j^rak dan r«»en sobot, i. nrsllllkov. ia praaaikov. . . dsily «xcept Sstar<»f^ 3und»y« and Holidaya. I PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOIM Uradniški ln uprsvnlikl prostori t 2667 South Lswndala Avo. Off leo of Public« tion: 2667 8outh Lswndala Avo. Talaphona, Rockw.ll 4004 Usta Jo 96.00 Kntcrml m »con4 llm matter Janumry U. 1M1. at th« poat-offiM at Chicago, IlUimh. «nd*r th« Act »verno Kitajsko, veli-")m Notranje Mongolije, J bralne KiUjske in wv*m, glavnimi kiUjskimi mesti. Izjema bo SS?' Swatbv in F»n'Aka mesta v južni KiUj- JJ0*' » računali, da bo Ki-Pod jarmijerui v šestih kj* se zmotili. Vojna f J*kla in konca Ae ni vi- iJ.1 ^UjNkem Je Japonska J* ^.000 mož in vojne "T* » ie stale Japonsko "ulijardi dolarjev. Ki-^ v "J vojni doživela več Pona- ad Nova gonja proti unijam v Calif orni j Vsak organizator bo moral imeti policijsko dovoljenje Ukiah, Cal. —(FP)— Antide-lavake sile v okraju Mendocino so pogruntale novo skemo, ki se lahko primerja z najbolj drastičnimi Hitlerjevimi represijskimi edikti, za preprečenje organiziranja delavcev. Na pobudo Associated Farm-ers, antiunijske organizacije veleposestnikov in plantažnikov, so okrajni komisarji sprejeli zakon, ki določa, da mora vsak delavski organizator dobiti licenco ali dovoljenje od okrajnih oblasti predno ibo smel "nagovarjati delavce za pristop v unijo." Vsak aplikant za tako dovoljenje mora javno oglašati štiri tedne predno bo dobil zaslišanje pri okrajnih komisarjih. "Dokazati mora, da je dobrega moralnega značaja," povedati, v kateri industriji misli pričeti z or- Zadnje vesti / WASHINGTON.—Predsednik Roosevelt je odšel na agitacijsko turnejo po deželi. LONDON.—Palestina je na pragu civilne vojne. Krvavi spopadi med Angleži in Arabci se množe. PARIZ.—Konferenca glede židovskih beguncev ne more najti pribežališča za izgnance iz Nemčije; vse države se boje novih imigrantov. LONDON. — Chamberlainova vlada se spet uljudno vprašuje Španskega fašističnega glavarja Franca, naj pojasni, čemu napada angleške tovorne ladje. PARIZ.—Bivši francoski minister za letalstvo izjavlja, da Nemčija producira tri nova bojna letala proti enemu, ki ga izdela Francija. PARIZ.—Francoska vlada je dovolila letni izvoz sedem milijonov ton železne rude v nacijsko Nemčijo! Novi izgredi med Židi in Arabci posluževal "sile, nasilja, groženj, ogražanja, strahovanja, siljenja in drugih korumpiranih sredstev." Za licenco, ki bo veljavna le tri mesece, bo moral plačati $10. V slučaju, da je organizator v tem času "spoznan za krivega kakšnega zločinstva vsled nasilja ali kaljenja miru," ne bo mogel dobiti novega dovoljenja. Za kršitev je določena denarna kazen $400 ali šest mesecev zapora. Zgodovina bossovskega nasilja v tej deželi še ne pozna tako zvitega "demokratičnega" sredstva za pobijanje unionizma. Ta drakonična postava okraja Mendocino bi lahko delala čast vsakemu Hitlerju. Zanjo se močno zanimajo tudi drugi poljedelski kapitalisti v.Californiji. Kakor poročajo, se je že 24 okrajev o-bmilo po informacije na inicia torje te fašistične postave, kar pomeni, da bo postala novo sred stvo za pobijanje unionizma med poljedelskimi in lahko tudi drugimi delavci v Californiji. Lahko se že v naprej ve, da takega dovoljenja ne bo dobil noben or ganizator, ki je vreden svojega imena. Veliko število ubitih in ranjenih v Palestini ~ Jeruzalem, 7. jul. — V bombnih eksplozijah v trgovskem središču Haife in y. bitkah med Židi in Arabci v drugih mestih šestine je bilo najmanj 23 o-seb ubitih in 79 ranjenih. Bitke so sledile plemenskim izgredom, ki so se pričeli proti večeru, ko so se ljudje vračali domov. Priče pravijo, da je policija strelja-a na izgrednike in jih več ubi-a. Uradno poročilo pravi, da je bilo osemnajst Arabcev in pet Židov ubitih v izgredih, ki so bi-i najbolj krvavi, odkar se je začel konflikt med židi in Arabci Palestini. Oboji, židje in A-rabci, smatrajo Palestino za svojo domovino in to povzroča krvave praske. Angleške avtoritet«, ki imajo mandat nad Palestino, bodo morda razglasile obsedno stanje, da preprečijo izgrede. Konflikt se je poostril v zadnjem času in se raztegnil skoro na vsa mesta Palestini. ljrJ«l*hi. Največji uspeh ^Kitajske, ki bo kot £ ymperialiatom. Vpra-dolgo bo mo. S ,Jud,,tV0 "»"i dopri- m^mnr žrtve. Tli JU! - Tokijska vla- t7£objavila uradno po-* v vojni na Ki-17 729 j 1,0 prtVi' d* ^ ^ZSsrubltih V MlsC u,""h i" ranje-°Pasovalci pravi-izgube večje Policija preprečila naval na faeiete Toronto, Ont., Kanada, 7. jul. —Policija je včeraj preprečila bitko med fašisti, ki zborujejo v tem mestu, in antifašisti. Zad nji pondeljek je policija razprši la več sto antifašiatov, ki so na meravali vdreti v dvorano, i kateri fašisti zborujejo. ■I10 Jtponakt. Vodja ogrskih nacijev dobil tri leta zapora Budimpešta, Ogrska, 7. Jul. Francis 8alazy, bivši jnajor armadi, ki je hotel postati "ogr ski Hitler," je bil obsojen na tri leta zapora. Sodišče ga je spoznalo za krivegs podiiganja izgredov in protivladnih aktivnosti. kakor pravi uradno poročilo. O ni sodijo, da Je bilo od 76,000 d< 200,000 Japoncev ubitih in ra njenih od izbruha sovrsžnosti. Domače vesti Oblaki Chicago. — Ann Prosek, Je-anne Lovčar in Aialrew Becy iz Clevelanda, O., so 7. t. m. o-biskali gl. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete. i fte en nov grob v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Tu je u-mrla Josipina Bučar, roj. Urban-čič, po domaČe Rentkova, stara 62 let let in doma iz Trnova pri Ilirski Bistrici. Tu zapušča moža, sina, hlčer in dva brata, v stari domovini pa brata in sestro. Ob svoji smrti ni pripadala nobenemu podpornemu druitvu. Dva člana umita v Penni Claridge, Pa. -t Dne 22. junija je tu umrl John Zagorc, star 67 let in donja od Smihela pri Novem mestu. — Drugi dan je pa umrl Jakob, Jamftek, star 63 let in doma izpod Kuma na Dolenjskem. Oba fcta bila člana društva št. 7 SNPiJ. Poroka Pennsylva«čaiM>v v Chicagu St. Marys, Pa. — Jack High-bee in Alice Rolih sta bila zadnje dni poročena v Chicagu. Nevesta je članica društva 681 SNPJ. Obilo sreče! Nov grob v starem kraju Detroit, Mich. — Frances Strniša, članica društva 618 SiNIPJ, prejela žalostno vest, da je 7. junija 1.1. v StopiČth pri Novem mestu umrla njena mati Marija Erlah v starosti 80 let. V Ameriki zapušča dve hčeri, v starem kraju pa sina in dve hčeri. Minnesotske novice Aurora, Minn. -r Tu je pred kratkim umrl Frank Levstik. Pred nekaj meseci je umrl njegov sin. — V Virginiji, Minn., je pa umrl George 8tandohar, star 80 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini, bivši Calu-metčan. Clevelandske vesti Cleveland, O. — Dne 6. julija je umrla Lucija Kušar, roj. Legan, stara 61 let in doma iz Gradenca pri 2užemberku. V A-meriki je živela 34 let in tu zapušča moža, štiri sinove in hčer. —Dalje je umrla Mary Mačerol, roj. Fabjan, stara 40 let in doma iz Sepoja na Krasu. V Ameriki je bila osem let in tu zapušča moža, hčer in brata. — John Stiftar, star 23 let, se je 4. Julija težko ranil, ko mu je v roki eksplodirala pokalica. Nadaljnje uposlitve pri relifnih delih Chicago, 7. jul.—Zupan Kelly je včeraj naznanil, da je uprava WPA dala zagotovilo, da bo 69,-M delavcev uposlenih pri grad nji javnih del in relifnih projek tov do konca leta. Polog teh bo dobilo zaslužek pri teh delih nadaljnjih 10,000 delavcev. Protest proti aretaciji delavskih voditeljev Detroit.—Federacija za civilne pravice v Michiganu protestira proti aretaciji šestih unijskih voditeljev, katerim je detroitska štrajkolomska policija skušala naprtiti dinamitiranje trgovin Kroger Co. po izbruhu stavke. Vsi so bili izpuščeni. Federacija zahteva temeljito preiskavo policijskega nasilja in dinamiti-ranja trgovin, kar je očividno delo najetih provokatorjev. VELIKE SOKOLSK PROSLAVE V PRAGI ZAKLJUČENE Vse slovanske države in nekatere druge zastopane JUGOSLOVANI SE ODLIKOVALI V PARADI Praga, 7. jul, — Praga, glavno mesto Češkoslovaške, je demonstrirala svoj patriotizem ob zakl j učenju aokolskih proslav, katerih so se udeležili sokoli ls vseh slovanskih držav. Sokolske organizacije imajo skoro 800,-000 članov. Proslave so bile zaključeno s parado, ki je ustavila cestni promet v Pragi več ur. Paradi so sledile vojaške demonstracijo na hribih zunaj Prage, kjer so prej sokoli telovadili. Množica 600,000 ljudi so jt zbrala v središču Prage in navdušeno pozdravljala 60,000 sokolov in sokolic, ki so korakali v paradi. Sokoli iz Jugoslavije, katerih je bilo več tisoč, so se posebno izkazali in deležni so bili viharnega aplavza. Pozneje so imeli člani jugoslovanske mornarice vaje, v katerih so demonstrirali svojo telesno izurjenost, pred rezidenco Edvarda Beneša, predsednika češkoslovaške republike. Rumunija je bila tudi zastopana po svojih telovadcih v paradi, kakor tudi Bolgarija, ki Je bila na strani Nemčije in Avstri je v svetovni vojni. Poslala je veliko število sokolov v Prago. "Nacijska zastava z znakom svastike Je bila v paradi. Nosili so jo člani češke sokolske delegacije z Dunaja. Hitlerjev znak so morali nositi v smislu dogovora, ki je bil sklenjen predno so češki sokoli na Dunaju dobili dovoljenje, da ae smejo udeležiti proslav v Pragi. Navdušeni klici iz grl množice niso utihnili, ko je šla mimo nje delegacija z nacijsko zastavo. Zastavo je strAŽilo pet čeških policajev In osem detektivov. Sovjetska Rusija se ni uradno udeležila proslav slovanskega bratstva, toda Rusija je bila vse eno zastspana na svoj način. Tri je ruski begunci so nosili zasta vo starega ruskega cesarstva. V pohodu so bili tudi češki sokoli }z Združenih držav, ki so nosili smeriške zastave. Pokrajinski direk- m tor CIO aretiran Newton, Ia., 17. Jul.—Willlam Sentner iz St. Louisa, pokrajin ski direktor Odbora za industrijsko organizacijo, je bil sino čl aretiran v zvezi s stavko, ki jo je oklicala unija CIO v tovar ni Maytag VVashing Machlne Co Aretacija je bila odrejena, ko Je okrajna velcporota obtožila Sent nerja odgovornosti "sa stanj« napetosti v Newtonu od oklica stavke." ralno ustanovo Bilka kale aretacije članov avtne eeije fred Fordove tovarno linijske tiskovine. --- .. . --- v Detroit«, kjer ae ns»8fevall Rooseveltova akcija nelegalna? Knozvllle, Tenn., 7. jul.—Dr. Arthur E. Morgan je včeraj vložil pri tukajšnjem sodišču tožbo, v kateri pravi, da je predsednik Roosevelt prekoračil svo^jo oblast, ko ga je odstavil kot načelnika Tennesaee Valley Authori-ty. On hoče, da sodišče odloči, da je še vedno načelnik te federalne ustanove, obenem pa zahteva plačo za ves čas, odkar je izgubil to pozicijo. Morgan je zapretil, da bo tiral zadevo pred federalno vrhovno sodišče, če bo to potrebno. Izjavil je, da v kongresu sprejeti zakon, na čigar podlagi je bila ustanovljena TVA, ne daje predsedniku pravice odstavitve direktorjev TVA. Roosevelt je odstavil Morga-na v marcu tega leta, ker je obdolžil druga dva direktorja TVA nepoštenosti. Predsednik ga je zaslišal in zahteval, da Morgan predloži dokaze o nepoštenosti ln tako podpre svoje obdolftltve, kar pa je Morgan odklonil. V tožbi sta omenjena kot obtoženca direktorja TVA, H. A. Morgan in David E. LUlonthal, s katerima se Je bivši načelnik TVA spri. On zahteva, da ga direktorja priznata kot načelnika TVA. Dr. Morgan Je vložil tožbo na predvečer kongresne preiskave TVA, ki Je bila odrejena, da ugotovi, ali so Morganove obdolžit ve proti direktorjema utemeljene. Francoska vlada drži ipansko zlato Faiisti poročajo o uspehih na teruelski fronti I mi Pariz, 7. jul. — Pariški sodni svet noče Izročiti zlata v vrednosti $40,000,000, ki Je vložen v francoski državni banki, ne španskim lojalistom in ne faši stom, ki pravijo, da Je njihova lastnina. To špansko zlato J« bir lo vloženo v banko 1. 1081. Sodni svet Je prižel do zaključka, da je vprašanje Izročitve data koč Ijiva zadeva ln je pridržalo odlok. I/egalne avtoritete Ipravijo, da bo vzelo eno leto predno bo po-dsn končni odlok. Pravda za poset zlata traja že več mesecev. Oboji, fašisti In lojalisti, ga hočejo Imeti, ker ga potrebujejo za financiranje vojnih operacij v civilni vojni. Juho Aivarez del Vajo, zunanji minister španske ljudske vlade je namenoma prišel v Pariz iz Barcelone in J« bil uavzoč, ko Je sodni svet podal razsodbo. Nico-lou D'Olver, governer ftpsnske bsnke, Je tudi prišel v Pariz. |fendaye, Francija, 7. Jul. — Fašisti so obnovili vojne operacije na petdeset milj dolgi fron ti, ki a« vleče od Teruela do Sr« dozemakega morja. Armada, ki Ji poveljuje general Joee Varela, je dosegla več uspehov ln prodrla dve milji daleč v provinco Valencljo. Lojalisti zanikajo fa-štistično poročilo o uspehih In prsvijo, da so odbili vse naskoki ns svoje pozicije na tej fron-ti. Burgoa, ftpanija, 7. Jul. — Fašistični režim Je včoraj sprejel zakon, ki določa vzpoatavitev amrtn« kazni na owmlJu, ki ga dominira g*n*ral Franco. Tisoč žrtev poplav na Japonskem Tokio, 7. Jul.—Poplave, ki so zajele mesto Kobe po silnih (težavnih nalivih, so zahtevale 400 človeških življenj. PovodnJI razsajajo tudi v drugih krajih In avtoritete sodijo, da Je okrog tisoč ljudi utonilo. KOMUNISTI TIRAJO UNIJE CIO V FEDERACIJO S svojo diktatorsko taktiko so že drugo unijo pognali iz CIO UNIJI VZETA PRAVICA ZASTOPSTVA r~ San Franciaco, Cal.—-CIO Je zadnje dni tukaj izgubil že drugo unijo. V ADF je prestopila krajevna postojanka št. 84 United Office and Professional VVorkers (CIO) radi rasdvajal-ne In diktatorske taktike komunistične birokracije, ki dominira mlado mednarodno unijo uradniških delavcev ln profesionalcev. Prvotno so tudi tukajšnjo postojanko te unije dominirali komunisti, pri sadnjih volitvah u-radnikov pa je članstvo revoltl-ralo proti njihovi taktiki s posledico, da so izgubili kontrolo. Ker »o bili ta uradnike livoljenl socialisti ter drugi progresivcl, je komunistična birokracija pričela t odprtim bojem proti uniji št. 84. Is New Yorka Jo prišel semkaj "organizator" Leo Oo-hen, ki si je tukaj spremenil ime v AUen In s Harryjem Rridge-som vred pričel ruvariti proti uradnikom in drugim vodilnim članom, Z Brldgesom sta se posluževala rasnih trikov in končno tudi obtožila uradnike, da so v službi tukajšnjo podjetniške zveze, ki Je notorično protidelav-ska. 'M Ko se Je pred nekaj tedni Vršila konvencija v Washingtonu, Je bila tukajšnji uniji pod neko pretveso odrečena pravica do zastopstva, toda njen poslovni agent in delegat Krnost Norbeck je šel vseeno na konvencijo, da prepreči rasbltje unijo. Ker ni na konvenciji ničesar dosegel— dobil ni niti besedo—Je skušal priti v stik s Johnom Lewisom. Konferiral Je končno i njegovim sastopnikom, ki je prisnal destruktivnost te politiko, toda je rekel, da se CIO ne more vmešavati v notranje zadeve unije UOPW. Po konvenciji Je šla eksekutiva mednarodne unijo še dalj. Člane, ki delajo v pristaniških uradih in so hrbtenica unije Št. 84, Je skušsla pognati v unijo skladiščnih delavcev, preostanek unije pa ukazala—"reorganizirati," kar pomeni, da bi prišla zopet v roke stalinistom. Na Izredni seji se Jo potem članstvo z veliko večine Izreklo za odstop od unije UOPW Is za pridružitev k ADF. Proti Je glasovalo le pet članov. ADF Jim j« obljubila popolno demokracijo in da a« ne bo vmešavala v notranje zadeve. Tako je Brldgesova stalinistična maširie pognala že drugo unijo v Han Franciscu is CIO v ADF. Prva Je bila mllltantna Mornaraka pacifična unija, ki Je bila prvotno v CIO, potem samostojna. »daj ps Je članstvo od-glasovslo za pridružen je k ADF. Obup pognal zdravnika v smrt Sebastopol, Cal. — Dr. W. E. Blsby, eden najbolj poznanih zdravnikov v okraju Aonoma, al je končal življenj« s kroglo iz revolverja. Pred samomorom Je napiaal poslovilno pismo, v katerem J« deja)» da Je •abr«d«l v dolgov«* in da Je imel kgubltl svojo hišo. "Zsdnje dni sem o-biakal avoje bivte bolnike, ki mi dolgujejo več tisoč dolarjev, toda ugotovil aem, da ao v še večji revščini kakor jaa. Obupal sem nad vsem in sklenil, da je amrt najboljši izhod." PROSVETA THK ENLIGHTENMMf* A4**rti*imM rim mm ««■»■•<* « ■Mhh mmd M -iitki« vili Mt hm rmtmrmmi MMM/lpU, Mtck •• •Mrt«. »ter«. »—. * , mmtm wb*. * ^ 1'KOKVKTA MT4I L««a*ri* BSB or TU riOIMI l>»uio) r ukupaju m primer l*»r p®1* »•*••» u,,,,,. „. »Mleti ptMMtfnl, a« »— J« • u« dmlumam puUkU M-ratoiM. f*««rtu i« prm,o*~mo. d. m II* - >»U»1------------ Roosevelt in Lincoln rjrf' * -- Zadnjo nedeljo, dne 3. julija, je predsednik Roosevelt govoril na zgodovinskem bojišču pri Gettysburgu, Pa., kjer se je istega dne pred 76 leti vršila odločilna bitka v ameriški civilni vojni in kjer so se omenjenega dne še enkrat sešli še živi vojaki iz te vojne, da si poslednjikrat podajo roke kot prijatelji v miru. Roosevelt je ob tej slovesni priliki rekel, da notranji konflikt v Združenih državah ae vrši še danes, a ne konflikt z orožjem, marveč z razumom.* Konflikt ae vrii okoli vprašanja, kdo naj kontrolira vlado, ali naj jo kontrolira ljudstvo, katerega so ustanovitelji ameriške republike postavili v ta namen, ali privilegirani interesi, ki so za časa Lincolna izzvali civilno vojno in ki so izzvali tudi današnji konflikt. Znamenja kažejo — je nadaljeval Roosevelt — da bo demokracija, ki je na strani ljudstva, zmagata .v tem konfliktu, kakor je zmagala v civilni vojni pred 76 leti. Burbonakl tisk, ki je drugI dan objavil Roo-seveltov govor, je hitro očital predsedniku, da se je zavil v Lincolnov plašč, da nastopa danes v vlogi drugega Lincolna — sploh da je izrabil zgodovinsko svečanost za svojo novodealsko propagando. Kot odločni nasprotniki vsake teatralnosti in sentimentalne ceremonlalnoatl, pa naj se uprizarja v imenu česarkoli, mi bi tudi zamerili Rooaeveltu, če bi res igtal Lincolna v takih momentih, ampak odkrito rečemo: v tem primeru ni bilo nič tega. Roosevelt je govoril iskreno — veliko bolj iskreno kot governer Pennsylvanije Karle, ki se tudi šteje za novodealskega demokrata — in poudaril je le dejstva. Governer Karle je rekel, da je v Združenih državah že 76 let najlepši notranji mir. Večje civilne vojne med posameznimi deli republike res ni bilo od tistega časa, ampak "najlepši mir" vidijo le oni, ki nič ne vidijo in nič ne slišijo. Faktično je ameriška republika vseh teh 76 let v neprestani civilni vojni na ekonomsko-socialni fronti in ta vojna je bila in je še v neštetih primerih tudi — krvava in brutalna. Predsednik Roosevelt je pošteno povedal — ko je deset minut kasneje kontradiktiral governerja Earleja — rekoč, da "konflikt traja še danes na tisoč frontah ..." Roosevelt ni noben Lincoln. Nihče ne bo drugi Lincoln, kajti Lincoln je bil samo eden in Lincolnove dobe ne bo nikdar več — priznati je pa treba, da je Rooaevelt prvi predsednik Združenih držav za Lincolnom, kl oflcielno priznava ekonomsko-socialni konflikt med ljudstvom (delavci ln farmarji) in ekonomaklml, industrijskimi magnatf. Civilna vojna v Lincolnovem času je bila posledica nasprotnih si ekonomskih interesov na jugu in severu. Plantažniki (veleposestniki) v južnih državah so ae upirali induatrijskemu razvoju in hoteli so obdržati svoj stari agrarni sistem z zamorskimi sužnji, dočim so voditelji mladega kapitalizma na severu videli več koristi za Ameriko v "svobodnem" delu mezdnih delavcev. Sistem na jugu je bil obsojen v pogin. ali plantažniki — trmasti prav tako, kakor so danes industrijski in finančni "rojalisti" — so raje izzvali krvavo vojno, uprli so ae z orožjem. kakor da bi se bili mirno podali. Morda M bili tudi "rojailstl" že pograbili za orotje v zadnjih Aeatih letih, če bi bila njihova domena geografsko kompaktna kot ao bile južne države, ampak — kakor Je rekel Roosevelt — današnji konflikt ne pozna geografskih mej, temveč objema tisoč front, vso deželo. Današnji konflikt ne gre za tem. da bi Združene države razkosal, temveč se vrti okoli velevažnega vprašanja: Ali bo Amerika demokratična tudi gospodarsko in socialno ali pa ontane na krmilu diktatura privatnih ekonomskih, industrijskih in finančnih carjev, katerim mora politična demokracija služiti za ohrano te diktature? Rooiieveit Je rekel pri Getty»burgu, da današnji konflikt ae vrši s razumom in demokratičnimi metodami. Na točki je fe« mero opti-miaticen. Bojne metode industrijskih in finančnih rojalistov ao sa kullaami vse kaj drugega !iot demokratične — brutaln« no in ne poznajo nobene dostojnosti. Pri burbonakih urednikih je novi deal uvrščen poleg fašizma In komunizma. Ali je to razumno, ali je fair plajr? Propaganda ameriških kapitalist m je danea prav tako brutalna in nesramna kot je propaganda Hitlerjevega, Mussottnijovefa in flfllmiisja režima! Glasovi iz naselbin Razne vesti iz Bridfeporta Bridgeport, O.—Skoro v vsakem dopisu zadnje čase poročam o smrtnih slučajih članstva pri društvu št. 13 SNPJ, ki je v kratkem času izgubilo kar tri člane. Zadnji je bil Frank Mar-kus, katerega je zadel mrtvoud dne 22. junija. Pokojni je bil star 68 let in član društva 33 let. Bil je zvest član, ki je asesment vedno plačal o pravem času in bil na vsaki s«|i. Ob času smrti je bil društveni nadzornik. Kot so mi povedali, se je on prej pisal Markovič, ampak pri dobavi državljanskih pravic je ime spremenil v Markus. Predno je prišel v Bridgeport pred več ko 40 leti, je bil zlatoiskalec v Californiji in drugih zapadnih državah. Doma je bil iz Draga-tuš v Beli Krajini. Zapušča soprogo, tri hčere in sina, vsi odrasli. V nedeljo one 26. junija smo imeli konferenco klubov in društev Prosvetne matice na Škofovi farmi pri Bartonu, po konferenci pa se je vršila zabava. Konferanco je posetll tudi br. Louis Zorko iz Clevelanda. Na konferenco ga je poslala ekseku-tlva JSZ In je imel dober referat v prid delavskega gibanja in JSZ. Udeležba ni bila ravno velika, kajti veliko jih je šlo isti dan v Moon Run, Pa., na proslavo dneva SNPJ, toda razprave ao prekašale diskuzije na prejšnjih konferencah. Bile so stvarne in konstruktivne. Kar se tiče naprejevcev, je bilo nekaj omenjeno, ampak ker tukaj nimajo nobene podlage ali polja, ni bilo vredno časa tratiti radi njih, razen da se njih razdiralno početje v SNPJ aH kjerkoli v delavskem pokretu obsoja. Izvoljen je bil ves stari odbor. Datum prihodnje konference določi odbor sporazumno s klubom Forward št. 11 v Bridgeportu. Po konferenci se je pričela zabava na vrtu, ampak kmalu je začelo liti ko za stavo. Ker pa ima Skof veliko hišo, nam dež ni kalil zabave. Plesali so pozno v noč po zvokih godbe Škofovih fantov in mojega sina. Mi nimamo sreče z vremenom, ko priredimo kakšen piknik. No, so pa toliko bolj srečni v Chicagu ln Clevelandu, kakor razvldim li poročil. Drugi dan po konferenci je prišla žalostna novica, da so v bližnjem Neffsu zaprli rov št. 6 Rail in Rlver Coal Co., v katerem je bilo zaposlenih nad 600 premogarjev, mod njimi mnogo članov SNPJ. Prizadet je tudi Louis Pavlinich, Ujnik tukajšnjo federacije SNPJ in član kluba Forward. On Je tudi vodil zapisnik konference. Pred par tedni so zaprli veliko jeklarno v Martina Ferryju, v kateri je bilo zapoalenih nad 1600 delavcev. Prej pa so zaprli že več rovov v UJ okolici, Uko da je skoro vae brez dela. Na WPA pa je tudi Užko priti — samci sploh ne pridejo v poštev. Taka jc situacija v Uh^krajih, Socialistična stranka v državi Ohio se je odloČila, da posUvi državno kandidatno listo za jesenske volitve. To bo stalo dosti dela in truda, kor treba bo nabrati 40,000 podpisov, da pridejo kandidatjo na glasovnico. Dobili smo peticijo, ki bodo poslane vsem zavednim delavcem, da gredo na delo za sbiranje odpisov. In ako jo bilo kdaj treba delati za preurediU vaiatema v naši državi, jo U potreba dane«. Vsak dan čitato v listih o korupciji Daveyjeve maši ne, ki vlada nad nami. Dolžnost vsakega delavca je, da pomaga, da ae odpravi U gnili aistem ln ae nadomeatl korumplrane politike kaplUlističnih strank s poštenimi delavskimi uradniki. Ako ne morete storiti drugega, (»odpiši-U se vsaj na nominacij uko peticijo socialistično stranko, kajti s tem izkažete, da ne marate Daveyja, ki razbija sUvke s milico in zakriva korupcijo poaebno v cestnem departmentu In drugih uradih. Na vae zadnjo Je Norman Thomas le smagal nad fašistični diktaturo župana Hagueja v Ne* Jer*eyju In dne 26 Junija govoril ofrromnj masi v Nesrsr-ku. Ampak časopisi so o tem shodu prinesli majhno notico na K "9 skritem mestu. Nekaj tednov prej so poročali na prvi strani, ko Je drhal v Istem mestu obmetavala Thomasa z gnilimi jajci in paradižniki, ko je hotel govoriti ravno Um. Thomas je neustrašen bojevnik za delavske pravice. Tudi je razveseljivo, ker se sliši o zbliževanju "stare garde" in socialistične stranke, katori načeluje Thomas. Upam, da ne bo dolgo, ko bomo zopet skupno delali,- kajti "stara garda" ima dobro in izkušene moči, kakor tudi Thomasova. Slednji so naredili napako s trockisti, kar priznavajo. Upajmo, da bomo v kratkem zopet videli skupno stranko, ki Ima v resnici skupne delavske principe. Vidrovo poročilo o kampanjski turi po zapadu je zelo zanimivo in ga z veseljem čiUmo, kot tudi poročila Edwarda Tomšiča iz Cojorada, ki je pridobil že toliko novih članov v razna društva jednote. Res, Ukih delavcev potrebuje SNPJ, potem pa bomo beležili uapeh v tej kampanji. Joseph Snoy, 13. Uspeh klubovega piknika Cieveland. — Sicer je že pozno, da bi poročal o uspehu piknika kluba 28 JSZ, ki se je vršil na Zornovih prostorih dne 6. junija. Tega tudi ne mislim, v i-menu kluba se le želim zahvaliti vsem posetnikom, ki so prišli z vseh strani Clevelanda, za njih naklonjenost, prav tako tudi vsem delavcem in delavkam, ki so skrbeli za točno postrežbo. Hvala tudi J. Vodnjalu in soprogi za vožnjo, Louisu Tratarju in soprogi za postrežbo, A. Je-larčiču za dar in Zornu za točnost na prostorih. Anton 2eleznikar, 139. O obisku zapadne Penne Akron, O. — Par dni pred 26. junijem se je dogovorila sku pina članov SNtPJ, da se odpeljemo omenjeni dan v Moon Run, na skupni piknik obeh federacij SNPJ v zapadni Penni. Ze večkrat prej sem čiUl v Prosveti o zelo aktivnem delovanju Sloven cev na društvenem polju v Moon Runu, zato me je še bolj vleklo, da vidim to naselbino z rojaki vred. Ker je v nedeljo zjutraj dne 26. junija precej deževalo, sem računal, da se bodo ostali štirje skesali, toda dež jih ni ustavil. Nepričakovano so se znašli pred mojim stanovanjem in me radi dežja našli nepripravljenega za odhod. "Kar hitro so odpravi ln znami, dež gor ali dol. V Moon Runu bo najbrže solnce sijalo", so dejali. Hitro sem se opravil in zase dll smo novi "chevi", katerega Je vod41 br. L. Valant ml. Njemu sem popolnoma zaupal, da je previden voznik, čeprav je še mlad. Na vožnji po Ohlu smo o-pazili lepe, rodovitne farme, ki leže po ravnini ali valoviti zemlji, ponekod posejane z malimi gozdovi. Pšenica je že marsikje rumenela in ves drugi prldelk Je bil videti, da bo obilen, če ne pride kaj hujšega. Ob tem opazovanju lepih farm se je moj sopotnik L. izrazil, da je Ohio res "beautlful Ohio", kot se v pesmi opeva. Ko smo se bližali East Liver-poolu, se je pričelo večje in večje gričevje. 8 svojega sedeža v sredini se mi je zdelo, da sem o- pazil ob cesti nekaj tucatov malih lončenih svetnikov. "Poglej, br. Bolha, kaj svetnike tukaj prodajajo," ga opomnim. "Va-camere, 2ov, kenč Ju si, da je l-sto čajna ali pa pičerji take sorte," mi odgovori v ameriški slovenščini. "Well, nisem dobro videl, daerajti" se opravičim, Poučili so me, da bom videl ie več te "čajne", kajti v teh krajih je glavna industrija izdelovanji lončene in porcelanske posode in drugih naprav. Vozil sem se namreč prvič po teh krajih. Pripeljali smo se do nekega mostu v East Liverpoolu, ki vodi čez reko Ohio. Cez nekaj časa omeni Martin L„ da smo že v West Virginiji. Najbrže bi to vedel, čeprav bi mi tega ne omenil, ali čeprav bi ne znal "mape", ker se je pričelo precej velike hribovje. Malo dalje sem opazi1 napis: "Snake River" ob nekem potoku. "Tu mora pa gotovo biti dosti kač," pravim. "Poglej če katera glavo moli ven iz vode," omeni drugi. Se nekolike dalje sem opazil napis: "Snake Farm" in za tem "Rattler Hotel". Nič čudnega, če je Wes1 Virgin i ja poznana kot "Snake SUte", saj se že ob pričetku iste govori o samih "snekih". Da bo to ime — "Snake State" — še bolj držalo, so menda vzrok tudi krivuljaste ceste, ki se zvijajo po serpentinsko po hribib in dolinah. Farme, ki niso nič podobne ohijskim farmam, so v tem hribovju bolj redke. "Nak, tu bi pa že ne hotel živeti, čeprav bi mi kdo farmo šenkal," sem dejal. Well, ti ljudje, ki tukaj živijo, so menda bolj zadovoljni kot smo pa mi v Akronu. So pač od mladosti navajeni, jo bil odgovor. I Deževalo ni več, toda v tem hribovju je nasUlo zelo megleno in se ni več videlo daleč. Po dveh urah in pol vožnje smO dospeli v Moon Run. Najprvo smo se usUvili v Slovenskem domu. Ker nismo znali stranskega vhoda, smo pričeli trkati na glavna vrata, ki so bila zaklenjena. Ne kdo je vprašal kdo smo. "Slovenci iz Ohia," je bil naš odgovor, nakar so se vraU odprla. Po stregli so nam z dobrim pivom. Kmalu smo odšli na pikniški pro-»tor —- bilo je Šele okrog 11. dopoldne. Menda nas niso Ukoj spoznali. Toda takoj smo bili stari znanci, ko sem omenil, da poznam Skvarčevo soprogo, ki je nekako pred tremi leti prišla z možem na piknik Ukratnega pev skega zbora v Akron in potem neki incident opisala v Prosveti Neki naš "karpenter" je bil na mreč napravil nekaj navadnih klopi. Ker pa deske niso bile do .volj močne, ali pa so bile ženske pretežke, se je ena klop pri lun ču zlomila, nakar je tisti "kar penter" zbežal v bližnjo koruzo, ker se je zbal žensk. (Ce je katera ženska pri tistem padcu pomolila noge kvišku, ne vem.) To smolo je potem mrs. Skvarc o-pisala v cajtengah, kakor tudi pohvalila naš zbor. Zato sem si jo še bolj zapomnil in še danes se ji zahvaljujem. Od tukaj, s pikniških prostorov smo ae odpeljali v Pittsburgh k Lokarjevim, ker nam je za piknik še dosti časa ostajalo. Nekaj milj vožnje in že smo bili v "Smoky Cityju", kjer je jeklarska industrija glavna, vsaj bila je pred leti. Tf> pot ni bile opaziti dosti dima iz velikih dimnikov, kar je gotovo pomenilo, da ao v jeklarski industriji še vedno slabe delavske razmere — Uke kot drugod. Med vožnjo smo v predmestju opazili več hiš, ki so stale na zelo strmih hribih, gričih, gorah — kakor jih že hočete imenovati. "Najbrž, da tu ne stanujejo drugi kot kakšni Črnogorci," je dejal Martin L., "saj Jo še za koze prestrmo." Kar sem potrdil. Prevozili smo skozi srce me-sU in voznik je pričel voziti po precej strmem bregu. Po nekaj minutah se ustavi in pravi, da so tukaj njegovi sorodniki. "Ne, tu niso Slovenci, saj nič solate ne raste pri hiši", pravi Bolha. "Just wait, jo boš kmalu videl," odgovor br. Valant. Predno smo po daljših "stepsih" dospeli do hiše, smo ob strani zapazili košaro, napolnjeno s solato. "Vidiš, saj sem ti pravil, da Slovenec ne moro živeti brez solate," pravi Valant. Kot je že povsod znana gostoljubnost Slovencev, tudi tukaj ni bila izjema. Kmalu smo se sprijaznili z Valentovimi sorodniki. Gospodinja nas je vipra-šala, kot ie prej. nekatere druge, kje imamo svoje boljše polovice. Jaz sem se malo gluhega naredil, za druga dva pa ne vem, toda nadaljnjega nadlegovanja nas je rešil br. BoFha, ko je dejal, da se brez njih bolj svobod-no počutimo in da so ostale doma. Od tam smo se kmalu odpeljali na Buttler street, kjer živi dosti Slovencev. Tam imajo tu di svoj Narodni dom, v katerem se bo vršila prihodnja konvencija SNPJ. Saj ni treba poveda-Iti, kjer amo se v Domu najprvo UsUvili. Potem smo si nekoliko oglodali Dom in dvorano. Nor de-logatje prihodnje konvencije, čeprav bo vas 600, boste imeli dovolj prostora. Malo naprej o< Doma je precejšnjen hrib in gotovo čez sto stopnjic do neke hiše na vrhu. Ko Bolha pogleda te stopnjice, mi pravi: ">Luk, Zov, tiste dolge stepse. Dilviz, v Akronu pa če je le par stepsov več ko tri, pa ženske že kikgjo, da so predolge. Sem naj bi prišle, potem pa bi videle, kako je drugod." Da ne bili pozni za piknik, smo se kmalu odpeljali proti Moon Runu. Dospevši tja, je bilo že veliko članstva tam. Opazili smo tudi Drobničeve iz Wadswortha, O., in Gabra ml. s soprogo, katera nas je hitro skupaj »pravila in "kontrofirala". Bojim pa se, da je "šajba brekala", ker ni bilo nobene ženske zraven in da slika ni bila dosti lepa. Kmalu za tem se je pričel izvajati program. Nastopili so trije zbori -— Bled, Prešeren in Savica — pod vodstvom njfh pe-vovodinje, ki so lepo zapeli vsak par pesmi. Za njimi je nastopilo več govornikov, ki so v jedrnatem tonu govorili o pomenu tega piknika, društev in jednote. Prav lepo in prevdamo sta govorila dva mlada člana. Mislil sem si, ako bo SNPJ imela v svojih vrsUh dosti tako zmožnih in delavnih .članov, se sUrej-šim članom ni treba bati, da ne bi znali naši potomci voditi jednote, ko bodo naši pionirji izumrli. Pomenljivo sta govorila tudi glavna odbornika SNPJ, brata Terčelj in Vidrich. Toda, tal, je začelo močno deževati in nam ni kazalo drugega, da smo odšli pod streho v svojo karo. Pričakovali smo, da bo prenehalo in da se še vrnemo na piknH ški prostor. A čakali smo zaman. Dež je lil naprej. Pogrešali ^mo voznika, katerega amo našli na plesišču. Pri tem iskanju je bilo že vise blatno na pikniku. Blato se je kar na debelo oprijemalo naših čevljev. Ravno pred tem je neki "sku-*a-biti-rasdirač" dal nekaj številk pittsburškega lista enemu iz naše grupe. Ko smo prišli do /Dalja na S. atreeM m< Razpoložeiirneraipoloie Kako važno je vprašanje raznoU* kekien d»n ne prt v,e Uko, kak/.M, Pojebno vino je to vpraUnj. hull ne more vedno pokazati i.tik 11 kor običajno. V če^pa cSs^i M nost, ne ve nihče naUnčno povedati A1 lahko, toda izraziti ali opredeliu J nfUt Se najbolje se da opisati: biti v for^i dobri volji. To pa ni natančno isto Posebno za najvišje uspehe, naj 8ibov J nem ali duševnem področju, je glavni si pri tej dobri volji. kS&^R dilo, da so napovedovali kakšen rekord k U ali oni športnik pri treningu dosegi uspah, nego ga je predstavljal dotedanh bdjš, rekord A ko je takšen športnik J pred razsodnike, mu ne uspe, kajti baš i primer mu je zmanjkalo primerne razpoloi sti«) Se slabše je to, da je ta nerazpoloženoat kor nalezljiva bolezen. Prav pogostoma ia pravo voljo celo športno moštvo, če nk glavna opora ni v formi. Potem so uspehi leč pod običajnim povprečjem. So športi ki navzlic najboljšim nadam in največji fi, zaciji ne nastopijo na kakšni tekmi ker ču da tega dne ne pojde gladko. Znan smuški kač pravi, da ve vedno že med zaletom ka bo njegov skok in kje 4>o pristal. Seveda i ne tu imeti tudi avtosugestija svojo ulogo da človek z. občutljivimi živci ima dober čil Po drugi strani je znano, da more dobro položen tekmovalec povesti za seboj celo i tvo. To je pač tedaj, kadar njegova notn njoč zadostuje, da vlije tudi drugim svoj < mizem." Športnik, ki naj pokaže dober uspeh, je v kom oziru na slabšem nego duševno ustvarj človek. Ne more reči, če danes ne gre, bo pač jutril Pri določeni tekmi, tako rekoč v ločeni minuti mora biti dobro razpoložen. Ui nik ali drug duševni delavec lahko zapre s pisalno mizo in se spravi jutri z boljšo volji delo. Povprečni človek se bo malo brigal za formo, za tiBtega, ki stremi višje, pa je to čilne važnosti. Kdor je doumel, kako se spraviti v pravo razpoloženje, se mu ni •bati nobenega nasprotnika. Toda takšnih na svetu menda ni. Sončni žarki ao vam lahko priji lji, a tudi aovražniki S sončnimi žarki je kakor z vsemi le| stvarmi v življenju: imajo tudi svoje zav nosti. Najprvo pa spravimo vse, kar imamo v jem gospodinjstvu, ven, da se bo moglo p< no presončiti, kajti sončni žarki so, kakor i no, zelo poceni in učinkovito razkužilo, zadostuje, da damo samo svojo posteljnino okno, tudi žimnice je treba pošteno preson Sonce je najhujši sovražnik prahu, njq žarki prodirajo do najbolj skritih kotičkoi razkrivajo vse, kar je zima storila slabega A tudi glavnike, škatle in gobe bi morali, tem ko jih operemo, vsaj enkrat na mesec sUviti na sonce. Vse te stvari so prava o| šča bakterij, ki jih sončni žarki uničujejo. Sveži zrak v vseh prostorih in pred * mnogo sonca v spalnico — to je nekaj k« za vsako dobro gospodinjo nekaj samo od i umevnega. Tu nam je sonce resničen pr telj. Toda sonce ima za gospodinjo, ki »kr« svoje stvari, tudi razne senčne strani. Dri cene zastore na oknih, posebno takšne 111 nega tulastega in podobnega tkiva, jci tt sonca očuvati. Drugače se utegne zgoditi, te stvari pri pranju razpadejo. Zastore je ba izbirati čim bolj mogoče v takšnih bati ki preveč ne zbledijo. Barve so v splošnea lo občutljive za svetlobo, to si je treba up niti tudi za opravo in tapete. Moderne tj pa so kakor raznovrstno blago sicer v apio« pobarvane z barvami, ki svetlobo pren" Tudi v tem primeru je ob hudem soncu « hodno potrebno, da jih pred njim «sW« S sovražnim pogledom gleda gospodinji« ce tudi v kuhinji in jedilni shrambi, m«« zelenjava, kakor sploh jedila, se pod vp«i sončnih žarkov razkrajajo. Maslo m vo samo za toploto, temveč tudi za svetK jedilni shrambi brez sonca bomo tudi »J kdaj dobili muhe, ki potrebujejo, kakor škodljive žuželke, sones. J Volnene stvari in barvane svile ne jj razobesti na sonce in tudi roksv.ee i« usnja se na njem ne počutijo dobra H boljšega pripomočka, ds perilo pobeli* ■ mu damo sveži vonj, nego je sonce. Pred dr&rin* leti (Iz Prosvete z dne 8. ju»J» Domače venti. V Cherryju, VL * Frank Ferme, član SNPJ. Delavtke vesti. Stavka ščepcev v južnih državah je biis Oijo zvezne vlade preklicana. Svetovna vojna. * Avstrijce tez roko PiafO ob mor*« ^ Sovjetska Rusija. Nemški P** ^ Mirbach Je bil ustreljen v takoj obsodil U čin kot "P^* ni nasprotnikov sovjetske Vesti iz Jugoslavije rjJ |t«»»/fffffffffffffffffrrrrr»fr«r«,«««»>< (Ii»irua penila J«««*^«.) dekle IN SEBE uelil _ _ i^oličanah ustrelil f^-lsvsik« pomo«»* 21-letno dekle ___ L.i 24 let stari kovaški po-Kil Vrečko iz Ponikve, fe železarni v Zrečah, »e ^hlv ttletno trgovsko l^t VJC0 Marzidovško- »f iu v ^bi v neki tr-VklJ Foljčanah. Pred ted-^Marzidovškova nenadno 'i službo in odšla neznano * Akor so potem ugotovi-i.iVrečkom in še nekim mo-r£ hodila po okoliških vaseh, prišli v 2ičo in tu jo fctflni Vrečko hotel na-5 konec svoji ljubosumno-Povabil je Anico v sosedno toda zaradi strahu je Am-navabila še drugega tovariša, B&. njo v sobo. Vrečko pa tovarišu naročil, naj stopi h i po cigarete. Komaj ta okrenil, že je Vrečko L^il iz žepa revolver in tri-^^ - Marzidovškovo, hi ustrelil v rti strel pa je nameril sebi jlivo. Ludila mrtva na posteljo, Vre-pa se je še nekaj ur boril a Itjo in tudi podlegel. Vrečko je sicer pustil poslovil-pismo, vendar pa še ni dogna-akaj je storil to dejanje, rjetno je, da je storil iz lju- rnosti, ker je Anica hodila drugimi fanti in se ni ho-" vezati zatrdno z nikomer. srla je v ljubljanski bolniš-iena upokojenega ministra, atorja dr. Alberta Kramerja, lektorja dnevnika "Jutro." Bi-e po rodu Čehinja in z mote je spoznala, ko je ta štu-ral v Pragi. Bolehala je že časa, tudi operacija ni po-ipla in 17. junija zvečer je via. Kladi Danilo" — osemdeset- — Najstarejši slovenski alec je pač Anton Cerar-Da-I, ki je ta mesec dosegel 80. ftarosti. "Ata Danilo", ka-mu pravi Ljubljana, je še bo mladeniško prožen, zgo-in zabaven, šaljiv in— at ivoji cigari, ki ga spremil vseh njegovih stalnih spre-1 po Ljubljani. Ni čuda, da videli ime "večni mlade-Ob svoji osemdesetletnici nlo sklenil, da se še enkrat na odru in zmenil se je prnim gledališčem, da bi na-Pil v kratki vlogi v opereti H treh mladenkah". To je bila ■Im njegovega jubileja, ju-nj1, kakršnega še noben slo-igralec ni proslavljal. * je kajpada mnogo lju-prišlo je mnogo brzojavnih in "ata Danilo" je svojo vlogo odigral kar lepo. TRI SMRTNE NESREČE Celju, ena vHeli Krajini rilo ^'J0 19. junija »e je me-" *«J«tor ia živinski pre-Drag., Slomšek iz Peljal z motornim ko-(>1J« Proti domu. Pred Jg* v Tremerju mu je Popeljal oaebni avto, ■T*« je šofirala lastnica Ir-^thoamggova (IK>nemče-**»mkova), veleposestnica ^ ^asi pri i>€trovčah> *Z e * motorjem • 'ako Milo ob avto, da MU T* ,KK''ila in mu T*™***. Slomšek je u Po nesreči izdihnil. krog napajalnika in lovili žabe. Dragecu je padla palica v vodo, stegnil se je za njo in padel v napajalnik. Otroci so zakričali, prihiteli so starejši ljudje, a ker nihče ne zna plavati, je otrok vpričo ljudi utonil. Smrt pod motociklom. — Pod Cvišlerji pri Kočevju se je na praznik Rešnega telesa zgodila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Lepo vreme je zvabilo skupino Kočevarjev na izlet v Cvi&arje, proti večeru po so se vračali proti domu. Tedaj jim je pripeljal nasproti motociklist Hans Macher, sin kočevskega trgovca. Vozil je zmerno in previdno, se lepo izognil izletnikom, nenadoma pa podrl nekoga, ki je stopal poprej za svojimi tovariši, tik pred motociklom pa stopil izza hrbta svojega prijatelja pred vodilo. Vozač ni mogel tako hitro ustaviti vozilo, podrl je starčka, 84-Jetnega rudniškega upokojenca Gladnika, in mu prizadejal take poškodbe in toliko strahu, da je Gladnik kmalu nato umrl. Samomor. — Pri Sv. Trojici ,v Slov. goricah si je vzel življenje 68 letni posestnik Janez Ploj. Našli so ga v hlevu mrtvega, ob njem je ležal revolver, s katerim si je pognal kroglo v glavo. Pustil je pismo, v katerem se poslavja in prosi sorodnike, naj mu to dejanje opro-ste. Zakaj je šel v smrt, ni znano. Zaradi uboja. — Na mariborski sodniji sta se te dni zagovarjala 28 letni zidar Rudolf Kovačič in njegov 26 letni brat zidar Anton Kovačič, in sicer je bil prvi obtožen, da je s strelom iz lovske puške usmrtil Franca Breznika na Ločkem vrhu, drugi pa da je brata k temu nagovarjal in v pretepu ranil Franca RepiČa. Dejanje se je zgodilo v neki gostilni, kjer so se fantje zabavali in napili in nazadnje stepi*. Rudolf Kovačič je bil obsojen na 4 leta strogega zapora, njegov brat pa na 6 let robije, plačati pa morata tudi bolniške n pogrebne stroške. Smrtna nesreča — avto ga je povozil K razvitju»sokolske zastave v Moravčah se je iz Ljubljane odpeljal na kolesu tudi 45 letni pismonoša Janko Lani. Ko se je proti večeru, ko je bilo še svetlo, vračal na kolesu domov, ga je pri Trzinu podrl neki avtomo-biligt. Lanija je vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Imel je veliko rano na temenu in razbito čeljust. O nesreči je bila obveščena reševalna postaja v Ljubljani, ki je poslala reševalni avto v Trzin, da so Lanija prepeljali takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je naslednje jutro že umrL Za Lanijem se je vozil na kolesu inkasant "Jutra" in ta si je zapomnil številko avtomobila, ki je podrl Lanija in brezobzirno odpeljal dalje. Zato je upati, da bodo orožniki izsledili avto-mobilista, ki je zaradi svoje nagle vožnje zakrivil to smrtno nesrečo, ki je zadela usodno vso Lanijevo družino: zapustil je vdovo in Štiri majhne otroke, katerih najmlajši je star šele nekaj mesecev. Strela ubila ženo, moža ranila Iz Vidma pri Krškem poroča jo o hudi nevihti, ki je zahtevala tudi smrtno žrtev. V soboto 11. junija popoldne se je nebo nenadoma zoblačilo in nevihta je dohitela mnogo ljudi na polju pri delu. Tako sta delala na svoji njivi tudi mlada zakonca Blaž in Justina Habinc. Pred dežjem sta se umaknila pod visok jag-ned, misleč, da imata tamkaj varno zavetje pred dežjem in strelo. Toda strela je kmalu nato udarila naravnost v jagned in oba zakonca. Zena Justina je bi la takoj omamljena, moža Blaža pa je strela hudo opekla po nogah. Poklicani zdravnik dr. Bogataj iz Vidma se je zaman trudil, da bi Habinčevo obudil k življenju ; bila je že mrtva. Moža pa so odpeljali v krško bolnišnico, kjer bo kmalu okreval. Vso okolico je pretresla ta novica, saj sta bila zakonca poročena šele dabro leto in sta pred kratkim dobila prvega otroka. Smrtna nesreča.—Na Rekar-jevi žagi v Mojstrani je bil zaposlen tudi 52 letni Žagar Franc Florjančil. Ko je nekaj popravljal pri brani, na kateri je napeta žaga, je padel pod brano, ki ga je stisnila tako močno, da je dobil hude notranje poškodbe. V ljubljanski bolnišnici so ugotovili, da ima nalomljeno hrbtenico in poškodbe na črevesju. Zato so Florjančiča poslali domov, a preden so ga pripeljali do Mojstrane, je že podlegel. Tiskarji ostanejo v Greenovi federaciji Unija ne plačuje izrednega aaeamenta kolo * J« zdrobilo, po- * Ml «vt„. !,,,.„ ....... «• je zgodila C ," v?'»l»v v Savinji Celju. Pod Gre-r "• - je kop* Cfc r"M,h voj.kov, B* t ' ' "-mai K-8rt)ije. Zaiel J« "tonil. Kopal. C « » »icer kma- * JT'1 «•• »ivljenju, je ostal pri ^mtfu pa je »•ajainiku utonil 8-oJ^ika Vujčiča, «> »e igrali o- San Francisco, Ca!. — (FP)— Claude M. Baker, novoizvoljeni predsednik mednarodne tiskarske unije, je naznanil, da bo njegova organizacija ostala v A-meriški delavski federaciji — "če nam bodo dovolili." "Naša unija noče plačevati izrednih prispevkov v smislu sklepa eksekutlve ADF v posebni sklad, ki ga namerava rabiti v svoji borbi proti unijam Odbora za industrijsko organizacijo," je rekel Baker. "Vodstvo ADF ni določilo datuma, kdaj plačevanje izrednega asesmenta preneha. Ako bo iz tega razloga odreklo sedež delegatom tiskarske unije na prihodnji konvenciji ADF, potem bodo člani z glasovanjem odldčili, kaj je treba storiti, dasi sem uverjen, da je gibanje glede potegnitve tiskarjev CIO uničeno." . Baker je dalje rekel, "da so sile, ki hočejo pomiriti obe frakciji v gibanju ameriškega organiziranega delavstva, še vedno na delu. Mir med obema taboroma je le vprašanje časa, dasi je pritisk s strani članstva na voditelje v konfliktu zapletenih grup zdaj bolj potreben kakor kdaj prej. Mir bo moral sloneti na podlagi, da je prostor za izurjene delavce v strokovnih unijah, industrijski unlonizem pa za delavce, ki so uposleni v industrijah masne produkcije." Baker bo prevzel urad predsednika tiskarske unije 1. septembra. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s L atrani.) avta, nismo radi vstopili a tako blatnimi čevlji. Sedaj so pa ti Napreji nam ravno prav prišli, da smo si čevlje z njimi osnaži-li. Obdržali smo le eno številko za "sempelj". 2e pri brisanju čevljev je nekdo omenil, da bi temu listu bolj prijalo ime "Nazaj". Ker sem že prej večkrat Či-tal o tem listu v Proaveti, da skuša posegati v našo jednoto in da ima posebno piko na br. Molka, se nisem dolgo mudil pri njem. \ Članstvo SNIPJ vodi to organizacijo po demokratičnih načelih že nad 30 let. Ne potrebujemo nobenih fašistično-komuni-stičnih voditeljev, da bi hodili med 'članstvo in skušali razdirati to, kar so zgradili nadi pionirji in njih nasledniki s trudom za svojo oporo v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. Skozi vsa ta leta so bili dobri in slabi časi, slabe in dobre delavake razmere. Vso to dobo je kar mrgolelo nasprotnikov SNPJ, toda vae to je članstvo premagalo. Danes jo jednota močan hrast, ob katerem si bo Naprej ali drugi, ki bi mu sledili, glavo razbili predno bodo omajali to močno organizacijo. Fašizem in komunizem, katerega prikrit glasnik je Naprej, imata enako taktiko. Oba zasužnjita telesno in duševno svobodo posameznika in celote. To vidimo jasno pri vseh evropskih diktatorjih. Kar se tiče urednika Prosvete, ni nobena briga Napreja, kako piše v Prosveti. Ce bi pisal proti načelom in sklopom konvencije SNPJ, takrat bi članstvo samo brez vmešavanja Napreja opravilo z njim kot Je še vedno, da se je pravilno uredilo. Ampak do sedaj se je urednik Še vedno ravnal po načelih in sklepih veČine Članstva ali kon-4 vencije. Na kaprice Napreja, ki skuša mešati pojme Članom SNPJ in nekaj naprtiti br. Molku, se ni treba ozirati. Toda naj zadostuje o tem. Moram končati še ostalo o pikniku. Ko smo si čevlje osnažill, smo se zopet odpeljali k Skvarčevim. Zdaj je bilo tam še^ekaj drugih rojakov. Menda so tudi oni zbežali semkaj pred dežjem. Bili so radovedni, kako je z delom v A-kronu. Povedali smo jim, da bolj slabo, toda so znamenja na bolje. Tudi v Moon Runu je slabo, so nam pojasnili. Slovenci si Iščejo dela daleč na okoli — po McKees Rocksu, Pittsburghu itd. — ampak malokdo je tako srečen, da ga dobi. Včasih je bilo res lu*no v Moon Runu, pravijo, ko je bilo dosti dela v maj-nah, a sedaj ni več tako, ker so rovi v tem okrožju skoraj že vsf izčrpani. Bližala se je noč, toda deževalo je kar naprej. Nam ni kazalo drugega, kot da odrinemo proti Akronu in pustimo za seboj delavne in gostoljubne rojake v Moon Runu. Skoda, da Je dož piknik tako pokvaril in nedvomno napravil veliko materialno A k od o obema federacijama. Vemo, da so skušali Moonrunčan-je vsem najbolje postroči, a dež je prekrižal račun. Odhajajoči iz Moon Runa smo fie hitro sporazumeli, da se mod potom ustavimo v Imperiaiu, kar smo tudi storili. Stopili smo v Dom in spet k bari. Natakari- ca nas je nekaj časa bolj reano motrila, kot da bi se ji aieli kakšni "G-mani". Ko se je prepričala, da smo rojaki, se ji je tudi obraz takoj spremenil. Bili sm4 vai zadovoljni t našim oblakom, čeprav nam ga je dež nekoliko pokvaril. Pričeli smo popevati, pri čemer so nam pomagali tudi ostali rojaki. Ni bilo po notah, toda če ni bilo bolje, je tudi tisto kričanje zadostovalo. Samo da je bila sadovoljnost med nami. Bila je že noč, ko smo ponovno zasedli nad avto. Radi dežja in megle je voanik zopet previdno vozil po vijugasti cesti. Spet smo kmalu dospeli v bližino Šaloma. "AliVremo nad mleko k družini Mihovo," je nas opomnil nekdo is skupine. "Hoks vit milk, kar kohet naprej, milk pa naj Barbič pije", je odgovoril drugi, ostali pa smo mu pritrdili. Prav blizu Akrona je Martin L. omenil: "Drugod je lušno, ampak there is no plače like ho« me, sweet home." Ne dolgo zatem, ko sem stopil v stanovanje, je ura kazala 12 o polnoči. O boy, zjutraj pa na dolol Well, br. urednik, če se ti dopis vidi predolg, saj veš, kje imaš škarje. Pozdrav 1 Joaeph Irman, 535, Piknik društva Friendshlp Foreat City, Pa. — Angleško poslujoče društvo Friemlship Št. 656 SNPJ bo praznovalo svojo desetletnico prihodnjo nedeljo dne 10. julija. V ta namen prireja izlet k Lrf>wer Lake. Vabimo vsa društva od blizu in daleč in vso občinstvo na ta naš izlet. Anthony E. Tonuuic. LISTNICA UREDNIŠTVA San Francisco, Callf., I, B.: Nam ni prav nič znanega o Robertu Ravenu, niti nismo še nikjer čitali ali slišali, da bi bil to Slovenec. Milwaukeo, Wls., F. L.: Dopis, ki ste ga poslali nam, spada v glasilo dotlčna organizacije, ne v Prosveto, ki je glasilo samo SNPJ. l*rbor rata na Mta*karje f™* tovarno Eagle 1'eadl Co. v New Votku Rekordi delavskega odbora izginili Zarota protiunijtkih delodajalcev New Or loana, U^-(FP)—Fo deralni delavski odbor je odre dil preiskavo, ko jo bil informi ran, da so po policijskemu na valu na glavni stan unije pri staniških delavcev izginili rekordi, ki bi imeli biti predloženi od boru pri zaslišanju. Rekordi med drugim uključujojo imena članov unije. Lee Pressman, pravni svetovalec Odbora za industrijsko organizacijo, je prej protestiral proti teroriiiranju voznikov, ki so zastavkali pri devetih transportnih kompanijah. Pressman je podal izjavo, v kateri šigosa policijski terorisem, navale na pikete, masne aretacije unijskih voditeljev in zasego rekordov. Dejal je, da vse to dokazuje, da je policija v zvezi a sovražniki unij, ki jih hočejo uničiti. Policija se posluiuja slične taktike kot župan Hague v Jersey City-ju v gonji proti delavcem, ki s« borijo za pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Pressman je dalje rekel, da je informiral o situaciji, ki prevladuje v New Orieansu, načelnika federalnega justičnega depart-menta Cummingsa, ki Je obljubil, da bo odredil preiskavo. Val, ki zatirajo civilne svobodščlne, bodo kaznovani, ftlunrniiha Naroftna fliihporna 3ržnota ( hkaga, IIL 1657-59 So. Lawndale Ava. ULAVNI ODBOB tzvaiKvauii ooasai takM. K*e*4*t,i,,,,>it.,i,.....mhi.hii a u»»i.ii ah, ____ r. A. VMw. li laja*............................tWT Z UvafeU A«*. CfeUM*. HIM Uwn On r.a>|,a ....................Im Ut. Mratea* P* OmUm Sava!*. 4ra«t *rtrlkUi »MarMaMa*...........MM W. MU m, Ctarttaa*. Ofcta laka Sta***. Irvijl *W«rU«„l nfrrita.toa ..................«|« M li, U Salta, UL N*M4 tMMk, ta««U ttotHMal »«4arMM*«lh.................BM M4. TTtli Oata. eospooAaaai uoaaai UMk prti***, »uli aa,...............................im a him ai* n.>.im ou. VteMal Calakar...................................IMT a U»a*al« Aia.. CMaaca. IIIM P. A. V Mat.......................................MM a Uaalato Ata.. CMaaaa. IM»«ta ............................MIT a Uvalata A v«, Oklaaaa. IMU»ta t.........................Ml a Pta—nI Ava.. CkeMu Stila. III. J. Latttak.....................................IMT Z TraaUaa Ava, Caiaaaa, IIL .......a.........................MM a UmSmt Ava, Barvra, UL poaoTNi ooaaai ^ .........................................414 w* "mnanali. UL Praak SarMak........................................mil IMakaka Ava.. CtavataaS. Ukta ..........................................ki IT, Ana. Zaaf ........••»••••at...................a,........III taaar BL. Laaafa* Pa. ........................................................... »•»• Btaakaaa. Pa. MADBOeNI Pni Malcal m .......r.«.................MM a uv*aa Ava. ...................................M Waatataa Ava, Para. IIHmU •........................i >iiICHI A*aaBa Ava, flnilul. nai« Moja turneja v interesu SNPJ po zapadu o Piše gl. tajnik K. A. Vider Revščina izziva konflikte, pravi Butler WashlrHTton. D. C. — Harold Butler, direktor mednarodne delavske organizacije, Je dejal, da miru ne bo, niti ne more hiti govora o pravici, dokler bo prevladovala silna revščina r nakate-rih državah. "Ako naj socialna pravičnost tvori podlago splol nemu miru, je treba prtj rešiti problem ekonomske enakopravnosti med državami," je rekel Butler. (Nadaljavaaja.) V mojo začudenje vidim, da je ta ladja prava past za "su-kerje," igralnica. Jesti dobiš tu brezplačno in tudi pijačo pri ko-silu, ker računajo, da boš pri igralni mizi poplačal vse precej drago z obrestmi vred. Nekaj časa opazujem ta "Ipas" hitrega obogatenja, o katerem marsikdo sanja v svoji naivnosti. Stojim pri Človeku, is čigar govorice som sklepal, da dola v pisarni, ki je v nekaj minutah izgubil dvajsetak. "Prokleta sreča 1" pravi. Kakšno večerjo bi si bil fant lahko kupil in Ao dokle popeljal v gledališče, toda je stremel po hitrem bogastvu, pa so je opekel. Ta ni bil edini in no zadnji. Pomiluval som te ljudi. Ce bi bil tega fanta kdo vpraAal za dolar v njegovo lastno korist, za delavsko časopisje ali izobrazbo, bi se mu zdel dolar velik kot gora in bi skoro gotovo precej pomislil prej ko bi ga dal, če bi ga aploh dal, zapraviti dvajsetak v igralnici mu pa ni nič. Takih ljudi je še mnogo, zato so tudi razumljivi vzroki, zakaj ne vladajo boljše ekonomske razmen re in zakaj tarejo ljudstvo še druge podobno nesreče. "Tudi Hollywood in Boverly Hills ti hočemo pokazati, zato bodi zjutraj pripravljen, če ne bo dež," pravi F. Grachan. Bil je sijajen dan, ko smo se peljali v svetovno znani Hollywood. Tu jo novost, lepota, pravi paradiž na zemlji. Do malega vse hlle v Hollywoodu ln Beverly lllllsu izgledajo nove, liela, lepo In mo-derno narejen« v slogu, v kakršnem Jih nisem videl nikjer drugje v Ameriki kolikor sem Jo sploh videl. Palače filmskih zvezd, premožnih trgovcev, upokojenih bankirjev itd., obdane z vrtovi, |hj katerih je zasajeno drevje raznih vrst in barv, kakor tudi okrašenih s cvetlicami, o čemur so preprostemu človeku akoro sanjati no moro t Ko sem vse to opazoval, so mi v mislih prtMi oči stopile hišo naših In drugih premogarjev, ter kraji, kot Je Gallup, Nova Mehika in podobni, pa sem se nehote vprašal, zakaj taka razlika, zakaj ljudje dopuščajo tako krivično merilo življenja, kakršno jo ilustrirano tukaj. Da pa ne bo kdo mislil, da smo delavei nevoščljivi ljudem, ki imajo lepe hiše in veliko denarja, naj bo tu omenjeno, da no zavidamo nikogar. Nam ni za palačo in ne %a milijone! Nič drugega ne želimo kot dosUijno življenje, kl ae spodobi za človeka iu pa /asl-gurana bodočnont na stara lota. Dokler tega ne bo, smatramo za nalogo in dolžnost učiti delavski razred za odpravo teh krivic. Niktt nima )travicr tivrli v pu-In H IH, »O ali vrt šob, iloklrr mara ji rudar Mvrti • štirimi, k*»timi aH U vrl otroci v ravni koti t (Ivama alt t rt m i n oba mi; ravno tako nima nikfš jtravicr Itrefrmatt fa M rt ali pol mili-fotut Irtnr platr, ttoklrr (1 tin vre v nfrfjovrm iHHlfftfu prtjtma fjtlOO aH if man) ia isto dobo. To jr naka filozofija, ta to nakr Bknrmnr, tt*la jHtktrnr zahtrvrf Obiščem tudi nekaj člagiov In znancev, kateri so m tu naselili poslednje čase in ki imajo tu lopo domove. Posebno mrs. in mr. Cupina, čigar žena jc naša članica In s čigar garažno streho smo po večerji opazovali tisočo luči j K) mostu Ix)s Angelesu. Ta hiša stoji visoko na hribu in s strehe garate Jo res veličasten razgled. Sestra Kolenc iz So. Chlcnga, katora se Je slučajno mudila na obisku svojega sina v Hollywoo-du, kl Je tudi član naše jednote — Mike l,ah — In je uposlen kot artist v Ilarman & Ising Studiu, je (»oskrbela s posredovanjem o-menjenoga, da sem tako imel priliko si ogledati tudi to zanimivost zvečer 28, aprila. Ko ljudje v gledališčih glodajo na platnu takozvan« "funny pietures", jim niti na misel ne pride, koliko ljudi se mora s sliko ukvarjati in koliko čusa porabijo razni talenti prej ko je ista dovršena za na platno. Ni mi mogoče popisati procesa, skozi katerega gredo slike prej ko so do-gotovljone. Omenim naj lo toliko, da je |H»sebno zanimivo videti začetek dola slike, kakor tudi, kako se Ista razvija do popolnosti. Za te vrste slike — v barvah namreč, kakršne delajo v imenovanem studiu — potrebujejo številnih slikarskih ženijev, ki jih vzamo po mesece časa prej ko sliko zgotovljo. Kadar kateri naš član potuje tod, in ča mu Ja le mogoče, naj si ogleda to zanimivost, kamor je kajpada teftko priti brez iiosebnega priporočila ali dovoljenja. Po končanem obhodu in pregledu zanimivosti dela te stroke smo bili povabljeni vsi, kl smo se slučajno nahajali v studiu, v malo dvorano, v kateri so nam na platnu predstavili štiri sliko, izdelane v tej instituciji. »Sestri Kolenc in njenemu sinu ter članu naše jednoto se lopo zahvalim za prijazno naklonjenost, ki sta ml jo izkazala v tem slučaju. Z delavskimi razmerami se tudi tukaj niso |N>l»valill in če bi ne bilo dela pri VVPA, Jo pač vprašanje, kako bi ljudje živeli. Ko sem stal pod znanim "mostom samomorov," kjer si končujejo življenje žrtve krivičnega goM|Nklarskega mla, sem si mislih Zakaj bi si ljudstvo ne uredilo razmer (ako, da bi ne bilo treba nikomur v smrt radi pomanjkanja? Naj šo omenim, da Je naju o-ba za čaaa bivanja v Californijl morila nozapopiidljiva zaspanost, kakršne nisem občutil nikjer drugjo in ko tem |M>tožil v družbi, ao mi povedali« da se to pripeti marsikomu, ki pride z vzhodu, kar pa sčasoma mine. Jiratu Gračanu, njegovi ženi in mra. Maretlihevl se lepo zahvalim za isiatrežbo, kakor tudi vaem ostalim članom ter rojakom v Angelesu za gostoljubnost, katero so nama Izkazali za časa bivanja med njimi. (Dalja prihodnji*) porlijAajtb PJkUNOECH'S TMVEL BUREJUI Polklorr Radio Progrem fcver* Sundaj front I I* 2 P. M. aieUae WWAE — I Mi kUatjeiaa I PROSVET* Murray je odšel k iefu po nadaljnja navodila. Medtem ko aem aedel na neki kladi in je lilo name kakor iz škafa, aem zaslišal streljanje. "Naše čete ae atreljajo zdaj tu zdaj Um a farmarji. Nasipe hočejo prekopati, da bi rešili druge kraje, a farmarji jim tega ne puate." • Enkrat je celo strojnica zalajala. Vae skupaj je bilo zelo žalostno in bi utegnilo vzeti človeku še zadnji ostanek poguma. Murrayevo naročilo Cez kake pol ure se je Mur-ray vrnil. Požvižgaval je ko navadno. "Pazite, Wayne, zdaj bova odletela v Evansville-Saymour. Ste VRHNJA PLAST Bratje Karamazovi in se mu pokazali na pragu. Mnogo, mnogo se je zgodilo z njim od tistega dne. On razume, kako neizmerno je kriv pred vami. Ne poteza ae za vaše odpuščanje: 'Meni ni moči odpuatiti' — Uko aam pravi, ampak le, da bi se pokazali na pragu .. "Zdaj ste me kar iznenada . .." je zajecljala Katja, "vse te dni nem slutila, da pridete a tem .. . Kar vedela sem, da me bo poklical! ... To ni mogoče!" l "Naj bo nemogoča, a atorite vendarle. Po-mialite, da je prvikrat preaunjen po spoznanju, kako vaa je raz žalil, prvikrat v avojem življenju, nikoli še ni Uko popolnoma doumel tega! On pravi: če ona odbije in ne pride, tedaj bom 'vse avoje življenje nesrečen'. Slišite: katorž-nik, ki je obsojen na dvajset let, ae pripravlja, da bi bil še nekako srečen — ali se vam to ne zdi ganljivo? Pomislite, da posetiU človeka, ki je brez krivde pogubljen," je izzivalno planilo iz Aljoše, "njegove roka m> čiste, na njih ni krvi. Posetite ga zdaj zaradi neizmernega trpljenja, ki ga čaka! Pridite ga apremit v temo . .. aamo na pragu postojt«,... Saj je vendar vaša dolžnost, vaša dolžnost je, da to storite!" je končal Aljoša in z neverjetno močjo poudaril beaedo "dolžnost". "Dolžnost je, toda ... ne morem," je skoro zastokala Katja. "Gledal me bo ... ne morem." "Vajine oči se morajo srečati. Kako boate živeli vse življenje, ako se zdaj ne odločite?" "Bolje je vse življenje trpeti." "Dolžnost je, da pridete, dolžnost," je spet neizprosno poudaril Aljoša. "A zakaj danes, zakaj Ukoj? . . . Bolnika vendar ne morem pustiti samega . . ." "Za trenutek lahko, saj to bo samo trenutek. Ako ne pridete, bo do večera obolel za vročico. Saj veste, da vam ne bom govoril neresnice, usmiliU se ga!" "UsmiliU se vi mene," je z grenkim očitanjem rekla Katja in zajokala. "Tedaj pridete!" je odločno rekel Aljoša, ko je zagledal njene solze. "Pojdem mu povedat, da pridete Ukoj." "Ne, nikar mu ne povejte!" je prestrašeno vzkliknila Katja. "Pridem, toda naprej mu nikar ne povejU, zakaj prišla bom, a vstopila morda ne bom ... Ne vem še ..." Glas se ji je utrgal. Komaj je dihala. Aljoša je vsUl, da bi odšel. "Kaj pa, če Um koga srečam?" je zdajci tiho izpregovoril« in spet vsa prebledela. "Zato je tudi treba Ukoj, da Um nikogar ne srečate. Nikogar na bo, verjemiU mi. Pričakovala vas bova," je nujno dodal in odšel iz sobe. Fidtrilid Pletures. 'Ne trudi se vedno, dragec; daj mi vendar že enkrat mir." automatično električno pečjo • Tisoče ljudi, ki rabijo električno kuhinjsko peč r Chicagu vam bhko pove, kako kuhajo njih jedila, br« da bi imeli preveč vročine v kuhinji. Imajo insulinu* kuhinjske peči, ki drži vročino z notraj v peči kamor spada—in kadar se kuha vrhu peči, gre pa vaa iforkoU pod posodo kjer se kuha hrana, namesto, da bi se izgub-Ijala po kuhinji. Pridite in ai izberite vašo električno peč SEDAJ-Ur vlivajte kuhanje na najhladnejši način TO POLETJE. Za minuto je lai postala resnica Hitel je v bolnico, kjer je zdaj ležal Mitja. Drugi dan po aodni odločitvi je bil obolel za živčno mrzlico, Uko da so ga morali oddati v našo mestno bolnico, v jetniški oddelek. Toda zdravnik Varvlnaklj je ustregel prošnjam Aljoše In mnogih drugih (gospe Hohlakove, Lize itd.) in ni dal Mitje med jetnike, ampak v posebno sobico, prav v tisto, kjer je nekdaj ležal Smerdjakov. Rea da je sUla na koncu hodnika straža, okno je bilo lamreženo in Varvinskemu ni bilo treba skrbeti zaradi U, ne povsem zakonite olajšave; toda mladi zdravnik je bil vzlic Umu dober in aočuUn človek. Razumel je, kako težko je človeku, kakršen je bil Mitja, če mora iznenada preatopiti v družbo morilcev in sleparjev, in da aa ja treba tega šele privaditi. Zdravnik, nadsornik in celo policijaki načelnik ao bili dovolili, da ga smejo posečati sorodniki in znanci — vaa to aeveda pod roko. Toda tiaU dni aU bila poaatila Mitjo šele Aljoša in Grušenjka. Rakitin Ja bil že dvakrat ailil k njemu; toda Mitja ja trdovratno proail Varbinakega, naj mu ne dovotL Aljoša ga ja našel aedečega na poaUljl, v bolniški halji, nekoliko vročičnega, s glavo zavito v brisačo, namočeno v okiaani vodi. Z nedoločnim pogledom ae ja ozrl na Aljošo, ko je vstopil. a vendar mu ja pri njem vztrepeUlo v očeh kakor nekakšen strah Vobče je bil poeta! po obravnavi atrašno zamišljen. Časih je po pol ure molčal; zdelo ae je, da nekaj napeto in mukoma premišljuje, tako da je kar potablja) na tiatega, ki je bil a njim. Kadar ae je pa vidram i I is zamišljenoeti In ja) govoriti, je izpracovoril vselej nekam iznenada in prav gotovo na o tem. kar bi bil v resnici moral reči. Caalh je s vidnim izraaom muke zrl na brata. Z Grušenjko mu je bilo nekako laglje nago a Aljoša (Dalje prihodnji*.) Ofbjt« ti FrigMah« ... Hotpoiat... L. 11.... HtttiRfbMtt elektriine Majske peti, ki ta tedaj n razstavi v aaiih stttriMh aaprav trjovint POSEBNA PONUDBA 1. Odškodnina ako zamenjate vašo sUro peč. 2. Liberalna odškodnina, ki pokrije stroške aa peljave in instalacije v največ slučsjih. 3. Malo naplačUo takoj. C0MM0MWEALTH EDISON COMPAMT Na|vef|a žalna stevtisMh MU v Ameriki!, SPOMIN NA STARO DOMOVINO v ZBIRKA 87 SLIK iz vaeh krajev Slovenije. V finem bakrotiaku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% inčev Ta krasna zbirka, vaa •tane aamo $1 Okoli devetih in deeet minut Q|ide ukaz poatajnega načelni- "Valetite. Skušajte prileteti nad Cairo. Nadaljna navodila dobite v Cairu!N V mM Hali enokrilnlk. ki ja v hangarju čemel kakor v apalnici, je bil v nekaj minutah pripravljen na odto Trije ljudje ao ataJI pri premičnih vratih ln čakali aamo na povelje. A Uird ae je le obo-Uvljal. VeUr je kakor nor etre-•al vrata Skoti priprto okno je tviflCal v hangar ledenomrtel Johna Murraya ju- SSJT"1 Poh*n"tM" vi . Ravno oddaja pravkar dobljo- naskalopja n« 7* nekaj dni sem narašča Mia- Zahodni postaji tuli vihar. Po- slasippi In voda atoji prav do šteno je mraz. Štiri atopinje pod robe haa i pa. Doslej je dve sto ničlo. Snežinke plešejo mimo o- tisoč ljudi bres strehe, fttiri sto ken. Včasih ae adi, kakor bi ae vojaških leti4 brni nad vodno veter kje ujel, potlej ae pa a puščavo In akuša pomagati po- strašanako silo aašene proti hi- plavljencem, A kaj more štiri Ši in stresa vrata In okna. V je- »to letalcev proti dvema snore- ttilnicl aede štirje letaki, kade Uma veleiokoma? SPADA V VSAKI 8LOVEN8KI DOM »CUS NUNV (Dap.lt) 21« W. I tih SlreH. New Ytrk