LETO XXXV., ŠT.13 Ptuj 1. aprila 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Gospodarski rezultati v letu 1981 (stran 2) Za nadaljnjo krepitev zdravstvenega centra (stran 3) Pridelava hrane je stvar vseh (stran 4) Varno delo je denar (stran 5) OB 1. APRILU - DNEVU BRIGADIRJEV JUGOSLAVIJE Mi gradimo domovino, ■ ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. (Iz pesmi V brigado) Že od prvih dni vstaje naprej potekajo na jugoslovanskem ozemlju številne delovne akcije, katerih glavni nosilec je vedno prav mladina. Mnoge, predvsem povojne delovne akcije, so se za- čele 1. aprila, zato jugoslovanski brigadirji od leta 1956 naprej praznujemo ta dan kot dan bri- gadirie;v. Preu desetimi leti so mladinske delavne akcije, po krajših preki- nitvah..tudi v Sloveniji ponovno oživele. Po prvih skromnejših korakih v letih 1972 in 1973. se je začela v letu 1974 zvezna mladinska delo- vna akcija Kozjansko, kateri seje •v naslednjih letih pridružilo ve- dno več novih. Tako bomo v Slo- veniji letos organizirali deset mladinskih delovnih akcij, od teh bo pet zveznih (Kozjansko, Po- sočje. Suha Krajina. Slovenske gorice in Istra) in pet republiškega značaja (Goričko. Kobansko, Kras, Bela Krajina in Brkini). Razen omenjenih delovnih akcij, bodo v nekaterih krajih organi- zirali tudi enodnevne ali pa tudi večdnevne lokalne delovne akci- je- Ko smo se v Sloveniji odločali za ponovno oživitev delovnih ak- cij, smo imeli glavni namen po- magati manj lazvitim in manj razvitim obmejnin območjem. Mladinske delovne akcije so dejansko sestavni del celotnega družbenega dogajanja pri nas. Na njih se uveljavlja samoupravlja- nje kot osnovni družbenoeko- nomski odnos — vse življenje in delo v okviru brigade in naselja poteka samoupravno, v skladu s .sklepi, kijih brigadirji sprejemajo na zborih brigadirjev. Poleg dela na trasi je organizirano tudi pre- življanje prostega časa. V skladu s svojimi željami s<; udeleženci lahko udeležujejo raznih izobra- ževalnih tečajev, sodelujejo pri kulturno-zabavnih. športnih in drugih aktivnostih. Brigadirji se srečujejo s prebivalci na skupnih prireditva. obiskujejo tovarne in izmenjujejo izkušnje s svojimi sovrstniki iz vse domovine. Z organiziranjem mladinskih delovnih akcij uresničujemo dva smotra, ki sta med seboj povsem enakovredna. To sta družbeno- politični in družbenoekonomski smoter. Družbenopolitični smo- ter uveljavljamo z razvijanjem vrednot samoupravnega socializ- ma, kot so tovarištvo, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, solidarnost, kolek- tivni duh itd. .. Brigadirji spo- znavajo in ohranjujejo revluci- onarne tradicije narodno-osvo- bodilnega boja. Spoznavajo družbene in gospodarske deja- vnike na območju, kjer delovna akcija poteka, doživljajo utrip ži- vljenja teh krajev. Družbenoeko- nomski smoter pa brigadirjem pomeni sodelovanje pri gradnji cest. vodovodov, električnega in poštnega omrežja, sodelovanje pri gradnji komunalnih objektov, šol, vrtcev ... To je konkreten prispevek mladine k hitrejšemu gospodar- skemu in družbenemu razvoju manj razvitih in manj razvitih ob obmejnih območij v Sloveniji. Brigadirji pa sodelujejo tudi pri obnavljanju krajev, ki jih priza- devajo elementarne nesreče, skr- bijo za varstvo in obnavljanje narave v človekovem življenj- skem in delovnem okolju, skrbijo za obnovo spominskih objektov revolucije. Oba smotra sta opredeljena z družbenim dogoVorom o mla- dinskih delovnih akcijah, ki smo ga podpisali tudi za to srednje- ročno obdobje ter tako opredelili obveznosti podpisnikov. Vsako leto podpisniki družbenega do- govora opredelijo svoje obvezno- sti do mladinskih delovnih akcij v tekočem letu s podpisom samo- upravnega sporazuma, v katerem so opredeljena tinančna sredstva za izvedbo del in -programov in- teresnih dejavnosti. Taki način organiziranja imamo torej v Slo- veniji. Drugod v Jugoslaviji so načini organiziranja drugačni, odvisno seveda od konkretne sredine v kateri delovna akcija poteka, cilji pa so povsod enaki. Prav zaradi lega ni pomembno ali sodeluješ na republiški ali zvezni delovni akciji ali v Sloveniji, s katerimi pomagaš izgrajevati do- movino, skozi to delo pa oblikuješ tudi sebe. Mladinske delovne brigade so torej od prvih začetkov in do da- našnjih dni opravile zelo po- membno delo. na nas pa je. da začelo nadaljujemo, da vsaj en- krat v svojem mladinskem obdo- bjužruujemo tri tednepočitnicin pozabimo na svoje materialne koristi ter priskočimo na pomoč ljudem in krajem, ki v življenju niso doživeli veliko lepih trenut- kov in bodo znali ceniti naše delo. Zato mladi delavci, učenci, štu- denti ne oklevajte, oklevanje ni nikoli bilo v ponos mladim. Z-D-R-A—V-O. ZDRAVO. ZDRAVO. ZDRA- VO! Diana Bohak V Ptuju pripravljajo osrednjo proslavo, ki bo pod naslovom V POZ- DRAV 9. KONGRESU v četrtek, 15. aprila v Centru srednjega usmerje- nega izobraževanja. V okviru programa bo tudi svečan sprejem novih čla- nov v ZK. V organizaciji Delavske univerze Ptuj, je v ponedeljek, 29. marca začel seminar za kandidate za sprejem v ZK. Obiskuje ga 30 slušateljev. Pro- gram seminarja obsega 5 tematskih področij in bo trajal 30 ur. F g OB DNEVU INOVATORJEV - 30. MARCU PRIZNANJA IN NAGRADE V torek, 30. marca je bilo v TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj že peto posvetovanje ob dnevu inovatorjev ptujske občine, ki ga je organizirala raziskovalna skupnost občine Ptuj v okviru prizadevanj za uveljavljanje množičnega inventivnega dela v združenem delu občine. Tudi tokrat so se predstavniki združenega dela in drugih delovnih skupnosti seznanili s stanjem inventivnega dela v občini v letu 1981, prav tako s poročilom sklepov 4. posveta ob dnevu inovatorjev. Posebna pozornost je tokrat veljala strokovnemu predavanju o problematiki ; množične inventivne dejavnosti, ki ga je imel Božo Hribernik z visoke tehnične šole Maribor. ■ Sklepni del letošnjega 5. posvetovanja ob dnevu inovatorjev občine; Ptuj je veljal podelitvi priznanj in nagradi skupnosti. Prvo nagrado v znesku 6000 dinarjev je prejel Zoran Heric, strojni tehnik iz TGA ,,Boris \ Kidrič" Kidričevo, zaposlen v sektorju za investicije. Njegov predlog je ] prispeval k zmanjšanju dolžine cevovoda za 306 m. Po predlogu \ ,,Projekte" Maribor bi naj od vparilnice do nove livarne položili cevovod za tehnološko vodo v dolžini 700 m v zemljo. Na predlog Zorana Herica pa so cevovod položili ob glavni cesti v tovarni in le-te ni bilo potrebno prečkati, položili pa so ga v samem objektu livarne v zemljo in s tem je odpadla betonska kineta, zamenjali pa so tudi bresivne cevi s cevmi iz polietilena. Vrednost prihranka je 1,229.699 dinarjev, za toliko pa se je zmanjšal strošek investicije. Drugo nagrado v znesku 5.000 dinarjev je prejel Vlado Pogladič, polk- valificirani delavec iz AGIS-a — TOZD Velika oprema za predlog spremembe vgrajevanja mehanizma za nastavitev teže voznika na hidravličnih sedežih. Doslej so vgrajevali ta mehanizem po tujem sistemu z uporabo domačega pa je bila dosežena gospodarska korist v letu 1981 v znesku 240.192 dinarjev. Inovacija je pomembna za izboljšanje poslovanja v temeljni organizaciji. Tretjo nagrado v znesku 4000 dinarjev je prejel Rajko Topolovec, organizator proizvodnje v TGA ,,Boris Kidrič" — TOZD predelava- aluminija. Rajko Topolovec je izdelal posebno hladilno napravo, ki hladi aluminijske hlebčke od okrog 400 stopinj Celzija na okoli 60 stopinj Celzija in s tem omogočil, da se le-ti neposredno transportirajo v skladišče tako, da odpade uporaba elektro vozička. Predlog je prispeval k temu, da se je v livarni povečal delovni prostor, zmanjšal delovni čas in so se izboljšali delovni pogoji. Z inovacijo je bila dosežena boljša organizacija dela, vrednost prihranka v letu 1980 pa je znašala 412.143,90 dinarjev. Pismena priznanja raziskovalne skupnosti so prejeli: Stanko Meglic, strojni delovodja v Elkom HIKO ,,01ga Meglic" Ptuj TOZD Projektiranje in proizvodnja hidravlične, pnevmatske in dvižne opreme za tehnično izboljšavo ,.oporna noga", ki je prinesla gospodarsko korist 503.826,40 dinarja; Marijan Robin, strojni tehnik iz Agis-a-TOZD Komerciala za predlog tehnološke spremembe izdelave nosilcev za ključavnice 154. Gospodarska korist za TOZD Avtooprema v letu 1981 je bila 113.360 dinarjev in Edi Toplak, strugar iz Agis-a TOZD Servisi za predlog spremembe tehnološkega režima dela pri struženju oblog za. gumijaste odbojnike. TOZD kovinska obdelava je ta predlog prinesel 51.539,30 dinarja gospodarske koristi. Raziskovalna skupnost je letos, glede na jubilejni-peti dan inovatorjev podelila priznanja tudi delovnim organizacijam, ki so v tem obdobju dosegle izjemne rezultate na področju inventivnega dela. Priznanja so prejeli Agis, Ptuj, TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in Elkom Hiko ,,OIga Meglic" Ptuj. MG Najmlajši zbiralci papirja Najmlajši taborniki iz Kidričevega so začeli z akcijo zbiranja papirja, steklenic, železa in drugih surovin. S prodajo teh surovin si želijo pridobiti sredstva za nakup taborniških majic, ki so simbol mladih tabornikov. Z akcijo so začeli na dan volitev, pač zato, ker je bilo to nedeljo največ občanov doma. Z akcijo zbiranja pa nadaljujejo in upajo, da bodo starejši imeli do njihovih prizadevanj še naprej tako razumevanje kot doslej. Mladi upajo, da bodo z izkupičkom od zbranega časopisnega papirja, steklenic in ostalega že kmalu lahko nabavili majice, ki bi jih prvič nosili v okviru taborniškega odreda iz Kidričevega na pohodu ,,Po poteh revolucije" v Mostje. Želimo jim veliko uspeha v akciji, predvsem pa, da bi se jim želja izpolnila. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Prvi dan akcUe najmlajših teborniltov Iz Kidričevega je bfl uspeSen. NOV HOTEL PRI PTUJSKIH TOPLICAH DAIVES POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA Številni obiskovalci Ptujskih toplic že od vsega začetka pogre- šajo hotel ob toplicah, kjer bi bilo možno medicinsko zdravljenje z zdravilno vodo s kopanji v kadeh, sedeče kopeli in podobno, seveda pod strogim zdravniškim nad- zorstvom. Čeprav je veliko težav glede investicijskih sredstev za gradnjo hotela, izgleda, da bo končno le prišlo do uresničitve načrta m s tem do razvoja zdra- viliškega turizma. Zgraditev hotela, ob njem bo tudi avtocamp, bo prvi vidai re- zultat lanske združitve Kmetij- skega kombinata Ptuj v SOZD Emona, saj bodo gradnjo finan- cirali izključno iz sredstev interne banke. To je tudi edina možnost, ker predpisi ne dovoljujejo kre- ditiranja negospodarskih investi- Na krajši slovesnosti, ki bo da- nes ob 8. uri. bodo slavnostno položili temeljni kamen, v na- slednjih dneh pa začeli z gradnjo. Obljubljajo, da bo hotel zgrajen v enem letu in da bo na obletnico položitve temeljnega kamna že svečapa izročitev hotela v upra- vljanje delavcem Ptujskih toplic, ki si od tega tudi obetajo, da bodo z njim odpravili dosedanje vsa- koletne izgube. Za položitev temeljnega kamna za hotel pri Ptujskih toplicah je že vse pripravljeno. ^ P^^to: Alfred Bradač POMEMBNO ARHEOLOŠKO ODKRITJE V PTUJU RIMSKA PEČ ZA ŽGANJE APNA Pri kopanju jarka za kanal od parkirišča pri CSUl v Ptuju proti potoku Grajeni, .so delavci nale- teli na zid. delo .so ustavili in po- klicali arheologe iz Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Ti so. pod vodstvom IVANA TUŠKA zidino odkopali in nale- teli na zanimivo najdbo, prvo te vrste na ptujskem območju, peč za žganje apna. po oceni iz 2. ali 3. stoletja n. š. Rimska peč se bistveno ne raz- likuje od peči. ki so jih še pred desetletji uporabljali zasebni apnarji tudi na našem_ območju, npr. v Dobrini pri Žetalah. V zemlji je bila vzidana okrogla peč, zunanjo stran zidu je obdajala steptana ilovica, ki je zaradi žga- nja apna postala opečnato rdeča. V peč so skrbno naložili apnenec, na dnu pa so pustili obokano od- prtino za kurišče. To dokazuje tudi nnidha. s:ii ie bila v peči še dobro ohranjena plast apna. pod apnom pa so bili ostanki drv in pepela. Apno. čeprav staro okoli 1700 let. je bilo takšno, da bi mu lahko primešal pesek in že bi imel uporabno malto, je dejal eden od gradbenikov, ki si je ogledal iz- kopišče. V bližini so prav tako odkopali jamo. v kateri so gasili apno. v njej pa še precej kot beton trde malte. Cjlede na lo. da gre za prvo najdbo le vrste v Ptuju in ker leži na območju, predvidenem za ze- lene površine ob CSUI. bi bilo prav. da bi najdbo ustrezno za- ščitili in jo uredili za ogled na prostem, saj bi to bila ena od do- datnih turističnih zanimivosti v Ptuju. Treba bo le prestavili na- črtovano smer kanala za nekaj metrov in primerno urediti okolje. FF Prva rimska apnenica — peč za žganje apna. odkrita v Ptuju. Foto: I. Ciani 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 1. april 1982 - TEDNIK O DELU OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V EMONI - MERKUR Z dobro organizacijo do uspehov v zadnjem mandatnem obdobju je osnovna organizacija ZS v Emoni — Merkur dosegla dobre delovne rezultate, ki so v glavnem rezultat dobre organiziranosti, saj so v izvrSnem odboru sindikata zastopani vsi deli de- lovnega procesa oziroma sindikalne skupine. Osnovna organizacija ima 10 sindikalnih skupin, delo sindikalnih skupin pa vodijo poverjeniki. V delu osnovne organizacije je vključenih vse več delavcev, saj o vseh vpraSanjih razpravljajo po sindikalnih skupinah. Največkrat je osnovna organizacija v minulem mandatnem obdobju razpravljala o delovanju delegacij, kljub vsemu pa delegacije niso dobile ustrezne politične podpore in tudi niso naSle pravega stika z bazo, s samo- upravnimi strukturami in strokovnimi službami. Na občnem zboru je osnovna organizacija ocenila, da je sistem infor- miranja dosegel kakovosten napredek. Tudi struktura organov upravljanja je taka, da v najboljSi meri omogoča pretok informacij. V organih uprav- ljanja so zastopani vsi deli delovnega procesa, ki omogoča hiter pretok in- formacij. Vse to se je kakovostno odrazilo tudi pri sprejemanju odločitev, ki so jih delavci sprejemali z neposrednim izjavljanjem. Odločitve so bile sprejete v najmanj 95-tih odstotkih. Odločilno vlogo je imela osnovna organizacija tudi pri obravnavah in sprejemanju periodičnih in zaključnih računov. Delavci so se na zborih odločali o razporejanju dohodka in čistega dohodka in čistega dohodka na podlagi raziunljivih in jasnih poročil. Osnovna organizacija se je v minulem obdobju precej ukvarjala tudi z vprašanjem nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Pri tem ugotavlja, da je pri dopolnjevanju obstoječega sistema nagrajevanja v večji meri upošte- vati prispevek posameznika k planiranim poslovnim rezultatom. Poleg tega je potrebno tudi ugotavljati, kaj je delavec dejansko napravil in ne samo kaj in koliko bi moral narediti. Večkrat pa je izvršni odbor sindikata raz- pravljal tudi o problemu delovnega časa, ker dvoizmenski delovni čas pri- naša določene probleme, kot so neurejeno otroško varstvo, organiziranje tople malice, prevoza na delo in podobno, vendar osnovna organizacija pri reševanju teh vprašanj Se ni naSla prave rešitve. Sindikalni delavci Emone — Merkur ugotavljajo tudi, da so imeli pre- malo vpliva na kadrovsko politiko. Zato se bodo v bodoče morali bolj aktivno vključevati v oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov, zlasti v oblikovanje vsebine in obsega načrtov izobraževanja strokovnih kadrov. Prehod na usmerjeno izobraževanje je dal naloge tudi osnovni organizaci- ji, ki bo v bodo&e tudi opravljala kontrolo ali se udeleženci usmerjenega izobraževanja, ki bodo na praksi v delovni organizaciji Emona — Merkur, izobražujejo v skladu s sprejetimi vzgojno-izobraževalnimi programi. MG GOSPODARSKI REZULTATI OBČINE PTUJ V LETU 1981 Če gledamo gospodarske uspehe preteklega leta na osnovi podatkov iz zaključnih računov, lahko ugotovimo, da rezultati niso niti tako slabi in so v okviru pričakovanj. Upoštevati je pač treba predvsem vzroke, na katere združeno delo v občini Ptuj ni imeloodločilnega vpliva in to so: — izredno visoka stopnja inflacije, ki se je održala v naglem porastu cen predvsem re- 5romateriala (celo prek 60 % in kljub temu je lilo pomanjkanje repromateriala, ki je pred- vsem prizadelo kovinsko predelovalno indu- strijo; — zaostajanje prilagajanja cen finalnih iz- delkov porastu cen repromateriala, pogonskim gorivom in elektriki; — slabo povezovanje gospodarstva v do- hodkovne verige v okviru reprodukcijskih celot (predvsem na področju strojegradnje in pro- metnih sredstev); — zastarela opremljenost proizvodnje, saj so sredstva opreme odpisana prek 70 odstotkov; — pomanjkanje proizvodnih programov, ki bi bili prilagojeni tržišču; — borba za ohranitev likvidnosti; — nizka inventivna dejavnost, predvsem na področju proizvodnje; — pozno reagiranje na pojave v začetku leta; — in ne nazadnje slaba organizacija dela. Ti vzroki so predvsem pogojevali tudi izgube v nekaterih temeljnih organizacijah združe- nega dela, saj so zgube narasle od 6,963.0(X) v letu 1980 na 127,449.000 din v letu 1981, v letu 1980 so poslovale z izgubami 3 temeljne orga- nizacije združenega dela; v letu 1981 pa šest. Najtežje stanje je pri TGO Gorenje TOZD Elektronika, kjer znaša izguba 85 milijonov din in še ni pokrita, medtem ko je vsa ostala izguba, razen Toplic, že pokrita iz rezervnih skladov v okviru delovnih organizacij. Resolucijska predvidevanja so bila doseže- na predvsem na področju zaposlovanja, kjer je rast v gospodarstvu le 1,5 %, v združenih de- javnostih pa 2,5 %; predvidena rast industrijske proizvodnje v višini 6 % je bila dosežena le z 0,9%, produktivnost pa je bila na področju industrije povečana le za 0,8 %. Počasnejša so bila tudi vlaganja v investicije, ki so porasle le za 5,8 indeksnih točk. Realni osebni dohodek se je znižal. Delavec v gospodarstvu Je po- vprečno dobil v letu 1981 10.159 din mesečno, v negospodarstvu pa 10.531, republiško po- vprečje osebnega dohodka v gospodarstvu Je 11.236 ali indeks 131,1 v občini pa Je ta indeks 130.8. Realizacija Je porasla za 40 indeksnih točk in Je porast v okviru predvidevanj, vendar pa so porabljena sredstva rasla za 4 točke hitreje, kar Je imelo za posledico počasnejšo rast dohodka tako, daje ta porasel le za 23,5 indeksnih točk, čisti dohodek pa le za 13. To predvsem zaradi tega. ker so se stroški družbene prehrane prenesli med porabljena sredstva v materialni proizvodnji in ker so nekatere obveznosti (del stanovanjskega prispevka, prispevek za zdravstveno zavarovanje) delno prenesene iz čistega dohodka v breme dohodka. Porast posameznih elementov porabljenih sredstev Je bil različen. Pri tem Je potrebno ugotoviti, da so porasli predvsem izdatki na katere gospodarstvo v občini ni imelo odloču- jočega vpliva, tako so porasle vrednosti surovin in repromateriala za 51 indeksnih točk, stroški energije za 46 točk, transportne storitve za 35 točk, stroški za investicijsko vzdrževanje za 43 točk, amortizacija minimalna za 24,8 točke (delno kot posledica revalorizacije ob koncu leta 1980), na novo vključenih v proizvodnjo Je bilo investicij v vrednosti 877 milijonov din, ki pa še niso dale pričakovanih rezultatov (kme- tijstvo, gumama, TGO Gorenje itd . ..) Med- tem ko stroški, ki so omejeni po družbenem dogovoru, dnevnice, reprezentanca itd. niso bistveno prekoračevali določenih okvirov. Nabavna vrednost trgovskega blaga Je porasla za 48,6 indeksnih točk, karje posredno vplivalo na povečanje prodajnih cen v maloprodaji. Kot rezultat vsega prej navedenega so tudi manjša vlaganja v razširjeno reprodukcijo kot je bilo pričakovano. Tako so vse temeljne or- ganizacije vložile v poslovni sklad iz čistega dohodka 600 milijonov din ali le za 10 % več kot v preteklem letu, na račun povečane amorti- zacije Je izločenih 171 milijonov lani za 89 indeksnih točk več kot v preteklem letu, tako da Je skupno za razširjeno reprodukcijo na raz- p(;lago 771 mio din, karje za 139 mio več kol v preteklem letu, to pa pomeni le 22 % porast (sredstva opreme pa so v letu 1981 dosegla porast cen za okoli 40 %) od teh sredstev paje že angažiranih za nadaljnja odplačila anuitet iz naslova dolgoročnih kreditov 337 mio din. Akumulacija Je v letu 1981 koncentrirana . predvsem v delovnih organizacijah s področja kmetijstva. Od skupne akumulacije 957 mili- jonov din v gospodarstvu odpade na delovno organizacijo PP Ptuj 27 7o. na K K Ptuj 12 %, na MIP Ptuj 9 %. na TGA 12 %, na AGIS 3 %, na vse ostale pa 37 %. Vse to kaže, da postaja kmetijstvo vedno bolj nosilec gospodarske aktivnosti na področju občine Ptuj in da industrija zaostaja in to predvsem iz naslednjih vzrokov: — v TGA zaradi izrabljenosti naprav in za- starele tehnologije — v AGIS-u zaradi pomanjkanja progra- mov in prevelike razdrobljenosti proizvodnje in dohodkovne nepovezanosti s finalisti pred- vsem s TAM Maribor, ki Je velik odjemalec' sestavnih delov in nosilec razvoja cestnih vozil. — V podjetju Olga Meglic zaradi slabega obvladovanja tržišča iz pomanjkanja obratnih sredstev, predvsem za kreditiranje prodaje transportnih sredstev. Ce na osnovi vsega tega ugotovimo, kje se nahaja ptujsko gospodarstvo v okviru regije oziroma republike, lahko le ugotovimo, daje nekje v sredini in da zaostaja, razen na pod- ročju kmetijstva in trgovine, medtem ko Je na področju industrije viden zaostanek, Celotni prihodek je sicer rastel za 3 stopnje hitreje kot v republiki, za toliko hitreje so pa porasla tudi porabljena sredstva, medtem ko je dohodek rasel celo za 10 indeksnih točk poča- sneje kot znaša republiško povprečje. Angažirana poslovna sredstva so bila v po- rastu za enak indeks kot Je republiško po- vprečje, pri tem pa so porasla uporabljena osnovna sredstva v občini le za 18,8 indeksnih točk, v republiki pa za 30 indeksnih točk. Stroški surovin so porasli v občini za 51 in- deksnih točk v republiki pa za 40 točk, amor- tizacija Je porasla v občini za 24,8 indeksnih točk, v republiki pa za 31 točk itd. To Je dokaz več, da Je gospodarstvo v občini delalo pod težjimi pogoji. Iz primerjave, opravljene na osnovi podat- kov posameznih delovnih organizacij, ki so vključene v večje sisteme v okviru republike pa ugotavljamo, da so DO oziroma TOZD našega območja še kar uspešne in da v vseh primerih kmetijstvo prednjači tudi v okviru velikih si- stemov, kot so EMONA itd ... O skladnosti delitve dohodka v okviru družbenega dogovora pa kdaj drugič, ko bodo že znani vzroki odstopanj od dogovorjenih meril. Ivo Granda POSEBEJ NAGRAJENA INOVACIJA Velik prihranek električne energije Ob dnevu inovatorjev občine Ptuj je prejel posebno nagrado tudi ing. Samo AprilSek, sicer naš rojak, vendar redni sodelavec v Zagrebu. Njego- va inovacija pomeni veliko razbremenitev nove čistilne naprave v Ptuju, predvsem pa prihranek električne energije, saj ne bo treba odpadne vode m odplak ter meteornih vod (deževnica ipd.) s celotnega območja mesta Ptuj (levi breg) prečrpavati na desni breg in tako ne bo treba preobreme- nievati nove 6stilne naprave, ki sicer Se ne obratuje, bo pa kmalu usposo- bljena. Res je, da bo potrebna začetna investicija v položitvi kanalizacije od Ptuja mzvodno ob akumulacijskem jezeru s priključkom v kanal pri Mar- kovcih. Toda ta investicija bo povrnjena v nekaj letih in pomeni za Ptuj trajno reSitev brez dodatnih stroškov. Povprečno mesečno namreč stane samo električna eno-gija za pogon črpalk, ki črpajo odplake in ostalo vo- do na desni breg Drave okoli četrt milijona dinarjev, ko bo pa začela obratovati čistilna naprava, skozi katero bi morala iti vsa ta preCrpana voda, bi se stroSki še potroiUi. Tako pa se bo po zasliigi inovatorja ing. Sama Aprilska odpadna voda stekala kar sama v kanal Drave, sočasno pa bo čistilna naprava lahko res služila glavnemu namenu — čiščenju odplak iz TGA Kidričevo, klavnic in farm bekonov KK Ptuj in Perutnine, to je tistih, zaradi katerih je bilo treba zgraditi čistilno napravo. Ko smo ing. AjjrilSka vpraSali, kako ie nastala ta inovacija, nam )t preprosto odgovoru, da na podlagi dveh dejstev: 1) ker voda navzdol teče sama in torej ne rabi nobene druge energije, in 2) ker tudi levi del Maribora svojih odpadnih ovod ne filtrira skozi či- stilno napravo, temveč se iztekajo naravnost v Dravo. Na zadnje vpraSanje, zakaj tega niso upoštevali že pri projektiranju objekta SD II, pa je odgovoni, da ne ve, dejstvo pa je, če bi bili to upo- števali, on danes ne bi bil inovator in tako tudi ne bi dobil priznanja, ki mu bo danes dopoldne slovesno vročeno na kraju začetka dd ob Dravi v Ptuju. fr Od tu navzdol do Markovec bodo danes začeli z gradnjo kanalizacije. Foto: Alfred Bradač Skupnost za financiranje in predelavo aluminija že lansko leto so se v občini Slovenska Bistrica dogovorili za ustanovi- tev skupnosti za financiranje in predelavo aluminija, vendar do uresničitve še ni priSlo, zato bodo s prizadevanji nadaljevali letos. Na območju občine Slovenska Bistrica so kar tri delovne organizacije, ki se preusmerjajo v pre- delavo aluminijskih polizdelkov in v njihovo finalizacijo, to so TOZD Montal iz Slov. BistrKC ter EMI in Monter iz Poljčan. V. Horvat LANI m LFTOS V TOZD ELEKTRO PTUJ NADALJEVANJE DELA Osnovna naloga zaposlenih v TOZD Elektro Ptuj je skrb za nemoteno dobavo električne energije uporabnikom. Tudi lani so to izvajali na dveh področjih. Z vzdrževanjem — tu so ob skrbi za hitro odpravo napak na elektroenerget- skih napravah veliko pozornosti namenili pre- ventivnemu delu, ki je gotovo cenejše. Tako so . lani zamenjali 1326 lesenih drogov, opravili vse s predpisi zahtevane preglede, obnovili opleske raznih kovinskih konstrukcij ter opravili poseke ob energetskih vodih. Pri investicijski izgradnji — drugem področju dela — so se usmerili na ti- ste naprave, kjer so napetostne razmere naj- slabše. Skupaj z uporabniki električne energije so zgradili 160 metrov daljnovodov 35 kV^ 19034 m daljnovodov 20 kV napetosti, 13169 m 20 kV kablovodov in 28167 m nizkonepetostne- ga omrežja, transformatorsko postajo 35/0,4 kV in 27 transformatorskih postaj z 20 na 0,4 kilovoltov napetosti. Zanimivo je stanje naprav ob koncu prejšnje- ga leta. TOZD Elektro Ptuj upravlja s 490 km daljnovodi in kablovodi visoke napetosti, 1734 km nizkonapetostnega omrežja, štirimi razdelil- nimi transformatorskimi postajami in 266 na- pajalnimi transformatorskimi postajami. Ob koncu leta so energijo dobavljali 23894 uporab- nikom, od teh jih je 32 na visoki napetosti. V letu 1981 so uporabnikom dobavili in ti seveda potrošili 108 milijonov kWh električne energije. Velja pripomniti, da so lani za nove uporabni- ke zgradili 519 novih priključkov na električno omrežje. In kakšni so finančni učinki dela? Direktor TOZD Stanko Toplak nam je v pogovoru izpo- stavil 110 milijonov celotnega prihodka, ki ga v večini sestavlja promet z električno energijo (92,5 milijona din), za tem pa prodaja in stori- tve na domačem trgu. Tako več kot tri četrtine celotnega prihodka dosežejo s prodajo v pro- metu z električno energijo. Porabljenih sredstev je bilo za 41 milijonov dinarjev, največ je bilo za amortizacijo, praktično vse. Med porabljeni- mi sredstvi je tudi porabljena energija, čeprav bo sedaj drugače. Gre za energijo, ki jo je po- trebno nabaviti izven elektroenergetskega siste- ma Slovenije, katere obračun bo sedaj izven prihodka TOZD. Dohodek temeljne organizaci- je je bil za 47 orazumom. Tako ie v preteklem letu eden izmed inovatorjev prejel visoko nagrado, in sicer 87 tisoč dinarjev. Glede samih nagrad, kot zatrjuje Kari Levanič nekih težav ni bilo, saj so inovatorji v glavnem zado- voljni. Inventivni predlogi se v glavnem nanaSajo na vzdrževanje strojnih naprav, nekaj je tudi iz- boljšav s področja kemije, elektrike; en predlog pa je tudi iz proizvodnje, konkretno iz livarne, kjer je inovator prijavil predlog za boljše hlaje- nje hlebčkov. Služba za inovacije v TGA posveča veliko pozornost razvoju inventivnega dela; upoštevaje te napore in uresničujoč sprejeti družbeni dogo- vor, vsako leto v mesecu marcu v tovarni dajejo prednost inovacijam, in sicer tako, da je cel mesec posvečen inovacijam. V okviru tega se okrepi informacija prek lastnega glasila. Letos beležijo velik odziv inovatorjev, doslej se je prijavilo Že 17 predlagalcev tehničnih izboljšav, izumov in racionalizacij. Naloga službe pa je predvsem v poudarjanju pomena inovatorstva, zlasti v sedanjem obdobju, ko so vsa priza- devanja usmerjena v gospodarsko ustalitev. MG TEDNIK - 1 april 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 ^ KONSTITUiVNA SEJA KONFBtBIGE 0»IOWm ORGANIZACU ZS ZC PTUJ - 0RM02 Za nadaljnjo krepitev zdravstvenega centra Minuli petek je bila konstituivna seja konfe- rence osnovnih organizacij ZS ZC Ptuj — Or- mož, ki združuje šest osnovnih organizacij sin- dikata in ima po novem 25 delegatov. Na kon- ferenci so poleg dosedanjih in novoizvoljenih delegatov, sodelovali še vodje posameznih TOZD centra, predsedniki osnovnih organizadj ZK in drugi. Konferenca je imela izrazit delovni značaj in je kritično ocenila dosedanje delo konference osnovnih organizacij. V razpravi, ki je bila obe- nem poročilo o delu konference v obdobju 1980/81, je predsednik Marjan Stolfa ocenil cte- lo pri izvajanju zakona o zdravstvenem var- stvu, samoupravne organiziranosti, uveljavlja- nja družbeno-ekonomskih odnosov, srednjero- čnega planiranja, delovanju delegatskega siste- ma, aktivnostih ob usklajevanju osebnih do- hodkov, informiranju delavcev, samoupravni delavski kontroli in kadrovski politiki. Posebej so sindikalni delavci zdravstvenega centra opozorili na področje uveljavljanja družbeno- ekonomskih odnosov in ob tem ugotovili, da so znatno napredovali pri uveljavljanju svobodne menjave dela in da so preteklem letu osnovne akte o svobodni menjavi dela med občinskima zdravstvenima skupnostima Ptuj in Ormož podpisali v prvem polletju, ne pa zadnje dni v letu, kot je bila to praksa nekaj let nazaj. Ob upoštevanju pomanjkljivosti veljavnih spora- zumov o svobodni menjavi dela v okviru ZS Slovenije, so ti dokumenti z enotnimi normativi in merili vendarle dobra osnova za enoten na- stop pri phniranja in nabtovanju potrebnih sredstev za zdravstveno ddo. Vendar je potrd>no ob tem poudariti, da Se tako dober sistem menjave dela ne zagotavlja, da bi vsaj pri osnovnem zdravstvenem varstvu doseli nvcn razvileifih obmoCij. Ovira za to so omejena finanCna sredstva, ki so zagotovljena z gospodarskim potencialam občine. Delno ta iz- pad pokriva repubtSka in regijska solidarnost. Stanje pa narekuje, da bi se morali nekaj spre- meniti v sistemu financiranja zdravstva. Omeje- ne finančne moinosti imajo vrsto posledic: po- manjkanje zdravnikov v osnovnem zdravstvu in medicini dela, nizke osebne dohodke delavcev v zdravstvu, pamanjkaiye sredstev za stanovanj- sko izgradnjo in razSirjcno reprodukcijo. Dnigo vprašanje, ki mu je konferenca posve- tila precej pozornosti je področje usklajevanja osebnih dohodkov ter problematika v zvezi z izdelavo samoupravna sporazuma o skupnih osnovah in merifih za razporejanje dohodka, či- stega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo v ZC Ptuj — Ormož, ki ga sprejemajo že tri leta. To je tudi edini akt, ki ga v centru Je niso sprejo. Kc mladosti. Dogovorili so se o prireditvah, ki jih bodo organizirali v počastitev tega praznika mladine, še posebej o sprejemu letošnje zvezne štafete mladosti, kije že na poti. Dogovorili so se tudi o enotni akciji sprejema pionirjev v vrste ZSMS, o pripravah na pohod Po poteh revolucije in predkongresni aktivnosti ptujske mladine. V mesecu maju se bodo zvrstila tudi številna športna tekmovanja mladih, na katerih se bodo pomerili v različnih disciplinah. Ob koncu ponedeljkove seje predsedstva pa so člani podali še predloge za podelitev priznanj mladim aktivistom, njihovim mentorjem in najboljši osnovni organizaciji ZSMS na našem območju. _ OM Poživiti delo mladih v marcu je večmi članov predsedstva in komisij v OO ZSMS Tumišče potekel mandat, zato smo se mladinci le osnovne organizacije zbrali v petek. 26. marca na volilnoprogramski konferenci. Pregledali smo opravljeno delo v preteklem mandatnem obdobju in si zadali nove in odgovorne naloge, kijih bo treba v bližnji prihodnosti izvesti v celoti in s čim večjo ixlgovornostjo. Nato smo izvedli volitve članov predsedstva irt komisij. Za novega pred.sednika OO ZSMS Tumišče je bil soglasno izvoljen Boris Prelog. ki se je že doslej dokazal kot marljiv in požrtvovalen aktivist. Tudi od ostalih novoizvoljenih mladink in mladincev lahko pričakujemo veliko zagnanost pri delu. saj bo vsak imel možnost delovanja na tistih pod- ročjih, ki ga resnično veselijo in zanimajo. Zalo vabimo tudi manj aktivne mladince, ki bi bili pripravljeni aktivno delovati, da v čimvečjem številu pridejo na kakršnega od prihodnjih sestankov osnovne organizacije. Z namentmi. da se med seboj bolje spoznamo in organiziramo, bodo za aktivne mladinec večkrat organizirani interni mladinski plesi. Z namenom, da bi ponovno oživili^iskoleko Tumišče. smo reor- ganizirali komisijo/a šp*>rt in prireditve, ki jo vodi Miran Žlahlič. Težave nam pt>vzr(x:ajo predvsem prostorski problemi, saj je potrebno za pet- urno up dvorane doma občanov Tumišče odšteti 2000 din. to pa .pov/roča pt>slovanje z i/gubo. Ker so mladinski plesi edini vir dohodkov OO ZSMS Turni.šče. pričakujemo / vSo upravičenostjo, da nam bo s predstavniki krajevne skupnosti spora/umno u.spelo rc"siti ta prt)blem. OO ZSMS Turni.šče ' Srečanje predstavnikov mladih IMPOL in TGA Na občinski konferenci ZSMS Slovenska Bistrica sta •« v petek, 19. marca sestala pred- sednika koordinacijskih svetov ZSMS iz IM- POL-a Slov. Bistrica in TGA Kidričevo, Drago Pristovnik in Milisav Jankovič, žal predsta- vnika OK ZSMS Ptuj ni bilo. Pogovor se je nanašal na boljše povezovanje mladih iz Impola in TGA Kidričevo in o možnostih ustanovitve koordinacijskega sveta ZSMS v okviru SOZD Unial. L gotovili so, da so problemi mladih v obeh delovnih organizacijah približno enaki, žal pa se med seboj slabo povezujejo, čeprav obe delovni organizaciji povezuje SOZD Unial. Leta 1980 so mladi iz TGA Kidričevo organizirali ^rtna srečanja, vabili so tudi mlade iz Impola, vendar niso prišli. Od takrat praktično med mladimi iz obeh delovnih organizacij ni bilo stikov, čeprav je v DO loipol zaposlenih okoli 550 mladih, prMižno toliko pa jih je tudi v TGA. Na posvetu je bila skupna ugotovitev, da aktivnejše delo mladih delavcev ovira večiz- mensko delo. zato v časih sestanke sklicujejo ob 6. uri zjutraj, vendar ni zadovoljive udeležbe. Treba je vztrajati in iskati nove oblike za akti- viranje mladih. Tu imata obe delovni organi- zaciji veliko skupnega, skupno bi lahko kadro- vali tudi kandidate za delegate na 11. kongres ZSMS. ki bo letos v jeseni v Novem mestu. Glede oblikovanja koordinacijskega sveta ZSMS je bil oblikovan predlog, da bi naj bili po 4 člani iz Impola in TGA. en član pa iz delovne skupnosti skupnih sJuft SOZD Unial, sedež tega koordinacijsiicga sveta pa bi naj bil v Mariboru, Cankarjeva 15. Njegova naloga bi bila, da bi organiziral srečanja mladih delavcev, organiziral skupne delovne akcije, športna srečanja, kulturne prireditve in podobno, ob tem hi morali poseben poudarek dajati mladinskemu prostovoljnemu delu. Dogovorili so se tudi. da bo naslednje sre- čanje v sredo, 7. aprila, sklicatelj pa bo TGA Kidričevo, oba predsednika koordinacijskih svetov ZSMS bosta za to srečanje pripravila tudi obširnejše gradivo s konkretnimi predlogi. Glede na voljo in zavzetost obeh predsednikov je pričakovati, da dogovori ne bodo ostali le na papirju, temveč bodo čimprej našli potrditev v praksi, v konkretnem sodelovanju mladih iz TGA in Impola. Srečko Širovnik OBtSK PREDSEDNJKOV SmemA m DEiOVKlH ORGAMIZACIJ V ARANDJELOVCU Za poglobljeno gospodarsko sodelovanje Pretekli teden so bratsko občino Aranoje- lovac obiskali predstavniki občinskega sveta ZSS Ptuj in nekaterih delovnih organizadj. Namen tokratnega obiska ptujskie delegacije, ki jo je vodil Janko Mlakar, predsednik ob- činskega sveta ZZS Ptuj. je bil pregled dose- danjega sodelovanja in oblikovanja dogovora za bodoče sodelovanje. Ptujska delegacija je bila v Arandjelovcu izredno prisrčno sprejeta. Na razgovoru, kijih je imela z arandjelov^kimi sindikati, so sode- lovali predstavniki vseh OZD, s katerimi so- delujejo ptujske organizadje. Največ ptujske OZD sodelujejo z Bukmičko banjo. F.lektro- porcelanom. trgovskim podjetjem Podrumom in Kletjo kmetijske zadruge. Obe strani sta potrdile, da sta zainteresirani za poglobljeno gospodarsko sodelovanje. Izvršna sveta obeh občin pa naj bi poiskala še druge možnosti sodelovanja. V bratsko sodelovanje pa je po- trebno v večji meri vključiti mlade, krajevne skupnosti ter osnovne in srednje šoje. Že 23. in 24. aprila bodo v Ptuj pripotovali člani predsedstva arandjelovskih sindikatov in takrat bodo ponovni razgovori o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju. Čeprav se bodo v obeh občinah podobno kot druge zamenjali organi, je potrebno zadržati kontinuiteto sodelovanja in ga širiti na nova področja. MG ?^M^agČMJLJM^ffiSLOVME EjlOIE KB MARIBOR V^^^^^^J Iz posvetovalne funkcije v funkcijo odločanja v ponedeljek je bil v ptujski poslovni enoti zbor varčevalcev, na katerem so se varčevalci .seznanili z uspehi zbiranja de- narja pri občanih in izvolili dva člana in dva namestnika za svet varčevalcev banke. Uvodoma je zbrane varčevalce pozdravil Anton Pure. vodja poslovne enote ter povedal, daje zlx)r varčevalcev pomembna oblika vzdrževanja stikov med banko in varčevalci in da se pomen organa varčevalcev po- glablja, saj prehaja iz posvetoval- ne v Funkcijo odločanja. Tako bo nov svet varčevalcev pri KB Maribor — kadrovska baza za zbor banke, konferenco poslovne enote in za druge organe banke. Svet varčevalcev pa do imel 11 članov in 11 namestnikov: ptuj- ski varčevalci pa naj bi imeli podpredsednika sveta varčeval- Poslovanju z občani posvečajo v banki izredno pozornost. Na območju banke imajo občani 8.5 miliiarde dinarjev ali 24 odstol- kovbančnega potenciala, v ptuj- ski poslovni enoti pa je ta delež ze 30ixJstotkov in znaša 1.2 milijar- de dinarjev. Povprečna vlo"a na ničunu v poslovni enoti, teh ra- čunov je okrog 90 tisoč, je 15.000 dinarjev. Med'vrstami sredstev je dinarskih sredstev 46 odstotkov, deviznih pa 40 odstotkov. V Iciu 1981 je banka odobrila skupaj 3.5 milijarde dinarjev kreditov in sicer 150 listKim občanom, v ptujski poslovni enoti je bilo teh k red i lov za 544 milijonov, sprejelo pa jih je 28 liscK-občanov. V varčevalci so imeli na noda- nt> poročilo več pripomb. Nekaj je bilo vpra.šanj glede intlacijske- ga dodatka, ki bi naj rispeval. da naloženi denar ne bi izgubljal na vrednosti. Predslavnik"banke je na to odgovoril, da je lo kom- pleksno vprašanje, ki ga je po- trebno reševati v širini. Delno se to rešuje z odobrenimi odstotki pri narrienskem varčevanju (pri- mer pri stanovanjskem varčeva- nju. Kjer se letno poveča pravica dt) kredita za 20 odstolk»>v). Tudi obresti in drugi letošnji ukrepi, sti resnejši pristop, da se inflacija zadrži v okvirih med 15 in 20 odstotki. Vsi ti ukrepi bi naj prispevali, da denar dobi svojo vrednost. V prvih mesecih Icltis st> sred- stva ()bcanov narasla z.a 7 tnlstol- kov. kar daje čutili na drugačen odnos do denarja. Ta uspeh velja i/postaviti tudi v mesecu juniju. . ko bomo v Ptuju pra/.m>vau l20- Ictnico hranilništva. Predstavniki obrtnikov so ime- li pripombo o|cde podaljšanja roka med plačilom in dvigom. Ta problem izhaja tudi iz tega, ker zakon ni zaščitil obrtnike glede obveznega roka plačila; v glav- nem pa so vzroki v tehniki in prehodu prek obračunskih enot. V ptujslci mslovni enoti se zelo trudijo pribhžati usluge varčeval- cem. Tako so razširiji mrežo agencij in ekspozitur. Čakajo pa jih še določene naloge pri vklju- čevanju kmelov-varcevakev. pri določanju oziroma spremembi delovnega časa ob sobotah, saj občani ugotavljajo, da delovni čas od 8. do 11. ure ne ustreza. Zato imajo organi banke nalogo, da do sredine leta o tem razpra- vljajo in sprejemajo določen sklep. Na zboru varčevalcev so ptuj- ski varčevalci izvoli tudi dva člana za svet varčevalcev in sicer Jožeta Belšaka ter Aniona Brgle- za; /a namestnika člani>v sveta pa sla bila izvoljena Stane Slanic in Vera Furek. MCi Preveč splošnih razprav Člani občinske konference ZKS Ptuj so skupaj z dd^ati ptujske ob- činske organizacije zveze komunistov za 9. kongres ZK Sh>v«nije na po- nedeljkovi seji ocenili izvedbo volitev in razprav o kongresnh dokumen- tih. Ocenili so, da so volitve kot politična akcija dobro uspde in ddarstva, pre- hod na domače surovine, povečanje produktivnosti in iq»rabo damaCega znanja. To pa so področja, na kato-ih mora izbojevati svoj boj zveza ko- munistov in z dobro zastavljeno akdjo pritegniti v ta boj vse ddovne ljudi in občane. Zavedati se je treba, da bo leto 1982 Setel^ kot prc^je, da se bo rreba marsičemu odpovedati, če resnično ždim<> uresniSti zastaidje- necUje. N. Dobljekar, KLUB BRIGADIRJEV J=RANC BELŠAK-TONE" PTUJ BRIGADIRJI ZROR! v petek, 26. marca sta sc na zadnjo sejo v izteka- jočem mandatu sestala Svet Kluba brigadirjev ,,Franc Beišak-Tone" Ptuj in Odbor samoupravnega briga- dirskega nadzora. Poglobljeno sta obravnavala iz- vedbo načrtovanih nalog v letu 1981 ter potrdila vsa poročila, ki so predložena v obravnavo programsko volilnemu zboru članov ptujskega kluba brigadirjev. Posebno pozornost sta posvetila evidentiranju možnih kandidatov za novo vodstvo kluba, ker večmi poteče že drugi mandat in bodo krmilo kluba prevzeli drugi. Programsko volilni zbor članov kluba brigadujev ..Franc Bd$ak-Tonc" Ptuj bo v petek, 2. apnia 1982 ob 18.30 v Domu JLA v Ptuju, na katerega so va- blieni vsi člani kiuba in vsi aktivni udeležena lokal- nih, republiških in zveznih mladinskih ddovnih ^''O^ 4 - naSe kmetijstvo 1. april 1982 TEHNIK RAZPRAVA O GRADIVU ZA 9. KONGRES »S PRIDELAVA HRANE JE STVAR VSEH V okviru organiziranih razprav o gradivu za 9. kongres ZKS po področjih dejavnosti je bila v četrtek. 18. marca tudi razprava o uresničevanju socialističnih samoupravnih odnosov in razvoju proizvajalnih sil v kmetij- stvu. Ra/pravo je sklical komite OK ZKS Ptuj v osnovni organizaciji delovne skupnosti skupnih služb Kmetijskega kombinata Ptuj. vodil pa jo je član komiteja Mihael Ledinek. V razpravi so sodelovali delegati za 9. kongres ZKS in sekretarji vseh OO ZKS s področja kmetijstva. Povzemamo nekaj misli, stališč in ugotovitev iz te vsebinsko dobre razprave. Kmetijstva kot posebna panoga v osnutku resolucije ni obravnavano, temveč je zajeto v pt)glavju o uveljavljanju samoupravnih druž- beno-eKonomskih odnosov, zato so razpra- vljalci menili, da je kmetijstvu namenjen premali prostor. Vsi vemo. kakšni problemi se ptirajajo na področju kmetijstva, kakšnega pomena je za naš nadaljnji razvoj in s kakšni- ftii težavami se srečuje, zato je v resoluciji nujno potrebno konkretneje opredeliti naloge kornunistov na tem področju. Vsi se moramo bolj zavedati, da je skrb za pridelavo hrane naloga vseh in ne le kmetijcev. Kmetijstvo v ptujski občini je kljub nekate- rim motnjam doseglo vidne uspehe in ima trdno osnovo za nadaljnjo rast. čeprav ni bilo doseženo vse, kar smo načrtovali. Tu so določeni vzroki, težave in napake, o katerih bi morali tudi na kongresu govoriti bolj konkret; no. Tako na primer v lanskem letu niso bili uresničeni investicijski programi, ker ni bilo kreditov, politika kreditiranja kmetijstva je bila sprejeta šele v oktobru, banke pa so pričele odobravati kredite v novembru. Tako si je npr. Kmetijski kombinat Ptuj lahko nabavil le nekaj strojev, za začetek investicij paje bilo že prepozno. Doslej smo o prioriteti v kmetijstvu dosti govorili, žal pa le ostajalo le pn besedah. praksa je šla .svojo pot, zato mora 9. kongres ZKS pomeniti prehod oč besed k dejanjem tudi na področju kmetijstva. Breme morajo nositi vsi. zato se je temu ustrezno treba tudi ravnati, ne na da se dogaja, da je ve- čina potrošnikov hrane med kršitelji druž- benega dogovora, nobena kmetijska delovna organizacija z območja ptujske občine pa ni med kršitelji. Statistični podatki o tržni proizvodnji v SRS kažejo, da le malenkostno narašča tržna proizvodnja mleka in mesa. da tržna proiz- vodnja koruze in pšenice stagnira. Naš izvoz hrane se je povečal, vendar ne zaradi poveča- nja tržne proizvodnje, temveč z^to. ker kmetijske delovne organizacije morajo izva- žati, ce hočejo dobiti devize za nakup gnojil, živinske krme in surovin za tovarne močnih krmil (soja, ribja moka ipd,). Ta povečan izvoz se tudi pozna pri preskrbi domačega trga. Cene posameznim kmetijskim pridelkom se dolo- čajo preveč administrativno, cesto ni v sora- zmerju s posameznimi kulturami in s proiz- vcxlnimi stroški. Nenormalni pojavi so pred- vsem pri koruzi, izvažamo jo za 3 din ceneje kot potem uvažamo in še to za devize, ker doslej nismo bili sposobni urediti razmer na notra^ njem tržišču. Tudi na take in jHKiobne stvari bi morali opozoriti na kongresu. Pri vzpostavljanju dohodkovnih odnosov kmetijstva ne moremo obravnavati ločeno od drugih dejavnosti, vendar je pri tem treba upoštevati specifičnosti, saj Kmetijstvo z.ahte- va dolgoročne usmeritve, investicije se le počasi vračajo, vlaganje v melioracije in v pridobivanje novih kmetijskih površin poteka počasi in ne daje vedno tistih učinkov, ki smo jih pričakovali. Izhod je le v dohodkovnem povezovanju, v raznih oblikah sovlaganja v kmetijstvo tudi od jX)rabnikov. * V prizadevanja ža večjo pridelavo hrane je treba v celoti vključiti tudi zasebni sektor in vse nekmete, ki posedujejo kmetijska zemlji šča. Zlasti na našem območju je velika razd robljenost kmetijskih zemljišč, ta razdroblje- nost kljub nasprotnim prizadevanjem nene- hno narašča. Povprečna velikost kmetijskega posestva pri nas ie okoli 2.8 ha. tako površino pa lahko polproletarec ali pravilneje polkmei obdeluje ob .svoji redi zaposlitvi, obdeluje tako kot ustreza njegovim interesom in se večinoma ne vključuje v kooperacijsko us- merjeno proizvodnjo. Tudi na tem podrt^čju bi morali imeti bolje začrtano politiko. Kmetje, ki usmerjajo svoje kmetije v tržne obrate, niso v enakopravnem položaju z obrmiki, tega nihče ne vpraša, kakšno vred- nost ima v strojih, lahko ima redno zaposlenih do 5 delavcev ipd. Kmet je omejen z 10 ha površin, čeprav bi lahko ob sodobni opremlje- nosti sam obdelal 30 do 40 ha. q,blikovanje obdelovalnih skupnosti pa največkrat ovirajo polkmetie. V zadnjem času kmetje izgubljajo veliko časa irt energije zaradi motenj na tržišču. Ko bi moral začeti s setvijo ali z drugim sezon- .skim delom, zgublja čas z operativno-tehnič- nimi stvarmi. Kot npr. ali bo dobi! rezervne dele. seme. gorivo, gnojila ipd. Stališče kmetov je. da bi morali po svojih delegacijah imeti vec vpliva tudi na oskrbo tržišča, predv- sem pa vec vpliva pri samoupravnih odloči- tvah v okviru kmetijskih zadrug in OZD s področja kmetijstva. Ena od ugotovitev v razpravi je tudi ta. da je na ptujskem območju zadnja leta vse bolj opazna večja osveščenost kmečke žene. da želi žena kmetovalka v.se bolj enakopraven odnos z moškim, kar dokazuje z enakim delom in rezultati dela v pridelavi hrane, zato bi se to moralo odraziti tudi pri starostnem zavarovanju in na podobnih področjih. PP IIP N^TOVANA PROaAVA VRTHH^^ Predvsem rdeča pesa, kumare in buče Pridelovanje vrtnin na našem območju nima globokih korenin, dosedanje izkušnje pa kažejo, da je tovrstna kmetijska dejavnost zelo zanimiva in donosna. Z lanskoletnimi rezuhati so zadovoljni tako pridelovalci kot kmetijska zadruga. Najboljše rezuhate so dosegli pridelovalci rdeče pese, kumaric za vlaganje in zelja. Letos bo zaradi tega največji povdarek prav na teh kulturah, kot novost pa pri KZ Ptuj uvajajo kooperacijsko pridelovanje buč. Predvsem pri kumaricah so dosegli lansko leto nadpovprečne rezultate. P idelki so bih izredni, letos nameravajo proizvodnjo razširiti. Pridelati nameravajo prek 300 ton kumaric (lani 180 ton), sicer pa je pridelovanje kumaric takorekoč neomejeno, saj so potrebe predelovalne industrije velike in je potrebno pretežni del kumaric za vlaganje kupovati v sosednjih republikah, predvsem v Vojvodini. Kumarica je sevala in- tenzivna kultura, potrebno je vsakodnevno obiranje. Pridelujemo jo lahko torej na malih površinah, največ 5 do 10 arov. Letošnja odkupna cena bo nad 15 dinarjev, zato se bo pridelovanje letos prav gotovo iz- plačalo. Tudi pridelovanje rdeče pese da zelo dobre rezultate. Lani so kooperanti pridelali že okoli 800 ton rdeče pese, plan za letošnje leto pa predvideva že 1280 ton rdeče pese. Pri tem gre predvsem z| strniščne posevke, torej za setev na površinah, kjer je bila prej pšenica ali ječmen. Pridelek rdeče pese je kljub poznejši setvi dober, nekateri dosežejo celo 30 ton pridelka na enem hektarju. Poleg tega je potrebno upoštevati dejstvo, da je neobdelana zemlja bolj izpostavljena delovanju vremena, drugim posevkom pa preprečimo tudi zapleveljenost. Ker v zadnjem času primanjkuje bučnega olja, so se v Ptuj odločili za organizirano pridelovanje bučnic. S predelovalno industrijo so že dogovorjeni, da bodo vse parcele, večje od 30 arov pospravili s stroji, pridelovalec se bo torej ognil spravilu pa tudi sušenju bučnic. Vsa navodila v zvezi s tem daje pospeševalna služba, povemo naj le Se to, da je že dogovorjena cena bučnic 150 dinarjev (gotovo bo še višja), na hektarju pa je mogoče pridelati okoli 1000 kilogramov suhih bučnic, v sosednji Avstriji je pridelek celo do 2 tisoč kilogramov po hektarju. JB Tudi pridelovanje buč je zanimivo Nove obdelovalne površine ob Dravi Po dograditvi hidroelektrarne SD II v Forminu so območja ob Dravi obvarovana pred f>oplavami. To nam daje možnosti, da pridobimo nekai sto hektarov obdelovalnih kmetijskih površin. Doslej so bili tu predvsem enokosni travniki, pašniki ali pa je ob- močje poraščeno z nekvalitetnim lesom. Na dru^ strani je ugotovljeno, da je zemlja tu dobra in pri- merna za obdelavo. V novi vasi pri Markovcih že ustanavljajo skupnost za usposobitev teh površin in že prihodnje leto nameravajo pridobiti 30 do 40 hektarov obdelovalnih površm. Svet krajevne skup- nosti Markovci je že ob obravnavi plana kmetijske pospeševalne skupnosti predlagal, da bi v planu pred- videli sredstva za buldozerska dela. To bi bilo za to območje velikega pomena, saj je znano, da so kmetje ogromne površine zemlje izgubili z gradnjo hidro- elektrarne. Pri Meznaričevih v Stojcih so predvsem na po- budo sina Milana, na lastno pest pričeli usposabljati svoje doslej nerodovitno zemljišče v Sturmovcu. Na območju, icjer bodo tako pridobili okoli 3 hektare obdelovalne zemlje je raslo grmovje, ki ga je bilo po- trebiK) posekati, panje pa izruvati. Nato so celotno površino izravnidi, bilo je namreč precej iarkov, ki jih je bilo potrebno zasuti. Sicer pa je zemlja na tem mestu zelo primerna za obdelavo. Na vrhu je odličen humus, pod njim pa pesek in nekaj mulia. Ze letos bodo polovico pridobljene zemlje posejali s koruzo, na drugi polovici pa bo travnik. Kot je povedal Milan Meznarič, zahteva tako usposabljanje zemlje ogromno dela, pa tudi sredstev. Za pomoč so zapro- sili SIS za pospeševanje kmetijstva, izvrfilnl odbor te interesne skupnosti je bil mnenja, da ie potrebno take pobude podpreti, zato jim je namenil 20.(XX) dinarjev kot pomoč pri urejevanju omenjene kmetijske površine. Odločnost Meznaričevih je še tolike po- membnejša, ker bodo letos lahko prnsejali sladkorno peso na 3 hektarih. Sico" pa je zemlja v Sturmovcu primerna za pridelovanje sladkorne pese. Priložnost več torei, da s pridobivanjem novih površin v nasled- njih letih vendarle uresničimo setvene plane sladkor- ne pese. ..........- . __________ . JB Milan Meznarič iz Stojnc pri delu v vinogradu ZA BOLJŠI raioaEK Gnojenje in zaščita posevkov Zima je naredila na posevkih plenice in ječmena precejšnjo škodo. Po- sledice pa bodo mnogo manjše ali v celoti odpravljene, če bodo kmetovalci posevke pravočasno dognojili predvsem z dušičnimi gnojili. Na površinah, kjer jeseni niso uporabili zadostne količine nitrofoskala, je priporočljivo dognojevanje s tem mineralnim gnojilom. Ker vsebuje to gnojilo malo du- šika je priporočljivo dodati na dve vreči nitrofoskala vrečo KAN-a. Tisti, ki posevkov še niso dognojili, naj to store čimprej, sicer lahko neugodne zimske razmere pustijo na posevkih precejšnje posledice. Drugi pomemben ukrep je zaSčita pnjsevka proti plevelom. Pri nas imamo za to na razpolago hormonske preparate, ki uničujejo predvsem ši- rokolistne plevele ter koreninske plevele kot so osat in slaki, na ozkolistne plevele kot je na primer srakoperec pa ta sredstva ne učinkujejo. Ce je njiva okužena s tovrstnimi pleveli je potrebno s pomočjo strokovnjaka izbrati ustrezno sredstvo za zatiranje ozkolistnih plevelov. Vsako leto se na posevkih pšenice in ječmena pojavlja tudi plesen, ki povzroča precejšnjo škodo, pridelek je lahko manjši celo do 30 odstotkov. Te plesni lahko uspešno zatiramo z uporabo Baletona (75 dkg na hektar). Zelo pomembna je pravočasna uporaba zaščitnega sredstva in sicer takoj, ko opazimo prve znake bolezni. Bolezen sicer težko opazimo, saj se pojavi pri zemlji. Načelno velja, da je potrebno proti plesni škropiti konec aprila ali najpozneje do 10. maja. JB TEŽAVE TOVARNE MOČNIH KRMIL Precej smo v lanskem letu pisali o razširitvi zmogljivosti tovarne močnih krmi! v Dražencih, tudi o tem, kako pomembna je ta razširi- tev za oskrbo z močnimi krmili. Nove zmogljivosti so delno že uporabne. Že v začetku novembra minulega leta so pričeli služiti na- menu novozgrajeni 10 tisoč tonski silosi. Nova mešalnica bo pričela z redno proizvodnjo po prvem ma- ju. Potrebno je povdariti, da je bi- lo potrebno rešiti številne proble- me v zvezi z uvozom opreme, pravkar so v teku končna dela. Seveda tako zaposleni v tozd Tovarna močnih krmil kot vsi uporabniki težko čakajo na zače- tek proizvodnje v novi mešalnici, potrebe po krmilih so namreč iz dneva v dan večje, zmogljivosti starega obrata pa zdaleč ne zado- šča. Skupna proizvodnja tovarne močnih krmil bo odslej okoli 60 ti- soč ton letno, celotna proizvodnja pa je že v naprej prodana. Kar 60 odstotkov krme bodo porabili v okviru kmetijskega kombinata, ostalo pa prodali predvsem kmetij- ski zadrugi Ptuj, delno tudi za kooperacijsko rejo živine v KK Jeruzalem Ormož in SOZD TIMA Maribor. Posebno poglavje pri vsem tem pa je nabava koruze. Koruze v tem času na tržišču ni, trenutno trosijo zadnje količine koruze, ki so jo nabavili jeseni. Pred dnevi so ime- li zalogo koruze le še za .W dni, kar pa že predstavlja kritično mejo^ Ker morajo dati,pri dobavi močnih krmil prednost oskrbi živinoreje v kmetijskem kombinatu, so bili prisiljeni začasno ustaviti dobavo ostalim odjemalcem. Rešitev teh težav bo sicer v uvoženi koruzi, pri tem pa se srečujejo z novimi — uvoženo koruzo bo namreč potrebno plačati v devizah, zagotavljanje teh. pa predstavlja poseben problem. Redni dobavitelji koruze so kmetijski kombinati iz Vojvodine, vendar ti v tem času nimajo koru- ze, precej koruze pa je v privatnih rokah, zasebni kmetovalci pa čakajo na višje cene koruze, trdijo namreč, da sedanja cena koruze, 9,40 dinarja, ni stimulativna. Potrebno je povedati, da so kmetijski kombinati jeseni prodajali koruzo po dogovorjeni ceni 8,50 dinarja. 2e zagotavljanje deviz za nakup ribje moke in soje ter vitaminov, ki jih ni mogoče dobiti na našem tržišču, ni enostavno. Kljub lemu so v okviru kmetijskega kombinata Ptuj v SOZD Emona uspeli zagotoviti devizna sredstva za nabavo surovin, potrebnih za proizvodnjo v prvi četrtini leta. Ker za zagotavljanje deviz na naslednje četrtletje ni videti rešitve niti v okviru sestavljene organiza- cije, so se bili prisiljen, obrniti na kupce krmii. Ti bi naj glede na količino krmil, ki jo potrebujejo, zagotovili sorazmerne deleže deviznih sredstev. Doslej v tovarni močnih krmil še niso prejeli zago- tovila od nobenega kupca, da bo ustrezni delež deviz resnično zago- tovil. Jasno jc, da predstavlja devizna lakota probleme tudi neposrednim potrošnikom močnih krmil. Čeprav gre za relativno majhne zneske, V tozd tovarna močnih krmil odgovarjajo na to s ponudbo, da naj ti potrošniki del svoje proizvodnje izvozijo prek SOZD Emona ali katerekoli druge izvozne organizacije in si tako zagotovijo potrebne devize. Sicer, pravijo v tovarni, se utegnejo razmere v oskrbi z močnimi krmili še zaostriti. Za dokaz, da tudi tovarna močnih krmil ni neobčutljiva na številne težave, ki se nenehno vr- sti io v naši orimarni in nredeloval- ni kmetijski proizvodnji, naj nave- demo lanskoletne poslovne rezul- tate. Poslovni rezultat tozda je si- cer zadovoljiv, čeprav so finančni pt>kazatelji manj ugodni od pričakovanih. Na drugi strani so fizični pokazatelji precej nad planiranimi. Proizvedli so skoraj 33 tisoč ton krmil, kar je 2 tisoč ion nad planirano količino, presegli pa so tudi plan sušenja žitaric. Tako tudi delavce tovarne močnih krmil ,.tepe" nesorazmerje cen v reprodukcijski verigi , . , J, Bračič Tovarna močnih krmil v Draiencih z novimi lO-tisoč Ionskimi silosi. foto: I. Ciani TEDNIK - 1. april 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 VARNO DELO JE DENAR! POGOVOR Z JOŽETOM ERHATIČEM Ni naključje, da smo si za raz- govor izbrali prav to temo. saj je v Času. ko težimo k čim večji in ra- cionalnejši proizvodnji, prav go- tovo dovolj aktualna. Varno delo je sestavni del vsake tehnologije dela in na dlani je. da lahko s pravilnimi varstvenimi ukrepi privarčujemo in bolje obrnemo vsak dinar. K razgovoru smo povabili Jo- žeta Erhatiča, vodjo inšpektorata dela. prometa in elektroenergeti- ke pri upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj. Da bi spoznali delo v tem inšpektoratu, je najprej de- jal: »Analiza dela in vsestranska obravnava rezultatov dela na področju varstva pri delu in ure- janju zadev s področja delovno- pravne zakonodaje v organizaci- jah združenega dela. kjer smo in- špektorji v letu 1981 opravljali preglede, so gotovo najboljša osnova za doseganje ugodnejših rezultatov dela v prihodnjem ob- dobju. V naši upravi delamo trije in- špektorji dela in smo zadolženi za območje ptujske in ormoške ob- čine. V letu 1981 je bilo na ob- močju občine Ormož zaposlenih, oziroma bilo na delu 3.945 oseb, na obmojiju ptujske občine paje bilo lani zaposlenih 18.923 oseb. K temu naj dodam; da je na ob- močju obeh občin registriranih 322 OZD ali ločenih obratov in enot ter 690 samostojnih obrtni- kov. Ta podatek navajam z na- menom, da .si lahko vsak pred- stavlja delovni obseg naše deja- vnosti. Osnova za naše delojpaie 203. člen ustave SRS, ki določa, da ima delovni človek pravico do takšnih pogojev dela, ki mu za- gotavljajo telesno in moralno ce- lovitost ter varnost. Sicer so bi- stvene naloge varstva pri delu vsebinsko opredeljene v zakonu o združenem delu. zakonu o delo- vnih razmerjih in zakonu o var- stvu pri delu ter v številnih izvr- šilnih in tehničnih predpisih, standardih in normativih. Kako pa se inšpektorji dela lo- tevate le izredno zahtevne pro- blematike? »Povdariti želim, da proble- matike varstva pri delu ne more- mo obravnavati izključno kot problematiko oseb, ki se s tem poklicno bavijo. Varstvo pri delu moramo obravnavati kot celoto, saj je tudi zdravje človeka popol- no šele takrat, ko so dani vsi pogoji Za ugodno telesno, psihično in socialno stanje. To so trije osnovni pogoji, zato izhajam iz tega. daje zdravje človeka, delavca v nepo- sredni proizvodnji najdragoce- nejše v proizvodnem procesu. Enkrat za vselej pa moramo sprejeti načelo in ga v praksi tudi izvajati, da je varstvo pri delu se- stavni del vsake tehnologije dela. Nedvomno sta strokovno znanje delavca in ustrezna tehnična opremljenost osnova za višjo produktivnost, vendar ne za ceno zdravja in življenja delavca.« Varno delo je prav gotovo go- spodarno, saj lahko tako precej privarčujemo, kaj menite o tem? »Vsak dan se na vseh koncih govori o stabilizaciji in o potreb- nih ukrepih, zato je čas. da tudi na tem področju pričnemo z uresni- čevanjem lega ukrepa. Odpraviti moramo pomanjkljivosti, ki so ponekod že zakoreninjene. Mno- gokrat smo le pasivni opazovalci dogodkov m neradi slišimo po- sledice, ki so nastale zaradi he- upošievanja varstvenih ukrepov. Rešitev lega problema je prav gotovo člen v stabilizacijski verigi, žal pa ni odvisen le od posame- znika, marveč od vseh v posame- zni delovni sredini, predvsem pa tistih, ki so odgovorni za določeno delo — to pa so konstruktorji, tehnologi, programerji, itd.« ' Koliko nesreč pri delu pa je bilo v letu 1981 na območju ptujske in ormoške občine? »Na območju obtine Ormož smo lani zabeležili 204 nesreče pri delu. od tega je bilo ponesrečenih 166 moških in 38 žensk. Na ob- močju ptujske občine pa smo lani beležili 978 nesreč pri delu, v ka- terih je bilo ponesrečenih 778 moških in 200 žensk. Ko smo analizirali vzroke in vire nesreč smo ugotovili, da je najpogostejši vzrok osebni faktor. Sicer pa je med vzroki na prvem mestu ne- upoštevanje varstvenih predpi- sov, na drugem slaba organizacija dela, zalem pa še nezanesljiv na- čin dela, nedisciplina in utruje- nost. Slednji vzrok je najpogo- stejši prav pri delavcih v popol- danskih in nočnih izmenah. Zna- no je. da mnogi prihajajo na delo nespočiti, kar še pospešuje ne- varnost nesreče. V več kot 80 od- stotkih primerov nesreč pri delu so zjiašali izostanki z dela do 30 dni. To je nedvomno velik strošek. Med poškodovanimi deli teles so na prvem mestu prsti in stopala, za tem odrgnine na glavi, pa razni zlomi in odrezi. itd. Razen lega je vse več nesreč, ki se dogajajo na poti na delo in z dela. Predpisi določajo, da vse le nesreče ireli- ramo kot nesreče pri delu. Vse le nesreče povzročajo velik izpad delovnih dni. Težko je reči. koliko znaša škoda zaradi posledic po- samezne nesreče, koliko je oško- dovan delavec in koliko družba. Samo ugibamo lahko koliko ško- de ima poškodovanec zaradi iz- gube dohodka med zdravljenjem ali zaradi zmanjšane sposobnosti za delo in koliko škode je po- vzročeno družbeni skupnosti za- radi plačila nadomestila osebnega dohodka, stroškov zdravljenja, rehabilitacije. od.škodnine. mate- rialne škode na delovnih sred- stvih, ild. Za lansko leto sicer nimamo podatkov koliko delovnih dni je bilo izgubljenih zaradi nesreč pri delu. povem pa lahko, da je bilo še pred letom dni v Jugoslavijizaradi bolniškega staleža izgubljenih 84 milijonov delovnih dni. katerih vrednost v dinariih bi lahko izra- čunali. Ta podatek navajam, ker verjetno tudi za leto 1981 ne bo velikega odstopanja, kvečjemu bo številka še večja.« Ali v organizacijah združenega dela po vašem mnenju razpra- vljajo dovolj resno o tej proble- matiki? »Ugotavljamo, da so razprave v OZD. namenjene problematiki varstva pri delu. premalo kon- kretne. Nasprotno lahko trdim le za primere smrtnih in težjih de- lovnih nezgod. Bolje je sicer v ti- stih OZD. kjer imajo urejeno varnostno službo s pripombo, da varnostni inženirji še zmeraj ni- majo tiste strokovne veljave, ki jim pripada in bi jo morali imeli. Sodelovati bi morali pri vsaki iz- delavi tehnologije dela. pa tega ni zaslediti. To je velik problem, ker ž^l še vedno vse gledamo skozi prizmo dinarja, oziroma proizvo- da, Povdarek bi moral biti v ob- ratni smeri. Najvažnejša je var- nost, šele zalem količina proizvo- da. Če pogledam nekaj let nazaj, ugotovim, da se je na območju ormoške občine veliko zgradilo, i>)]bjiJiimo števikLe nove deio^ prostore, delovni pogoji pa so se bistveno izboljšali (razen v neka- terih starih obratih). Delavci imajo na razpolago ustrezna za- ščitna sredstva in opremo, zato ne morem trditi, da so za številne nesreče pri delu krivi ekološki pogoji dela. Ne iščimo krivde drugod, ampak končno spoznaj- mo, da smo premalo varstveno vzgojeni. Opozoril bi lahko tudi na številne nesreče pri delu, ki se po navadi končajo s smrtoim iz- zidom. To so nesreče s kmetijski- mi traktorji, ki jih je vse več, Žal kmetovalci še zmeraj dovoljujejo otrokom in mladim, neizkušenim osebam vožnjo s traktorjem, ki so v tolikih primerih usodne. Zave- damo se, da ne bomo dosegli boljšega stanja na tem področju z nobenim tehničnim predpist)m, tudi ne z višjo kaznijo, če se de- lovni ljudje ne bodo zavedali svojih osnovnih delovnih dol- žnosti — varnega dela.« V lanskem letu ste opravili tudi precej pregledov. Kakšni so re- zultati? »V lanskem letu smo v OZD ali pri samostojnih obrtnikih opravili 756 inšpekcijskih pregledov. Toso redni, izredni, kontrolni, obhodni in nočni pregledi, ter raziskave smrtnih in težjih delovnih nezgod. Na osnovi ugotovitev smo izdali 223 ureditvenih odločb, v 37 pri- merih pa smo intervenirali zaradi kršitve delovno pravnih predpi- sov. Razen tega smo v letu 1981 ptxlali tudi 320poja-snil občanom, predvsem s področja delovnih razmerij. V 12 primerih smo mo- rali izdati upravni dokument o prepovedi dela in uporabe delo- vnih sredstev, ker smo ugotovili stanje neposredne ogroženosti ži- vljenja in zdravja delovnih ljudi. Zaradi neupoštevanja tehnič- nih in varstvenih predpisov, bo- disi v OZD ali pri samostojnih obrtnikih, smo lani predlagali 54 OZD in odgovornih oseb v upra- vno kazenski postopek. Tipične kršitve so bile predvsem uporaba -Strojev in naprav brez ustreznih varovalnih naprav, ter brez ustreznih osebnih za.ščitnih sred- stev. Mnogo je bilo primerov, ko so posamezniki kratkomalo spre- menili garažni ali drugi pomožni prostor v delovni prostor in pri tem niso upoštevali, da je zato zahtevna bistvena sprememba. V mnogih primerih nas občani no- čejo razumeti, če izdamo negati- vno mnenje upravnemu organu, ki je pristojen za izdajanje dovo- ljenja. Žal pri tem vidijo navadno le sebe in svoje interese, ne upo- števajoč, da imamo tudi mi pred- pisane normative, ki se jih je treba strogo držati.« Glede na to, da obravnavate tehnično varstvo ločeno od delo- vno pravne zakonodaje, nas ob koncu zanima še. kakšno je stanje pri pregledih delovno pravne za- konodaje? »Oba elementa sta za nas iz- redno pomembna, saj tvorita ce- loto, ki nam daje sliko o varstvu pri delu v neki sredini. Treba je dodati, da opravlja nadzor nad tehničnimi predpisi inšpektor iz vrst tehničnih poklicev, nadzor nad izvajanjem delovno pravnih predpisov pa izvaja pravnik. V lanskem letu smo pri pregle- dih urejevanja delovno-pravne zakonodaje dali poudarek pred- vsem nadzorstvu občasnega ali zača.snega dela pri nosilcih sa- mostojnega o.sebnega dela. ure- janju delovnih razmerij in skle- nitvi kolektivnih pogodb, ter iz- plačilu osebnega dohodka. Pri nadzorstvu določb o obča- snem delu smo največkrat naleteli na primere, ko je delavec delal svoj polni delovni čas. poleg tega pa v drugi OZD še drugo delo na osnovi pogodbe o delu in sicer tista dela. ki so sicer redna deja- vnost, vendar ne trajajo poln de- lovni čas. Imeli smo tudi primere o uvedbi nočnega dela žensk, kar je v nasprotju z odločbo 127. člena zakona o delovnih razmerjih. Več pomanjkljivosti smo ugo- tovili tudi pri obrtnikih, kjer bi po predpisih morali uskladiti po- godbe o delu do 16, avgusta lani. ugotavljamo pa. da še danes ni usklajeno okoli 15 odstotkov po- godb. Ugotovili smo več prime- rov, ko obrtniki niso ravnali po določbah pogodb, glede udeležbe delavca v dohodku obrata. Ugo- tovili smo tudi številne druge ne- pravilnosti. Tako je vedno več družinskih člancrv, zlasti zakoncev — gospodinj, ki .so v delovnem razmerju s polnim delovnim ča«- som. Žal je tako le na plačilnih listah, pri delu v obratovalnici jih ni nikoli najti. Tako smo na pla- čilni listi zasebnika našli tudi go- spodinjsko pomočnico, obrtnika in varuhinjo njihovih otrok. Iz vsega lega lahko sami oce- nite, kakšno delo imajo inšpekto- rji dela. kakšen je obseg njihovih delovnih dolžnosti in s kakšnimi problemi se srečujejo pri tem. Žal je pač tako, da jih občani vedno pokličejo — ko jih potrebujejo, kadar pti sami pridejo, pa so po navadi nezaželjeni. Skratka, var- stvo pri delu ni odvisno le od njih. marveč od vseh nas. ki delamo in pri tem večkrat pozabljamo na varno delo. M. Ozmec Jože Erhmif, vodja inšpektofiata dela. prometa in elektroenergetike pri upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj. Varno izvajanje gradbenih del na tem gradbenem odru je po mnenju , inšpektorjev za delo prava umetnost. PEŠCI POZORI UPOŠTEVAJTE NOVE ZAKONSKE PREDPISE V lanskem letu smo v Jugoslaviji sprejeli zvezni zakon o varnosti v cestnem prometu, sredi februarja letos pa. je bil sprejet tudi novi zakon o varnosti cestnega prometa v SR Sloveniji. Da bi vas opozorili na nekatere novosti iz tega zakona, smo za krajSo pojasnilo zaprosili Aleksandra Majdiča, pomočnika komandirja postaje milice v Ptuju, ki je dejal: ,,20. februarja 1982 je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa v naši republiki. Z njim se urejajo pravila ravnanja udeležencev v cestnem prometu, določajo njihove obveznosti in odgovornosti, pa tudi obveznosti in odgovornosti vseh, ki so posredno ali neposredno odgovorni za varnost v cestnem prometu. To pomeni, da se posamezniki v bodoče ne bodo mogli obnašati tako kot do sedaj. Mislim predvsem na izvajanje nalog s področja družbene samozaščite v vseh oblikah organiziranja delovnih ljudi in občanov. Te naloge pa so predsem, da: — organizirajo in izvajajo prometno-varnostno vzgojo in preventivno delo, — opozarjajo pristojne organe, organizacije in skupnosti na pomanjklji- vosti oziroma nevarnosti, ki vplivajo ali pa bi lahko vplivale na varnost v cestnem p>rometu, — pomagajo, če pride do promrtne nezgode in opozarjajo na nevarnosti v prometu, — skrbijo za odpravo okoliščin in stanja na cesti, ki ogroža uddežence v prometu in varnost prometa, itd. Posebno vlogo pa imajo prav gotovo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem is^ometu, ki skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju prometne varnosti, za dvig varnostne in {»-ometne kulture udele- žencev v prometu, za razvijanje humanejših in solidnejSih odnosov med vozniki in drugimi uddeženci v prometu. Novi zakon prav tako nalaga organizacijam za vzdrževanje cest, da so te v takšnem stanju in tako opronljene, da je zagotovljena vama vožnja vozil in varnost udekžaicev v cestnem prometu. Katere novosti pa bolj konkretno zadevajo udeležence v cestnem prometu? ,,Novi zakon povsem na novo določa ravnanje pešcev v prometu, kjer je resnično potrebna večja previdnost, saj nas na to nenehno opozarjajo nesreče in njihove posledice. Bolj kot do sedaj, se bo moral pešec prepričati, če lahko prečka vozišče varno. Poglejte v letu 1982 smo v prvih treh mesecih beležili kar 6 mrtvih, od tega so trije pešci in trije kolesarji. Prav to nalaga, da tej kategoriji uddežencev posvečamo Se večjo skrb. Povsem novo je določilo, da pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kjer sta na vozišču dva ali več zaznamovanih prometnih pasov v isto smer. Tak promet je v Ptuju na Osojnikovi in delu magistralne ceste pred železniSkim prehodom in pri Trgu svobode, pa morda še na Ormoški cesti in na Potrčevi. Za nepravibio prečkanje je predpisana denarna kazen na mestu v znesku 3(X).— din. Prav tako je novost pri prečkanju ceste na prehodu za pešce, če se po prometnem pasu premikajo vozila v koloni in Ce prometa ne ureja miličnik ali pa, če ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki (sonafori) mora pešec, preden prečka vozišče, to naznaniti z dvigom roke. Vozišče lahko prečka šele tedaj, ko se vozila ustavijo. V kolikor pa svojega namena ne nakaže z dvigom roke in stopi na prehod, je zanj predpisana denarna kazen za voznika, ki ne upošteva dvignjene roke pešca in sicer v višini 500 din. Posebna skrb pa je posvečena najmlajšim udeležencem v prometu. Zakon nalaga staršem in šolam, da seznanijo nove učence na Šolah z najbolj varnimi potmi. V ta namen morajo imeti šole izdelane načrte. Na to smo do sedaj že večkrat opozarjali, sedaj pa je to z zakonom pred- pisano. Novost je tudi za traktoriste, ki bodo odslej morali svoj traktor opremiti z varnostnim lokom ali kabino. Seveda mora oboje biti atestirano. To določilo {mčne veljati šele aprila 1986. Ukrep pa je bil nujen, saj smo zadnja leta beležili vse več smrtnih nesreč traktoristov. Do takšnih posledic pa prav gotovo ne bi prišlo, Ce bi bil nameščen varnostni lok ali kabina. Mislim, da vse preveč gledamo skozi dinar, premalo pa na svoje življenje in življaije svojca bližnj^a. Novosti so tudi za voznike tovornih vozil, kjer se poleg voznika ne sme voziti oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola. Enako velja za traktorje in delovne stroje ter voznike motornih koles in koles z motorji. Onesnaževanje cest je tudi tokrat opredeljeno posebej. Zanimivo je le, da mora odslej voznik očistiti cesto blata, Ce je nanjo zapeljal z blatnimi kolesi ali podobno. Ce tega ne storimo mora cesto očistiti pri- stojna organizacija za vzdrževanje cest — seveda na stroške voznika — kršilca. Vsekakor se splača pred vključitvijo z blatne ceste očistiti kolesa, sicer pride vse skupaj predrago ..." To je le del bistvenih novosti, ki jih ininaša novi zakon, sicer pa priporočamo vsem udeležencem v cestnem prometu, da ga podrobneje preberejo, se tudi izplača ... M. Ozmec; v POLJČANAH Pred tedni so v Poljčanah odprli novo trgovino, specializirano proda- jalno svetil, zlasti svetila TOZD EMI Poljčane in proizvode delovne orga- nizacije Elkom Maribor, katere član je tudi EM! Poljčane. Novo prodajalno so uredili v pritličju stanovanjskega bloka pri osnov- ni šoli Edvarda Karddja in ima 200 kv. m prodajne površine. Vrednost in- vesticije znaša 3,6 milijona dinarjev in jo je v celoti pokrila EMI Poljčane. , V. Horvat LANI 2893 ODVZEMOV KRVI Krvodajalstvo — ena največjih solidarnostnih akcij ljudi je na območ- ju ptujske občine zdo dobro organizirano in takorekoč že vpeljano v vsa- kodnevno življenje ali bolje rečeno v reševanje življenj. Pri občinski orga- nizaciji Rdečega križa deluje 40-čIanska komisija v kateri so zastopane vse krajevne organizacije in večje organizacije združenega dela. Skrbno so pri- pravljeni tudi tromesečni plani odvzemov v ptujski bolnišnici in sproti ana- lizirana uspešnost krvodajalskih akcij, ki so dvakrat tedensko v transfuzij- ski postaji splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča. V letu 1981 smo imeli skupno 2893 odvzemov krvi, od tega iz krajev- nih organizacij Rdečega križa 1092 krvodajalcev, iz ddovnih OTganizacij pa 1801 krvodajalec. Za organizatorje krvodajalskih akcij in ostale aktiviste Rdečega križa so lam organizirali tudi dvodnevni izlet v Beograd, kjer so si ogledab hišo cvetja in spominski park maršala Tita, ob vrnitvi pa Se Novi Sad. mS Kako bomo letos plačevali jasli in vrtec? Prih(xlnjo sredo se bodo zbrali v dvorani Narodnega doma v Ptuju delegati skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj na zadnji — 19. seji v tem mandatu na kateri morajo sprejeti še nekatere pomembnejše akte skupnosti, ki so potiebni za delo v letu 1982. med njimi pa tudi sklep o pripravi spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana '»kupnosti otroškega varstva Ptuj za obdobje 1981 — 1985. Ugotavljamo namreč, da sred- njeročni plani presegajo novougolovljene materialne možnosti gospodarstva, zalo bo novoustanovljeni odbor za razvoj in planiranje pri skupnosti otroškega varstva občine Ptuj na |em področju ziimenjal dosedanji izvršni odbor >n tudi vodil vse potrebne aktivnosti. Poleg statuta in finančnega načrta skupnosti otR>škega varstva bodo delegati obeh zborov •"azpravTjali še enkrat o dopolnilu k samo- upravnemu sporazumu o določanju višine Oskrbnine v Vzgojno varstveni organizaciji_ Ptuj. ki jo plačujejo starši. Cene v vrtcu in jaslih se lahko v letošnjem letu poveča le za 17 od- stotkov kar pomeni, daje bilo potrebrio prvotni osnutek ponovno pretresli in ustrezno uskladiti z dovoljenim porastom. Že na seji. kije bila 26. februarja so delegati razpravljali o prvotnem osnutku in takrat sicer sprejeli ceno storitev, niso pa potrdili deležev staršev. Upoštevajoč dejstvo, daje število nerešenih \log za sprejem otroka v VVO Ptuj občutno padlo, trenutno lahko vključijo vse prijavljene otroke v \nec. le okrog 80 prošenj ostaja ne- rešenih za jasli in da se število tistih, ki želijo otroka vključiti v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo še zmanjšuje, da jx)samezni oddelki v zunanjih enotah že delujejo z mini- malnim številom otrok — izvršni odbor pred- laga skupščini, da bo skupnost pokrila tisti del povišane oskrbnine m da se število tistih, ki želijo otroka vključiti v organizirano predšol- sko vzgojo in varstvo še zmanjšuje, da po,sa-. mezni oddelki v zunanjih enotah že delujejo z minimalnim številom otrok — izvršni odbor predlaga skupščini, da bo skupnost pokrila tisti del povišane oskrbnine za letos, ki bi jo morali starši plačevati z uveljavitvijo nove ekonomske cene. Tako bi na primer starš, ki je s svojim osebnim dohodkom v cenzusnem razredu od 3000 do 3400 dinarjev prispeval od prvega januarja dalje 2077 dinarjev. Upoštevajoč novo ceno pa bi se ta znesek povečal za 249 dinarjev. To pomeni, da bo starš v prihodnje plačal le razliko v preskoku iz enega v drugi cenzusni razred, karje bila praksa vsa leta nazaj, teh 249 dinarjev pa bi mu za leto 1982 v celoti sub- vencionirala skupnost. Sub\ encije bodo za vse otroke obravnavane individualno in bodo ve- ljale od 1. aprila dalje. Po predlaganem ključu sub\encioniranja oskrbnine v VVO Ptuj bi skupnosti otroškega varstva povsem zadoščala predvidena sredstva v letošnjem finančnem načrtu. mš 6 - iZ NAŠIH KRAJEV 1. april 1982 - TEDNIK Predstavitev gledališke skupine Stopinje v ceni "J srednjega usmerjenega izobraževanja — TOZD Gimnazija sploSne in pedagoške smeri dduje v letošnjem šolskem letu gledališka skupi nahSTOPIN JE, ki seje v prej- šnjem tednu predstavila Ptujčanom L delom Leopolda Suhodolčana SRECNA HISA DOBER DAN. Iz virno glasbo za predstavo je napisal profesog Anton Horvat, koreogra- fija je bila delo Mire Mijačevičeve, skupino pa vodi mentorica Branka Bezeljak-Glazer, ki jo je takole predstavila: ,,Za ta tekst Leopolda Suhodol- čana smo se odločili morda tudi za- to, ker je mladim najbližji, soddu- jejo v glavnem učenci iz prvih letni- kov, že dalj časa pa v občini nismo videli nobenega dela za mladino. V naš gledališki krožek se lahko vključi vsak, ki želi nastopati zato tu nismo imeli neke selekcije, pa tu- di vloge smo razdelili kar lepo po vrsti. S skupino smo najprej delali osnovne vaje za gib v prostoru, imeli smo tudi govorne vaje in mo- ram reči, da se učencem še zelo po- zna, da ne obvladajo povsem pra- vilnega govora in pri nekaterih po- sameznikih tudi narečje. V tako kratkem času vs(^ tega nismo mogli odpraviti, v enem ali dveh le- tih pa se bo to že dalo. V predsuvi imamo tudi nekaj plesnih vložkov v zelo enostavni koreografiji, uporabili pa smo tudi izvirno glasbo, ki nam jo je napisal Anton Horvat. Izkoristili smo vse možnosti, ki smo jih imeli, da so lahko učaid videli kaj vse se da v predstavi uporabiti." Četrtkova predstavitev na odru ptujskega gledališča je bila uspeš- na, nekaj ponudb pa so že dobili tudi v osnovnih šolah, v CSUI pa bo predstava za dan $c4e. mšt Zaključni prizor iz Srečne hSe dober dan. Foto: M. O/mec Na temeljih doseženega gradijo naprej SLOVENSKA BISTRICA Prostovoljno gasilsko društvo mesta Slov. Bistrica je po doseženih delovnih pa tudi tekmovalnih uspe- hih, skupno z GD IMPOL med naj- uspešnejšimi v občini Slov. Bistri- ca, pomembne tekmovalne dosežke pa beležijo tudi v regijskem in re- publiškem okviru. Številni pokali, priznanja, diplome in druga odlič- ja, ki polnijo vitrine PGD Slov. Bi- strica, so zgovoren dokaz njihove aktivnosti. Društvo šteje trenutno blizu 90 članov od tega je 60 rednih, 18 čla- nic in 6 častnih članov, poleg tega pa deluje še nad 40 pionirjev gasil- cev. Ko so pred nedavnim ocenili svoje delovanje, so z zadovoljst- vom ugotovili, da so zastavljeni plan v celoti uresničili. Samo v lanskem letu so se člani' PGD Slov. Bistrica kar 25 krat uspešno odzvali klicu na pomoč ob požarih, poplavah pa tudi promet- nih nesrečah. Le malo teh je bilo na njihovem območju. Predvsem dob- ri protipožarni opremljenosti in izurjenosti članov gasilcev se je za- hvaliti, da so bile v preteklem ob- dobju akcije mnogo krajše in uspešneje opravljene. Vzporedno z budnostjo nad družbenim in zasebnim premože- njem pa so člani PGD Slov. Bistri- ca posvečali posebno skrb dejavno- stim po komisijah, med katerimi so bile še posebno uspešne komisija za izobraževanje in preventivo ter komisija za šport in rekreadjo. Izobraževanje je med člani društva potekalo predvsem na pridobivanju novih znanj v praktičnih vajah za delo z novejšo gasilsko tehniko. Pridobljeno znanje in spretnosti so pokazali na vsakoletnem tekmova- nju za pokal Pohorskega bataljona v Oplotnid. Prikazano vajo širših obsežnosti pa so izvedli tudi v Slov. Bistrici pri stari osnovni šoh, kjer so se jim pridružila še gasilska društva iz delovnih kolektivov IMPOL in Steklo Slov. Bistrica ter gasilski društvi Zg. Bistrica in Sp. Polskava. V vajo pa so se vključili še člani Postaje milice in narodne zaščite. V preteklem letu so uspeli usposobiti v posebni šoli v Zagrebu dva člana za preglede gasilskih apa- ratov. V prizadevanjih za kar največjo protipožarno varnost življenjskega okolja delovnih kolektivov, stano- vanjskih in drugih objektov, so člani v preteklem obdobju (pravili prek 60 pregledov na objektih nji- hovega požarnega rajona. Za pre- prečitev požarov in drugih nevar- nosti pa je društvo obCancMn in organizacijam razdelilo posebni propagandni material, v svojem ga- silskem domu pa so pripravili pet- dnevno razstavo gasilske tehnike, katero si je ogledalo nad 1200 obCa- nov, predvsem učencev osnovnih šol. Na osnovnih šolah v Slov. K- strici in na Crešnjevcu pa so organi- zirali in izvedli prek 20 predavanj z diapozitivi na temo ,,kako prepre- čiti požare". V prizadevanjih, da bi Arb za protipožarno varnost prenesli tudi na tista področja, ki doslej Se ni- so zaživela, je PGD Slov. Bistrica le v lanskem letu na osnovni šoli Vdjka Vlahoviča v CrdSnjevcu pre- vado mentorstvo nad gasflsko eno- to, ki sedaj dda pod njihovim po- kroviteljstvom. Društvo je v pre- teklem letu med prvimi v severo- vzhodni Sloveniji organiziralo teča- je za voznike z motornimi č(dni. Za uresničitev vseh teh nalog so i9ani dnAva opravili prek SOD {Mrosto- vdinih ur dda. Posebno pozcHTiost je društvo v preteklem obdiobju posvetilo tudi pripravam tdunovalnih cksetin za občinska in druga tekmovanja. Na tem področju dduje kar pet desetin in to moSka. ženska, dve pionirski in desetina dvilne zaščite. Tako na obSnsIdh kot tudi medobčinskih tekmovanjih desetine tega društva bdcžila najvidn^te uspehe. Prek dva tisoč opravljenih ur za vaje po- trjuje zavrzeiost članov društva, da \k doseli kar najboljšo izpopolnje- nost pri obvladanju strokovnega in praktičnega znanja na področji protipožarne varnosti in reševanji družbenega ter zasebnega premo& nja občanov in tudi reševanju ži vljenj občanov. Za rekreadjo mlajših gasifcev ji društvo pred nedavnim uspešno iz vedlo tudi plesni tečaj, za starejši občane pa piknik. V zimskem časv so se mlajši člani društva v poseb nem tečaju učili smučarskih veščin Razgibana je bila tudi dejavnosi na področju investicij, saj so se \ preteklem letu lotili obnove gasil- skega doma, ki bo tako svečano do- čakal svoj jubilej 110. obletnice ob- stoja. Pri obnovi doma jim je fi- nančno pomagal SIS za požarno varnost in stanovanjska skupnost. Veliko pa so s prostovoljnim ddom prispevali mnogi člani društva. V lanskem letu jim je uspdo kupiti tudi novo servisno vozilo, sredstva pa so zagotoviU iz lastnih dejavnosti in prodajo starega vozi- la. Ob tem pa so v preteklem ob- dobju nabavili tudi več druge opre- me. Doseženi uspehi v usposabljanju članstva in posodabljanju opreme in orodja v preteklem obdobju, so postali temeljno izhodišče pri na- črtovanju nadaljnje dejavnosu društva, ki ga prav letos čakajo Še posebno velike naloge, saj bo praznovalo 110. obletnico delova- nja. V tem okviru bodo pripravili poseben celoletni program aktivno- sti, srečanj, tekmovanj in drugih oblik izpopolnjevanja gasilske de- javnosti. Se naprej si bodo prizade- vali pomlajevati gasilske vrste, zagotavljati njihovo strokovno usposobljenost in tudi izboljšati strojni park in drugo opremo. Vse te akcije bodo tudi v prihodnje slo- nele predvsem na aktivnosti članst- va. Iz dosedanjih izkušenj pri PGD Slov. Bistrica, tudi v prihodnjem obdobju nimajo pomislekov glede uresničitve zastavljenih delovnih programov. Dolgoletno delo z last- nimi kadri to potrjuje. Besedilo in slika: Viktor Horvat Ob zadnji uspešni vaji reševanja Ijaii iz goraEc zgradbe v nočnih urah čla- nov GD Slov. Bistrica. KOPiNA ŠE VEDNO TLI Kopina je z &ozdom obrasel hrib v k. o. NadcHe. visok 499 m. Južna stran je naslonjena na Donačko goro. vzhodno in .seve- ro-zapadno stran pa obkrožata kraka izvira potoka Jesenica. Gozdovi ob vznožju hriba so v lasti okoliških kmetov, višje leže- či gozdovi pa so v družbeni lastnini. Prejšnji teden je kmet F. M. ob potoku zažigal dračje. mala ne- pazljivost in veter in'že so plame- ni prisegli v go^d. Nastal ie splošen preplah". Čeprav je ob- močje redko naseljeno, je prihite- lo na pomoč vse »kar leze in gre« pa še gasilci iz okoliških krajev so prihiteli na pomoč. S skupnimi močmi jim je uspelo ogenj zajezi- u. da se ni ražšird proti vTrhu. Pogasili so ga. le v spodnjem obrobju gozcTa se je tu m tam še precej kadilo. Menili so. da tlijo stari štori, zato temu niso posve- čali posebne pozornosti ... Toda dim se je vil iz gozda še naslednji dan. zato sije področni gozdar stvar ogledal pobliže. Najprej ni mogel verjeti svojim iKcm. Tlele m žarele so »lapome skale«, ki so tu in tam. z mahom obrasle, štriele iz gozdnih taL Gozdarje ugotovil, da §re dejan- sko za z laporjem pomešane sloje premoga. Tci se je ob gozdnem pi>žaru vnel in začel tleti naprej. O zanimivem odkritju je obvestil pristojne organe. Danes dopoldne si bo teren ogledala posebna komisija iz geološk^a zavoda. Domnevajo namreč, da gre za večje sloje premoga, katerega kalorično vrednost bo treba oceniti in ugotoviti če se bo izkonščanje izplačalo, ^rifo današnje sploš- ne enereel^e krize, bi bili ugod- ni rezu&ti analize našemu gos- podarstvu nadvse dobrodošli, saj bi lahko začeli kar z dnevnim kopom jpcemoga, kar bi tudi za^tavHak). da bo tak premog za 20 odstotkov cenejši. Sicer pa je treba pocukati na današnjo oceno kcHni^e. Se na kratko nekaj podatkov o KopinL Levo ob njenem vznožju je, zal sedaj že močno zanemarje- no, nc^ometno igrišče NK Jese- nica. OTnogometnem prvenstvu v počastitev praznika občine Ptuj na tem igrišču smo podrobneje poročali leta 1979. v 31. številki Tednika, na strani 9 pod naslo- vom ..Nogometni turnir v Jeseni- ci«. V sami Kopini in v njeni okolici je nad 30 let žgal oglje že davno pokojni Jura Češki, ki se oa okoliški starejši kmetje še dobro spominjajo. Bil ie tudi šaljivec. čeprav visok 158 cm. se je rad pobahal: »Bar da vidiš, jaz no Kopina vkup sma 500 metrov visoka«. Ta Jura je včasih tudi pripovedoval, da je v Kopini. ko si le kuril, naložil na ogenj tudi nekaj kamenja, da je dalo večjo toploto. Takrat mu tega nihče ni verjel, uvodoma opisan primer §a kaže, daje verjetno imel prav. icer pa je treba počakati na današnji strokovni ogled na kra- ju samem, jj- Ob koncu tedna so prihajali ljudje od blizu in daleč opazovat tleči hrib Ali je okrogla miza na temo mednacionalni odnosi v SFRJ uspela? v četrtek. 18. marca 1982, ob 15. uri je bila v klubu mladih okrogla miza. na kateri smo se Sani občinskega centra marksističnih krožkov pogo- vaijah o sedanjem stanju tia Kosovu, o začetkih nemirov v SAP Kosovo, skratka o pcriožaju v Jugoslaviji danes. Zraven članov OC MK, so bili prisotni Se Sani marksističnega krožka v CSUI, dijaki srednjih šol, štu- dentje fakuhet, trije učitelji iz osnovnih šol: iz osnovne šole Majšperk dva, in eden iz osnovne šole Cirkovce. Iz CSUI pa sta bila dva profesorja druž- boslovnih ved. Po uvodnem predavanju, ki ga je imel Igor Bavčar — pred- sednik RC MK. so sledila vprašanja, na katera je tov. Bavčar odgovoril, oz. poski^ odgovoriti. Čeprav je bila okrogla miza namenjena predavateljem družboslovnih predmetov, ph je bik> na OM bore malo. Zato se člani OC MK POK ZSMS vpf^hijemo, kaJ^o to, da ni bilo več profesorjev in učiteljev tako kot iz Gsnovmh Sol. tudi iz srednjih šol, saj so dobili obvestilo o okrogli mizi pra- vočasno, pa tudi v Tedniku je bilo obvestilo objavljeno. Ce pogledamo, da imamo v občini Ptuj 18 osnovnih šol, tri TOZD-e v CSUI, da pa sta na j okrogli mizi bili k dve osnovni šoli in dve srednji šoli, ugotavljamo, da je odsotnost učiteljev neopravičena. Mislimo pa, da je bila tema dokaj aktualna, čeprav se jc na to temo mnogo že govorilo, so tov. učitelji poka- zali nezamtcresiranost za takšen način sodelovanja z občinskih centrov marksističnih krožkov. Takšna neudeležba učiteljev je že v tem šolskem le-, tu drugič, pa se sprašujemo, kako naj sodelujemo z osnovnimi šolami in kakšno pot do dobrega sodelovanja naj izberemo?' j Ne glede, takšna tema se obravnava, na takšnih in podobnih sreča-1 njih, se učitd)em ne zdi vredno prisostvovati predavaniu, ki bi jim verjetno j kdaj bilo vredno nameniti nekoliko časa, pa tudi učenci bi verjetno (vsaj nekateri) radi prisluhnili razlagi. Naš OC MZ bi večkrat pripravil podobna srečanja, pa zakaj, ko je družboslovd ne pokažejo zanimanja za takšna in podobna predavanja. Vsak pa nas rad obrekuje, da smo neresni, da smo ..premladi za takšne stvan", nobenemu pa ne pade na pamet, da bi nam na kakrSenkoE način skušal pomagati ali svetovati. Vsakemu od nas je sigurno laJKe kritizirati, kot pa pristopiti na pomoč. Naš center misli, da bi osnov- ne Šole lahko poslale na srečanje vsaj učence, če že tov, učitelji ne namera- vajo priti, ali pa bi se opravičib, kot bi bilo seveda nekoliko boljše. Da pa se ne bi katerikoli osnovni soli m njenim predavateljem, k; bi morali biti prisotni na predavanju zamerili, da pišem o neudeležbi (kar je seveda popolnoma res), vam predlagam, da se o sodelovanju z nami pogo- vorite profesorji ami v svojih kolektivih in nam posredujte, kako si preosonrtiaK naSe delo m sodelovanje z nami. upam, oa vam to ne bo pre- več te&o. Roben Kodrič, OC MZ CIRKOVCE Kultura jih je zbližala Člani prosvetnega društva Cirkovce bodo 16. aprila na rednon občnem zboru podpisali listino o pobratenju z Ogranskom seljačke sloge iz Nedelišča. Lani. ko je folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc slavila 50 let uspešnega dela, so člani folklorne skupine iz Nedelišča dali pobudo za pobratenje. Obe skupini že od vsega začetka srečanj bratstva in prijateljstva tesno sodelujejo. Vsako leto izmenjujejo gostovanja in tako utrjujejo bratske vezi. Pobratenje bodo posvetili 9. kongresu zveze komunistov Slovenije, 12. kongresu zveze komunistov Jugoslavije in 90-letnici rojstva tovariša Tita. N. Dobljekar UŽIVALI SMO OB PETJU Organizacijski odbor za praznovanje 2(X)-letnice šolstva v Cirku- lanah je za mesec marec planiral tri prireditve. Doslej smo uspešno izpeljati že dve. 7. marca je bila razstava fotografij Stojana Kerblerja. ki si joje ogledalo lepo število občanov in povabljenih gostov. 21. marca pa je bil v prostorih šole koncert dveh pevskih zborov: mešanega pevskega zbora prosvetnega društva Franček Kozel Cirkulane pod vodstvom Jožeta Dernikoviča in moškega pevskega zbora prosvetnega društva Alojz Štrafela Markovci pod vodstvom Janeza Bezjaka. Oba zbora sta krajanom in povabljenim članom častnega odbora predstavila več pesmi. Obiskovalci, kijih je bilo okrog200so v premajhni šolski dvorani uživali ob poslušanju lepe slovenske pesmi. Bili so vseh starosti od najmlajših, do zelo starih, nekateri so prišli tudi po palicah. Na koncu programa je tov. Stane Stanič v imenu Kulturne sku- pnosti Ptuj podelil pevcem pevskega zbora prosvetnega društva Franček Kozel bronaste, srebrne in zlate Galusove značke. Prejelo pa jih je veliko pevcev. V imenu krajevne skupnosti je vsem za trud in uspešen program čestital predsednik skupščine KS Mirko Šoba. V imenu časmega odbora za prireditev 2(X)-letnice šole pa je izrazil čestitke vsem nastopajočim in vsem prejemnikom Galusove značke dr. Vladimir Bračič z željo, da bi prosvetni društvi še naprej tako uspešno sodelovaH. Oba zbora sta nato zapela še skupno p>esem. Poslušalci so zapuščali dvorano zelo zadovoljni, saj je 90 minut, ki so jih namenili poslušanju prelepe pesmi, minilo prehitro, zadovoljni pa bi bili prav gotovo še bolj pevci - in tudi poslušalci, če bi se vse dogajalo v bolj primernem, kulturnem prostoru, ki ga v Cirkulanah žal ni. a je vsak dan bolj očitno potreben. Marija Belak BOLJ POGLOBITI SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI V KS 00 ZSMS GRAJENA Mladi iz osnovne organizacije ZSMS Gra- jena aktivno sodelujejo, pri preoblikovanju kraje\ne skupnosti. Pravijo, daje v preteklem obdobju uspešno fK)tekalo sodelovanje med osnovno organizacijo ZSMS in krajevno sku- pnostjo, vendar pa sodelovanje z drugimi društ\ i in družbenopolitičnimi organizacijami še \edno ni takšno, kot bi moralo biti. Ugota- vljajo, da bi mora'i bolj poglobili sodelovanje in prek frontne organizacije KK SZDL pove- zati in kix)rdinirati akcije, delo. §e najboljša ptneza\a s TVD Partizanom, prav tako pa mladi želijo navezati podobne stike tudi z drugimi društvi in tona vseh področjih. Čakajo Jih \ elike naloge na področju idejnopolitičnega usposabljanja članstva. Menijo, da se morajo dobro seznaniti in spoznati našo samoupravno socialistično ureditev, pravice in dolžnosti, ki jih imajo kol občani, delavci in državljani SFRJ. da se bodo kot posamezniki in celotna organizacija vključili v vsakodnevno družbe- nopolitično življenje ter reševanje aktualnih problemov. V preteklem obdobju so pripravili nekaj predavanj, ki so bila dobro obiskana. Ob akdji »NANP '81« so se vključili s kurirsko službo. Na območju krajevne skupnosti so se udeležili lokalnih delovnih akcij, na nekaterih pa so sodelovali tudi brigadirji ZMDA »Slo- venske gorice*. Vse zuičrtane akcije so bile iz- vedene uspešno, s čimer so mladi doprinosli k razvoju in napredku le slovenskogoriške kra- jevne skupnosti. Še večji poudarek so namenili družbcni)pi^litičnemu delu in delu na področju SLO m DS Aktivno so sodelovali na različnih proslavah v KS. se udeležili kviz tekmovanja KS ZSMS heroja Lacka Rogoznica »Slovenske gorice v boju /a svoKxio 81«. na temo »Tito. naša preteklost in prihodnost, kjer so bili tudi go- stitelji enega izmed dveh pred tekmovanj. Udeležili so se mini iger brez meja. katere je organizirala OO ZSMS Trnovska vas. Dobro soijelujejo z OK ZSMS Ptuj. udeležujejo se posvetov konferenc mladih iz krajevnih sku- pnostih in tako skrbijo za*povratne informacije, usklajujejo ter načrtujejo skupno delo. na se- minarjih pa se izobražujejo spoznavanja na- loge. -Idp — TEDNIK - ^- aP"« 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA SULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek jn družbeno preobrazbo (4. nadaljevanje) Odgovor oblasti je bil kratek. Pod št. 2184/97 je na hrbtni strani pisma sporočeno »gospodu Pranju Žgeču«, da se prijava shoda na Florjanovem trgu »ne more vzeti na znanje«, ker pokrajinsko tajništvo Komunistične stranke v Ljubljani »gla.som prijave itak samo priredi javni delavski shod v Ptuju pri »Belem križu« dne 26. 9. 1920 ob 10. uri dopoldne« in da ni »z nobenim potrdilom legitimiran sklicati shod v imenu stranke«. Sporočilu je dodan še pripis »Državni |x>liciji v Ptuju P. 24.9. 1920 na znanje.«'^ Gotovo je, da je odklonilno stališče oblasti povezano s širšo revolucionarno razgibanostjo, ki jo je vnesla v državi splošna železni- čarska stavka. Pod dopisom Splošnega ženskega društva mestnemu uradu je denimo zapisano: »Do preklica so ustavljena vsa zborovanja in prepovedano je vsako shajanje glasom brzoiava deželne vlade in oglasa okrajnega glavarstva z dne 24. 4. 1920.«" Vendar, če že more- mo razumeti reakcijo režima, pa zveni prav ironično, da so v tem obdobju vsa nemška društva in združenja Glasbeno društvo (Mu- sikverein). Lovska družba (Jagdgeselischaft), nemški volilni odbor za občinski volilni svet v Ptuju (deutsche Wahlausschuss fiir die Ge- nieinderatswahlen Pettau — mirno, brez ovir zborovali); Očitno je bil režimskim oblastem komunizem nevarnejši od ptujskega nemšlva, ki sicer tedaj še ni kazalo posebne nevarnosti, a je že v naslednjem desetletju dobivalo grozljivo podobo. Vendar o teh vprašanjih f>ozneje. Ostanimo še pri prvih začetkih komunističnega gibanja. Če smo prej navedli Žgečevo delo, ne gre prezreti komunistične organizacije v Stmišču. ki seje odkrito ločila od vodstva Jugoslovanske social-demokratske stranke. Kovinarski delavec, eden od vodilnih osebnosti ptujskega delavskega gibanja, Jakob Nipič, je namreč 3. 7. J920 pisal iz Strnišča »pisateljem Propagandne knjižnice JSDS v Ljubljani« naslednje: »Sprejel sem včeraj 50 izvodov 3. št. Propagandne knjižnice (gre za brošuro »Mi in komunisti«, s katero je vodstvo JSDS objavilo 1920 pohod zoper komunistično stranko; enako vsebino je objavil »Naprej« 9. 6. 1920 v št. 130 pod naslovom »Naše delo za ujedinjenje in družba okrog Rdečega prapora'^). Pošiljam Vam jih nazaj, ker smo tukaj mnenja, da takšna dokazila, kijih v tej brošuri prtite delavski stvari, ne morejo prav nič več koristiti.. . stara socialdemo- kratska »pesem« (je) že tako obrabljena, da ne vleče . .. Povemo Vam še enlcrat, da ste zakrivili cepitev v stranki... Naznanjam Vam. daje naša organizacija pristopila h komunistom .. je rečeno v sporočilu. O razpoloženju ptujskih in okoliških delavcev za komunizem govori tudi pismena izjava strojnega ključavničarja Franja Šobra Francetu Klopčiču. Šober je bil po vojni zaposlen v Strnišču in je aktivno nastopa! v izobraževalnem društvu »Svobčxli«, v social-demoicratski stranki ter v strokovni organizaciji lesnih delavcev. V svoji izjavi pravi, da je v Strnišču 1920. leta veliko članov »izstopilo iz socialno-demokratske stranke, med njimi tudi znani revolucionarji — levičarji Nipič Rado (pravilno Jakob — op. avt.). Teršek Ignac. Kristančič Franc. Justin Adolf.« Le-ti so »ustanovili podružnico komunistične partije«, pri občinskih volitvah 1921 pa dobili v izrazito kmečki občini Št. Lovrenc na Dravskem f)olju na skupni listi s social-demokrati tri odborniška mesta (Nipič, Sobar. Teršek) od šestih.^' Komunistična stranka je torej razširila svoj vpliv tudi na Ptuj in okolico. Morda je bil dan tem začetkom levičarskega gibanja v naših krajih doslej premajhen poudarek in smogibanje intenzivneje spremljali le od formiranja prve celice KP, od leta 1928. Menim, daje nujno več spregovoriti o predhodnih dogajanjih, pa čeprav so bila šibka, organi- zacijsko nepovezana. Naj podkrepim to svojo misel z oceno Franceta KlofKiča: »To je bil polet... ki je dosegel vrhunca med generalno delavsko stavko aprila 1920. kije tik pred stavko ustvaril komunistično stranko.« Zato se »med delavci pojavljajo krajevne organizacije komu- nistične stranke, ne pa f)osamezniki« in v krogu njih se pojavljajo »agitatorji in organizatorji.«" V pismu, ki sem ga prejel nedavno, omenja Klopčič komunistično gibanje pri nas, »partijsko kontinuiteto«, kije »nedvomno obstajala v Ptuju od L 1920 dalje«, za kar govorijo dopisi v legalnih strankinih glasilih in v sindikalnem tisku, seznam naročnikov partijskega legalnega tiska, osebni stiki — Matjašec, Nipič, Žechner, Spolenak — z mari- borskimi komunisti. Ti ljudje, ^Se Klopčič, aso bili živi, iščoči, pogumni ljudje. Tvorili so kolektiv, ki ga novejša zgodovina pozna kot partijo.«^' Ena od najvažnejših dejavnosti komunistične stranke je bilo v tem obdobju sindikalno gibanje. 14. 5. 1920 se je ugodno končalo za delavsko mezdno gibanje lesnih delavcev v Strnišču s povišanjem plač za 55 %. je poročal »Delavec« 22. 5. 1920 v št. 21. 5. sept. 1920 je bila seja Pokrajinskega sveta KSJ za Slovenijo, na kateri so sprejeli oklic »Proletariatu Celja, Maribora, Ptuja, plebisci- tnega ozemlja in obmejnih krajev«. Menijo, kako so »prepričani«, da tudi proletariat Celja, Ptuja in drugih mest, ne bo ostal odsekana veja mjednarodne prolelarske organizacije«, kar pomeni, da bi naj delavci pristopili h KSJ in se izrekli za Koniinterno. V oklicu tudi ugotavljajo reakcijo mednarodne in domače buržoazije. k čemur prispevajo svoj delež tudi social-demokrati, ki med delavci »vzdržujejo social patri- otično omotico«. Končno tudi opozarjajo, da lahko »osvobodi potla- čene« le proletarska revolucija. Na tem mestu seveda ne kaže razglabljati o vprašanju, ali so bili sploh dani v tistem času pogoji za revolucijo. Potrebno paje navesti v tistem času mnoga mezdna, stavkovna gibanja, še posebej splošno železničarsko stavko, kije odmevala tudi v Železniških delavnicah v Ptuju. To je v bistvu pomemben nastop delavcev, na katerega so oblasti odgovorile z represalijaml. tako daje več delavcev bilo odpuščenih. Iz nekaj ohranjenih virov spoznavamo povezanost stavkajočih z mariborskimi tovariši. Mezdno gibanje je dobivalo globljo vsebino, na kar kažejo nekateri sodni akti pa tudi lokalni » Ptujski Ijst«. Ko je namreč časopis 23. 5, 1920 v št, 21 nastopil proti Ivanu Seguli, mizarju v Železniških delavnicah, enemu od stebrov stavkajočih v Ptuju, je pi.sec članka imel namen dokazati, da ni šlo le za mezdno gibanje. V dokaz nevedenemu naj bi bilo Šegulovo pismo stanovskim tovarišem z dne 20. 4. 1920, kije v članku objavljeno v celoti. Zaradi boljšega razumevanja poznejših komentarjev o stavki velja navesti iz njega poglavitne misli: »Cenjeni sodrugi! Ker menda tudi pri Vas strašijo železničarje, da jih pripravijo v službo in v delo. če ne. da pridejo pod vojaško oblast. Vam naznanjamo, da smo včeraj dva sodruga v Maribor po informacije poslali in Mariborčani nam naznanjajo ... da se železničarji naj ne pustijo ... naj obvarujejo mirno kri in strogo disciplino, dokler ne dobite od nas kakšnega obvestila ,,. » »Ko govori o vpoklicu v vojaško službo, piše: »Mislimo tudi. da se te vojaške komande bodo dobro premisli e. predno bodo take pozive izdale, ker že celo vojaštvo komaj čaka momenta, da bi po njihovih tiranih vdarilo .,.« "(se nadaljuje) ^ XP. Arhiv mestne občine Ptuj 1920. spis 26 /\P. Arhiv mestne občine Ptuj 1920, spis 26/45 " hrance Klopčič: Velika razmejitev. Ljubljana l%9, str. 257 in 266 * France Klopčič: Velika razmejitev. Ljubljana 1969. str. 183 ^' dr. Jože Potrč: O socialistični etiki in morali. Maribor 1972, str 494 f PMP. fas. Z — Ž. Pismo F. Klopčiča Vidi Rojic 2. 9. 1%8 Pismo Franceta Klopčiča 14. jan. 1982 avtorici članka ^* France Klop6e: Velika razmejitev. Ljubljana l%9. str. 242 PIŠE UNIV. PROF. JOŽE GREGORC Lep koncert v okviru proslav 200-letnice osnovne šole v Cirkulanah Program sta izvajala mešani zbor PD »Franček Kozel« iz Cirkulan pod vodstvom dirigenta Jožeta Dernikoviča in moSki pevski zbor PD »Alojz Štrafela« iz Markovec pod vodstvom dirigenta Janeza Bezjaka. Spored je smiselno pove- zovala Anica Cernivec. Po pozdravnem govoru Mirka Sobe je zapel vsak zbor (izmenoma po pet) deset pesmi. Dirigent Jože Dernikovič je vodil svoje pevce'z veliko smisla za harmonično zlitost glasov, za muzikaino podajanje, dobro izgovorjavo in čisto intonacijo, Dernikovičev naravni muzikalni dar. ki je žal zelo redka prednost vsakega ume- inika. naravnost prisili dirigenta, da skoraj bolestno reagira na vsako najmanjšo glas«)vno netočnost in ju skuša utišati še predno izstopi iz okvira enotne ubranosti. Tudi morebitno neuravnovešenost med posameznimi glasovi, uspe dirigentu dobro prikriti. Ob takšni muzikalni in strokovni obdelavi zbora ni čudno, da zveni njegovo izvajanje izenačeno in ubrano, da je podajanje posameznih glasbenih stvaritev smiselno, prepričljivo in glasbeno utemeljeno. TakSno je uspeSno delo- vanje lega zbora pod neumornim vodstvom dirigenta Demikoviča. kije sklical pevce pred 25 leti. Poslušalci smo se lahko prepričali, da je vložen trud obrodil plemenite sadove. Manj spodbudno pa je dejstvo, da v zboru »Fr. Kozel« skoraj ni mladine, posebno med ženskimi glasovi. To vrzel bo treba kar najhitreje zapolniti. Gostujoči zbor •> Alojz Štrafela« iz Markovec je posebnost zase. ki bi bila vredna širše razprave, za kar v Tedniku ni prostora. Zešam pogled na zbor. ki ga sestavljata več kot dve tretjini mladih fantov nas prepriča o tem. da je pogled dirigenta in zbora usmenen v prihodnost, kar vzbuja optimizem. »Strafelovci« razpolagajo z bogatim glasovnim materialom, ki je sočen in izenačen v vseh glasovih. Morda bi bilo želeti le še nekaj nizkih fundamentalnih basov. Dirigent Janez Bezjak je uspel s svojim zborom naštudirati bogat repertoami razpon od Vinka Vodopivca do Petra Liparja. Zbor je zvočno izravnan vvseh glasovih, zvok je poln in intonančno čist. Tudi muzikaino prednašanje je prepričljivo. Poznam skoraj vse zbore v Sloveniji, ne poznam pa nobene krajevne sku- pnosti, ki bi se lahko p<:istavljala s tako številnim, kvalitetnim in mnogo obetajočim mošk i m z bo ro m. M e n i m. d a j e to zadosten razlog, da pristojni dejavniki kar najbolj ptidpro, gmotno in moralno, plemenita prizadevanja mladega dirigenta in nje- govih pevcev. Oba zbora sta pokazala nekaj slabosti pri izbiri programa, določene skladbe bi lahko zamenjala s sodobnejši mi po izrazu, vsebini in skladateljski tehniki, ki pa ne bi bile nič težje od izvajanih. Ob koncu programa je predsednik ZKO Stane Stanič podelil dolgoletnim pevcem mešanega zbora •>Franček Kozel* bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, zlato sta med drugimi prejela tudi dirigent in najstarejša pevka Fanika Petrovič. Nekaj zanimivosti o prvem partizanu v Halozah Frančeku Kozelu je povedal univ. prof. dr. Mirko Bračič, Na programu so bila navedena vsa imena gpvomikov itd., le oba dirigenta nista bila omenjena. To je huda napaka, ki ne kaže spoštovanja do opravljenega umetniškega dela. Po koncertu je bila zakuska za oba zbora in za povabljene goste. Pogostitev so pripravili pevci domačega zbora na svoje stroške. TakSni idealisti — pevci se najdejo le v Halozah. Predsednik ZKO Ptuj Stane Stanič izroča dolgoletnim pevcem mešanega I zbora »Franček Kozel« Gallusove značke. j Foto: Langerholc j IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Med narodnoosvobodilno bor- bo je padlo s ptujsko-ormoškega območja približno 153 talcev. Leta 1941 je bilo ustreljenih 23 oseb. med njimi voditelji upnira proti okupatorju Jože Kerenčič s Koga. Franc ifoplak iz Mostja. dr. Metod Spindler iz Juršinec ter prva ptujska partizana Karel Amuš in Rudolf Žnidarič. Leta 1942 le bilo ustreljenih s ptujsko-ormoškega območja 86 talcev. Največ so jih ustrelili v Celju in Mariboru, nekaj pa tudi drugod. Zaradi uspešnega razvoja narodnoosvobodilnega gibanja spomladi in poleti 1942 na ptujskem območju je sledil strahovit teror, s katerim je holel okupator v kali zatreti vsako uporništvo in ga. kar se da, rigoroz- no kaznovati v svarilo drugim. Leta 1943 so ustrelili s ptujsko-ormoškega območja samo tri lake, leta 1944 je njihovo število naraslo na 13. zadnje leto vojne jih je padlo še 26. Za mestnim pokopališčem v Ptuju so Nemci ustrelili 8. februarja 1945 dvajset talcev. Med padlimi so bili le štirje s ptujskega območja. Dva meseca pozneje. 6. aprila 1945. so Nemci odpeljali iz ptujskih zaporov šest ujetnikov po Prešernovi cesti do gimnazije, od tam pa proti Dravski ulici. Iz Dravske ulice so se napotili na dravski most, nato pa zavili levo ob reki proti železniškemu mostu. Pred vojaško barako ob Dravi so žrtve p)ostavili v vrsto, z obrnjenimi hrbti proti reki. Oglasile so se strojnice in pokončale šest življenj. Gestapovci so pristo- pili k truplom in jih pometali v dravske valove. Vsi ti ljudje, ki so bili nasilno odtrgani od svojih staršev, otrok, žena, deklet, so umirali hrabro in ponosno. Moč jim je dajalo prepriča- nje, da so v boju proti fašizmu potrebne žrtve. M. Grašič Razglas o streljanju talcev z dne 8. 2. 1945 POPRAVEK V prispevku »Iz muzejske fototeke«. objavljenem v zadnji številki Tednika, je v zadnjem odstavku ponagajal tiskarski škrat. Stavek se pravilno glasi: USMRČENIH JE BILO 265 TALCEV. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (65) Svarilen zgled z delavske univerze »Pošiljam vam dopis, ki ga delavska univerza pošilja delovnim organizacijam v naši občini. Presodite, ali ni tudi kdo z delavske univerze potreben dodatnega izobraževanja.« Okrožnica z naslovom »Izobraževanje delavcev brez dokončane osnovne šole« je sicer dobro pretehtana, vendar pisana v tako imeno- vanem birokratskem jeziku: »Delavska univerza ... izvaja osnovno šolo /ii odrasle s prilagojenim programom. Vsi vemo. da dokončana osnovna št)la prispcv a k uresničevanju delavcev, delovnih ljudi in občanov za hitrejši izobrazbeni, kulturni, socialni in materialni razvoj. V skladu s splošno družbenimi prizadevanji za hitrejše spreminjanje izobrazbene strukture, ugotavljamo, da izobrazbena raven zaposlenih za sedanje stanje in potrebe ni ugodno. V tej smeri je potrebno hitreje zagotoviti, da W> imel vsak delavec najmanj popolno izobrazbo .,. Potek šolanja se i/vaja vsak delavnik v popoldanskem času ... Ustrezni kandidati naj se javijo na Delavski univerzi...« Tako gre do konca. Dober namen in koristna pobuda se kakor voda v pesku gubita v slabem, zapletenem izražanju . ki ne more biti vabljivo, saj bi se dalo marsikaj povedati jasneje in bolj po domače. Vodji izobraževanja (kije pri tu omenjeni delavski univerzi v resnici voditeljica) in njenim tovarišem in tovarišicam po neštetih uradih, pisarnah in tajništvih svetujemo, naj se tako skrbno kakor s svojo stroko pt)glabljajo tudi v slovenščino. Usoda našega jezika je namreč tudi v njihovih rokah. XXX Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje f>ošiljajona naslov: ^ Sekcija /a slovenščino vjavnosti. Jezikov no razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! OBISK ČLANOV PREDSEDSTVA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE V ORMOŽU v petek. 19. marca 1982 so bili na OK ZSMS Ormož na delovnem obisku člani predsedstva glasbene mladine Slovenije. (jM Slovenije seje v zadnjem času namreč znašla v kadrovskih in s tem tudi akcijskih težavah. Prva pomanjkljivost, iz katere se iz- teka prejšnja ugotovitev, je v nepravilni ali sploh nobeni povezanosti med republiško konferenco G M Slovenije in njenimi društvi. fKileg tega paje pristotnih tudi premalo mladih članov. Odpovedalje tudi delegatski sistem, saj p»,)bud i/ baze sploh ni. Kje iskati vzroke za takšno stanje'!' Začeti je treba že pri najmlajših. V bodoče bo treba veliko več narediti na področju vzgoje mladega glasbenika. Tudi aktivi glasbenih pedagogov do .sedaj niso našli svoje vloge in tako mladina še vedno ni pravilno usmerjena v glasbeno delo. Kol pečat vsaki taki stvari pa povejmo še nekaj o finančnih sredstvih. Malo drašiev se namreč zaveda, da imajo za svojo aktivnost del sredstev namenjenih pri kulturni skupnosti v občini. Ta sredstva pa se po večini ne zjiajo izkoristiti in se tako varacajo na re- publiško kulturno skupnost. Nihče ne more reči. da mladi glasbeniki ne potrebujejo svoje'organizacije. Organizacija je mladini v takšni ali drugačni obliki potrebna. Društvo GM v Ormožu je najmlajše. Ustano- vljeno je bilo v oktobru 1980. Prva pozitivna stvar je la. da smo uspešno povezali društvo GM inOK ZSMS. Skupnosmo organizirali vse koncerte m tudi vse glasbene iHlre. ki so bili glavna aktivnost v prejšnjem mandatnem ob- dobju. .Seveda pa bt)mo \ bodoče našo akti- vnost morali popestriti, da društvo res ne bo p<»stalo samo sebi namen, ampak bo služilo glasbenikom in bodo li v njem lahko našli svoj »jaz<'. Dobro delo društva G M je omogočila tudi redna povezava z Glasbeno šolo Ormož. Čeprav je naše društvo mlado, je začelo dobro delovati. Če bomo znali odpravili še nekatere slabosti in pomanjkljivosti, bt^mo imeli res takšno društvo, kakršnega si želimo mi m tudi predstavniki na ravni republike. Pogoj /a to paje pravilna vzgoja in zaintere- siranost mladega človeka. Melita Mesaric 8 - naSi dopisniki 1. apiH 1982 - TEDNIK ODLOČIUSMO SE.. OsMoSolci sam, in tedni smo se dokoočM odločili, kam se bomo usmerili po koaiaai osnovni k>li. Nekateri m vcMi že dalj časa, drugi so še razmiSjali tik preden smo oddali prijavnice za vpis v usmerjeno izobraževanje. Sedaj le še vpisna komisija odloča o našem sprejenNL Vprašali sva nekaj sošolcev, kam so se vpisali. Povedali so: Mira HORVAT: Moja največja želja je bila študij farmacije. Naj- prej nisem vedela, da je šola le v Ljubljani, šele iz razpisa sem prebrala. Vendar me ne moti šo- lanje nekoliko dlje od doma. saj bom stanovala v dijaškem domu. Ce bom hotela cilj doseči, sc bom pač potrudila. Sprejemnih izpitov menda ne bo, ker vpis ni prevelik. Zanimala sem se tudi že za šti- pendijo in upam. da jo bom do- bila. Tatjana KRAMBERGER: Vpisala sem se v srednjo vrtnarsko šolo. Zanjo sem se odločila šele po dolgem času omahovanja. Naj- prej sem želela postati modna kreatorka. ker me oblikovanje zelo zanima. Kasneje sta me oče in mati navdušila za vrtnarstvo. V Celju bom stanovala v dijaškem domu. Na informativnem dnevu smo si ga tudi ogledali. Obširno so nas tudi seznanili z bodočim šo- lanjem. Domov smo se vrnili s staiii zadovoljni. Sonja RAMOT: Odločila sem se za srednjo PTT šolo v Ljubljani. Najprej me je mikala metalurška in ker je v Ptuju, bi seveda lahko stanovala doma. Tako bom pač v dijaškem domu, ki je priključen šoli. Metalurško mi je odsvetovala tudi razredničarka. Na informativnem dnevu se nas je zbralo precej, saj smo prišli iz vse Slovenije. Kljub številnemu vpisu upam. da bom sprejeta. Rada bi postala PTT prometnik, toda o tem ne odločam sama. Usmerili nas bodo po našem uč- nem uspehu. Sandi KONIC: OdločU sem se za računalniško usmeritev v Ma- riboru, ker me zelo veseli mate- matika. Upam, da me vožnja z avtobusom ne bo ovirala pri uspehu. Rad bi poslal računalni- ški tehnik. Ne vem še, če bodo sprejemni izpili, vendar se jih ne bojim preveč. Z informativnega dne sem se vrnil razočaran, ker nisem zvedel nič novega. Irena KOROŠEC: Izšolala se lx)m za tekstilnega tehnika, zato sem izbrala tekstilno št)lo. Morda bom kasneje še študirala na višji tekstilni šoli. Na informativnem dnevu je bila velika gneča. Prišli so namreč tudi iz Velenja, kjer pa imajo svoje šole. Konrad LAH: 2e dolgo časa sem (xlločen. da pojdem v grad- beno šolo. ker meje gradbeništvo zelo privlači. lz.šolal bi se rad za gradbenega tehnika, zalo sem tudi izbral gradbeno usmeritev. Na informativnem dnevu so nas dovolj široko .seznanili o pmteku šolanja in usmerjenem izobraže- vanju. Simona M EG LIČ: Vpisala sem .se na družboslovno jezikovno usmeritev. Vleklo me je tudi na pedagoško, a me moti popoldan- ski pouk. Študirala bom mogoče jezike ali obrambno vzgojo. Po- poldne sem bila na informati- vnem dnevu v Mariboru na pe- dagoški in .so imeli predavatelji dosti širši vpogled v usmerjeno izobraževanje, medtem ko je bilo v Ptuju premalo povedanega. Poklicno usmerjanje bi bolj moralo najti pol tudi v nižje raz- rede osnovne .šole. da bi se pra- vočasno seznanili z razvejanostjo poklicev. Pripravili: Natalija Meglic in Darja Rozman. 8. b OS Tone Žnidarič Ptuj Strelci v Kidričevem o svojih nalogah V začetku marca so se člani strelske družine Kidričevo zbrali na rednem občnem zboru. V prostorih društva upokojencev se le proti pričakovanju zbralo precej strelcev. Po izvolitvi delo- vnega predsedstva je poročal o delu predsednik SD. Franc Hoj- nik. tehn. vodja Jurij Lamot in ostali člani organov SD pa so poročali o delu in stanju s svo- lega področja. Sledila je živahna razprava, iz nje povzemamo nekaj vprašanj. Strelska družina Kidričevo je bila vrsto let med prvimi tremi v občini Ptuj. le v lanskem letu je bila po oceni povprečna. Vzrok je bil v premajnnem kadru, predvsem mladih in žensk, če- prav imajo 17 aktivnih strelcev, mladinskih in žen.skih ekip niso njogli vedno poslati na lekmova- nia. Nadaljnii problem je po- manjkanje prostora in sredstev, zlasti še v zimskem času. ko so morali hoditi na treninge v Ptuj. s čemer člani izgubljalo precej časa. Manjka tudi denarja za nakup pušk in municije za zrač- no orožie. Naiveč pripomb je bilo zaradi slabe Kakovosti municije za zrač- no orožje, zato si jo nekateri člani nabavljajo v Avstriji, kar dodat- no bremeni posamezne tckmo- vake. Tudi ni denarja za tx>vrači- k) potnih stroškov Članom, ki se udeležujejo raznih tekmovanj. Znano |e. da so nekatere druge športne panoge bolje dolirane. strelce pa se v občini močno 7-apostavlja. čeprav je velikega pomena za SLO in družbeno samozaščito, vključuje RVS in podobno. Kritizirali so tudi poja- ve, da nekdo, ki je postal v SD dober strelec odide drugam, kjer mu lahko nudijo boljše pogoje. Na občnem zboru le tekla razprava tudi o predlogu, da bi strelska družina delovala v okvi- ru sindikata TGA Kidričevo. Glede možnosti in pogojev je Sovoril predstavnik TGA. Drago Lneževič. Ob tem je rx)vedal, da bo v letu 1983 v Kidričevem ALUMINIJADA, ki jo organizi- ra sindikat. Do takrat bi bilo treba urediti stadion in strelišče, pa tudi druge športne objekte, ki |ih zaradi pomanjkanja sredstev KS dovoljno ne vzdržuje. Po tem. ko je Franc Lončarič po- drobneje pojasnil pogoje, ki bi jih morala SD izpolnjevali, če bi delovala v okviru sindikata TGA. je občni zbor sprejel sklep, da se S D Kidričevo lahko prik- ljuči sindikatu v TGA. če se pa ne bo vključila, se je treba dogovorili glede sodelovanja na tekmovanjih v okviru Aluminija- de. posojanja orožja in drugih rekvizitov. V imenu, občinske strelske zveze je občni zbor pozdravil Ludvik P.šajd in dal vrsto kori- stnih napotkov za bodoče delo in sodelovanje na tekmovanjih, pri- dobivanju mladih in žensk za strelstvo. saj je nekoč SD Kidri- čevo imela močne ekipe žensk in mladincev. O raznih slabostih in odpravi le-leh so govorili tudi drugi razpravljalci. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo SD Kidričevo. Za predsednika je bil izvoljen Franc Landero. za tehničnega vodja Ivan Kosi, za orožarja pa Marjan in Konrad Kramberger. V komisijo za SLO in DSZ pa so bili izvolieni: Ivan Gradin, Ivan Mazera in Anton Brandšleler. Besedilo in posnetek: Konrad 2k)rec Strelci S D Kidričevo razpravljajo na občnem zboru AVTOBUSA PA 00 NIKODER Zgodi se nam. da ostanemo brez besed in začudeni pri nekaterih naglih in nerazumljivih odločitvan delovnih organizacij, ki so v nejx>- srednem stiku s potrošniki ali izvajajo storitve 2a niih. .... . ■ . Prav nepnjetno smo bili presenečeni, ko smo v soboto. 2U. marca 1982 ob70.15 zaman čakali avtobus AP Cenus. ki vozi na redni progi Ptuj—Destmik ob zgoraj navedenem času tudi Co umiku, kije objavljen ha panoju na avto- u^i postaji PtujL Čakali smo do20.45 avtobusa pa od nikoder. Glede na to. dajje bila sobota in službujočega prometnika ni bilo več v prometni nisarni, smo i^atl tovarišico. ki dela kot negovalka pro- ov. če ji je kaj j)02uiano zakaj ta avtobus ni pripeljal na postajo. Vljudno nam je pojasnila, da se zadnje čase večkrat dogaja, da ukinejo začasno kakšno redno progo zaradi pomanjkanja goriva in premalega števila potnikov. Popolnoma razumemo, da je energetska kriza, da moramo varčevali z gorivom, vendar nas moti neodgovornost vodilnih kadrov pri AP Certus. da skratkim obvestilom v sredstvih javnega obveščanja ali informacijo na avio- nusnl postaji ne seznanjajo potnikov o delni ukinitvi voženj na rednih pragcah. ^ Primer ni osamljen, saj se je to v zadnjem času že večkrat dogodilo (tako nam je zatrdila tovarišica) in so potniki postavljeni pred dej- stvo, kako bodo prišli do doma ali do določe- nega kraja, po-sebno. če je lo v poznih večernih urah in nimajo na izbiro drugega prevoznega sredstva. Smatramo, da je o takšnih ukrepih, o skr- čevanju voženj treba prej razmisliti ali pa po- tnike še prej opozoriti m jih preusmeriti na druga prevozna sredstva. Viki Par Priznanja ribičem v Slovenski Bistrici Podpredsednik Ribiške zveze Slovenije, Jože Kuhar je na nedavni svečanosti v Slovenski Bistrici najzaslužnejšim ribičem podelil republiška priznanja za njihov prispevdc pri razvoju slovenskega sladkovodna ribištva na območju občin Slov. Bistri- ca in Slovenske Konjice. Ribiško dmžiiio Slov. Bistri- ca namreč sestavljajo sekcije v Slov. Konjicah, Poljčanah in Pragcrskem. Plaketo Ribiške zveze Slovenije so prejeli Rudi Moškotevc in Vinko Ozmič iz Sk>v. Bistrice in Edvard Sušeč iz Oplotnice. Zlata odlikovanja I. stopnje RZ Slovenije so prejeli: ivan Erker, Jože Sošter in Franc Žnidaršič, vsi iz Slove. Bistrice. Srebrna odlikovanja 11. stopnje so prejeli: Stevo Eberl, Ivan Ferk, Kistijan Hohnec in Vlado Kuhi iz Slove. Bistrice ter Simon Fideršek iz Poljčan. Podelili so še osem bronastih odličij. Za 40-letno delovanje v RD Slov. Bistrica so 74-let- nega Maksa Pdkota imenovali za častnega člana RD Slov. Bistrica. Viktor Horvat POHITITE S PRIJAVAMI ZA AKCIJO NAŠ KLUB •82 Zveza kulturnih organizacij Slovenije jc razposlala razpis za »Naš klub 82«. eno .svojih akcij, ki pa ni več tekmovalna, temveč gi- banje, ki želi spodbujati in pove- zovati mlade na vseh področjih kulturnega življenja. Sodelujejo lahko vsi klubi, osnovne organi- zacije ZS.MS. društva in skupine iz SR Slovenije in iz slovenskega zamejstva, ki želijo razvijali klubski način dela v kulturnem življenju mladih. Osrednja žirija bo spremljala predstavitve in delo skupin, iz- brala pa bo tudi skupine za za- ključno prireditev. Udeleženci akcije morajo voditi evidenco o svojem delu, osrednji žiriji pa pošiljali programe dela. vabila za prireditve. Zaključna prireditev bo enodnevno srečanje predsta- vnikov posameznih prijavljenih skupin, predstavitev zanimivih, izvirnih klubskih dogodkov in posvet o klubski dejavnosti, ka- terega bodo pripravili v juniju. Kraj še ni izbran, predlagajo pa ga lahko vsi kraji, ki bodo prijavili vsaj eno skupino za akcijo »Naš klub 82.« Izbor oblik kulturnoumelni- škega programa, katerega akcija bo zajela, je pisan: predavanja, kvizi. tekmovanja, pokaži kaj zjiaš. debalni večeri, pogovori z gosli večera. razslaVe. komorne uprizoritve. eksperimentalni klubski večeri, literarni večeri, proslave, recitali, lutkovne pred- stave, uprizoritve dramskega tek- sta, satirični večeri, projekcije fil- mov, predstavitve knjig, glasbeni koncerti, ogledi raz.stav. kultur- noumetniških ali naravnih zna- menitosti, urejanje glasila, obve- ščanje v sredstvih javnega obve- ščanja in propaganda za priredit- ve, družabni večeri, ples z dru- žabnimi igrami, nastopi folklor- nih skupin, skupin za izrazni ples. plesni tečaji, disco plesi itd .. Se- Nlavni del naj bo pogovor. Ude- leženci akcije lahko izberejo ka- kršnokoli obliko predstavitve svojega dela. pomembno je le. da s*> te oblike čimbolj pestre, pri- pravljene na .samosvoj način, vključene v kulturni utrip kraja, s katerimi živijo in c^plajo. Rok prijav udeležencev z osnovnimi podatki in naslovi je bil 20. marec, vendar pa s prijavami lahkt> sc pohitite. Prijave je potrebno poslali na naslov ZKOS Ljubljana. Kidričeva 5. z oznako >\a sindikalnih skupinah so obravnavali tromesečne periodične obračune in nato .še na koordinaciji družbenopohličnih organizacij v TOZD. Uspeh so v stabilizacijskih prizadevanjih za zmanjšanje izo- stankov z dela ter večje delovne in tehnološke di- scipline. V prostem času. izven delovnega časa. brez nadomestila so opravili 700 prostovoljnih udarni- ških ur m urejanju bankin v DOin izkopu ter beto- na/i temeljev za kaiilne peči. STtU-J.IRUA 2:0 (Ifl) SKOK NA OSMO MESTO Stadion Drava, gledalcev 150. sodnik Miletič (Celje); Strelci: 1:0 (23.) Hercegonja (avtogol). 2:0 (67.) Emeršič. PTUJ: Veselic. Kozoderc. Ču§. Drevenšek. Ra- dolič. Vogrinec. Steiner. Žitnik (Ceh). Kranjc. Ko- rišec. Emeršič; ILIRIJA: Simič. Brezovšek. Hercigonja. Klan- čar (Ocvirk). Lovrec. Hauko. Osredkar. Prevolšefc' (Kovačič). Ratajc. Bator (Rekar). Stanko. Nogometaši Ptuja so si z nedeljsko zmago po- ložaj na lestvici močno popravili. Sedai so že na osmem mestu z enakim številom točk kol sedma Nafta. Večji del nedeljskega srečanja za gledalce ni bil privIačČMi. Preveč je biu) napak v podajah, premalo niire in prodorne igre. To je i;azumljivo. saj so do- mačini morali zmagati, po drugi strani pa je bila Ilirija za Ptujčane vedno neugoden nasprotnik, kijih je znal presenetiti tudi v Piuju. Domačini so si pri- igrali, zlasti v drugem polčasu, še precej zrelih pri- ložnosti, ki pa jih Kranjc in Emeršič nista izkoristila. Zmaga domačinov je popolnoma zaslužena, dosegli pa sojo v izredno fer in korektnem srečanju, saj cxiličen sodnik Miletič ni pokazal rumenegaTcarlo- na. Vodstvo za domačine je z aviogolom po podaji v sredino dosegel branilec gostov Fiercigonja, v gneči v kazenskem prostoru je nespretno posredoval. Drugi zadetek je bil rezultat uspešne akcije Kranjca po levi strani. Poigral se je z nasprotnikovo ob- rambo, podajo v sredino pa je po slabem posredo- vanju vratarja Emeršič spremenil v zadetek in po- stavil končni izid srečanja. V prihixlnjem kolu bodo Piujčani gostovali v Mariboru pri domačem Mariboru, ki oo gotovo poskusil popraviti spodrsljaj iz srečanja s Stolom. ________^ - _ _ . 1. kotar Pionirska nogometna šola Nogometna selekcija Ptuj pri delu z mladimi organizira nogometno šolo oziroma redno vadbo prvih in drugih selekcij. Mladi nogometaši vadi- jo na šolah Tone Žnidarič, CMga Meglic, Ivan Spolenjak in Cirkulane, zra- ven tega pa tudi v okviru NK Drava v dvorani Mladika in na sudionu Dra- va. V prvih selekcijah so fantje iz 4. In 5. razredov, v drugih pa iz 6. in 7. razredov osnovne šole. Vadba za prve selekcije jc vsak ponedeljek od 16 00 do 17.30 v dvorani Mladika, vsak četrtek pa od 15. ure na stadionu. Z mladimi dela trencr-pri- pravnik Danilo Skok. Starejši, vključeni v drage selekcije, vadijo vsak torek od 15.(X) do 16.30 na stadionu in v četrtek od 17.30 do 19.00 v dvorani Mladika. Te pa vodi trener pripra\'iuk Tone Pogeljšek. Vadba ni zaključena, zato se lahko vključijo tud' mladi, ki bi radi igra- li nogomet, pa se niso še prijavili. Najbolj enostavno je, da obiščejo enega od navedenih trcriingov, seveda s svojo opremo. j kota' središče—oplotmca 3« Ob hladnem in vetrovnem v remcnu. pred 150 gledalci, jc Središče prema- galo Oplotnico s 3iO. Igra ni bila kva- htetna. igrali so grobo, v tem so prcd- njačili gosije. gole z^ Središče so do- segli Senčar in Dokša dva. oba iz enajstmetrovke. Srečanje je slabo vo- dil sodnik Klasinc. TI MOŠKANJa—rogozmca V3 V Gorišnici sta pred 50 gledalci igrala Moškanjci in Rogoznica Fkipi sla prikazali dokaj dober m-gi^mct. Boljša je bila ekipa Rogoznicc. ki je igrala bolj pi>ve7an«> in imela več pri- ložnosti, katere pa ni izkorisnia za še \išjt> zmago. V 60. min. je bil lAIjučen igr.ilec Moškanjc Petek, ki jc s svojim nešportnim ponašanjem škodoval ekipi. SiHJnik je dobro vodi! srečanje. TI V namiznem tenisu najboljši Sesteržani V športni dvorani .>Mladika>- v Hiuju. je potekalo v soboto. 27. marca športno tekmovanje v namiznem tenisu, katerega je organizirala komisija za šport in prireditve pri Občinski konferenci ZSMS Ptuj, v počastitev meseca mladosti. Posamezne prijavljene ekipe (šest jih je tekmovalo — osnovne organizacije ZSMS iz Sestrž. Žetal. Tumišča. Ptujske gore. Pleskar in JLA-piujske vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža), so sestavljali trije tekmovalci, dva mladinca in mladinka. V prvem kolu so se med seboj pomerile ekipe: Turnišče—Pleskar 5:0. Žetale—JLA 5:4 in Sesterže—Ptujska gora 5:2. Sistem je bil na izpadanje in tako so se v finalni del. kjer so ekipie tekmovale vsaka z vsako, uvrstile ekipe OO ZSMS iz Tumišča. Žetal in Seslerž. TurniščcsozŽetalami izgubile 1:5. Sesterže pa premagale Žetale 5:4 in z enakim rezultatom premagale še Turnišče. Tekmovanje je vodil član Komisije za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj. Boris Mihelač, igralo pa seje na pet dobljenih nizov. REZULTATI: 1. Sesterže 2 točki. 2 Žetale I točka in 3. Turnišče O točk. Za zmagovalno ekipo OO ZSMS Seslerž so nastopili Daniel Gajšt. Franci Cep in Freui Fjavš. Pokal najboljši ekipi ih pismena priznanja prvim trem uvrščenim ekipam, bodo podeljena na svečani seji OK ZS.MS Ptuj, ob dnevu mladosti. D- Papler SMUČANJE Odprto prvenstvo, ki je potekalo na smučišču Rogle je bilo v organiza- ciji smučarskega kluba Ptuj odlično izvedeno. Tekmovanja se je udeležilo 38 ptujskih smučarjev, ki so prikazali dobro smučarsko znanje. Po dveh tekih slaloma je bila dosežena naslednja uvrstitev: članice do 35 let 1. Dorka Sajber, 2. Lučka Kostanjšek, 3. Filicita Domiter itd . . . člani do 35 let 1. Zoran Krajnc, 2. Samo Korpar, 3. Aljaž Lukman; članice nad 35 let 1. Tatjana Mrgole, 2. Lojzka Kocjan, 3. Jelka Kostanj- šek; člani nad 35 let 1. Anton Domiter, 2. Bojan Kocjan, 3. Andrej Kostanjšek itd . . Tako smučarji končujejo sicer skromno smučarsko sezono, ki pa je da- la kljub temu prijetne ure rekreacijskega razvedrila in ^rostilve. Velik uspeh naših najmlajših šahistov v soboto, 27. marca je bilo v Poštarskem domu na Pohorju regionalno pionirsko šahovsko prvenstvo. Na njem so naši mladi šahisti dosegli ene- ga največjih uspehov ptujskega pionirskega šaha, saj so se kar trije uvrstili na republiško prvenstvo in sicer pri pionirjih Samo Bezjak iz Jur- šinc, pri pionirkah pa Irena Muhič in Nataša Toplak, obe učenki osnovne šole Gorišnica. Preseneča predvsem uspeh mlajše pionirke Irene Muhič, ki je v konkurenci starejših pionirk dosegla 1. mesto. Uvrstitve v posameznih kategorijah: starejši pionirji: 1. Samo Bezjak (Juršinci) 8 točk, 2. Stamenkovič (MB) 7, 3. BratuSčak (SI. Bistrica) 7; mlajši pionirji: 1. Tomo Viher (Gorišnica) 8 točk (100 2. Kraner (SI. Vrh) 7, 3. Franc F^uš (Podlehnik) 6; starejše pionirke: 1. Iroia Muhič, 2. Nataša Toplak, ... 4. Metka Grm (vse OSGorišnica), mlajše pionirke: 1. Marko (Malečnik) 2. Krajnc (Limbuš), ... 4. Suzana Fijavž (Grajena), 5. Marta Jazbec (Žetale). ■ I, v. Uspešno delo invalidskega športnega društva »Borec" Invalidsko športno društvo ,,Borec" šteje 30 aktivnih in 7 podpornih članov. V glavnem so to invalidi iz NOV in člani ZB. DruStvo pa dela pod okriljem invalidske komisije pri občinskem odboru ZZB NOV Ptuj. . Osnovni namen delovanja društva je v tesnejšem sodelovanju med in- validi, v njihovem športnem in tovariškem utrjevanju, ki vodi k rehabili- taciji. To jim omogoča vračanja v družbeno življenje in delo, kjer deluje- jo kot enakopravni člani naše družbe ne glede na telesno okvaro. V društvu je aktivnih pet sekcij: kegljaška, strdska, šahovska, ribiška in plavalna. Člani pa se aktivno udeležujejo vseh tekmovanj v občini, regiji in republiki. Društvo vsako leto sodeluje na športnih tekmovanjih invalidskih društev iz SR Hrvatske, Bosne in Herc^ovine in Srbije. Naj- več športnih srečanj je imelo društvo v preteklem obdobju s športnim društvom iz Koprivnice, s katerim je tudi pobrateno. MG DAN^ NA STADIONU DRAVA PTUJ - NEW YORK EAGLES Nogomet je v ZDA v polnem vzponu. To dokazujejo tudi nakupi najboljših nogometašev, saj so v ameriških moštvih nastopali tudi takšni nogometa.ši .kot .so Pele. Beckenbauer. Crouvf. Chinaglia. Od naših nogometašev pa sta se najbolje uveljavila Bogičevič in Žungul. Ameriške profesionalne ekipe, ki sicer ne vadijo toliko kot drugje, gre jim bolj za /abas o in posel, v odmoru svojega prvenstva gostujejo po svetu. Tako je pri nas na pripravah tudi moštvo New York Eagles. v katerem ob sia\nem Brazilcu Eduju (soigralcu Peleia v Saniosu in reprezentanci) nastopala tudi starejši Brazilec Rildo in naš Tesan (S iraj vo). Moštvo, ga le pred leti vodil tudi Šekularac. se bo di.nes v Piu|u pomerilo z dtimačim iigašcm. 10 - ZA RAZVEDRILO 1. april 1982 - TEllMIK TEDNIK - 1- april 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 T V spored TV LJUBLJANA PONEDELJEK, 5. aprila 1982: 8.45 TV v Soli. 10:00 Poro- čila, 10.05 TV v Soli. 17.10 Poroči- la, 17.15 Mesta: London, 18.00 Družbena samozaSCita, 18.30 Obzornik, 18.45 Mladinski studio, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Nedozorele maline — CeSka dra- ma, 21.30 Kulturne diagonale, 22.15 V znamenju. TOREK, 6. aprila 1982: 9.00 TV v Soli, 10.00 Poročila. 10.05 TV v Soli, 15.40 Šolska TV. 17.15 Poročila, 17.20 Slovenske ljudske pravljice, 17.35 Jugoslo- vanski narodi v jjesmi in plesu. 18.00 Pisani svet, 18.30 Obzornik, 18.45 Cas. ki živi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Aktualno. 20.45 Pastirji iz Tušeti- je. 21.45 V znamenu. SREDA. 7. aprila 1982 9.00 TV v Soli. 10.00 Poročila, 10.05 TV v Soli, 17.45 Poročila. 17.15 Ciciban, dober dan. 18.00 Družina Smola. 18.30 Obzornik. 18.45 Državni ansambel Gruzinske folklore, 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 20.00 Film tedna: Sedetn januarskih dni — Španski film. 22.05 V znamenju. ČETRTEK. 8. aprila 1982: 8.55 TV v SoU. 10.00 PoroCUa. 10.05 TV v Soli. 15.35 Šolska TV, 17.10 Poročila. 17.15 Zbis. 17.30 Mi smo mali muzikantje. 18.00 Mozaik kratkega filma. 18.30 Obzornik. 18.45 Po sledeh napred- ka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zr- no do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 20.00 Glasbeni če- trtek. 21.35 ITD. 21.50 V zname- nju. Športna tekmovanja V počastitev meseca mladosti V počastitev meseca mladosti, komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj, organizira športna tekmovanja za osnovne organizacije ZSMS. V petek, 2. aprila ob 16. uri poteka v športni dvorani »Mladika« tekmovanje v streljanju, v soboto 3. aprila ob 8. uri pa v Klubu mladih Ptuj, tekmovanje v šahu in pikadu. V šahu sestavljata ekipo dva mladinca in dve mladinki, v streljanju z zračno puško prav tako dva mladinca in dve mladinki, v pikadu pa tri mladinke. D. Papler mali oglasi PRODAM sodobno urejeno kmečko hišo in novozgrajeno nad- stropno hišo v surovem stanju, primerno za manjSe kmetovanje pri hiši, 1 ha oranice, 47 arov trav- nika, 70 arov paSnika in 60 arov gozda. Marija Lesjak, Bukovci 26. Markovci. PODPISANA IDA PUCKO. Nji- verce 27/b prepovedujem vsako- mur nakup avtomobila 126 P MB 179-919 od Franja Pucka in Stra- felove 15 v Ptuju, ker sem lastnica avtomobila in bom sodno po- stopala. PREKLICUJEM zaključno spričes valo Kovinarske Sole v Ptuju na ime Drago VilCnik. Vitomarci 43. Vitomarci. PRODAM večjo količino Smar- nice. Petek, Domava 139. KUPIM gradbeno parcelo ali nedograjeno hiSo v bližini Ptuja. Naslov v upravi. PRODAJAMO že veUkocvetne mačehe, kjer jih lahko kupite pri Katarini Zupanič, Sp. Hajdina 57. PRODAM novo centralno peč He- los 25.000. Cena 3.000.— din. Kungota 157. PRODAM 400 kosov triletnih sa- dik LAGUSTER. Na Tratah 21. Ptuj. PRODAM Renault R GTL. 1970. Trop. Ptuj, VaStetova 6. (OreSje). PRODAM BRAKO prikolico za kamp. Naslov v upravi. PRODAM leto dni staro harmo- niko. 12 registrsko. % basno. Na- slov v upravi. ZAROČENCA ISCETA stano- vanje v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. PRODAM novo avtoprikolico. Informacije po telefonu: 790-071. KLIPIM gradbeno parcelo ali par- celo s kletjo na desnem bregu Drave blizu Ptuja. Telefon: 772- 059. POCENI PRODAM avto Zaporo- žec, letnik 1974, v dobrem stanju, možna prodaja tudi na kredit. Marta Ambrož, Gajcvci 17/c. GoriSnica. UGODNO PRODAM nov StedU- nik elektrika-plin. Ptuj, Vodova4. PRODAM prikolico za osebni avto, nosilnost 500 kg. Ogled pri Antonu Korenjaku. Bevkova 18. Ptuj. PRODAM gradbene parcele. Jožef MatjaSiC. OreSjc 7. Ptuj. MENJAM hlevski gnoj za koSnjo sena. Jožef Jeza, Podložc 50. Ptujska gora. PRODAM omaro in komodo za dnevno sobo. Naslov v upravi. PRODAM skobeljni stroj, Širok 41 cm. Naslov v upravi. PRODANTAudi — 80 GL, letnik 1974. registriran do konca leta. Možno tudi delno na kredit. Slavko Novak, Spindlerjeva 1. Ptuj. PRODAM FORD ESCORD. Ogled možen popoldan. Marjan PiSek, Lackova 2, Ptuj. (nad trgo- vino Mavrica). KUPIM dobro ohranjen globok otroSki voziček. Naslov v upravi. PRODAM košnjo sena ob cesti v Vidmu pri Ptuju. VpraSajte, Dra- vinjski vrh 3. Videm pri Ptuju. PRODAM gradbene parcele, trav- nik in gozd. Alojzija Zelenko, GrajenSCak 63. Ptuj. PRODAM dvoredno sejalnko (Panonija) za koruzo. Bezjak, Bu- kovci 51. PRODAM orehov in jesenov hlod. Naslov v upravi. CELOTNO ali polovico, s poseb- nim vhodom, starejSo hiSo v cen- tru Ptuja prodam po ugodni ceni. Spodnji prostori primerni za obrt. Zaradi vrnitve v tujino informacije po 11. 4. 82 Horvat, Cesta Olge Meglic 19. Vičava —Ptuj. PRODA.M mlado brejo kravo, Kampl, GrajenSCak 14, Ptuj. Delavski svet Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož razpisuje dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ - ORMOŽ Pogoj: — da ima visoko izobrazbo zdravstvene smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na svojem področju dela — da je samoupravno usmerjen in moralno-poiitično neoporečen — da izpolnjuje z zakonom predpisane splošne pogoje. Kandidat bo izbran za opravljanje teh del in nalog za mandatno dobo 4 let, s 4-urnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnje- vanju'zahtev na naslov: Razpisna komisija delavskega sveta ZC Ptuj — Ormož, 62250 Ptuj, Potrčeva 23-25. Rok za priglasitev je 15 dni. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku raz- pisnega roka. Oglašujte v TEDNIK 8.S0 TV v Soh. 10.00 Poročila. 10.05 TV v Soli. 17.25 Poročila, 17.30 Kaj je novega na podstreSju, 18.00 Domači ansambli. 18.30 Obzornik. 18.45 Pred izbiro pokli- ca. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zr- no do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 20.00 Skag — ameri- ška nadaljevanka, 20.55 Ne prezri- te, 21.10 Ti dnevi, ta leta, 22.00 Spremljajmo — sodelujmo!, 22.10 Nočni kino — zahodnonemSki film, 23.30 PoročUa. SOBOTA. 3. anrila 1982: 8.00 Poročila, 8.05 Ciciban, do- ber dan, 8.20 Mladi virtuozi, 8.45 Kuhinja pri violinskem ključu. 9.15 Kaj je novega na podstreSju, 9.45 Pustolovščina. 10.15 Mesta: Glasgovv, 11.05 Otrok in igra, 11.35 Dokumentarna oddaja. 12.05 Ljudje in zemlja. 13.05 Po- ročila. 15.10 Nogomet Rije- ka—Velež. 17.00 P J v koSarki, 18.30 NaS kraj. 18.45 Muppet show. 19.10 Zlata ptica, 19.15 Ri- sanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 20.00 Marseiliska pogodba — ameriSki film, 21.30 Zrcalo tedna. 21.45 Vtčer z ansamblom Pepel in kri. 22.35 Poročila. NEDELJA. 4. aprila 1982: 8.55 Poročila, 9.00 Živ žav, 10.05 Vroči veter. 11.10 TV kaži- pot. 11.30 Narodna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila, 15.30 Visok pritisk. 16.00 Poroči- la, 16.05 Poročila, 16.05 Doba swinga — ameriSki film. 17.45 Športna poročila, 18.00 Človek brez meja. 18.30 Reportaža z no- gometne tekme Sarajevo—Haj- duk. 19.00 Risanka, 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Ne- pokorjeno mesto, 21.30 Športni pregled, 22.00 Poročila. v PTUJU ŽE ČETRTA SAMOSTOJNA RAZSTAVA BORIS ŽOHAR RAZSTAVLJA v razstavnem paviljonu DuSana Kvedra ob Dravi v Ptuju se je te dni spet začela razstavna dejavnost z otvoritvijo del mladega ptujskega umetnika slikarja samouka Borisa Zoharja. To je njegova četrta samo- stojna predstavitev v zadnjih osmih letih, poleg tega pa smo lahko njegove kurente in Jruge upodobljene dogodke iz vaSkeaa življenja obču- dovali Se na razstavah v Lendavi. Velenju, Celju, Kranju, Zagrebu, Ljubljani in predvsem v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem, kjer se je leta 1981 predstavil na samostojni razstavi in na taborskih srečanjih, ta galerija pa hrani tudi nekatera njegova dela. Ptujčan Boris Zohar nam to pot predstavlja 54 svojih del, ki so nastala v zadnjih sedmih letih, kurenti s svojo demonsko pojavo pa so njegov najbolj priljubljeni motiv, s čimer tudi sam prispeva k ohranja- nju tistega, kar nam iz leta v leto izginja in se vse bolj oddaljuje. Razstava likovnih del Borisa Zoharja bo odprta do 4. aprila, ogledamo pa si jo lahko vsak dan med 8. in 11. uro dopoldan, popoldne pa od 15. do 17. ure. V soboto in nedeljo pa Se od 10. do 12. ure. mS S četrtkove otvoritvene slovesnosti, na kateri je o sHkarJu In njegovem delu govorila Marjeta Ciglenečki, kustos-pedagog v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Foto: M. Ozmec SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI PTUJ Sprejeli statut skupnosti j Delegati obeh /borov skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj so na seji. kije bila v ponedeljek, najprej sprejeli poročilo o uresničevanju programa in finančnega načrta skupnosti v letu 1981. poročilo o delo- \anju delegatskega sistema v preteklem mandatu in poročilo o delu skupne službe interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Ugotovili M) tudi. daje bil v bazi sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti občine Ptuj in sprejeli statut skupnosti. Hkrati je bil brez pripomb sprejet program dela za leto 1982 skupaj s finančnim načrtom, pa tudi sklep o osnovah in merilih za ugotavljanje cen posameznih kulturnih storitev. Delegati so soglasno sprejeli tudi sklep o pripravah /a spremembo srednjeročnega programa kulturne skupnosti občine Ptuj. Ob koncu seje so obravnavali tudi odgovore, ki so jih prejeli na delegatska vprašanja. Tako pokrajinski muzej Ptuj zatrjuje, da bo sedaj pokrita in zavarovana peč v Kraigherjevi ulici, ustrezno zavarovana, primerna /a ogled. Zgodovinski arhiv je pojasnil, zakaj je moteno sprejemanje arhivskega gradiva in da do bistvenih sprememb v tem srednjeročnem obdobju ne bo prišlo. Delegacija pokrajinskega muzeja pa je posiedovala dopolnilo k odgovoru izvršnega odbora KUS o uničenju nekaterih eksponatov v pokrajinskem muzeju. Delegati so sklenili, da naj se s to pripombo seznani tudi izvršni svet SO Ptuj, ki so ga /bori občinske skupščine obvezali, da mora pripraviti temeljito analizo stanja in ukrepov v tej ustanovi. N. Dobljekar Rodile so: Irena Toplak. Vrazov trg 2 — Darja: Milica Kokot. Turški vrh 33/a — Ivana; Marija Polajžar, Ziherlova pl. 12 — Nino; Marja- na Korošec, Ziherlova pl. 5 Aljo- ša; Dragica Veselko. Kog 73 — Lidijo; Marjana Gavez. Poljska 1 — Boštjana; Marija Štager. Le- šnica 2 — dečka; Marta Kovačec, Tomaž pri Ormožu 48 — Jožico; Marjana Kostanjevec, Zagojiči 2 — deklico; Darinka Golob, Per- šonova 2 — dečka; Danica Ma- učec, Šlandrova 3, Slov. Bistrica — Petro; Albina Železnik, Kočice 4 — deklico; Pavlina Detiček, Župančičeva ul.. Slov. Bistrica — Jureta; Anica Tac i ga, Sloperce 9 — deklico; Anica Bednjički, Podgorci 57 — Barbaro; Danica Cvetko, C3rajenščak 22 — dečka; Danica Krajnc. Draženci 85 — dečka; Jožefa Petek. Drstelja 16 — deklico; Nada Lovrenčič. Biš 46 — Marka; Anica Bezjak, Tržeč 43 — deklico; Ana Flajšman, Ločki vrh 4 — Jožico; Marija Šoštarič. Dubrava 34 — Natašo; Marija Kovačič. Stojnci 90 — Marjetko; Ida Gomilšek. Juršinci 19/a — Gorana; AnaŠimenkt), Barislovci 8 — Igora. Poroke: Anion Janžekovič, Ul. Lackove čete 10 in Alojzija Polajžer, Ul. Lackove čete 10; Zlatko NigerI, Slovenja vas I in Genovefa Je- rcnko. Slovenja vas 26; Janez Fajfarič. Spuhlja 79 in Dušica Vesenjak. Spuhlja 79; Drago Go- lob. Prerad 18 in Slavica Ranil. Moškanjci 66. Umrli so: Darko Draškovič. Sp. Jablane 2. roj. 21. febr. 1978.._ umrl 11. marca 1982; Franc Šumenjak. Opokarniški'. 15. Ormož. roj. 1920. umrl 14. marca 1982; Ljudmila Simonič. Janežovski vrh 8. roj. 1904. umrla 16. marca 1982; Vera Briner. Kvedrova 3, roj. 1898, umrla 16. marca 1982; Ana Ca- puder. Rešcva 9. roj. 1910, umrla 16. marca 1982; Marija Kuhar, Dom upokojencev Ptuj. roj. 1904, umrla 16. marca 1982; Jožefa Alt. Maistrova I. roj. 1893, umrla 17. marca 1982; Zmagoslav Kmelec. Grajena 57. roj. 1953. umrl 17. marca 1982; Fli/abeta Kumcr. rrgoviščc I 17. roj. 19 10. umrla 18. marca 1982; A.ilonija Pcneinger. Na postajo 16. roj. 1897. umrla 18. marca 1982; Julijana Kosi, Ciori- šnica 46, roj. 1900. umrla 18. marca 1982; F.li/abcta Tkalec. Ikrcetova 17. Središče, roj. 1904. umrla 19. marca 1982; Jane/Toš. Vitomarci 6. roj. 1903. umrl 20. marca 19X2; Marija Kolarič. Jiršmci X. roj. 1909. umrla 22. marca 1982; Rudolf Habit. Dom upokojencev Ptuj, roj. 1897, umrl 17. marca 1982; Apolonija Bez- jak. Spuhlja 115. roj. 1907, umrla' 9. marca 1982; Genovefa Janže- kovič, Brstje 26. roj. 1904. umrla 16. marca 1982; Franc Povalej. Ul". B. Kraigherja 12. roj. 1930. umrl II. marca 1982. Rodile so: Marija Golubj Žamenci 8 — deklico; Angela Čeh, Spuhlja 143 — Vesno; Alojzija Planjšek, Za- gorje 6 — Damjana; Albina Še- šerko. Dornava 76/b — Romana Marta Potočnik. Pestike 15 — dečk-ii; Sonja Zavec. Leskovec 5 — — Mitja; Marija Plemeniti, Sp. Hajdina 144/a — dečka; Sonja Pinlarič. Rinčetova graba 12. Ljutomer — Jasmino; Danica Kampl. Ziherlova pl. 11 — Inis; Marija Herga. Gajcvci 9/a — dečka; Mojca Polanec, Osterčeva 14 — Katarino; Dragica Žgeč, Zagrebška I — Emanuelo; Ma- tilda Glažar. Stojnci 84 — dečka; Slavica Jovanovič, Žerovinci 26 — Jožeta; Ana Baši, Cesta Olge Meglic 8 — dečka; Sonja Krnjak. Rošnja 21. Maribor — Mateja; Fma Prevolšek, Ziherlova pl. 11 dečka; Bernarda Medved, Mi- hovci 28 — Jasno; Magdalena Cucek. Placar 39 — deklico; Sta- nislava Štefančič, Kidričevo 60 — Andreja; Milena Peklič, Naraplje 16 — Suzano; Zdenka Ivanuša. Pavlovski vrh 43 — deklico; Cvetka Metličar. Slovenja vas 74 — deklico; Mojca Meglic. Bev- kova 7 — Petra; Marija Fras, Gi- bina 18 — dečka; Olga Mitrovič. Prule 4. Ljubljana — Janka; Erna I.eskovar, Varož 28 — dečka. Poroke: Stanko Vedlin. Preša 30 in Jelka CJojkovič. Mežanova 13; Janko K t) v a čec. M i k 1 oš ič e v a 8 i n Ta tj a n a Horvat. Miklošičeva 8^ Vinko Majcen. Pacinje 5 in Štefanija Pihler. Pacinje 25. Umrli so: Barbara Prelog. Spuhlja 124. roj. 1904. umrla 22. marca 1982; Justina Antonič. Sp. Hajdina 77. roj. 1908. umrla 24. marca 1982; Tcrc/ija Lešnik. Dom upc^kojen- ccv Ptuj. roj. 1893. umrla 26. marca 1982; Frančišek Cjran. Vi- tan 26. roj. 1932. umrl 26. marca 1982: Jakob Kri/an. Strmec 2. roj. 1921. umrl 2X, marca 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik SlEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov. Objestnost ali vandalizem Večkrat v občilih javnega obve- ščanja beremo o objestnostih ali o mladih ,,vandalih", ki so v svoji mladostni prešernosti ali vinjenosti Eoškodovali zasebno ali drtižbeno istnino. Tako kot drugje, žal mo- ramo zapisati, da se je taka objest- nost in vandalizem preselila tudi na naše ptujsko območje. V noči od 22. na 23. 3. med 24. in 2. uro ziutrai so se triie mladeniči, ki so jih delavci milice Destrnik že identificirali, najprej zaustavili na dvorišču KK Ptuj DE Placar, ven- dar so bili zaradi budnosti nočnega čuvaja odkriti, zato so zbežali prek ograje. Prav zaradi tega, ker niso prvič dosegli svojega namena, ki so si ga trije mladi nadebudneži zastavili, so v svoji trmoglavosti uničevali naprej. • Pred leti novo asfaltirana cesta v smeri Ptuj—Destrnik, za katero so dali svoj prispevek tudi krajani in je opremljena tudi s prometnimi znaki. Ta cesta je drugo jutro od Placar j a do Janežovec izeledala opustošena in klavrna. Količki ob bankinah s fosfornimi signali so bi- li po skoraj vsej dolžini polomljeni ali izruvani. Krajevna tabla Jane- žovci delno uničena in obrnjena v nasprotno smer. Toda to Se ni vse, sredi noči so budili krajane iz spa- nja s svojim vpitjem in preklinja- njem, ter opozarjali nase, češ, kdo pa nam kaj more. Vse se enkrat konča, tudi d mladi Uudje bodo za svoje objestno obna- šanje in vandalsko početje odgovarjali. Toda cesta bo nekaj časa brez tako potrebnih prometnih in signalnih naprav. Ko bodo postavljeni novi, nam ostane spcv- znanje, da je družba morala plačati in odSteti denar, ki bi ga lahko drugje uporabili za nove pridobit- ve. Viki Par O AKCIJI ČIŠČENJA OKOLJA Pridni so bili le šolarji Na prvo pomladno soboto je uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj organizirala veliko čiščenje okolja, v katero bi se naj vključile ptujske krajevne skupnosti, osnov- ne in srednje Sole ter nekatere delovne organizacije. Akcija je imela osnovni namen očistiti vse javne povrSin^, ki so iz različnih vzrokov postala ,,črna odlagali- šča". Akcija po oceni ni uspela, naj- bolj so se izkazali učenci osnovnih šol, veliko manj pa krajevne skup- nosti in hiSni sveti. Na raznih krajih je bilo postavljenih 33 kesonov in nekateri so ostali na teh mestih več dni, da so jih ljudje lahko napolni- li. Izkupiček akcije je okrog 100 kubičnih metrov raznih odpadkov. Izkušnje iz akcije narekujejo in- špekciji, da akcijo ponovijo; odlo- čitev je, da se bodo v bodoče po- dobne akcije organizirale po posa- meznih krajevnih skupnostih. Akcije bodo predvidoma v tem me- secu. Udeležba v akciji potrjuje tudi naš nemaren odnos do okolja. Zato ne bo SkodUo, da se bodo ponovila predavanja po Šolah in krajevnih skupnostih na temo čistoče okolja. Takšno ravnanje narekujejo tudi aktivnosti v tem letu, ki ga posveča- mo varstvu okolja. MG Se najbolj so se izkazali oCend osnovnfe Sol foto: OM trCil v peško V sredo. 24, marca ob 6.10 je prišlo do hude nezgode na Potrčevi cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Ivan Završnik iz Ptuja je peljal proti centru mesta. Ko je pripeljal v bližino bolnišnice, mu je izven prehoda za pe.šce stopila pred avtomobil peška Erna Mesaric iz Ptuja. Glede na dolgo zavorno pot je sklepati, da je voznik peijai z neprimerno hitrostjo. Trčenje pa je bilo tako hudo, daje Mesaričeva utrpela hude telesne poškodbe. lahko bi bilo huje Do nezgodeje prišlo tudi v petek, 26. marca ob 16.00 na Trgu svobode v Ptuju. Ko je voznik kolesa z motorjem Anton Kokol iz Njiverc pri Kidriče- vem pripeljal na Trg svobode, ga je prehitel voznik osebnega avtomobila Silvo Drevenšek iz Gerečje vasi, ki je po prehitevanju zavil nazaj na desno in sunkovito ustavil. Čeprav je Kokol zaviral ni mogel preprečiti nesreče in je trčil v avtomobil. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. padel pod vlak V ponedeljek. 29. marca je prišlo do hude delovne nezgode na industrij- skem tiru delovne organizacije Peru- tnina Ptuj na Zagrebški cesti. Ob 16.15 je delavec Izet fjalivovič med premi- kanjem kompozicije vlaka padel pod vagon. Pri tem mu je vagon zapeljal prek obeh nog. Hudo poškodovanega Halivoviča so odpeljali v ptujsko bol- nišnico. požari! požari! požari!!! petek, 26. marca: Ob II.OOjc 1-ranc Rebernišek iz Cermo/.iš kuril travo, pri čemer se je vnel bližnji travnik proti gozdu Ga- silci iz Žetal so imeli precej dela. pre- den so požar ukrotili. Isti dan oh 16.30 je Slavko Horvat iz Zgornje Hajdine /akuril suho travo na ČRNA KRONIKA Bolj kol črn. je bil teden od 22. do vključno 29. marca rdeč. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so namreč posredovali le v štirih prometnih nesrečah in kar v osmih požarih. V nesrečah sla bili dve osebi huje, dve pa lažje telesno poškodovani, medtem ko je bila materialna škoda neznatna. Vzrok požarov pa je bil, kot po navadi, človeška malomarnost pri sežisaniu suhe trave. posestvu v Strajni. Ogenj se je kmalu razširil in zajel večjo površino travni- ka. Požar so pogasili domačini in ga- silci iz Podlehnika. Ob 18.30 je zagorelo v Sitežu. Jože Serdinšek iz Jelovic in Neža Černejšek iz Sitcža sta kurila koruznito. Ogenj se je hitro razširil na sadovnjak in bližnji gozd. Zgorek) je okoli 5 ha trave in nekaj gozda, razen domačinov j)a so gasili še gasilci iz Majšperka in Zetal. sobota. 27. marca: Okrog 11. ure je Marija Hohnjec iz Dobrine kurila travo ob zapuščenem vinogradu Terezije Kopše. Ogenj seje razširil na travnik in ga zaje! v površini 3 ha. Med požarom je zgorela tudi zapuščena stanovanjska hiša in vinska klet. Oh 13.00 je Ludvik Bratošek iz Majskega vrha kuril suho travo na bližnjem travniku. Ogenj se je hitro razširil in intervenciji gasilcev iz Vid- ma in Lancove vasi gre zahvala, da ni prišlo do hujših posledic. Ko so gasilci svoje opravili seje tleča trava ponovno vnela in gasilci so imeli spet polne roke dela. Nekaj minut po 19. uri je zagorelo v Rotmanu. Tokrat je bil požar podtak- njen in sicer v starejšo stanovanjsko hišo Simona Toplaka, ki ima v bližini Vinšakov hram. Ogenj seje razširil na sosednjo hišo Marije Kovačec. Ker sla hili obe hiši s slamo kriti ju je ogenj uničil do tal. nedelja, 28. marca: Ob 19.00 je zagorela lesena drvar- nica, last Terezije F.meršič iz Dobrine. Po/arje nastal zaradi tega. kerje Jože Colnarič v bližini kuril suho travo, od koder ie veter prinesel iskro na drvar- nico. Ogenj so pogasili vaščani. — OM Revija tamburaških orkestrov Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je tokrat v sodelovanju s prosvetnim društvom Grajena pripravila 7. revijo tamburaških orkestrov občine Ptuj. Revija bo v nedeljo, 4. aprila, ob 15. uri v domu Franca Osojnika na Grajeni. Občinstvu se bodo predstavili pionirski tamburaSki orkester DPD Svoboda Majšperk, orkester PD Ruda Sever iz GoriSnice, tamburaSi PD Franček Kozel iz Cirkulan, tamburaški orkester prosvetnega društva Vitomarci, ptujski tamburaši DPD Svoboda, tamburaSi PD France Prešeren iz Vidma pri Ptuju in tamburaSi prosvetnega druStva iz Cirkovc. Vsak orkester bo zaigral tri skladbe, o koncu pa bodo vsi skupaj zaigrali skladbo Naša nova zastava v priredbi A. Groebninga, dirigiral pa bo Drago Klein. N. Dobljekar Člani AMD Ptuj pozor! V petek, 2. aprila, bo ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju občni zbor društva. Na zboru bo podana ocena dela komisij, sekcij, avto šola in mehanična delavnica, izvoljeno bo novo vodstvo društva, sprejeli pa bi tudi program dela za naslednji mandat. Sedanje vodstvo društva želi, da bi se občnega zbora udeležili v kar največjem številu, saj bo potekal v znamenju 35-letnice uspešnega dela, ki jo je društvo slavilo v preteklem letu. Ker turistična komisija AMD Ptuj lani ni organizirala srečanja članov, bo po občnem zboru družabno« srečanje, na katerem bo priložnost za pogovor o predlogih za še tesnejše sodelovanje članov te društvene organizacije, ki vključuje v svoje vrste pionirje, mladince in ostale občane. N. Dobljekar