GOSFODJutSEI LISI ■. LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKR * * MAROČNINA: Zb celo leto Za pol leta . . Posamezna številka 1 liro. UT .-. -| 12 lir — 6 „ » • LETO 1. ŠT. 2. FEBRUAR 1922 j UPRAV NI STVO IN UREDNIŠTVO V GORICI — CORSO GIUSEPPE VERDI $T. 32 ■K * .’. Rokopisi se ne vračajo. Gospodarska enketa. Gospodarski položaj naše dežele se od dne do dne slabša. Vedno bolj usihajo razni pridobitni viri, vsak dan je pomanjkanje sredstev občutnejše in dan za dnem se bolj širi spoznanje, da lezemo neizprosni mizeriji nasproti. Kako ustaviti grozečo katastrofo? Kako najti Pota k zboljšanju gospodarskega položaja? Kakor je splošno znano, ne tlači gospodarska kriza samo nas primorskih Jugoslovanov, temi več trpi pod njo več ali manj vesoljni svet. Kakor razvi-dijo naši čitatelji tudi fiz naših današnjih člankov: •»Nekaj vzrokov svetovne gospodarske krize« in »Mednarodna gospodarska konferenca v Genov.i« je cela kopica vprašanj, od katerih zavisi rešitev gospodarske krize, na katere nimamo mi nikakega vpliva. So pa tudi važne domače gospodarske zadeve, katerih ugodna rešitev leži več ali manj v naših fokah. Naj navedemo kratko samo nekatere najvažnejše: vojna odškodnina, elektrifikacija voda, iza-menjjava denarja, rešitev in povzdiga domače industrije in obrti, izvoz iraznih naših poljskih pridelkov' n. pr. krompirja, vina, češenj, zaščita domače živinoreje i. t. d. Za nekatera teh vnašanj se sicer živahno zanimajo razne ugledne korporacije, ter so se dosegli tudi lepi dedni vsipehi, vendar jih nikakor ne moremo izločiti iz celotnega šopa, 'ker so za nas preveč življenske važnosti.« Kakor rečeno zavisj ugodna rešitev teh vprašanj deloma od nas samih. Ako dosežemo zboljšanje položaja v zgoraj označenih zadevah isi vstvarjmo vsaj toliko gospodarsko podlago, da bomo .rešitev svetovnih gospodarskih težkoč s silo lahko počakali in pretrpeli. »Gospodarski Ust«, 'ki si je zastavil glavno nalogo v tem ,da stkuša dvigniti naš gospodarski položaj, je zato mnenja, da \je nfciobhodno potrebno, da se skliče »gospodarska eniketa«, na kateri- naj bi se po možnosti določila pota, po katerih naj bi se rešila-označena pereča vprašanja. Da bo imela ta »enlkieita« vspeh je potrebno, da se sestavijo že prej natančni načrti in konkretni predlogi. V ta namen bosta objavili v prihodnjih dneh »Goriška Straža« in »Edinost« po posredovanju u-redništva »Gospodarskega testa« vrsto tozadevnih gospCfdarslkih vprašanj, na katera naj vsi, ki se zanimajo za gospodarski položaj naše dkžefle, v pošljejo svoje odgovore na uredništvo »Gospodarskega Lista«. Odigovoni se objavijo v prihodnjih številkah /»Gospodarskega lista«. Na podlagi teh naj bi se potem vršila ustmena »Gospodarska enketa.« Uredništvo. 1L ..._________ .gOSPODARSKI LIST« Nekai vzrokov svetovne gospodarske krize- Posledice vojne se 'kažejo na gospodarskem polju povsod in v vseh državah jih bo več ali man,j vsaikdo .občutil še desetletja. Ek) danes se še niso pokazale v niajhujši oblici in nismo še dosegli vrhunca gospodarskih nesreč. Vsi finančniki in državniki, vsa veleindustrija in veletrgovina ugiba in pretresa, kako rešiti Evropo pred polivom, toda snežni plaz drči in tira vse s seboj. Iz te gospodarske krize 'trenutno ni rešitve; prišla bo sama od sebe kakor prenose krizo še zdrav organizem bolnika, okoli katerega stoje zdravniki in sklepajo razne ukrepe. Denarno stanja je danes najboljše merilo krize, v 'kateri se nahajajo evropske države. Danes diohiš na pr. za liiro deset jugoslovanskih kron, čez dva dni pa že trinajst ali narobe. Vise špekulira z* valutami ikot na loterijo. Denair te ali one države se dviga in pada na večinoma zagoneten način. Čemu ta večni ples vailut, ples na srečo in nesrečo milijonov iljudi? Razni so vzroki te denarne krize malodane vseh držav. Predvsem ja vojna pretresla vse vojskujoče se države v njihovih gospodarskih leaneljili. Ker je cela zemlja velik gospodarski organizem, kjer je posamezna država le del it ega organizma, povzroči bolezen enega dela, da trpa celotni organizem. Vzemimo, gospodarski ustroj države pred vojno. O usodi valute te ali onei države ni odločevala samo trgovska bilanca (uvoz, izvoz), ampak tudi prevozni stroški, obrestovani e lastnega kapitala v tujini in tujski promet. Francoska je na pr. od I. 1907 do 1911 uvozila za 33, iz voz Ha pa le za 28 'miljard frankov blaga, z drugimi besedami: Francoska je v tem petletju kupila letno od inozemstvu za celo milijardo blagia več nego je prodala. Iz tega bi se dalo sklepati, da (je Francija plačala inozemstvu vsako leto ,0010 milijardo frankov. V resnici se pa to ni zgodilo. Nasprotno izkazuje carinsko izvestje o izvozu in uvozu zlata in srebra za to dobo: uvoz 3, izvoz 2 milijardi frankov, torej je Francija prejela v petih letih eno mi-tjamdo frankov zlata, ki tje ostala v državi. Vzemimo Angleško: uvioz je pred vojno prekašal izvoz za celih 5 miljard lir. — Iz teh didkazov je razividno, da ni samo trgovska hilanca odločujoča za gospodarski položaj države. Tudi drugi či-Hiteljii ^odločujejo. Omeniti hočemo najvažnejše: prevozni stroški, obrestovanje kapitalov naloženih v (inozemstvu iti tujski promet. Pri prevoznih stroških je važno, ali sio železnice, oziroma ladije v Vokali domačega kapitala arti inozemskega. Kar se tiče pomorskega 'prometa, je Angleška odpremmik malodane celega sveta. Dohodki, ki jih' je imela Angleška pred vojno od tega prevažanja, so znašali letno povprečno dva miljardi in pol lir. — Nadalje idonaša obrestovanje lastnega kapitala naloženega v tujini velikanske dohoke, ki se računajo za Anglijo (za il. 1913) na trd miljarde lir. Ravnota-ko je imela tudi Francija od 30 miljard iliir, naloženih v državnih posojilih, delniških družbah, posestvih itd. v inozemstvu, nič manj kot poldrugo milijardo lir letnih dohodkov. —■ Tujski promet je igral v Italiji in Švici veliko gospodarsko vlogo; računalo se je samo za Italijo pol miljarde dir letnih dohodkov. — Nadalje so pošiljale revne države svoje delavce v tujino, ki so pošiljali svoje prihranke domov. Vsi ti in še razni drugi cinitelji so odločevali o gospodarskem pdliožaju države. Na podlagi gornjih podatkov borno na pr. razumeli gospodarski položaj Anglije in Francije po voljni. Francija je imela večji del svojega, v inozemstvu naloženega kapitala v Rusiji. Tu so francoskim kapitalistom prekrižali račune obrestcvanja boljševiki. Na drugi strani imaijo Francozi ogromne tirjatva vojne odškodnine pri Nemčiji, ki so večji-del dvomljive vrednosti. — Angleški kapital ni izgubil ničesar v inozemstvu: obrestovanije angleškega kapitala v Indiji. Južni Afriki, Egiptu itd. do-naša še vedno mastne dobičke, ravnotako pomorski promet. Radi tega sstoji angleška v a! uta v raz-inenju s francosko nad 211, z drugimi besedami; pred vojno je stal p rund 24 frankov, danes nad 50. Italijia je izkazovala pred vojno eno miijardo deficita v trgovski bilanci. To milijardo je izenačilo 500 miljonov dohodkov iz tujskega prometa ter 500 milijonov prihranlkov, ki so jih izseljenci pošiljali domov. Sedaj po vojni se je zmanjšal izdaitno tujski promet, ravno tako je moralo mnogo izseljencev ostati brez posla doma, kar je določen za Zedinjene države letni kontingent, ter ne najdejo italijanski delavci dela v Nemčiji, Avstriji, Rusiji in drugod. Trgovska bilanca izikazuje ogromen mi-liardni deficit ter znaša obrestovan jel inozemskega kapitala, ki ga je Italija uporabila med vojno, stotine miljonov. — Nadalje je Italija pri pomorskem prometu navezana na večinoma inozemske ladije; obrestovanje kapitala, naloženega v tujini, je malenkostno .Radii vseh teh dejstev je kurz lire na-pram francoskemu franfku 1:2 in se bo morda še poslabšal. Bilo bi odveč, ako bi navajali vzroke visokega kurza dolarja in valut v vojni nevtralnih držav; I ti so več ali manj vsakemu znani. - Nemško narodno gospodarstvo davijo grozni pogoji vojnih odškodnin in je kurz nemške marke Odvisen raditega od mitebi in nemilosti entente. Mednarodna gospodars Zastopniki odločujočih evropskih velesil so na zadnjem mednarodnem sestanku v Cannes-ah sklenili, da se v kratkem sestane mednarodna gospodarska konferenca v Genovi, na katero so poleg zastopnikov zmagovitih držav povabili tudi zastopnike Nemčije in celo — sovjetske Rusije. Dolgo so se predstavitelji zmagovitih meščanskih držav obotavljali, predno so se odločili, da sedejo k skupni posvetovalni mizi z zastopniki revolucijonarne proletarske države. Ako pomislimo kako so zmagovalci napenjali vse svoje moči in poskušali vsa sredstva, da bi brez Rusije in proti njej politično in gospodarsko obnovili Evropo, potem moramo priti do prepričanja, da so jih morali zelo važni razlogi prisiliti, da premene svojo dosedanjo Rusiji skrajno sovražno politiko. In res prihajajo državniki vedno bolj do spoznanja, da je treba likvidirati škodljivo politiko sovraštva in nasilja močnejšega nad slabejšim. Politične in gospodarske razmere Evrope se ne dajo urediti brez sodelovanja industrijalne Nemčije in ogromne zemljodeljske Rusije. Oglejmo si nekoliko današnji gospodarski položaj naše države. Italija je danes gospodarsko težko pasivna. Ona mnogo več konsumira nego producira. Ako nekdo več potrosi kakor zasluži mora deloma živeti od kredita. Kredita pa nihče ne dobiva na zrak. Kredit dobiva le oni, ki ima kako premoženje ali pa more nuditi kakoršno-koli jamstvo, da bo svoj dolg poplačal ob gotovem roku. Kapitalistične države, med katere spada tudii Italrja. pa kakor take nimajo skoro nikakega premoženja. Vsa bogastva, ki se v njih nahajajo, so privatna lastnina kapitalistov in drugih manj premožnih zasebnikov. Vkljub temu kreditirajo kapitalisti do gotovih mej državam za državne potrebe, ako se njih narodno gospodarstvo nahaja v dobrem položaju, ker tiči v tem poroštvo, da bodo države v stanju iztirjati od svojih državljanov potrebne svote za poravnanje obresti in glavnic. Kdo pa bo posojal državi, v kateri živi na milijone brezposelnih oziroma nezadostno zaposlenih ljudi, da bo ona s pomočjo teh kreditov redila brezposelne? Od kje naj ti brezposelni nemaniči dobijo sredstva za poplačanje dolgov? Italija dobiva, sicer s težavo in vedno težje, ali vendar dobiva že sedaj mnogo živil — in dobivala bi jih lahko mnogo več — iz Amerike. Dobivala pa bi jih v zadostni meri le tedaj, ako bi njeno Zanimivo bo naves/ti vzroke nestabilnih kurzov držav, ki so nastale po svetovni vojni. O tem prihodnjič. ta konferenca v Genovi. narodno gospodarstvo bilo aktivno t. j. ako bi v zameno izvažala odgovarjajočo množino svojih produktov. Kaj pa naj izvaža n. pr. v Ameriko? Indu-strijalnih proizvodov ne, ker jih ima Amerika sama preveč; zeinljodeljskih pridelkov pa ima Italija sama premalo in če bi jih tudi imela dovolj za izvoz, jih Amerika sama ne rabi. Približno isto razmerje vlada tudi med Italijo in drugimi velikimi državami, oziroma njih kolonijami. In to kar je tukaj povedano za Italijo velja tudi v večji ali manjši meri za vse one velike države, v katerih vlada gospodarska krjza. Ako se pa vpostavijo normalni odnošaji z Rusijo in stopijo kapitalistične države z njo v tesne in izdatne gospodarske zveze bo to pomenilo, da smo nastopili pot ozdravljenja splošne gospodarske krize. Rusija rabi sedaj neizmerne množine ne le in-dustrijalnih, marveč celo poljedeljskih produktov. Izvoz v to državo mora v kratkem času postati naravnost ogromen, kar bo silno povzdignilo narodno gospodarstvo v vseh onih državah, ki bodo udeležene pri tem izvozu. Naravna posledica tega pa bo prenehanje brezposelnosti in gospodarske krize. Kako pa je z vprašanjem kredita? Mari ne rabi Rusija v še veliko večji meri kredit nego druge države? Ali ne veljajo tudi za njo isti razlogi kakor za Italijo, da jej namreč ni mogoče kreditirati? Ne! Za Rusijo ne veljajo ti razlogi; ona se nahaja v položaju zelo bogatega kmeta z velikim, a zelo zanemarjenim posestvom, ki leži mrtvo, ker kmet nima sredstev, da bi ga obdeloval. Kateri kapitalist bi se branil posoditi takemu kmetu potreben kapital za vpostavo gospodarstva? Saj so to vendar najbolj varna, solidna in koristna posojila! Ako torej zapad-nl kapitalizem posodi orjaškemu kmetu, ki se imenuje ruska sovjetska republika, potrebne kapitale, bodisi v denarju ali pa v blagu, kar je vse eno, se s tem previse m povzdigne rusko polfedelicitvo, -ki ho zopet začelo zalagati vso zapadno Evropo z neob-hodtiimi živili, kar bo omogočilo Rusiji, da poplača svoje dolgove in bo pripomoglo, da začne zopet pravilno funkcijonirati ves evropski narodnogospodarski organizem. Iz vsega tega je jasno razvidno kake ogromne važnosti bo mednarodna gospodarska konferenca, na kateri bodo ruski delegati (čeravno morda neopaženo) igrali glavno vlogo. Sicer se bo morda Franciji, ki se protivi tej konferenci, še enkrat posrečijo, da z diplomatičnimi intrigami prepreči vsa- ko vspešno delovanje genoveške konference. Toda ta njen negativni vspeh bo gotovo zadnji in jej gotovo ne prinese sreče, temveč bo pomenil začetek propadanja francoske slave, ker bo podal svetu jasen dokaz, da so nenasitni francoski kapitalistični oderuhi tisti, ki nočejo dovoliti človeštvu, da bi po grozni svetovni vojni prišlo slednjič do mirnega gospodarskega in kulturnega dela. Do gospodarskega sodelovanja med Rusijo in zapadom mora priti in bo prišlo, ako ne v Genovi, pa nekoliko pozneje kje drugje, ker le na ta način bo mogoče odpraviti grozote brezposelnosti in go-skodarske krize. Zato gledamo z zaupanjem v Genovo. D. Godina. Kmetijska zadruga v Trstu. St. Čok in ing. Rustja. Kmetovalci tržaške okolice niso imeii pred vojno razen Tržaške kmetijske družbe nobene prave kmetijske organizacije. Tekom in koj po vojni, posebno pa po zasedbi, je Tržaška kmetijska družba skoro ustavila svoje dcllo vanje, vsled česar je nastala v našem društvenem življenju globoka vrzel. Vojna, posebno novi gospodarski pojavi so pokazali mnogo do tedaj prikritih potreb. Tako potrebo so občutili tudi tržaški okoličanski kmetje in vrtnarji na gospodarskem polju. Uvideli so, da jim Tržaška kmetijska družba sama ne more nuditi tega, kar potrebujejo, posebno še, ker ni bila vodena v duhu in po potrebah ljudstva. Šli so na delo, ki nam je rodilo Kmetijsko in vrtnasko gospodarsko zadrugo, katera je imela svoj ustanovni občni zbor dne 27. julija 1919 in pričela z rednim poslovanjem meseca novembra istega leta. Pri ustanovljenju »Zadruge« so sodelovali sfcoro sami kmetje in vrtnarji. Namen novoustanovljene Zadruge je bil združiti v Kmetijski in vrtnarski zadrugi vse vrtnarje in kmetovalce tržaške okolice ter potom zadruge vnovčevati njihove pridelke in nabavljati potrebščine. Glavni cilj organizacije je bil, zavojevati tržaški trg, ter na ta način uveljaviti in dati prednost domačim pridelkom, kar bi znatno ojačilo naše kmetijstvo in vrtnarstvo. V ta namen so se ustanovili v mesecu maju 1920 razni odseki in sicer: zelenjadni, mlekarski in vinarski. Potoni zelenjadnega odseka je zadruga vnovčevala zelenjavo in sadje, odprla dve razprodajališči in imela svoje razprodajalce na vseh tržaških trgih; ravno tako je začel razprodajati tudi mlekarski odsek mleto, k.i ga dobiva od svojih članov. Meseca novembra 1920 se je odprla zadružna gostilna. Poleg že imenovanih odsekov se je ustanovil tudi Hranilni odsek in Zavarovalni odsek goveje živine. Dočim je pričel Hranilni odsek delovati že meseca julija 1920, ni zavarovalni odsek goveje živine še dosedaj začel s svojim poslovanjem in bržkone, z ozirom na razne težkoče, kot tak ne bo mogel poslovati, marveč si bo moral spremeniti pra- vilnik in začeti akcijo v drugi smeri kot je bila zamišljena. Spomladi 1920 leta so se začele ustanavljati podružnice, ki so do danes dosegle število 26, kar ni dosedaj dosegla še nobena zadruga. Izmed vseh 26 podružnic morejo zaznamovati vidne uspehe le nekatere. Kna taka podružnica je podružnica v Klancu, ki je oddala glasom podružnične bilance za leto 1921 Matici v Trstu za 140.157.— Lir različnega blaga, kakor mleka, krompirja, sadja, metel, i. t. d. in prejela od Matice za 176.568.— Lir blaga in sicer otrobov, moke, koruze, umetnih gnojil, poljedelskega orodja i. t. d. Iz navedenih številk vidimo, da je podružnica Klanec prejela mnogo več blaga kot ga je oddala, t .j ,več ga je tonsumiirala ikiot potom Zadruge prodala. Ako hi pogledali bilance ostalih podružnic, bi videli , da je razlika še mnogo večja in je nekaj podružnic takih, ki niso prodale potom Matice sploh nobenega blaga. To je tudi vzrok, da nima Kmetijska zadruga onega pomena, ki bi ga morala imeti po številu članov in podružnic in po .njeni narodno-go-spodarski važnosti. Premalo je gledala na produktivnost in je zavila preveč v smer konsumne organizacije, ki je pa pri kmetskem stanu združena z večjimi težkočami kot pri delavstvu, kjer se more množina in vrsta potrebnih predmetov predvideti. Pri kmetskem stanu je to mogoče šele po večletni statistiki. Vsled teh težkoč mora računaiti vsako kmetijsko konsumno zadružništvo na izgubo pri onem blagu, ki ga v gotovem času ni bilo mogoče prodati. S takimi izgubami se mora računati posebno danes, ko svetovna trgovina vsled splošne gospodarske krize še ni urejena in niso še ustaljene cene. Pri kmetijski zadrugi v Tnstu se je od njene ustanovitve do danes zelo mnogo delalo in mnogo žrtvovalo. Da ise pa ni dosegel celotni uspeh, zato je mnogo vzrokov. V poštev prihaja predvsem duševno razpoloženje našega kmetskega ljudstva, ki po veliki večini popusti zadrugo takoj, ko je pri enem trgovcu blago cenejše, pa magmi le za 1 st, To sc zgodi celo v taikih ‘mestih, ikjcr Zadr. odločno vpliva na ravnanje in znižanje cen. Drugi vzrok nepopolnega uspeha je pomanjkanje narodne in požrtvovalne inteligence, ter požrtvovalnosti sploh. Precej so krivi tudi gotovi »rodoljubni« trgovci, ki bi vsako zadružno organizaoijio najinalje vtopili v žlici vode. Umevno je, da se je morala in se mora mlada in tako razsežna organizacija, kakor je Kmetijska zadruga v Trstu, boriti z velikimi težavami. V času ko ne žrtvuje nobeden niti minute, ako ne vidi zagotovljenega direktnega dobička za svoj trud, je Kmetijska Zadruga dosegla vendarle velike uspehe. Vodstvo je spoznalo vse slabe in dobre strani našega kmeta in njegov gospodarski položaj, dobre in slabe strani svoje organizacije dn upati smerno, da bo iz tega spoznanja izrastlo v resnici močno zadružno drevo, ki nam bo obrodilo dober sad. Kmetijski vestnik. Ušaj, uradnik dež. kmet. urada. O pretakanju vina. O pretakanju vina limajo naši vinogradniki večinoma napačne pojme. Oni so mnenja, da vino s pretakanjem izgublja svojo moč in dobroto. Zato tudi marsikateri vinogradniki, ato niso prisiljeni, svojega vina ne pretakajo, rekoč: »Vino nafi leži na svoji materi.« Da je to velika zmota in da je njih ravnanje z vinom naipačno, hočemo kraltlko pojasniti. Vino prejtakamo iz več razlogov in sicer: da ga (oeimo od drožij, da ga prezračimo in po potrebi, kadar ga prodajamo ali pretakamo v manjšo posodo. Namen, katerega hočemo s pretakanjem doseči, je različen, zato moramo pri pretakanju tudi irazličtvo postopati. Prvo pretakanje ima glavni namen ločiti učiščeno vino od drožij in ga prezračiti. Ta naloga prvega 'pretakanja je zelo važna, ker ima velik v-pliv na nadalnje razvijanje in dobroto vina. Da bomo pa vino pretakali z razumevanjem, pravilno in o pravem času, moramo vedeti, kaj prazaprav potrebuje vino za svoje dozorevanje in kaj je drožje! Za dozorevanje potrebuje mlado vino v prvi vrsti .zrak, mir in dovoljno toploto. Zato moramo skrbeti za ■zmerno toplo Met in za primerno pr e, zračenje pri pretakanju. Torej ne pretakajte mladega vina ® cevjo, ampak po pipi! Nekateri se hoj,e da vino pni takemu pretakanju izgublja moč, toda kemično je didkiazano, da to ni ires. Pni nizki in znrarni toploti izhlapeva namreč alkohol v isti meri iz vina kakor ostale hlapljive vinske sinovi. Res je, da prezračeno vino, aii pa tako, ki je pair dni stalo v odprti ! posodi, postane po Okusu prazno, toda to ni posledica izgube alkohola, ampak le posledica izhlapele ogljen-oeve kisline, katero pa mladio vino z več afli manj dolgim ležanjem v zaprtem sodu zopet pridobi. Tudi se vino po pretakanju zopet izrnoti, ali to zmotenje je vinu samo koristno, ker ga povzroča samo zgo-ščenje beljakovin, ki se pa kmalu vsedetfo in vzamejo s seboj vse sntovi, ki vino kalijo. Zato se pa vino pozneje čim lepše in boljše učisti. Pri prvemu pretakanju je zelo važno, da zadenemo pravi in ugodni čas. Zato moramo vedeti kakšen vpliv ima vinsko drožje na vino in iz česa pravzaprav sestoji! Vinsko drožje sestaiij iz de!loma že izmrlih in deloma še živečih stradajočih vrelnih glivic, ki so svoje delo s prevrenjem sladkorja v alkohol dokončale. Še živeče vzdržujejo svoje borno življenje z uporabo organičnih snovi v vinu, izmrie so pa kakor vsako mrtvo bitje, podvržene gnilobi. Vpliv prvih, zlasti še živečih glivic posebne vrste, v znanstvu imenovanih Micrococcus malolacticus, je v posebnih -ckolnostiih ilahko koristen, vpliv izumrlih glivic je pa vinu vedno škodljiv, ter postane lahko celo pogubonosen. To zadnje dejstvo je lahko vsakemu razumljivo, ker — kakor rečeno — izmrie glivice začnejo prej ali slej gniti in vino v najboljšem slučaju počrni, ali se pa ilahko tudi zbir si, ter postane s tejn neužitno. Delovanju glivice Micrococcus malolaoticus pa moramo posvetiti posebno pozornost, ker zaželjeno ali n c za žel je no delovanje iste, dotoči pravi čas za prvo pretakanje. Kako to? Ta glivica vporablja namreč za svoj obstoj jabolčno kislino, ki se nahaja v vinu, ter jo spreminja v mlečno kislino. Ta kislina je mnogo manj kisla in mnogo bolj prijetnega okusa, , kakor jabolčna. Zato tudi izgubi vino, ki srno ga dalje časa držali na drožju več kisline, kakor ono, ki smo ga zgodaj pretočiili. Iz tega sledi, da moramo več ali manj kisla vina kasneje pretočiti, kakor vina dobrih letin, ki imajo ponavadi še premalo kisline v razmerju s svojo močjo. Pri itein pa ne sinemo pozabiti na eno dejstvo: drožje v slabejšem vinu je bolj podvrženo gnilobi, zato ne smerno s pretakanjem predolgo odlašati, zlasti ne v toplejših kleteh. Tudi ne smemo pni šibkemu vinu kisiline preveč zmanjšati, ker tudii ona poleg alkohoUa prepre-ča, da se vino ne pdkvari. Torej letos, ko so vina večinoma dobra in močna, naj oni, ki so zamudili in še niso pretakali, to čimprej storijo. Marsikdo poreče, saj Krašovci ne pretakajo do pozne spomladi svojega terana in ven- dar ta tako slovi v deželi. Kaiko naj opravičimo v j tem pregledu Kraševce? Prav lahko! Oni s tem, da puščajD teran dolgo na drožfch, po večini nevedoma koristijo ugodnemu delovanju prej imenovane glivice, ki zmanjšuje kislino, katere je v mladem teranu navadno odveč. Kaikor sem omenil, razvija ta glivica mlečno kislino in raditega tudd pravimo, da se teran pije »kakor mleko». Pri pretakanju moramo paziti tudi na vreme, ker pri veternem in deževnem vremenu se vino nekoliko vzdigne in postane kalno. V tem pogledu monamo bati pač zelo pazljivi, 'kajti glavno načelo prvega pretakanja je, da vino kalikor mogoče čisto odtočimo od drožja. Zato: vino naj se pretaka le ob lepem in mirnem vremenu! Zdaj še par besed, kako naj ravnamo z letošnjim vinom! Letošnje vino je — kakor rečeno — močno in marsikakemu vinogradniku niti popolnoma prevrelo ni. Zato je v ta/kem vinu ostalo manj ali več sladkorja, ki mora do spomladi prevreti, kajti poleti je fca sladkor vinu lahko v pogubo. Bolezni: vlečlji-vosit, cik i. t. d. kaj rade napadajo taka vina. Kako doseči, da nam bo vino do spomladi popolnoma prevrelo? — Skrbeti moramo za toplo klet, pretočiti vino prvič čimprej in paziti pri tem delu, da vino čimbolj prezračimo ter da ne zadimimo sodov pred uporabo z žveplam. Kratko rečeno: nuditi maramo glivicam vse ugodnosti, ki so potrebne za njih delovanje in jih nikakor ne smemo uničevati z žveplenim diimom, ki je pravi strup zanje. Konečno naj omenim, da so nekateri vniogiradni-ki uporabljali leto6 za izdelovanje petjota in zboljšanje vina kahariniran sladkor ter opazili, da je tako vino ostalo sladko. To je popolnoma razumljivo, ker saharin ni sladkor in glivice ga ne morejo spremeniti v alkohol. Talka vina ostanejo vedno sladka, zaito ne vporabljajte za zboljšanje vina nikdar saha-riniranega sladkorja! Ing. Rustja. Kostolomnlca. Kakor že samo ime povč, je to bolezen, vsled katere se lomijo kosti. Ta bolezen nastopa predvsem pri goveji živini, pa tudi pri kozah in prašičih. Znaki te bolezni so: živali rade potegujejo, gibljejo se zelo okorno in sklepi so večkrat otekli ter hreščijo. Dlaka je brez sijaja in se rada trže. Živali pomršavijo, rade ližejo zidovje, grizejo obleko in jasli, krmo zanemarjajo in kosti se jim zelo kmalu prelomijo. Vzrok te bolezni je pomajkanje mineralnih snovi v krvi. Kaj so mineralne snovi? Ako preiščemo pepel, dobimo v njem: apnenec, kalij, fosforno kislino, železo, kremenčevo kislino, magnezij, klor, žvepleno kislino itd. Zgorele so beljakovine, tolšče in ogljikovi vodani (škrob itd.). Zgorljive snovi potrebuje žival za tvoritev mesa, kože, mleka, krvi, masti itd., nezgorljive pa predvsem za tvoritev okostja. V glavnem velja rečeno, a vendar morajo biti vse te snovi ozko strnjene, ker le tako bo žival uspeva* la in le tako pride krma do veljave. V vsaki krmi se nahajajo zgorljive in nezgorljive snovi v gotovem razmerju. Malo pepela se nahaja predvsem v krompirju in repi, sploh v gomolj-nicah. Vsled tega moramo posebno paziti pri krmljenju mladih prašičev, da jih ne krmimo samo s temi krmili. Vsled pomanjkanja pepela v krmi. nastopi kostolomnica. Mnogo pepela imajo v sebi trave in seno, pa ne vse enako. Otrobi imajo v sebi več pepela, kakor žito, od katerega so otrobi. Seno je glede pepela zelo različno. Različnost izvira iz različnih trav, pa je tudi posledica letine, oziroma padavin. Raznolikost izvira tudi od različne zemlje, kjer je seno raslo. V suhem letu, kakor je bilo letošnje, se raztopi v zemlji zelo malo mineralnih snovi, vsled česar je seno na .teh zelo ubogo. Isto velja glede zelo mokrih let, ko so raztopnine preveč redke in rastlina preveč hitro raste. Takih let v naših krajih ni. Za normalen razvoj trav je potrebno srednje leto, ne preveč suho in ne preveč medeno. Razlika v pepelu zavisi tudi od različnih trav in rastlin. Kot omenjeno vsebujejo malo pepela go-moljnice. Detelja vsebuje več pepela kakor trave, posebno pa lucerna. To si moramo zapomniti predvsem pri krmljenju mladih živali in mlečnih krav, ki potrebujejo v krmi več pepela, kakor druge živali, n. pr. voli. . ^ Omenjeno je bilo, da ima seno v letih velike suše manj mineralnih snovi kot v navadnih. Posledica tega je, da nastopi v takih letih pogostejše kostolomnica. To prikazen, ki je iz rečenega umljiva, imamo tudi letos, ko se je opazilo po deželi že več slučajev kostolomnice. Kostolomnica je bolezen, ki jo je težje izlečiti, kakor obvarovati se pred njo. Kmetje v naših krajih nasplošno premalo pazijo na krmo. Krmiti moramo tako, da vsebuje krma vse, kar žival potrebuje, da nam more dati ono, kar želimo imeti od nje. V slučaju kostolomnice, ki jo spoznamo po zgoraj navedenih znakih, moramo krmiti obolelo žival z ovsom in stročnicami, dobra pa je tudi slama od fižola in graha. Ako nimamo teh krm, moramo uporabljati umetne soli, predvsem klajno apno. Klajno apno je zmes apnenca s fosforno kislino, T o so snovi, ki so predvsem važne za tvorenje kosti. Klajno apno dajemo živini na ta način, da ji ga primešamo med otrobi ali pa potrosimo po drugi krmi. Na glavo in dan ga ne smemo dati živali več kot 100 g. Zapomnimo si, da ga damo goveji živini zjutraj in zvečer po eno jedilno žlico, prašičem pa samo enkrat na dan eno žlico. Navedene množine klajnega apna pa bi morali dajati naši kmetovalci vedno in ne samo tedaj, ko se bojijo kostolomnice. Na ta način se .kosti živini bolj ikrepijo, kar je posebno važno pri mladi živini. Obvarovalno sredstvo pred kostolomnico je gnojenje travnikov s fosfornimi gnojili. Ako so naši travniki kisli, da raste tam kisla trava, kar poznamo po bičevju (paludovna), je to znak, da potrebujejo apnenca. Take travnike moramo gnojiti z apnencem in sicer z žganim apnom ali pa laporjem. Dober je tudi cestni prah, cestno blato in soldan. Na 100 štirjaških metrov moramo potrositi okoli 20 kg žganega apna; potem ne potrebujemo trositi več apna prilično 10 let. Pomladitev starih sadnih dreves s precepitvijo se ne izplača, ako je drevo preseglo gotovo starost in sicer pri: črešnjah 20. leto, pri jablanah 30. leto in pri hruškah 35. leto. V slučaju, da je drevo preseglo navedeno starost, je najbolje, da se ga poseče in izkoplje ter zasadi mlado, toda nikdar ravno na istem mestu, zlasti ne drevo iste vrste. Krmilna vrednost različnih vrst slame. Različne vrste slame imajo različno hranilno vrednost in tudi učinkujejo različne na posamezne živali. Slama jarega žita (letnega (ječmena, ovsa, pšenice je za krmo več vredna kot ona zimskega žita (zimska rž, zimska pšenica, zimski ječmen i. t. d.). Slama jarega žita je tudi mehkejša, posebno ječmenova, ima pa to slabost, da rada vsrkava vlago in se pokvari. Ovsena slama ima grenak priokus, ki pa vsem živalim .prija. Uporablja se največ za konje in ovce. Pri govedih je na vsak način ječmenova slama bolj na mestu kot ovsena, posebno pri mlečnih živalih. Preveč slame se mlečnim živalim ne sme dati, ker dobi mleko lahko grenak priokus. Slama zimskih žit je mnogo lažje prebavljiva, kar velja posebno o rženi slami, ki je od vseh najtrša. Slamo je potrebno seveda mešati z deteljo ali dobro travo. Pomnoževanje leske. Kalkor je mnogim kmetovalcem gotovo znano, lesko lahko hitro pomnožimo s semenom, vendar ta način pomnoževanja ni priporočljiv, ako sadimo lesko radi sadu. Lešniki iz semena izgojenih lesk so navadno drobni, debelolupinasti in njih drobno jedro ni posebno okusno. Razim tega so iz semena vzrasli grmi malo rodovitni. To opažamo najbolje v gozdih, kjer se leska navadno pomnožuje samo potom semena. Tu dobimo na istem mestu med grmi take, ki so ž lešniki preobloženi in take, na katerih zaman iščemo sadu. Med gozdnimi leskami dobimo take, ki imajo posebno velike lešnike in take, ki imajo droben sad. Gozdna leska, ki je okrogle rašče in ki ima velike liste, rodi najdebeleje in največ lešnikov; dočim rodijo špičasti grmi z majhnimi listi le malo in so lešniki drobni. To \je zadosten dcfcaz, da ne smemo poinnože-vati leske s semenom, marveč z grebenicatni. Za-grebajmo pa samo veje takih rastlin, ki so lepe rašče, ki rode mnogo in se odlikujejo po lepih lešnikih, Lesko zagrebamo lahko v vsakem letnem času. Najboljši čas za to delo je pa zgodnja pomlad in od avgusta do konca oktobra meseca. Za zagrebanje uporabljamo mlade, dvoletne veje. Starejši les se težko vkorenini. •Za zagrebanje namenjene veje zavijemo nekoliko na onem mestu, kjer jih zagrebemo v zemljo, ker jih na ta način lažje upognemo in ker napravijo korenine lažje na zavitem in upognjenem mestu. Ko smo veje zagrebli in jih obdali s kolikor mogoče dobro razkrojenim gnojem in z rodovitno zemljo, jih pokrijemo z igniojem, s šoto i. e., da ostane zemlja vilažna. Visilad tega ise lesike naglo in dobro vkoreninijo. Povprečno rabijo grebenice za popolno vkoreninjenje eno leto. Nekatere veje se vkoreninijo nekoliko prej, vendar se to redko dogaja, Kadar se je leska vkoreninila, odrežemo grebenice od maternih rastlin in jih presadimo za eno leto v drevesnico ali pa naraivnost na 'Staiirro mesto. K. Kmetijska predavanja. V januarja, februarju, marcu in aprilu bodo predavali kmetijski strokovnjaki deželnega kmetijskega urada v (jorici ošteno zadružno delo. Morala je padla na ničlo. Dobe se ljudje, ki sploh ne ločijo dobrega od slabega. Vest se jim je takorekoč zakrknila. Pocvisod se nam kaže in reži nasproti goli materi jatozem. V/se hrti in se podj za dobičkom; vse moli in časti papirnato tele. Izkoriščanje vseh in vsega je beseda dnevnega reda. To je treba ustaviti, ker drugače je po človeštvu. Nobena naprava in nobena ustanova nima toliko blažilne sile in moči, da ustavi to drčanje v pogibei, kakor ravno zadružništvo. Naloga zadruge ni samo skrbeti za gospodarsko povzdigo svojih članov, ampak njena naloga je še mogoče važnejša v vzgoji, ki naj jo mudi, ki naj jo daje vsem svojim članom v prvi vrsti, a potem sosedom in sodežeianom. Ona nam mora biti kakor luč na gori. Od nje moramo dobiti vso potrebno toploto in svetlobo pri našem dehi za blag' r človeštva. Zadruga nam mora kazati pot navzgor, pot, ki je sicer težka in naporna, a nas pripelje do jasnih višin, do naravne lepote, do pozitivne, dejanske ljubezni do bližnjega. Smoter, ki ga ne sme nikdar izpustiti iz vidika, je boj za dosego socijalne pravičnosti, /poštenosti in demokratstva. Vsakdo mora priznati, da sooijalni ustroj današnje družbe, ne odgovarja zahteva olovečan-stva. Človek ni in ne more biti stroj, ki se ga lahko poljubno izkorišča, izrablja in nadomešča. Mislimo, da ni nikdar upravičen človek, da izžeana sočloveka - brata. Vsi moramo imeti pred očmi le to, da smo koristni člani človeške družbe, da pomagamo graditi veliko stavbo kulture, ki bo vsem v bla- glasnik. gor in korist. To je tudi smoter zadruge, ki ga zasleduje že od prvih postankov. Že Anglež Robert O-\ven in potem Reiffeisen ter -Schullze - Delisch in vsi njihovi nasledniki, borilci zadružne ideje, se vodno in povsod povdarjali sooijalnost, ki mora biti bistvo in življenje zadruge. »Eden za vse — vsi 'za vsacega«, jim je bilo in je , nam geslo, ker vsaka predpravica je drugemu krivica. Zadruga ne dela in. ne želi razlik, ampak ona združuje v sebi vse one, Iki so bedni in potrebni; poleg onih ,ki lahko ogrejejo teto bednika in obrišejo solze, iraz lica izkoriščanih in v stiske in potrebe zašilil. »Človek si, in nič več,« odmeva v njenih vrstah. Brezobzirno postopati proti vsakemu izkoriščanju, a tudi sama ne sme izkoriščati nikogar in nobenega. Če je stranka potrebna in v svojem delovanju poštena, se ji mora pomagati. Nikalke p/ro-tekcije in prednosti, a tuidd ne cincanja in nagibanja. S previdnim in poštenim postopanjem je zadruga rešila že marsikaterega človeka, a tudi so nam znani slučaji, ko ga je z neprevidnim, strankarskim ravnanjem pokopala in gospodarsko ter moralno uničila. Absolutna poštenost se mora zahtevati od zadruge, ker to je v njenem bistvu. Kalkor kristal čisto mora biti njeno delovanje, če hočemo, da nam bo rezala kulturno brazdo. Gladka in opolzka je pot, po kateri stopa povojno človeštvo, tem trša in bruše-nejša mora biti zato zadruga, da nam bo pustila sledove poštenosti v vsem življenju. V njenih rokah je vzgoja poštenosti v našem naraščaju, ki ije zapustil ljud. šolo. Danes kličemo vsi po najobširnejši demokraciji. če je kje v veljavi ta klic, velja še najbolj pri zadrugi. Vsi enake pravice, enake dolžnosti! Dostop v zadrugo ne sme biti prav nikomur za-branjen .Pomagati pri delovanju in prospehu zadruge je vsakega člana prva dolžnost. Zanašati se na nekaj oseb, kakor je žalibog tu jn tam navada, ne gre in ne sme biti. Vsakdo naj se udeleži posvetovanj in razgovorov, posebno pa občnih zborov. Kdor ne prihaja k rednim zborovanjem, ni član zadruge, je suha veja, ki prav nič ne koristi. Pozabiti ne smemo omeniti in to s posebnim povdarikom, da se nikogar ne sme zapostavljati, mu zabranjevati stopiti v 'krog aktivnih in razmahu-jočih delavcev. Omalovaževanja ni in ne sme biti na mestu. Stan, starost nas ne loči; v prospeh vseh Je naše delo koncentrirano. iti ■rfJOSBOPAlteKI LI&T. Raznivani so današnji časi. Z dolom 'jih uredimo. In kdor dela, ima pravico do besede. Boj, iki se danes bije med socijalliizimom (h kateremu štejemo tudi zadruge) in individuajizmiom (posameznik o/m - (kapitalizmom) je vreč in težak. Pretpričani smo. da zmaga socijalizem, ker mora zmagati. Naše zadruge - rešiteljice so že na vidiku; že 'sprejemajo v svojo okrilje vse in jih že ogrevajo s svod© idejo. — a. Vsein članicam! Pozor! Dobili smo že veliilko naročil na snperfosfat, žvepi!©, modro galico in dr. Zadruge, 'ki ?mbiirajo naročila, naj nam jih čimprej dopošljejn. Zadružna zveza v Gorici. ČLANOM, PODRUŽNICAM, ZADRUGAM. Semena: V zalogi imamo vsa semena, ki jih kmetje potrebujejo. Naročite takoj, da ne ostanete brez njih. Cene so nižje kot pri vseh trgovcih s semeni. Dobro seme — dober uspeh. Zadrugam cenik na razpolago. Edina zadružna semeska trgo-vlna- , Umetna gnojila: Zadnji čas je, da se nabavijo umetna gnojila za travnike, zelenjavo, krompir itd. Na razpolago so: superfosfat, čilski soliter, žveple-nokisli amonijak, 40 % kalijeva sol, kajnit, leucit, ter razne mešanice, za krompir, grah itd.; pripravijo se tudi druge. Cene so nižje kot jeseni. Modra galica In žveplo: Pošljite kmalu naročila, da dobite o pravem času te, za vsalkega vinogradnika neobhodno potrebne predmete. Kmetijska zadruga v Trstu. SPREMEMBA PRAVIL STAVBNIH ZADRUG. Z dekretom civilnega komisarja za Julijsko Benečijo z dne 8. novembra 1921 N.o 921-9331 di prot. Uff. IX je bila imenovana komisija z nalogom, da pregleda naslove ustanovitve, usposobljenosti in poslovanja vseh tvrdk, podjetij, zadrug i. t. d., ki nameravajo konkurirati pri razpisih javnih del ali dobav. Sedež komisije je pri IX uradu civilnega generalnega komisarijata v Trstu. Da se uredi enakost sestave in poslovanja v Julijski Benečiji po avstrijskih zakonih ustanovljenih stavbnih zadrug z delovnimi in proizvajalnimi zadrugami iz kraljestva (Cooperative di Produzione e Lavoro), ki konkurirajo za javna dela ali dobave, poverila se je omenjeni komisiji naloga, da postavi minimalne neobhodno potrebne pogoje, po katerih se imajo enoviti v svojih pravilih in v svojem poslovanju zadruge ustanovljene po avstrijskih zakonih v Julijski Benečiji, Z razglasom civilnega generalnega komisarijata z dne 5. decembra 1921. N. 921-10444 Uff. IX (Osservatore Triestino z dne 5. decembra 1921) so bili i zidani predpisi -za izjednačenje pravil stavbenih zadrug naše dežele v smislu pravil starih provinc. Novi predpisi pravil so sledeči: člani smejo biti izključno delavci, vrednost deležev največ 100 lir, deležnost največ 5.000 lir, jamstvo dvakratno, vsak član le en glas, nadzorstvo obvezno, vsaj 20% dobička pričuvnemu zalogu, največ 5% na dividenda od zadružne glavnice itd. Tudi bo morala prositi vsaka zadruga neglede na to, da je že vpisana v sodnem zadružnem registru za vpis v imenik zadrug pripoznanih od države v smislu gornjega dekreta pri civ. generalnem komisariatu. Zadruga mora tudi dokazati, da ima sposobnega tehničnega vodjo. — Ti predpisi pa ne veljajo le za prevzemanje javnih del ali dobav, temveč tudi za dobivanje 100% nih predujmov na račun vojne odškodnine. V »Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici« ste včlanjeni razen v prvi številki imenovanih zadrug »Stavbna zadruga Dol. Vrtojba« in Stavbna zadruga Prečnik pri Nabrežini«. D. Godina. POLOM ESKOMPTNE BANKE. Nekoliko dni pred koncem decembra je Italijanska eisikomptna banlka zaprla isivaje urade. Prostor »Gospodarskega lista« nam ne dopušča, da bi se obširno bavili s to za narodno gospodarstvo naše države velevažno zadevo, vendar je neobhodno potrebno, da list, ki se bavi z gospodarskimi Vprašanji, o tem vsaj v glavnih črtah seznani svoje čitatelje. Zaprtje centrale in vseh podružnic Eskomptue banke pomeni, da vsi oni, ki imajo v tej banki naložen svoj denar morajo za sedaj počakati, dokler ne bo končno rešena usoda banke, šele tedaj se bo ve- delo, ali dobe vlagatelji svoj v banko vloženi denar nazaj, oziroma koliko procentov bodo morali izgubiti. Ako bi bil to kak neznaten provincijalni denarni zavod, bi se njegov polom tiikal seveda le njegovih vlagateljev; dotičniki bi pri tem izgubili ves ali vsaj del svojega denarja in stvar bi bila končana. V resnici pa ni tako! Propala banka je važen del italijanskega gospodarskega organizma, vsled česar bodo prej ali slej, bolj ali manj težko občutili posledice tega poloma tudi oni, ki niso nikoli imeli direktnih stikov z njo. Predvsem ni polom Eskomptne banke nekaj slučajnega, temveč je naravna gospodarska posledica vojne. Še več: banka sama je posledica vojne; Gospodarske novice. .'.•i •,y ’ "\;vž - . »GOSPODARSKI UST« M 27 iZisvLszzu .-^3.—,<šrz..- ;_\. ■ t^zt. -rr.^rčc?YZjxa'- -i-ij ?:■.?■-■■.-mrčrz•r-.-r»*jy•-»»-r: • a-j-aarsrr.-;g»s.r■ ustanovila se je radi finansiranja vojne, v prvi vrsti vojne industrije. Pred vojno je v finansiranju italijanske industrije igrala prvo vlogo italijanska trgovska banka. Ker so pa to banko ustanovili nemški kapitalisti, je stalo njeno delovanje seveda pod vplivom nemškega kapitala. Radi tega je banka s pomočjo svojega kapitala podpirala organizacije in časopise, ki so delali propagando za Nemčiji prijazno politiko. Ko se je italijanska vlada odločila, da stopi v vojno proti Nemčiji in je bil za gospodarsko mobilizacijo v Italiji potreben mogočen denarni zavod, se seveda ni bilo mogoče nasloniti na germanofilsko trgovsko banko. To je dalo povod za ustanovitev novega ogromnega denarnega zavoda s pomočjo francoskega in angleškega kapitala. Tako je nastala novia banka pod imenom »Italijanske Eskomptne/ banke«. Nova banka je večino svojega kapitala in poverjenih jej hranilnih vlog porabila za ustanovitev novih, oziroma za razširjenje že obstoječih indu-strijalnih zavodov, ki so izdelovali potrebščine za vojno. Dokler je trajala vojna se je seveda banki in industrijalnim zavodom, katere je ona vzdrževala, godilo (izvrstno: dobički so (kar deževali in delničarji so si delili mastne dividende. Italijanski pregovor pa pravi, da se človek naveliča tudi najlepšega plesa, kako bi se torej narodi ne naveličali krvavega vojnega plesa Vojna je morala enkrat končati in z njo je končala tudi zlata doba kapitalistov. Zlata ploha je ponehala. Ako bi ne bili kapitalisti tekom vojne izvlekli iz podjetij sproti vseh vojnih dobičkov, bi se bila gospodarska demobilizacija izvršila v najlepšem redu. En del tekom vojne nakopičenih kapitalov bi se bil porabil za prisposobljenje vojne industrije k gospodarskemu proizvajanju mirnega časa in delo bi se bilo nadaljevalo. Seveda bi se bili kapitalisti morali zadovoljevati z nekoliko manj oderuškimi dobički. V resnici pa se je zgodilo vse ravno narobe: dobički niso ostali v podjetjih, da bi povečali reserve obratnih kapitalov, mareveč so izginili v nenasitnih žepih delničarjev. Ti poslednji pa so hoteli, da bi jim podjetja tudi po vojni prinašala one ogromne dobičke, katerih so se bili privadili tekom krvavega plesa. Sprememba vojne industrije v stanje normalnih časov je postala vsled tega nemogoča: nastopila je industrijalna kriza. Ker pa ni prav nič ponehala požrešnost veleindustrijalcev in velebankirjev, ki s pravilnim poslovanjem niso mogli doseči vojnih dobičkov, so jih skušali priboriti s pomočjo raznih nevarnih ih nečednih špekulacij. Špekulacije so se ha ponesrečile* Posledice teh razmer so na dlani: gospodarski polomi inidustrijalnih zavodov in z njimi zvezanih bank. Taka zaslužena usoda je zadela tudi Eskompt-110 banko. Citatelje gotovo zanima izvedeti kako se je tehnično razvila in kako se zaključi kriza v Es-komptni banki? Banka je pred polomom razpolagala s približno 5 miljardami lir tujega denarja, t. j. takega denarja, ki so ji ga zaupali lahkoverni ljudje na obresti. Seveda ni ta denar ležal v njenih blagajnah, marveč ga je ona večinoma /porabila za finansiranje zgoraj omenjenih industrijskih podjetij.. Ker so pa ta podjetja prišla v nevarnost je jasno, da banka velikega dela teh kapitalov ne bo mogla dobiti nazaj. Vsled tega ji bo tudi nemogoče povrniti ves denar onim, ki so ga ji zaupali. Vse to so dobro vedeli še pred polomom pri banki udeleženi velekapitalisti, ki so posvečeni v vse zakulisne tajnosti finančnih mahinacij. Kdo bi se torej čudil, da so hiteli potegniti iz banke svoje milijonske vloge? Istočasno so se velekapitalisti podvizali, da bi čim prej razprodali akcije Eskomptne banke, ki so se nahajale v njih posesti. Ponujanje velikega števila akcij kakega podjetja na borzah pa alarmira tudi manjše borzne igralce, ki iz takega slučaja pravilno sklepajo, da se do-tično podjetje nahaja v nevarnosti. Da bi preprečila tako alarmiranje širše javnosti, je pričela banka sama posrednim potom pokupovati svoje lastne akcije, v kar je seveda porabljala zaupani jej tuji denar, je svoj lastni delniški kapital zapravila v prejšnjih ponesrečenih špekulacijah. Vse te operacije pa niso mogle dolgo časa ostati tajne in že po nekoliko dneh so o tem doznali tudi manjši kapitalisti, ki so za prvimi pohiteli, da povlečejo iz banke svoje vloge. Toliko denarja, da bi v nekoliko dneh izplačala vse vloge pa nima niti solidna banka v svojih blagajnah, a kamo-li banka, ki je s ponesrečenimi špekulacijami izgubila mnogo milijonov. Vsled tega ni preostalo nič drugega kakor da se sploh ustavi vsako izplačevanje in banko zapre. Tako je prišlo do zaprtja Eskomptne banke. Kako bo končala kriza? Bržkone pride do likvidacije Eskomptne banke; upniki bodo dobili morda polovico ali pa nekoliko več ali manj od svojih tirjatev in stvar bo končana. Lahko pa se tudi zgodi, da bodo drugi denarni zavodi priskočili na pomoč Eskomptni banki in ji posodili toliko, da bo lahko izplačala vloge brez vsake izgube ali pa vsaj z le neznatno izgubo od strani vložnikov. Go* vori se, da hočejo banki pomagati iz zadrege ame* rikanski kapitalisti. Ako se uresniči prvi iz predvidenih slučajev, bo to izrazit pojav osredotočenja (koncentracije) kapitala; velekapitalist« pomnože svoje kapitale na tje Matijevič so študirali v O oni e i in so bili v znanem zavodu »Kugelmayr«. škodo malih kapitalistov, oziroma so jih že pomnožili, ker oni milijoni, ki pomanjkujejo Eskomptni banki so na razne načine že izginili v blagajne velekapitalistov. Zato se sedaj trudijo da bi na kakoršen si bodi način spravili iz zadrege Es kom p ti i o banko, seveda ne iz človekoljubja do malih vlagateljev, temveč zato da ohranijo kredit ostalim bančnim zavodom. Ako se jim to posreči, se bo to zgodilo le s pomočjo velikega posojila Eskomptni banki od strani '