na- niti to, da se skuha prav tedaj, šim slovenskim fantom in de- ko ga je treba dati na mizo, ker klicam, ker to so naši cerkve- postan je steklen in nima prijet- nega okusa. Soliti je treba in najboljše takoj, ko zavre. O kisa ti pa šele tedaj, ko je že kuhano in naj o-kisano samo še dobro prevre. ni pevci. Kaj bi dala v zahvalo še očetom in materam naših slavčkov. ^Stariši pa vem, da so zadosti srečni, ker slišijo svoje sinove in hčere v milem slovenskem jeziku prepevati. Ker se je moj dopis precej raztegnil, prosim g. urednik, da ga priobčite v našem preljubem listu Edinost. Sedai pa pozdravim vse čita-telj (ice) tega lista in Vam voščim srečno novo leto. Tebi dragi list pa da bi skoraj postal dnevnik. Ivana Sinkovič, najstarejša naročnica. ZA NASEGOSPODINJE. KUHINJA. Nekaj najpotrebnejših navodil pri kuhi. NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest da je po dolgi bolezni previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal soprog in oče Martin Možek dne 28- decembra zvečer v Barberton, Ohio, v starosti 52 let. Pokojni je bil doma iz vasi Kot,' fara Ig pri Ljubljani. V Ameriki je bival 25 let. Tem potom se lepo zahvaljujemo vsem tistim, ki so pokojnega obiskovali ob času -njegove bolezni in tistim, ki so nas tolažili v žalostnih urah ob času smrti ter vsem tistim, ki so ga spremili k večnemu počitku na Holy-Cross pokopališče v Akron, Ohio. Lepo se zahvaljujemo sledečim, kateri so darovali cvetlice: Družine: Platnar, Dormish, Merkun. Pristov, Jakič, Pre-—----- Najbo kakoršnakoli priložnost — ob rojstvu —, smrti —" veielju — žalosti — ali karkoli, najlepše se izrate s cvetlicami-Pri nas dobite najlepše "pušelce" za ženitovanja. — Za smrtne slučaje dobite pri nas najlepše vence. Cvetlice pošiljamo tudi v druge kraje. Naročite lahko po telefonu ali brzojavu. FRANK JINDRICH Jr. FLORIST ANP DECORATOR 2137 w. 22nd Street, CHICAGO, ILL. Phone CANAL 1787 ga. Ampak o Matiji moram reči, da je potuhnjen kakor sam ls-karjot. In predrzen je kakor lačna muha o pasjih dneh! še po-volkodlačil bi se grdobin, če bi bilo treba!" "Tale Mica pa res dobro zasaja besede!" se je oglasil Čenčanov Janez nanovo, ko je pošla ženici sapa. "Presneto jo zna lepo zarobiti, kaj? In zmeraj nam pove še kaj novega! Mica ima dar zgovornosti. Poslušajmo Mico!" « "Mataja pa luna trka, luna!" so vpili nekateri. "Kaj luna!" so kričali drugi. "Hudoba ga goni, hudoba! Pa nič drugega mu ni! Obseden je!" "Stojte, prijatelji in prijateljice!" je prosila Mica in bese-dovala: "Matija je sam hudoben, sam, le meni vrjemite! Sam je šel gori nad Golo jamo hudiča klicat v ris, kajne Andraž? No, tega mu ne smemo toliko šteti v zlo, ker se je grešnik o pravem času skesal in zbežal domov. — Otročički nehajte se vendar vsaj za pol urice brcati in trgati, saj zdaj o kresu je dolg dan! — Ampak, da nam je ušel Matajev Matija v Ljubljano, tc-ga mu pa ne smemo odpustiti T "Seveda ne!" so ji pritrjevali Telebanovci, vsi jezni na us-koka. "In še kar natihem je izginil kakor kukavica!" "Andraž Hudopisk, ti si ga videl, ko je odhajal," je pripomnila Čenčanova Urša. "Zakaj ga pa nisi pregovoril, da bi ostal doma? Ali zakaj nisi povedal nič nam, da bi ga udržali izlepa ali izgrda?" "Saj res, Andraž, kako pa je to?" so povpraševali razkačeni Telebanovci. * Berač se je zopet skobacal k Mici na klop, se naslonil ob gorjačo, si pogladil sivo brado in se zagovarjal: "Spoštovani Telebanovci! Najprej $e naj vam prav lepo zahvalim za veliko čast, da smem tukaj zraven Mice Kobacaj-ke izpregovoriti nekoliko besedi. In prosim vas. vrjemite mi vse. kar vam zdaj razodenem. Samo Mataju m« nikar ne izdajte, da ne bo hud name! Preden je silil v ris, sem mu branil za žive in mrtve — oh. pa nič! Smejal se mi je in strašno se mu je mudilo gori v hosto. Na samem pa ga je prevzel strah in ga prignal domov. Andraž, mi je dejal danes zjutraj, dolgčas mi je! Veš kaj, je dejal, kar v Ljubljano jo uberem, je dejal. Dobro se mi bo godilo tamkaj. Jedel bom z veliko žlico. Kaj bom zmeraj tičal med hribavzarji, ki niso bili dalje kakor od peči do vrat ! Pod mernikom ne more« plesati. Pa pojdem malo po svetu, je dejal. — Matijče, sem dejal zdaj jaz njemu, to pa že ne vem, če bo kaj! Le pameten bodi in ponižen, sem mu dejal, pa doma ostani, doma! Kaj se boš klatil po tujini, ko ti ni treba! Vesel bodi, da si doma na Telebanovem, kjer je zmeraj dosti krompirja pa repe tudi. Lepo sem ga prosil in rotil — on pa kar klobuk na glavo, culo na ramo. pa smuk! skozi vrata. Spremljal sem ga do potoka in ga svaril takole: Ljubljanski škri-ci so strašno sitni, kočljivi pa natančni! Dobro jih pomnim od takrat, ko sem puško in tele prenašal po Ljubljani. Utegni koga užaliti; kaj bo, če te primejo in zapro na Zabjaku ali na Gradu! Pa naj me, je dejal Matija. Nobena lepa beseda se ga i m prijela. Njegova glava je prazna kakor zdaj moja malha. To-1 da v mojo malho vsaj kaj gre. v Matajevo betico pa nič! Kaj pomaga prigovarjati človeku, ki podtika vse dobre svete pod uho. Ravnal je po svoji glavi in trmi in fufnjal v Ljubljano! Zdaj vas prosim pa še enkrat: ne povejte Matijcu. kar sem zaupal vam tukaj iz hvaležnosti, ker ste mi dali že dostikrat kai vbogajme!" » KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? • Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA ; ■ T" : FRANK SUHADOLNIK 6107 — St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. < Je zastopnik listov Edinost in Ave Maria. — V za- ( logi ima vsakovrstne knjige, ki jih je dobiti v naši knjigarni. • ' Ako še nimate letošnjega Koledarja Ave Maria pojdite h njemu, ki jih ima v zalogi. izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo. za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v ftjem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST p 1849 W. 22nd St. 3£ti Chicago, m. KAKO JE BOG SPREOBRNIL LIE Rev. J. PUumik. (Konec.) Srce ji je tolklo, kakor kovaško kladivo in zarudela je, ko je dobila poziv, da mora priti v predsednikovo sobo. Gotovo* ji bo povedal, da ni treba priti na delo drugi dan. Morda je bila prepočasna, ali pa je našel kake druge napake. Mož ji Je pokazal stol in nadaljeval svoje delo. Kristina je opazovala, kako je vihtil svoje debele roke, ko je podpisoval pisma. Ko je skončal, se je obrnil k nervoznemu dekletu. "Gospodična Kristina, poklical sem vas, da vam povem —" Zapel je telefonski zvonec in gospodar je odgovoril. Kristina je bila gotova, da je njena usoda zapečatena; sedaj naj samo še mirno čaka, da ji to pove. Ko je zopet začel pogovor, se je pripravila, da ji pove, da je ne potrebuje. "Hotel sem vam povedati, da sem prav zadovoljen z vašim delom. Jaz sem velik sitnež, kar se tiče pisem. Vi se mi pa zdite, da imate že v svoji naravi, da jih spišete tako, kakor jaz hočem. Izmed sedem deklet, katere sem preizkusil, ste samo vi z^deii vse 'besede, katere dam pisati novinkam. Zato vam bom plačal po oetindvajset dolarjev na teden. Če boste zvesti, boste še bolj naprej prišli. To je vse za nocoj." Kristina je malone po zraku letela v bolnišnico. Ko bi le Rudolfu mogla povedati o sreči. Razočaranje jo je čakalo tam; njen brat je bil nezavesten in strežnica je rekla, da je boljše, če ne grem k njemu. "Gospodična, malo počakajte ; nočna strežnica želi z vami govoriti, takoj bo tukaj/' Z novim strahom je pričakovala Kristina, kaj bo zopet prišlo. dokler se ni nočna strežnica prikazala. "Vprašati sem vas hotela," je pričela strežnica, "če bi ne mogli pripeljati sem tisto Lizi, o kate-j ri vaš brat v svoji zmedenosti: vedno govori." Vedno mu je v mislih in prepričana sem, da bij jo rad videl. Mislite, da bi jo mogli najti?" "Lizi !Lizi! Kdo bi bila? Morda Lizi Haler! Ta je edina Lizi, katero Rudolf pozna, čudno, da bi o njej govoril. Poklicala jo bom; morda mi zna ona razložiti to zadevo." Ko ie Kristina sedela čez dve uri v sprejemni sobi Halerjeve hiše. ko je sedela nasproti vit ke deklice, kateri je povedala postreškino naročilo, je Kristina razumela celo stvar. Nežna de klica ie kazala, da skrivoma veliko tfpi. četudi vdano; s svojimi očmi Tazodeva. česar ni Kristina prej vedela. Samo na en način se da razlagati, kar je Lizi rekla s %svojim nežnim glasom : "Seveda bom šla k njemu: sem vam zelo hvaležna, da ste mi prišli povedat." Duhovnik je prišel in podelil Rudolfu zakrament svetega pos lednjega olja, svete popotnice pa mu ni mogel dati. Predno je duhovnik odšel, je naročil strežni- J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111 . Roiakom se priporočam pri nakupu raznih . BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA- KLTUČAVNIC IN STEKLA. V»»boljše delo. nainižie cene Prevzamem barvanje hiš zuna m znotraj, ookladam atenski oanir. POZOR! Te dni smo prejeli novo zalogo vsakovrstnih knjig iz stare domovine. Kdor si želi kakršnokoli slovensko knjigo, naj piše po naš cenik, ki ga dobi brezplačno. Pišite takoj! Knjigarna Edinost 1849 ~ West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ci, naj ga zopet pokliče, če bi se bolnik zavedel. Dve žalostni deklici ste čakali odgovora iz bolniške sobe; slednjič je prišel. "Zavedel se je; najboljše bo če zopet pokličete duhovnika." Duhovnik je prišel in obhajal bolnika; bil je gotov, da bo to sveto obhajilo tudi sveta popotnica. "O Lizi," je pričela Kristina; kako sebična sem bila! Nisem vedela! Ko bi mu Bog le pustil živeti, dokazala bi mu, kako mi je žal." — Večkrat se zgodi, da se bolezen takoj po prejemu svetega poslednjega olja vrne na boljše; tako se je zgodilo tudi tukaj Proti jutru je bil boljši. Ko jč odprl oči, je bila ljubljena Lizi, ki se je sklanjala čez njega. Srce je hotelo počiti deklici, ko je gledala neobrit obraz in vdrte oči tistega človeka, katerega je ljubila. Dokler je bila pri njem. se je premagovala. Njen mir in upanje v njenih očeh je bolniku veliko pomagalo. Kristina je šla vsa utrujena domov, da nekoliko zaspi. Sklenila je, da hoče delati, da preživi samo sebe. Prihodnjo nedeljo je bil Rudolf toliko boljši, da sta ga deklici smeli obiskati. Njegova sestra je sklenila, da je čas. da mu pove, da dela. "Rudolf dravi moj," je rekla: "prav žal mi je, da sem ti bila tako breme. Ko bi mi bil le kdo povedal/kako sebična sem bila! Morda bi ne bila verjela nikomur drugemu, kakor Bogu; zato mi je Bog ravno tedaj povedal, ko sem bila najbolj kisla, ko sem pom i lova 1 a sama« sebe in svoje namišljene bolezni. Sedaj moraš pa ozdraviti, da ti bom pokazala, kaj še pravi imeti pravo sestro. Sedaj moram oditi Lizi lahko ostane pri tebi. Se vidimo jutri." Spremenjena Kristina je klečala v cerkvi tisto nedeljo popoldne prf blagoslovu z Najsvetejšim ; tja je namreč šla iz bolnišnice. Njeno srce je bilo polno hvaležnosti do Boga, kateri ji je pokazal, da mu edino na ta način lahko služi, da pozabi sebe in tako spolnjuje zapoved ljubezni do bližnjega. Lt to prinese pravo veselje. "Ljubi Bofe," je vzdihnila, ko je pogledala na monštranco v dvignjeni duhovnikovi roki "zahvaljujem se ti! Daj Rudolfu in Lizi vse veselje, ob katero sem ju jaz pripravila T Presenečen. "Nocoj vso noč nisem m6gel očesa zatisniti. tako me je skrbela nota, ki danes opoldne zapade!" "Zakaj pa meni nisi povedal; jaz bi ti iz srca rad pomagal 1" "Ali mi morda posodiš lahko potrebni »denar, zlati moj prijatelj?" "To ne, toda lahko hi ti dal 1-meniten prašek, po katerem bi spal kakor polh vso noč!" -o- Preveč. Zdravnik (kmetici) : "No., mati. ali so zdravila, ki sem jih 1 - .ii včeraj zapisal vašemu možu. si- 1 romaka kaj okrepčala?" Kmetica: "Oh. pa še kako1 Danes ob devetih zjutraj jih j< zaužil. ob enajstih je bil že t< liko krepak, da me je pretepel!" . -o- Tovorni osel. On (svoji mladi ženi očitaj« če) : "Ako že na vsak način h< če* da se našega izleta udelei tudi tvoj prijatelj g. V., potei ti bom gotovo odveč jaz in j< bolje ako ostanem doma!" Ona: "I .epo te prosim, ne di vendar tak! Kdo pa bo nosi prtljago z nami?" -o- Škoda. Berač pride k neki gospej prosi vbogajme. Gospa proti raču: "Kako se vam kaj gc Že dolgo vas nisem nič videli B^rač: "Oh, znajo gospa, bo se mi godi, slabo. Vsak d i je slabše. Samo klubuk post; od dne do dne bolj masten." --o- Veliko zaslugo imaš pri če dobiš katoliškemu listu le nega naročnika. Bog ne nobenemu dolžan pa tudi za ta uslugo ne bo!