Janez Pucelj:
Otroški brevir
Pretl šolo v (ajnarjih šumi, kakor da je roj. Saj je tudil Otroci imajo odmor med poukom. Jaz vzamein crno knjižico 7, zlato obrezo, se prekrižam in začncm šepetati.
Čeferinova Marjančka — saj jo vsi poznate tisto radovedno, jeaično Ceferinovo Marjančko — me brž vprasa:  >Kaj delate?«
:;-Brevir molim.«
«Aha, brevir,« rvče tehtno, ve pa tuliko kukor prej.
Brevir, to je molitcv, euo uro dolga, ki jo inora sleherni dan izmoliti duhovnik. Sestoji iz pesmi. ki ji\\ jc zloiil kralj David, ki jim pravimo psalmi, iz beril iz Svetega pisma, še iz raznih drugih molitev \w skoraj slednji dan se v teh moHtvah bere ludi kratko življenje svetnika, Čigar god prttznujemo tisii daii. Prav kratke odstavčke iz teh življenj hočeni tudi vam povedati, oiroti, če boste poslušali. Pa iutli j>osneinati morate svetuike; če ste Še majhni. vsaj malo! Boste?
Foslušajte torej ta otroški brevir!
Kimovec   —  september.
5. sept. Ko je bil s v. Lavrencij J u s t i 11 i -j a n še mlad, so ga mamile posvetne skusnjave. V tem
4
boju  se lnu prikaže  lepa devica — bila je modrost božja — in mu seče:    ^Ljuhi mladcnic,   kaj   bi   po-gubljal srce iii ga nosil raed svet, da hi si uiešil hre-peneuje! Česar išces — miru — najdeš samo pri meni.   _ Meni   daj   svoje srce!«   Ganjen ji Lavreneij  poda   m roko.                                                                  f
\se zlato je v primeri z modrostjo ničvreden pesek in srebro ima zraven nje- ceno kakor blato. f.VIofir. 7. 9.)                    *
8. sept. Rojstvo Marije Device.
C> gTeš za Marijo, ne zaidei; ce njo prosiŠ, ne o!»upaš, če na njo misliš, se' ne zmotiš; če te ona drži, nc padeš; če te ona vodi, se ne utrudis. (Sv. Bernard.) *
12. sept.   Ime  M a r i j i n o.
Hudobni duhovi imajo pred nebeško kraljico Ma-rijo tolik strali, da brž zbeže. če le zaslišijo koga iz-^uvoriti njeno ime. (Toinaž Kempčan.)
S v c t i (j v i d o l) je iniel lako revne starše, da jra še v solo niso mogli pošiljati, tembolj pridno pa so gu pošiljali v cerkev poslušat bcseclo božjo. Kolikor-krat je prišel G\idon ax cerkve domov, so ga sprase-\iili, kaj si je zapomnil. Česar ui razumcl, so mu sami i-azložili, kolikor so vedeli in znali. Ko je spolnil 14-k't, mu uiarjeta očo in mati. Tedaj ga vzarae neka župnik za cerkovnika. Ves srečen skrbi Gvidon za lepoto hiše božje: snaži in lepša oltarje, da ni nikjer \ ideti praška, in kakor vefna luč, tako tnu gori srce pred Jezusom v tabernaklju.
Nikar se ne boj, moj sin! Revno sicer živimo, pa veliko dobrega Jkhiio iiueli, ako se bomo Boga bali, se greha ogibali in delali dobro. (Tob. 4. 23.) a
1). sept. S v. Notburga, dekla, se je pogodila s kmetom, ki je pri njem služila, da bo smela vselej l-opustiti delo in se posvetiti molitvi, brž ko bo za-zvonilo h Gospodovem dnev«. Neke sobote ob žetvi zasliši Nofburga zvon, ki je zazvonil k nedelji. Hoce pnpustiti delo. ioda gospodar zahteva, naj žanje na-
5
prej. Notburga obrne oči proti nebu in reče: »Bog naj odloči med teboj iin menoj! Srp naj pokaže, ali je prava moja pogodba, da smem ob delopustu pustiti dfelo, ali ne-* Tedaj vrže srp kvišku. In glej, srp obvasi sam od sebe prosto v zraku. Kmet pri tej priči ukaže, popustiti delo in gre tiho s posli domov.
Šest dni delaj. sedmi dan p& je pocitek, posvecen Gospodu. (II. Moz. 31. 15.)
14. 8<;pt. Povišanje sjv. K r iž a. Križ, ki je na njem iunrl naš Gospod Jezus Kristus je poganski per-zijski kralj Kosroa uropal iz pt:elepe cerkve na gori Kalvariji. Cesar Heraklij gre z vojsko nad Perzijane, jih premaga in zahteva, da vrnejo sv. križ Krdstusov. Potem gre cesar v Jeruzalem, se obleče v cesarski aijaj in si naloži na rame križ, da bi ga nesel na goro KaWarijo v cerkev sv. Križa. Toda Čudo — ob vznožju gore ga kar zadrži ueka skriviia moč in mu ne da naprej. Cesar se prestrasi, prej vriskajoče in prepe«-vajoče ljudstvo ostrrui. Tedaj reče škof Caharija ce-sarju: »Ti, cesar, si oblečen v cesarski sijaj, Jezus pa je bii v revno obleko; tvojo glavo venča zlata krona, Jezusovo pa trnjeva; ti gres v dragem obuvalu, Jezus je šel bos.«: Tedaj sleče cesar vladarsko lepotijo in se oblece revno. Tn glej — brez vsakega zadržka nese Gospodov križ v cerkev in ga postavi na oltar, od-koder so ga bili uropali Perzijani. To se je zgodiilo na danasnji dan leta 629.
Kakor je Mozes povišal kačo v pušfiavi, tako mora biti povišaJi Sin dlovekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ainpak imel vsak večno življenje. (Jan. 3. 14.)
15. sept. Marija sedem ž a 1 o s t i. Stala jc poleg križa Jezusovega njegova inatL Jezus se ozre na maler in na zra^en stoječega učenca, ki ga je ljubil, ter reče materi: »Žena, glej, tToj shi!« Potem pravi učencu: ^Glej, tvoja mati!« (Jan. 19. 25.-27.) O bridke isamene! Za Jezusa gi
6
prejela Janeza: služabnika   za   Gospoda,   učenca   za Učenika,  sdna  Cebedejevega  za  Sina   boŽjega,   zgolj človeka za resničnega Boga! (Sv. Bernard.) *
17. sept. Rane sv. Frančiška. Na dan povi-šanja sv. Križa, dve leid pred smrtjo, se je sv. Fran-čišek Asiški globoko zatopil v premisljevanje Jezuso-vega trpljenja. In videl je priti iz neba serafa s sestimi perutnicaoii. In seraf se je v Mtrem poletu bližal sv. Frančisku, tako da je lahko razločil iin jasno spo-znal, da je podoben križoiiemu Človeku. Ko je sv. Frančisek to zagledal, 8e je moČno prestrašil in zavzel, hkrali pa sta ga navdala bolečina in veselje. Občutil je pre"veiiko veselje nad milostnim pogledom Kristu-sovim; ko pa ga je videl, kako je pribit na križ, je zacutil neizmerno bolečino. Ko je prikazen izginila, je pustila na njegovem mesu Čudovdto podobo in sled trpljenja Kristusovega: pokazali so se na rokab in na nogah sv. Frančiska znainenja žebljev, tako kakor je videl tcdaj na telesu Jezusa Krietusa križanega, ki 8e mu je bil pokazal v podobi serafa.
Jaz nosim znamenja Gospoda Jezusa na svojem telesu. (Gal. 6. 17.)            #
19. sept. Sv. škofa Januarija je poganeki sodnik obsodil v razbeljeno peč — a plamen se ga ne ' dotakne; ukazal ga je razpeti na natezalnico, da bo se mu izpahnili vsi udje — po kratki molitvi svetnik ozdravi; obsodil ga je pred divje zveri — levi in tigri mu krotko ležejo k uogam.
Po gadih in baziliskah boš hodil in poteptal boš leva in zmaja. {Ps. 90. 13.) *
21. sept. S v. Matej opisuje sam, kako je postal apostol: Jezus je zagledal pri mitnici sedeti moža, Ma-teja po imenu, iu mu je rekel: >Hodi za menojU In vstal je ter Šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hisi pri raizi, glej je prislo mnogo cestninarjev lin grešnikov iu so obedovali z njim in njegovimi ucenci. Ko so fari-/fji ta videU, so govorili njegovim učencem: >Zaka.j je vaš učenik s cestninarji in grešniki?« Ko je Jezus to
7
sliŠal, je dejal:   »Ne potrebujejo   zdravnifca   zdravi, ampak bolni.« (Mat. IX. 9.—12.)
Juz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marvec bo imel luč življenja. (Jan. 8, 12.)
28. sepi. S v. Vaclav, češki voj-voda, ki ga je I, 935. rodni brat Bo-leslav umoril z mcčera na cerkveiiem pragu, je bii iskren častilec veiike skrtvnosti presv. Rešnjega Telesa, še ponoci, tudi v uajhujši zimi, je ob-iskoval cerkve in pred ccrkvenimi vrati molil zase tn svoj iiarod. Sani je s svojo roko sejal psenico za sv. ho-stije, jo sam žel in v »lope veza! in mlel. Prav tako je sam s trt obiral grozdje in pripravljal vino za sv. cla-ritev. Pri sv. masi streci, rau je bilo v največje veselje m čast.
Pri Tečerji je Jezus vzel kruh, ga blagosloviJ in razlomil, dal uceiicem in rekel: »Vzemite, jejle, to je moje telo.< lu vzel je kelih, se zahvalil, jim K« dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je moja kri nove zaveze.« (Mat. 26.-28.)
30. sepl. S v. H i e r o n i m , Dalmatiaec, cerkveni učenik, ^e je silno pottoril za prestopke inladili let. Vedno mu je plavala I>odoba sodbe pred očnii. >Koli-korkrat se spoaiinjam. tega dne-va/ tako pravi, >se tresem po vsem životu; naj jem ali pijem
ali kaj drugega deJam, vedno se mi dozdeva, da rni
doni strahoviia  trotnba na ušesa:  Vstanite, mrtvi,  in
ptidite k sodbi!<
V vseh svojih delih se ^muLtnjaj svojih potdednjih
it-či in vekoraaj ne boš grcšil. (Sir. 7. 40.)
8